-= Ilafisop 14.000. — Sfajerc pefja za celo leto eden goldinar. Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, '/i strani K 16—, «/« strani K 8.—, Vb strani K 4—, '/„ strani K 2*—, »/« strani K %•—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. -— Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnfžtvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlatL Štev. 6. V Ptuju v nedeljo dne 20. marca 1904. V. letnik. Ptujski okrajni zastop. Vse je bilo zastonj! Vozil se je ta in drngi gospod po našem prelepem ptnjskem okraju, vabil je marsikateri takozvani prijatelj spodnještajerskih kmetov naše veleposestnike, vse naše■--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ■— zdravil ter pomen, namen in smoter tega shoda, pojasnil. Nato so pozdravili shod tudi gg. dvorni svetnik Hamer-Purgstall, Franc grof Attems in dr. Wolffhardt, vsak v imenu tiste oblasti, oziroma korporacije, katero ima na shodu zastopati. Kot prvi govornik je nastopil g. Reckendorfer ravnatelj višje vinorejske šole na Dunaju. V jedrnatih in jasnih besedah je razkazoval, kako škodljiva je sedanja kupčijska pogodba z Italijo za naše vino-rejce glede znižane eolnine pri uvažanju laških vin. Pojasnil je razmere, kakoršne je povzročilo uvažanje laškega vina. Poprej je naš vinogradnik dobil za svoje pridelke vsaj še toliko denarja, da se mu je izplačal trud in zamuda pri njegovih vinogradarskih' optavilih in da je zamogel davke redno odiajtovati. zraven pa tudi svojo družino in svoje delavce primerno preskrbeti. Odkar pa je v veljavo stopila ta. na noben način opravičena kupčijska pogodba z Italijo, imajo naši vinorejci, posebno kmečki, jako težavno stališče, ker ne morejo svojih pridelkov po taki ceni spečati, kakoršna njihovemu poštenemu in dobremu blagu pristoja in odgovarja. Po letu 1892 so začeli po vseh naših gostilnah laško vino — ali prav rečeno laško čmigo točiti in sicer zato, ker so krčmarji dobivali to žlobudro veliko ceneje; pomislili pa niso, ■da se z našim pristnim blagom nikakor ne da pri-. merjati. Največji dobiček pri tem so imeli razun Lahov samo ob sebi umevno vinski trgovci, preknpci barantači z vinom v naših krajih, ker mešali so tujo blago z našim vinom, potem pa to mešanico prodajali po taki ceni, kakoršno bi le naši pridelki zaslužili. Sploh se prodaja že skoraj vsakoršno pomije za vino ki nikakor tega imena ne zasluži ker vino je edino-le tista tekočina, katera nastane skozi vretje iz čistega grozdnega soka. Vsaka druga žlobudra ni vino in bi se tudi ne smela kot tako prodajati. Vsako umetno narejanje vina naj bi se prepovedalo, ker drugače bodo naše gorice propadle, njih obstanek ne bil bi več potreben in tudi nemogoč. Namesto, da Shod vinorejcev v Mariboru. Dne G. in 7. t. ms se je vršil v Maribora vino-rejski shod, ki je bil prav obilno obiskoran. Udeležencev je prihitelo iz vseh delov Štajerske, koder se pečajo z vinorejo, pa tudi iz sosedaiik dežel so prišli goatje, da bi se udeležili posvetovanj, ki se tičejo izboljšanja stanja vinogradnika, vzboljšanja njih pridelkov, sosebno pa kar za.dsva. odstranitev dosedanje za naše vinorejce jako škodljive kupčijske pogodbe z Italijo glede uvažaj laških vin y naše kraje. Kaz-prave in posvečanja, so: se vršita redno in točno in marsikaj 8$. j$ na._ ten* shodo sklenilo, kar bode, kakor si£em.o "upati,, donesla prej ali slej našim v.L-norejqem mnogo, olajšave- in haska; zdi se nam nemogoče, da bi; se sfctepi oziroma zahtevanja, stavljena od, take mnošeae interesentov, na višjem me-rpdajnem, me/dtu zmogla preslišati ali prezirati. Vsa čast in prizn&eje naj bade možem, ki so s svojo odločnostjo ta vztrajnostjo omogočili in dosegli, da se je ta za. štajerske kmečke vinorejce toli važni shod priredij itt jam ponudil priliko, svoje težnje in težave javnp; izraziti ter skox sklep tega velikega shoda tišjim oblastim v presojo predložiti. Zastopane so bile na tem shodu mnogotere oblasti m korporacije ter so bili navzoči sledeči p. n. gg.: dvorni svetnik Hammer-Purgstall, deželni odbornik grof Franc Attems, ravnatelj Reckendorfer kot aastopnik nižeavstrijskega deželnega odbora, potovalni učitelj G o m b a č kot zastopnik kranjskega deželnega odbora, državni poslanci ir. Wolffhardt, Malik, baron Mor say m Schwaiger, deželni poslanci Ornig. Pfrimar Kodolitsch in Kočevar itd. Zbrali so se večinoma vsi občinski predstojniki iz mariborskega okraja kakor tudi taki iz sosednih okrajev. Shod je otvoril mariborski župan, načelnik mariborskega okrajnega zastopa in dežemi odbornik g. dr. Hans-Schmiderer, ki je vse navzoče Ijufceznjivo po- s *se vino imenovalo, kakor do sedaj, po svoji ka-ivo?ti ali ceni, naj se v prihodnje imenuje le po |jn, v katerem se je pridelalo in tedaj bodemo ;je verjeli, ali je blago zares to, za katero se in je prodalo. Vinorejci gotovo niso nasprotniki jskih trgovcev, temveč njihovi zavezniki, toda to j odločno terjajo in zahtevajo, da vinski trgovci za-»proj ne bojo več spravljali domačega blaga ob pro ime s lem, da tujo malovredno blago za naše idelke prodajajo. Colnina pri uvažanju laških vin se mora na vsak jEin zopet zvišati na 20 goldinarjev za vsak meter-nt, kakor jo bilo to pred letom 1892. Ta terjatev pravična pa tudi opravičena. Naši vinorejci ne brejo nadalje trpeti takega oškodovanja, ne naljubo ikej tuji državi in tudi ne na ljubo posameznim fczvestnim prekupcem. Gospod Franc Girstmavr je povdarjal, da on ne preti nevarnost samo z Laškega, tcmuč tudi francoskega in Ogrskega, odkoder se mnogo vina jnase kraje uvaža, naj se naloži toraj tudi na ogr-a vina primerna colnina. Nato se je enoglasno vsprejela resolucija, ki se , Visoka vlada se nujno in neprestano prosi, . se colnina na vino pri prihodnji colninski in ipcijski pogodbi z Italijo v prejšni meri, to je 20 gl. zlatu za meterski stot (cent) naloži. Visoke po-ivodajalne korporacije so prošene, da vsakterej col-pski in kupčijski pogodbi z Italijo, v katerej ni -projšna colnina nastavljena, dovolitev odrečejo. soka vlada se nujno prosi, da že pri prvem zase-.njn državnega zbora glede vina predlaga postavo, naj prvič določi, kaj je »vino", drugič naj vsako oetno pomnoževanje in „izboljšanje" vina prepreči, Kič naj prepoveduje narejanje in prodajo umetnega 'takozvanega poluvina in četrtič naj se v prometu Vinom opeljejo krajevna imena." Po sprejema te resolucije stavili so gg. Girst-Gombač, Malik. llammer-Purgstall, Zweifler in per iz Deutschlandsberga različne predloge, izjavili azke ali pa popravke. Gospod Karba kot zastopnik društva vinorej-lijutomeru se je pritožil, da kupci iz gornjega srednjega Stajerja vino večinoma pri graŠkih Židih : jo: nadalje predlaga omenjeni, naj bo kupčija Sinom zakonu o živilih podvržena ter vpraša, kako po pride, da na shodu ni nobenega slovenskega slanca. Ko, gospod Girstmavr mu je na to vprašanje 3pko odgovoril ter vsem navzočim naznanil, da so i tudi slovenski poslanci k shodu povabljeni, iu ti fcodje so tudi počastili ta shod s svojo — nena-Jčnostjo. G. poslanec Robič je sicer poslal svoja ia na poskus in bi mu tudi kako darilo prav bro teknilo, a odbor je njegova vina izključil z Ijitvijo, da še teh ne mara, ako se g. Robič jbno tako ostentativno shoda izogiblje. Mnogoteri »venec, ki se je shoda udeležil, si je pač lahko sta-pprašanje: Robič, Jurtela in Vajini tovariši, kje , kadar se gre za tako važna gospodarska vpra- šanja, o kakoršnih se na tem shodu razpravlja? Kje ste zastopniki naših pravic, kje ste naši zagovorniki, ako se gre za naš obstanek — za naš blagor ali pa pogin? — Ni jih tukaj, kakor jih sploh navadno ni tam, kjer bi se morali za blagor svojih volilcev, svojih ljubih rojakov potegovati, se za nje boriti ali za nje kaj žertvovati, in če bi bile to le kratke urice njihovega dragega časa! Deželni poslanec g. Orni g je povdarjal, da je na vino naložena previsoka užitnina (Verzehrungs-steuer), kar je posredno tudi vinorejcem na škodo. H sklepu se je sprejel še k resoluciji dostavek g. Girstmayra, da se naj vlada tudi za eolnino na ogrska vina naprosi. Ob polueni uri pričela se je v hotelu „Erzher-zog Johann" slavnostna pojedina. Popoldne je govoril sadje- in vinorejski komisar g. Anton Stigler o štajerski vinoreji v obče, od njenega početka do današnjega razvitka. Razkazoval je stanje vinoreje pred prikazanjem trsne uši in je pri tem pripomnil, da je takrat bilo vinorejstvo mnogo ugodnejše in sicer 1. ker je bilo takrat lahko dobre in zanesljive viničarje in vinogradske delavce dobiti, 2. ker nasadi iu obdelovanje ni bilo tako drago in 3. ker se je takrat kaj lahko mnogo vina na Gornje-štajersko prodalo. Priporočal je napravo zasebnih trs-nic in zasebnih amerikanskih trsnih vrtov za rožje. V pondeljek dne 7. marca predpoldne je razpravljal deželni potovalni učitelj g. Goričan o vinoreji na Francoskem, kjer je natančno opazoval, kako se tamkaj vinogradi obdelujejo in kako se tamkaj z vinom ravna. Povdarjal je, da država vso skrb obrača na to gospodarsko stroko, da podaje vinorejcem vsa mogoča olajšila in da je v svrho povzdige vinoreje užitnino popolnoma odpravila. Vsprejel se je med drugim še predlog g. Peč-nika iz Kapele, da bi se naj šolskim vrtom zdatne podpore dovolile. H sklepu razprav povzel je besedo g. Franc Zweifler, ravnatelj sadje- ino vinorejske šole v Mariboru. Podajal je poslušalcem navodila, kako imajo z vinom ravnati in kako si morajo potrebno posodo urediti, da se v njej vino ne pokvari. Tej, kakor vsem prejšnjim razpravam so poslušalci z največjo pazljivostjo sledili ter večkrat z navdušenim odobravanjem dotičnim govornikom pritrjevali. Upajmo, da se bodejo želje in nade, katere so naši vinorejci na tem shodu izrazili, uresničile in da bojo sklepi tega shoda v kratkem postavno veljavo zadobili v prid in blagor naše vinoreje kakor vseh tistih rojakov, ki se žnjo pečajo. Složno in vzajemno se moramo boriti za naše pravice, ne pa se razcepljati v različne tabore. Kjer se gre za skupni blagor, moramo tudi skupno delovati, skupHo se pritoževati in skupno zahtevati to, kar nam gre. Posebno nam kmetom je potreba slož-nosti, ako se hočemo pogina obraniti. Klerikalna dru-hal pa je skušala spraviti razpor tudi v ta shod, ki ni imel s politiko ničesar opraviti, temuč je bil namenjen izključno le v rešitev čisto agrarnega vpra- 4 sanja. Farški listi so svarili svoje privržence, naj se ne udeležijo tega shoda, a kljub temu je prišla prav ogromna množica tudi takih kmetov, ki sicer slepo gredo za črnimi koštruni; ravnali so se po svojej lastni pameti, ki jim je pravila, da so one lažnjive trditvijo klerikalnih prvakov in njih časnikov zgolj nesramne hujskanje in spletkarije, namenjene kmeta oslepariti. Tako pa delajo ti gospodje povsod, v državnem, deželnem in drugih zborih. Za reševanje gospodarskih prašanj jim ni mar, povsod vpletajo ali saj skušajo vpletati jezikovne, narodnostne in verske prepire, in dostikrat s tem preprečijo vsak ugoden vspeh dotičnih razpravljanj. Ako vprežemo na vsakem konca voza enega konja, tedaj ga bodeta sicer naprej in nazaj cukala, toda spravila ga ne bodeta nikamor. Resničen je bil vselej in bode ostal pregovor: „V slogi je moč", in tega bi se naj tudi vedno držali odločno in vztrajno. Slava Tebi, ki si nas kmete ljubil! Zopet smo doživeli mesec marec, v katerem obhajamo praznik našega deželnega varuha ali patrona sv. Jožefa. Ob tem godu se vsak zavedni avstrijski državljan nehote spominja velikega avstrijskega cesarja Jožefa II., katerega ime bi moralo biti v imeniku vseh bivših in sedanjih vladarjev, v občni svetovni zgodovini kakor v zgodovini človeštva sploh z zlatimi črkami zapisano. Njegova podoba se sveti kakor čista jutranja zarja iz teme davne prošlosti; njegova načela in dela mora s strmljenjem občudovati vsakdo. kateremu so le količkaj znane razmere onega časa, v katerem je ta razsvitljeni mož v svetovni zgodovini nastopil. Cesar Jožef II. je svoje podanike prisrčno ljubil, posebno pa je čislal kmečki stan, ker je predobro spoznal, da je ravno ta stan glavni !steber države. Večina njegovih blagih naredb in naprav so namenjena bila gmotni in duševni ■ povzdigi kmečkega stanu. Spoznal je, kako so oholi grajščaki tlačili ubogo kmečko ljudstvo in kako je bilo to ljudstvo od bogatih samostanov izguljeno in izsesano. Telesne moči in razne pridelke dati je moral kmet grajščaku, Če pa je imel kaj grošev v mošnji, tedaj jih je moral dati v klošter ali pa farovž. Ubogo ljudstvo se je cesarju tako zasmililo, da je ta sklenil ga na vsak način rešiti teh nasilnikov in izkoriščevalcev. Izdal je ukaze, ki naj raztrgajo graščinske in farške verige ter napravijo iz kmečkih sužnjev proste gospodarje svojih hiš in zemljišč. Stan, ki takorekoč vso državo preživi irr redi, naj bode tudi vreden spoznan zavzemati stališče, kakoršno se človeku spodobi in mu po pravici gre. S tem, da je ta blagi vladar odvzel grajščakom nekaj zastarelih toda neopravičenih predpravic in ukazal zapreti take kloštre, ki razun sebi niso bili nikomur na korist temveč v škodo, si je pa naredil mnogo sovražnikov, tajnih kakor tudi očitnih. Debeluhastim menihom se namreč ni zljubilo. i si morali kruh služiti, navajeni so bili lenobo ter breztrudno in mastno živeti. Bogastvo \ nih samostanov je bilo neizmerno, njih stanova! živeli v razkošnosti in mnogokrat tudi v potrati da se čudimo, ako beremo dotična zgodovinska čila. Medtem pa je živel ubogi kmečki trpin i manjkanju, revi in bedi. Ako so prišla hnda vojska, lakota, kužne bolezni ali druge nezgode delo je to v prvi vrsti le ubogo ljudstvo, grade kloštri so bili z raznovrstnimi sredstvi proti tem logain okovarjeni, kakor so n. pr. močni zidovi, o zaloga živeža in pijače ter tudi raznovrstna zdr Vsega tega si revni kmet ni mogel ali pa ni pripraviti. Te okolščine je blagodušni cesar d uvidel in on, ki je bil eden najbolj rahločut milosrčnih in usmiljenih ljudi, kar jih je sploh 1 na svetu živelo, je skušal vsaj za nekolikor ta žal stan priprostega ljudstva izboljšati. Kdor pa se za blagor ljudstva potegne, t navadno naleti na hude sovražnike; tudi Jožefi teh ni manjkalo in nekateri zgodovinarji celo ti da so tajni cesarjevi nasprotniki istemu po živi stregli. Najhujši so bili v tem oziru jezuvitje, k red je bil svoje dni sploh najbolj upliven in na glasovit. Ako se dandanašnji ozremo naokoli malo opazujemo politično življenje, bodemo sprevidli, da ima tisti človek ali tista politična stra ki si prizadeva kmečkemu stanu k boljšemu d nemu in gmotnemu stanju pripomoči, obilo nas nikov, ja ljutih sovražnikov, ki s vsakterirni nei nimi sredstvi hočejo preprečiti, da bi kmet p zaveden človek, prost državljan in kristjan, ki v le v to, kar je naš Zveličar sam učil in kak< izgled je On sam dajal. Vsak človek, kateren Bog podelil zdrav razum, naj bode zaveden, ko mogoče samostojen in samozavesten. Kmet naj samolastni gospodar, ne pa živina ali suženj ol mogotcev in hinavskih sebiČnežev in to ne sai telesnem temuč tudi v duševnem oziru. Dokazan da je bilo v tistih deželah, v katerih so bili ir loma še so najbogatejši kloštri, ljudstvo bolj r( kakor v deželah brez znatnega števila teh pij kjer pa vlada revšina, tam bodemo malokedaj omiko in napredek in tako tudi narobe tam ni znatnega blagostanja, kjer ni duševnega proba in napredka. Izkoriščevati zamorejo zviti sebi in lakomneži le tistega, ki je lahkoveren in z ker tak se jim ne more ali pa ne zna izognit v bran postaviti Neumnost ljudstva je za te iz ščevalce velik kapital. Tudi to je cesar Jožef I previdel ter na vso moč si prizadeval, spi ljudsko omiko povzdigniti na višjo stopnjo, o & nam pričajo mnoge naredbe, katere je zaukazal | na upravo ljudskih šol. Spoznal je, da si ljui le vsled lastnega spoznanja in lastne omike za vspešno priboriti in zagotoviti povoljno blagost Potrudili se bodemo, našim cenjenim čitato v teku leta več slavnih pa tudi mičnih dogoi življenja tega nepozabnega človekoljuba naznani 5 rojska med Rusi in Japonci. Na daljnem iztoku se delajo velikanske priprave , prihodnjo boje, ki se bodo morebiti že prav v .atkem ondi vršili. Neprenehoma dohajajo z bojišča »rofila o posameznih manjših ali večjih spopadih. tponci Ruse neprestano nadlegujejo, zdaj tn, zdaj jm, posebno na morju. Hipoma se prikažejo japonske ijne ladje pred eno ali drugo rusko trdnjavo ter ^nejo tisto bombardirati. S tem početjem delajo psom mnogo škode, na drugo stran pa jih tudi jirajo, da poslednji svojega bojnega brodovja ne Ejo združiti, kakor bi to sicer radi storili. Rusko D brodovje je razdeljeno in prisiljeno ostati brez-Ino v pristaniščih pred Port-Arturjem in Vladi-istokom. Vprašanje je tudi, če se bodejo zamogle ste ruske bojne ladje, ki so sedaj na potu iz Ev-jpe na daljni iztok in imajo ondašnjo rusko pomor-io vojno moč pomnožiti, z iztočno mornarnico zdru-jti. Same ob sebi se japonski premoči ne bodo Imogle uspešno ustavljati. Na eahem so prodrli Japonci že do Pjongjanga, i koder je do reke Jala samo še 150 kilometrov. jo bodejo tamkaj imeli zbranih 100 tisoč mož, tedaj kje nameravajo Base napasti. V severni Koreji je. ^ razpostavljenih nekaj ruskih čet, ki obstoje veči-|>ma iz Kozakov, urnih ruskih konjenikov. Ti le so jipadli dne 4. t. m. koreansko mesto Kangge, kjer i) plenili in počenjali vsaktere ostudoosti in grozo-itosti. Korcjanski vojaki so se jim postavili v bran, kstal je boj. vsled katerega sta imela oba nasprot-ika znatno izgubo na mrtvih in ranjenih. Dovažanje ruskih vojakov iz Evrope v daljno ^točno Azijo se vrši le z velikimi težavami, tako, da b vojaški vlaki na poti skozi neizmerno Sibirijo, Ser je sedaj črez 30 stopinj mraza, navadno za dva pdna zakasnijo. Obleka in živež sta baje jako pomanjkljiva. vojaki so takim neznanskim mnkam izpo-■Mjeni, da mnogim zmrznejo udje ali pa se jih poti legar. Pa tudi na cilja, namreč v Mandžuriji jih ka pomanjkanje živeža, ker ondaŠnji prebivalci vse fikrijejo, kitajske oblasti pa teh tudi ne dajo. češ ja nobenega vojskujočih nasprotnikov nočejo podpi-3 pomorske strani pa H osi tudi ne morejo živil obiti, ker na morju so dosedaj še Japonci gospodarji ir skrbno vsako ladjo zaplenijo, ki bi imela Rusom veža. streljiva ali drugih potrebnih reČij pripeljati. usi si morajo toraj svoje vojne potrebščine dobivati m suhem iz Evrope, kar pa je, kakor že povedano, velikimi težavami zvezano. Posamezna poročila trde, a so Japonci ali njihovi zavezniki na več krajih sko železniČno progo poškodovali ali razdjali. Koliko » na tem resnice, dosedaj ni dognano, a to je go-DvOj da Japonci Rase na vse mogoče načine nad-Rgujejo in da so še le pred nedavnim Rasi obesili i japonske častnike (oficirje), ki so v delavska obči!;: preoblečeni nameravali Rusom železnični most ez reko Sungari z dinamitom v zrak spustiti. Kore-Dci so postali zavezniki Japoncev, a ta zveza ni po-Bbnega pomena glede pomnožitve vojnih sil na ja- ponski strani, kajti koreanska armada je le neznatna, vrhutega pa še slabo izvežbana in disciplinirana. Jako slaba bi predla Rusom, ako bi se z Japonci še zavezali Kitajci in bi se potemtakem Rusi imeli vojskovati proti celemu mongolskemu plemena. Nemogoč tak slučaj ni, temveč kako reči stoje verjeten, posebno vsled tega, da so Japonci do sedaj že vsaj nekoliko vspehov imeli. Kako dolgo da bode ta vojska trajala in kakšen da bode njen izid, o tem dosedaj še nikdo ne more gotovega trditi, toda prerokuje se o tej zadevi marsikaj. Mi objavimo le eno izmed teh prorokovanj in sicer uno, katero je izjavil učeni ruski menih Ivan plem. Kronstadski, ko je na bojišče odhajajoči vojaški polk (regiment) kronštadske garnizije blagoslavljal. V nekakej zamaknjenosti je rekel jokaje vojakom med drugim to-le: „Brati moji, ta vojska bode trajala 25 let in stala potoke krvi. Vsa Kitajska je po koncu, toda Raska bode zmagala, ker vso rusko ljudstvo bode prijelo za orožje, celo starčeki v sedemdesetem letu, da se bodo vojskovali proti rumeno-kožcem (Mongolom). Od Petrograda pa do daljnega iztoka bode pot % mrliči posejana! — —" Akoravno so taka in enaka prorokovanja o trajanju in izidu te vojske deloma močno pretirana, vendar smemo pričakovati še groznih reči j, predno bode počil peslednji strel, posebno če se zapletejo v to vojsko še druge države. Kakor stvari leže, je pa to kaj lahko mogoče in tudi verjetno, ker imajo posamezne evropske države za izid te vojske različne interese; eni je ležeče na tem, da konečno Rusija zmaga, druga pa spet Škili na japonsko stran. Ko dojdejo iz bojišča resnična in zanesljiva poročila, bodemo ista našim čitateljem kolikor možno natančno naznanili. Našim kmetom. Govorili smo v predzadnji številki našega lista na kratko o dolžnostih in pravicah krajnega šolskega sveta. Razun te korporacije pa je v vsakem šolskem okolišu nastavljen posebič še mož, imenovan krajni šolski nadzornik, katerega imenuje vsled §. §, 7 in 21 staj. šolskega zakona o nadzorovanju šol okrajni Šolski svet in sicer za dobo 6 let. Krajni šolski nadzornik ima s šolovodjo vedno v porazumljenja in dotiki stati ter o svojih opazovanjih krajnemu šolskemu svetu poročati. Ako bi se v čemur ne strinjala, ima vsakteri izmed nju pravico, dotiČno zadevo okrajnemu šolskemu svetu naznaniti (skoz krajni šolski svet), da ta stvar razsodi. Pri šolah, na katerih podučuje več učiteljev, ima krajni šolski nadzornik pravico se učiteljskih konferencij udeležiti. Krajni šolski nadzornik ima dolžnost kolikor možno pogostoma šolo obiskati in sicer med podukom, da se more o njenem stanju prepričati; nadzoruje naj; 1. Ali se redno podučuje, namreč ob vseh dneh, ki so postavno za poduk določeni; ali 6 se vsak dan podučuje po nrnem redu, katerega je potrdil okrajni šolski svet; ali se učitelji ali učiteljice med časom, v katerem bi imeli (imele) podu-čevati, ne pečajo s postranskimi opravki? 2. Ali otroci šolo redno obiskujejo in če se njih izostanki vestno zapisujejo in se ne delajo razlike ali izjeme med posameznimi otroki? Nadzornik naj otroke ob vsakej priložnosti opominja, da imajo pravočasno k poduku priti in ne smejo istega zamujati, da se tako že v mladosti privadijo točnosti in redu za poznejše življenje. 3. More gledati krajni šolski nadzornik na šolski red in strah. Opazovati nima samo, kako se šolska mladina obnaša in vede v šoli, temuč opazovati jo mora tudi zunaj šole ter dotične opazke natančno učitelju naznaniti, da zamore ta potem potrebno ukreniti; podpira naj kolikor možno učitelja v vsem, kar je pripravno, da se mladina navadi krepostnega in značajnega življenja, zabraniti pa ima nasprotno vsakojake preostre disciplinarne kazni, katere bi utegnil kak prenagli učitelj nepokornim otrokom nalagati. 4. Paziti mora na zdravstveno stanje in fizični (telesni) razvoj šolske mladine. V šoskih prostorih naj vlada red in snažnost, biti mora v njih čisti zrak in o mrzlih letnih časih primerna toplota. Klopi naj bodo tako narejene, da otroci na njih lahko sedč. Otroci z nalezljivimi bolezni se nikakor ne smejo poduka udeležiti. 5. Konečno ima krajni šolski nadzornik učiteljevo obnašanje, na spolnjevanje njegovih dolžnostij, katere mu podaje šolski in podučni red v točkah (§ §) 26, 27 in 28. Učitelj ima svojo službo vestno opravljati, natančno se mora držati vseh naredb in predpisov, ki so v šolski postavi zadržani, biti mora svojim predpostavljenim oblastim poslušen. Šole in svojega uglednega stanu nikdar ne sme zlorabiti, ne sme se vtikati v politične, narodnostne ali verske zadeve ali celo prepire. Nikdar ne sme otrokom česar naročevati ali zapovedovati, ker bi se s šolskim redom ne strinjalo in kar z namenom šole nima ni-kake zveze. Pouku in vzgoji na korist naj učitelj kolikor je to potrebno tudi s stariši svojih učencev prijazno občuje. Posebno se naj stariši takih otrok premišljeno posvetuje, ki na večkratna ali trajna opominjevanja učiteljeva ne ubogajo; v sporazumljenju in v slogi s stariši bode otroško neubogljivost in trmoglavost lažje pregnal, kakor pa bi sicer to sam zamogcl. Šolski prostori, oprava in orodje se nima v kaj drnzega rabiti, kakor v to, čemur je namenjeno, namreč v poduk. Ako je treba česar popraviti, izboljšati ali na novo pripraviti, ima to potrebo šolski vodja naznaniti krajnemu šolskemu svetu in če se ta v dotičnej zadevi ne pobriga, tedaj pa okrajnemu šolskemu svetu. Šolski poduk se mora kakor že povedano redno vršiti, ne sme se prikrajšati, ne preložiti ali celo opustiti. Krajni šolski svet ima pravico nadučiteljem. kakor učiteljem enorazrednih šol do 3 dni dopusta dovoliti, kar pa mora nemudoma v vsakem pa nem slučaju okrajnemu šolskemu sveta naj Daljšega kakor tridnevni dopust smejo dow višje šolske oblasti. Ako misli učitelj službo v kakem krajo stiti, tedaj mora to najmanj četrt leta pred izstopom službe dotičnemu krajnemu šolskemd naznaniti, izvzemši slučaj, da ga višja šolska kam drugam prestavi. Nikdar ne sme učitelj službe zapustiti, dokler mu v to ni privolila] oblast. To so na kratko vam podane pravice j žnosti krajnega šolskega sveta in krajnih šolskj zornikov, naj se jih tisti izmed naših cenjeni) teljev, katere zadevajo, lepo drže in po njih ij da bodo v prijateljstvu in v slogi z gg. učitelj gonosno vplivali na izgojo naše šolske mladini Spodnje-štajerske novic« Glasno regija „celjska žaba", Klepetulja stara baba, V mlaki skače sem ter tje, Ven na trato prit ne sme. Ji zaukazali so farji! „Žaba, tvoji so komarji! Glej, da mnogo jih dobiš, Da se lažje preživiš!" Ubogala je žaba farje, Lovila pridno je komarje, Popade nekaj — zmoti se — Žuželka ljuti sršen je Sršen jo je v jezik pičil In življenje stem uničil — Jezik je tak' vel'k postal, Da žabi „lape" je razgnal. Velika nesreča se je pripetila dne 8. tj Šv. Vrbani pri Ptuju. Brata Franc in Alojzij B posestniška sina iz Vintarovec in sestri Marija hana R e p i č , mizarski hčeri od sv. Vrbana Ojstrovcu šoder ali prodec za cesto kopali. Poj proti tretji uri se je nad njimi en del zemlje j ter 221etnega 'Alojzija Bezjaka zasipal; izkoj ga kot mrliča. Marija Repič je bila na sfi delu telesa tako poškodovana, da 60 jo moral zom domu peljati. Ostala dva nista bila poškd Žalost starišev za ponesrečencem je neizmern Utonil je v Ščavnici dne 4. t. m. vsled p Tomaž V e r z e 1 , mlinarski pomočnik prij Kuplen v občini Slabotinci pri Ljutomeru. Uredništvu „ Štajerca" v Ptuju. V smisli tisk. zakona zahtevamo sprejem sledečega pj v prihodnjo štev. „Štajerca". V 1. štev. BŠ od 10. L 1.1. v članku „Vojak na božičnem USltirten", ni res, da je ranjenec „črez pol uri umrl", res pa je, da je smrt že črez nekaj nastopila. Ni res, da je dal krčmar Lešnik J 7 hlev prenesti, res pa je, da so to tovariši ponesrečenca storili. Občinski urad: Št. Jaw£l)r. p. 1. III. 1904. Za župana: Šnudrl, odbornik* Od porotnega sodišča v Mariboru so pri prvem sasedanju bili obsojeni sledeči obsojenci; Anton 'Glavič iz Peker pri Maribora zaradi ubojstva na ■4 leta težke ječe; Anton J u h a r t ib Stare vesi zaradi ubojstva na 4 leta težke ječe; Domnik £r»?%V-^nik iz Roperc zaradi^ ropa in posilstva Via 5 let težke ječe; Mihael S e g u 1 a rz Remove zaradi ubojstva na 4 leta težke ječe* Stefan Dukarič iz Cvetlina !na Hrvaškem zaradi ropa na 8 let težke ječe; Martin Rečnik is Karčovine pri Ptuja zaradi nasilstva, težke tekNsne poškodbe in ubojstva na 12 let težke, poostrene ječe. Ptujski Sejmi. Na sejem dne 16. t. m. se je prignala ogromna množina živine, in sicer 73 konjev, i 783 goved in 429 svinj. Promet je bil prav živahen, •cene srednje. Prihodnji živinski sejem se vrši v Ptuja v sredo po Veliki noči, t. j. dne 6. aprila t. 1. Preložitev sejma. Iz O r m o ž a se nam piše, •da se prvi živinski sejem zaradi Marijinega praznika ne bode vršil v petek dne 25. marca, ampak naslednji dan, v soboto, 26. marca. Misjon v— reklama. V Vidmu ob Savi bilo je pred kraAkim ponavljanje misjona, kjer so duhovniki Ea vse kriplje hvalili in priporočali klerikalne časnike. No sedaj vemo, zakaj se prirerajo misjoni, to si bodemo zapomnili. Ponesrečeni železničar. V nedeljo dne 6. t. m. je prišel na Pragerskem železniški uslužbence Mihael Z ni dar pri premikanju vozov tako nesrečno med trkače (pufer), da so mu isti zdrobili prša ter je bil uesrecnež, ki zapusti vdovo z otroci, pri priči mrtev. Ustrelil se je dne 3. t- m. 27letni veleposestnik Janea Z1 a u s pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. | iKralko pred samomorom je še sklenil z nekim prijateljem kupčijo, pri kateri priliki je baje doticniku rekel, da ga nekaj izvanredno jezi; kaj da ga je jezilo, tega ni povedal. Od Sv. Antona v Slov, gor. se nam z dne 9. t. j m. sledeče poroča: „ Včeraj je nesla neka O r n i k ; 9Stajerca nazaj na pošto pri Sv. Antonu v Slov. go-i ricah. Izgovarjala se je proti ljodem stem, da župnik | njenemu možu list za listekom na dom pošilja, naj j se „Štajercu" odpove in ga nazaj pošlje ter da ka-, plan njenim otrokom vedno oponaša, da oče »Sta« j jerca" bere. Ali sta ta dva gospoda že pozabila na , nekdanjega Antonskega kaplana C i z e r 1 a , ki je J hotel biti bol j svet, kakor vsaksv[etnik j vnebesih, potem paje z neko žensko [pobegnil na Rusko! Mi ta slučaj še prav j dobro pomnimo. — Eden, ki dobivlja „Štajerca" s št. Andražke pošte.0 — V kratkem si bodemo ta | dva gospoda malo natančneje ogledali. Iz Starevesi pri Vidmu se nam piše: „Neki j for&ki podrepnik se je predrznil, da je na moje ime j in proti moji volji „Štajerca" nazaj poslal. Koj ko za dotičnika izvem, dobite njegovo ime naznanjeno. S spoštovanjem E. P.u. Vsakdo, ki kaj ve o takem ali enakem počenjanju nesramnih predrznežev", naj nam to nemudoma naznani, da bodemo dotičnemu ničvrednežn pokazali, ki»j f?i za tako počenjanje zasluži. — tjpravništvo. Dopisi. Iz Skomra na Pohorju. Akoravno misli ljudstvo, da je naš kraj z deskami zabit, ali motijo se vsi — naš ljubi list nŠtajerc" nam je že pamet razsvetli. Mi imamo jako Jjubeznjivega gospoda župnika z imenom Matija Vaupotič. Prišel je pred tremi leti v naš kraj, ne samo se svojo materjo (katera je kuharica) in mežnarjem, temveč tudi z enim težkim bremenom — pri nas temu pravijo „koš", katerega je nosil njegov adjutant ali mežnar; in kaj je bila istega vsebina — „otrok", kateri se še dandanes pri njem kot vzgojenec nahaja. Morebiti bode naslednik gospoda župnika? Potrdimo nadalje resnico, kakor smo jo slišali iz naše prižnice, da mora skoro vsaki farman, kateri hoče do Vas priti, poprej v krčmo iti ter si korajže nakupiti, ker bi bila umetnost se z vami baviti brez korajže. Nadalje vprašamo Vas ter nam tudi blagovolite naznaniti za kakšen namen je naša prižnica? Za pouk krščanskega nauka ali za psovanje farmanov in pohujšanja mladine? Sliši Vaša krava, katero ste oznanjevali iz prižnica da se Vam bode vsled gladu posušila, tudi h krščanskemu nauku? Kaj imajo cokle in gobe na prižnici opraviti? Zadnje Vam najbrž dišijo, kaj ne!! Gospod župnik! Denar je gotovo mnogokrat k nesreči človeku. Iz katerega uzroka ste dobili od nekega farmana pri izpraševanju krščanskega nauka zaušnico? Odgovorimo Vam mi! Le iz tega vzroka, ker Vam ni hotel od Vas zahtevanih 20 vinarjev pod imenom „za sveče" plačati. Kaj se tiče enega dra-zega 75 letnega starčeka, katerega ste pri izpraševanju krščanskega nauka, ker ni hotel Vam, pa<5 pa cekmaštru (cerkvenemu ključarju) od Vas zahtevanih 20 vinarjev za sveče plačati, za roko prijeli in potegnili ter ga pri tem tako ranili, da je dobil zdravniško spričevalo čez 20 dnevno nesposobnost za delo. Gospod župnik! Pazite, pazite! Kaša je pri tem času precej draga. Kaj se tiče preračunov oporok, o tem bodemo pisali pozneje. Konečno še opomnimo: Vsak človek veseli se dneva sreče ali mi farmam najbolj dneva Vašega odhoda. Vzamite Vaše cokle, gobe, posušeno kravo in mežnarja z že omenjenim bremenom vred, — mi Vam vošimo za zmiraj srečno pot! Fara katera Vas dobi, naj se veseli! Več farmanov. Iz Šoštanja, V novejšem času, vzlasti odkar so se toplice v TopoIŠici spremenile v moderno kopališče, postal je trg Šoštanj središče ptujcev, letoviš-čarjev. A bojimo se, da vtegae naš trg s časom v tem oziru nazadovati, in to radi neke skrajno neprijetne okoliščine. Samo po sebi se razume, da vsak ptejec hiti iz zaduhlega mestnega ozračja na deželo, da bi se tam takorekoč- na prsih proste narave nasrkal svežega čistega zraka, se navzel vonjave duhtečih .s cvetlic naših travnikov in logov. Ravno v tem oziru mu Šoštanj ne bo več prijetno zavetje, kajti neki smrad začel se je širiti ondi in preti okužiti trg in okolico. Naselila se je namreč v neki zelo imenitni hiši, kjer „komendije špilajo" emradljiva ptica z imenom BsairdokavraB z dva palca dolgim kljunom in razšopirjenim čopom. Precej časa je sameval — snubil in prilizoval se raznim pticam, a vse so bežale pred tem smradljivcem. Na poslednje se mn vendar posreči, da najde „babco* svojega plemena, ki se mu popolnoma uda. Hajd, zdaj začneta gnejzdo delati iz samih skrajno smradljivih snovi, in od te dobe postaja smrad po trgu vedno neznoznejši. Odkar je pa mlade dobil, je smrad postal do cela neznosen, mar-cijalen. Skrajni čas je toraj, da poseže tu vmes javna zdravstvena policija, ter to smradljivo zalego prežene ven iz trga gori na Smrekovec ali na Forhte-nek. To dejstvo pa zadostno spričuje, kakšen esteti-čen okus imajo prvaki v našem trgu, ki smrdokavro z živežem podpirajo. Sploh pa ne boš z lahka našel trga, ki bi razpolagal s takimi zanimivimi prikaznimi, ki so vredne, da si jih ogledaš, kakor naš Šoštanj. Tu se nahaja tudi „črni hudič", kojega je peklenski poglavar iz pekla pognal, ker je tam preveč nemira delal. Naši prvak ga je z veseljem sprejel, da bi v Šoštanju vse Nemce pohrustal. In res vsak dan si štiri privošči, takole pevajoč: „Dva sta za froŠtik in dva za mitag, še enga sfali, ker za večerjo nič ni." S kratka, to je strašanski lintver, vse beži, ako se on po ulici vali. Priljubljene pa so mu nemške devojke in nedevojke, in izrazil se je, da ako bi ee kedaj ženil, ne vzame nikdar Slovenke, ampak pristna Nemka mora biti njegova žena. Našemu trškemu fotografu pa bi svetovali, da bi enkrat to prikazen skoz okno prestregel ter jo s svojim mo-ment-aparatom vjel. Napravil bi s temi slikami imeniten „gšeft". — Pripomniti nam je še drngih znamenitosti, kakor: „Bartlos", o kojem se je njegov naj-temeljitejši poznatelj izjavil, da učenjaki še niso edini, kaj bo pognalo iz njegovega lica, — ali ruse, ali ščetine ali celo petelinovo perje. Za cirkus Bar-num in Bailey dragocena pridobitev. Imamo tudi Judeža Iškarjota. Le poglej zadnjo večerjo in na tisti je fotografija tega človeka. Po našem trgu gor in dol korači človek z obsežnim trebuhom vihaje si mogočne brke, pravijo mu »vicepurgermeister*, zraven njega pa še več takih veljakov, ki so pri šoštanjskih per-vakih iako priljubljeni, da jim morajo „komendje špilati." Ne čudimo se temu. Kako že pravi pregovor? „GTiha vkup štriha!" Tudi mlečnih mladičev ne manjka, ki gojijo „prosto ljubezen" in storijo kolikor se da, da narašča prebivalstvo trga. Imamo tudi tako krotkega volka, da se ga celo zajec ne boji. Kdo ne pozna nove ulice z pomenljivim imenom: „Gasse schuldenreich" — same palače, ki so se zidale „na puff." Ako bi imeli ti ljudje toliko denarja kakor imajo dolgov, bili bi pravcati bogataši. Se nekaj! Slaven je stolp, ki je stal v svetovni razstavi v Parizu „EifTelthurm" — slaven je stolp sv. Štefana na Dunaju, v Pizi na Laškem, pa čez stolp, ki se na- tta in haja v Šoštanju, ga ni. Naši kmetje mimoidoči i žejo drug drugemu s prstom na ta stolp rekoč: „L glej, ta turn je krit s človeškimi kožami." Opisali I narisali smo znamenitosti, 8 kojimi bi se lahko vsaH mesto ponašalo. Zdaj pa naj kdo reče da se SošteB ne probuja, pa mirno gledamo na ta sumljiv razH in na napredek stranke, in upamo, da ni več dafl oni čas, ko bo zaropotalo: „Krach!" „polom!" Zunanje novice. «>. Z Balkana dohajajo poročila, da so se na vefl krajih ustaške čete spopadle s turškimi vojaki. Pij tednom dnij prekoračila je tolpa Albancev tudi čn gorsko mejo ter imela boj s Črnogorci. Na obeh si neh so imeli nekaj mrtvih in ranjenih, a umakniti se morali Albanci bojevitim in neustrašljivim sosed« Sedanji položaj na Balkanu je takošen, da se težko več dolgo vzdržal. Koj ko pa poprime ki druga država vmes, bode štrena še bolj zmešana Bog vedi, kakšen kruh bode iz te moke? Roparski napad. Na cesti iz Hrušice v Jeseni je po noči 28. februavarja neznan zločinec napai posestnika Matija Jekliča, ga težko ranil ter mu vzel 240 kron. Kot zločinstva sumljivega so za] brivskega pomočnika Bogdana Burger-ja iz Ljubljal Advokat — hudOdelnik. Na Dunaju so obso* po več dnevnih obravnavah na 8 mesecev težke ji advokata dr. Emil Gutmanna, ki je svojim klijentoj poneveril 80 tisoč kron. Policaj — roparski tovariš. V Gradcu so zaj mestnega policaja Salmhofer-ja, ki je doprinesel družbi nevarnih roparjev Jožefa in Henrika Meihai in Janeza Schnller-ja različne tatvine in tolovajsti V njegovem stanovanju so našli mnogo nakred« zlatnine in srebrnine iz raznih graških hotelov. 132 let star mož je umrl pred kratkim 'v su tišnici v Novem Brnnšviku v Severni Ameriki. ' novodobni Metuzalem po imenu Noa Raby je bil mfl vsemi sedaj živečimi ljudi na svetu najbrž najstarejj Grozna smrt je zadela paznika Mazorija zgradbi tunela v Radovni na Kranjskem. Eksplodirt mu je 13 dinamitnih patron in moža je na kose R trgalo, da 80 od njega našli samo nogi in del ei roke. ■ Glasoviti Khuen-Hedervary, bivši ban hrvatsM je imenovan za ogrskega dvornega ministra. KomJ verjetno — toda resnično. Pet zakramentov v par minutah je prejela dni neka na smrt bolna deklica v bolnišnici v Ži novi po imenu Bertha Hug, rojena v Švici. Bila do sedaj protestantinja, a je sedaj prestopila h ) toličanstvu. Najprej jo je škof krstil, nato obhajal birmal, potem poročil z nekim mladim ltalijanoi neposredno nato ji je pa podelil zakrament sv. pj slednjega olja, na kar se je mlada žena odpravila na boljši svet. Od mrtvih vstala je neka devetdesetletna nui Jožefa Kristiana v mestu A verza na Laškem. Umi je v kloštru sv. Ane, Ko je v nepokriti rakvi v umski kapelici na parah ležala ter so duhovniki ime krog nje mrtvaške pesmi prepevali, je Kri-iana naenkrat začela zehati ter seje po malem popri zravnala. Iz strahuJso^nune\h samostana v i: -to zbežale ter tamkaj ta Čudovit dogodek pripotovale; Ijndje^so to kot velik čudež božji spo-Lali. Jožefa Kristiana je se le h kratkemu življenju idila, kajti^črez dve uri je oči za večno zatis- Izginil je mežnar Feichter in Zavodnja na Ko-. Že 12.£februarja t. 1. se je podal z doma, a ne ve kam. Vsakojaka poročila o tem možu se Ijejo njegovi žalujoči družini ali pa občinske-urada v Zavodnji (Gmiind in Karaten). Potresi se v zadnjem času pojavili na večih kra-Laškem, tako v Kimu, Aaglino de Marši, Ros-"" olo. Kocca di Papa in družili, kjer so povzročili .' č ali manj škode. m Pisma uredništva. Dopisniku iz Lembacha. Prihodnjič, ako se prepri- mo o resničnosti Vašega dopisa! V Svetinje. Zaradi pomanjkanja prostora tokrat ni mogoče, |osimo toraj potrpljenja. Bizcljčann. Smo prepozno prejeli, toraj drugokrat. Devica Marija v Puščavi. Dotični gospod je miroljub-ga značaja, kakor se nam zatrjuje, toraj ne moremo Vašega ■K ponatisnili. Vse tiste dopisnike, kojih dopisov dosedaj nismo po-^^Hi, prosimo potrpljenja. ril Loterijske številke. dne 5. marca: ', dne 12. marca: 10, 1, 34, 72, 38. 58, 80, 8, 43, 82. TI Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana 5eie takrat ,ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, e mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati ?a »nje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajžuje bol. Staro dobro sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško tit mazilo" iz lekarne B. Fragner. c. kr. dvorni založnik v To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. lier- r — Glej inserat. Servoznost pri otrocih. Šiba našega časa, nervoznost, ičeoja, kakor spoznavajo čimdalje bolj, nemalokdaj že v ti dol.i. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom mišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo, Iro. Šele nedavno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, da kih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za nafboljši dJldoraestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kalhreinerjeva ^Hp sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče tiče tei otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja. ■ - Jrostovoljna dražba, n;lsestvo. obsegajoče 5 oralov njiv in travnikov z vrtom in Q.Kunosmkom, z zidano hišo in gospodarskimi poslopji, se po __[ prostovoljni dražbi proda ne 27. marca t. I. na licu mesta: Spodnja Grajena iJ Ptuju št. 16. Začetek dražbe ob 2. uri popoldne. j Karol Karu, lastnik. *s Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posn§mkov. Mestni urad v Ptuju, dne 15. marca 1904. Štev. 1067. Razglas. Glasom odloka ces. kr. namestnije v Gradca z dne 13. marca 1904, štev. 11503, bode ces. in kr. pijonirski bataljon (voj) štev. 4 sredi meseca marca t. 1. pričel s svojimi praktičnimi vajami na Dravi. Vaje tega bataljona se bodo vršile vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, nadalje vojaške proste dni med časom, ki je za nje določen, in sicer od 6. do 11. ure predpoldne in od 2. do 6. ure popoldne ter se bodo končale s 30. septembrom t. L Medtem za vaje določenim časom se vožnja s flosi (plavi) šajkami, čolni (rancami) itd. po Dravi prepoveduje in sicer za daljino 2V2 kilometra nad dravskim mostom in 3 kilometre od dravskega mosta nizdol. Drava se bode kakor prejšnja leta, 3 kilometre nad dravskim mostom za vožnjo zaprla, nastavila se bode tam straža, ki ima na to paziti, da se vsako plovilo pred tem mestom (3 km nad mostom) ustavi in tako dolgo tamkaj ostane, dokler ima vodna straža rudeče bandero zasajeno. Le na sprejeto dovoljenje se sme naprej voziti. 2upan: Jožef Ornig 1. r. 10 Pozor. Naznanjam, da Se tuli zana-prcj kupim javorjev, gabrov in glOgOV leS (Mchlbaum) in sicer lo ravno zraščena debla, brez vej in ne pod 20 cm debela, hruškov in jelšev les le od 25 cm naprej. Dolgost poljubna. Za debelejša debla plačam primerno višjo ceno. Wiliam Prym na Polzeli (Heilenstein). Hiša na prodaj obstoječa iz sobe, kuhinje, lojpe in kleli. Zraven je hlev, 2 uti za sleljo. parma, kaSta. vrt za ze-lenjad, sadunosnik z lepim rodovitnim drevjem, travnik in njiva (oboje meri 1 oral) o minut od glavne ceste blizo Slovenjgradca (vse v dobrem stanu). To proda va proste roke za 950 goldinarjev Franc Ugler pri Sv. Jederti, poŠta Miss a. D. 84 Lepo posestvo Vi ure od mesta Ptuja, z lepo zidano hišo, s zidanimi gospodarskimi poslopji, z novo stiskalnico (prežo), blizo 3 orale zemljišča, z vinogradi, travniki in njivami, zraven je lep sadunosnik in po vrtnarsko urejen vrt, malo oddaljen je lep gozd, dobro zaraščen in rodovit travnik (1400 sežnjev), vsega skupaj toraj blizo 5 oralov (joh). Več se izve pri lastniku: Jakob Gamilšak, posestnik v Kar-Čovini pri Ptuju. 68 Trgovina z mešanim blagom Friderika Wambretschsamer (poprej Knilic) na Planini (Montpreis) se da zaradi bolebnosti posestnika pod ugodnimi pogoji lakoj v najem. 69 Kava in čaj iz proč roke, to te neposredno od sadika kape In i*)a, foraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. 90F* Najnižje cene. "Hi Najino dosti čez 100.000 ora' lov veliko posestvo se obdeluje najraciionalrieiie. Najine vrste kave in Čaja so Jako aromatične in zdatne. lfaxro • Javaflor, najfinejša IVdVct • &ia ^g gld. 6-65, fina ±Vi H gld. 6-20. Javabrasil-me- sanica 4a/4 kg gld. 5*75. PoSilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in Čaja v lastni režiji w Trstu 926 via dell' Acqnedotto 62. Učenec z dobro Šolsko izobrazbo, se lakoj sprejme v uk v trgovini z mešanim blagom. Ludovik Penn na Ptujski gori (Maria-Neustift. 68 Učenec se, sprejme takoj v uk v pekariji Johan Turčič na Pr8gerskem (Pra- gerhof). 70 Na prodaj Lepa, novo zidana hiša, zraven dobro opravljena kovačnica na vodo (Hammerschmiede) z velikim kladivom in brusom. K hiši pripada tudi nekaj polja. Naslov: (iospod Hofer v St. Hju, pošta Mislinje. 71 2 posestvi na prodaj, obsegajoči 50 in 60 oralov zemlje, s 1 zidano in 1 leseno hišo, dvema velikima sadu-nosnikoma; pri zidani hiši je ludi mlin. Naslov pove upravništvo „ŠtajercaM v Ptuju. 75 Novozidana hiša vili podobna, še 10 let davka prosta, 1 oral njive, lep vrt, sadno drevje, studenec, vse ograjeno, 10 minut ol Ptuja, na suhem kraju, primerna za vpokojenca ali kakega obrtnika, se zaradi smrti posestnika iz proste roke proda. Več pove Ana Wekusch na Hajdinju. 86 Nevesto išče 81 341elni mladenič, pek v prijaznem mestu na Spodnjem Štajerskem. Pošteno dekle, ki ima najmanj tisoč gold, dote, naj vpoSlje svojo resno ponudbo, ako se hoče mo-žiti, pod raslovom F. G, Pek 20 na upravništvo »Štajerca" v Ptuju. Ciglarski polir poštenega značaja, dobi takoj službo pri Johan Brlšniku v Ostro-viSki vasi, pošta sv. Jurij ob Taboru. 82 Svinjske ščetine in žimo (Rosshaar) kupi v vsakej množini po najboljši <.:<:■!si Hans Sager, izdelovalec krtač v Celju. Sprejmem takoj v uk tudi enega učenca, it Malo posestvo v priljudnem nemškem kraju blizo šole in kolodvora, ob dr-žavnej cesti, pripravno za vsako obrtnijo aH tudi za kakega pen-zijoniista, se po nizki ceni proda. Več pove gospod Schmied, Du-chatschgasse (liuhačeva ulica) v Mariboru. 42 Istrijansko vino pristno blago, Črno ali belo, priporočam v svoji gostilni v Trstu, ulioa Belvedere štev. 49. Prodajam in razpošiljam tudi na veliko. Jožef Leben, gostilničar. 39 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti. 1128 500 komadov za 1 £ld. 95 kr. E»a krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, H jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% duble-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. KB. Za neugajajoče se denar vrne. Lepe svitle barve za malanje hiš se dobijo po nizki ceni v trgovini z barvami Kraber V Ptuju, Vseh svetnikov ulica (Altcrheiligengasse) št. 13 tik po-sojiln'ce. 78 Učenec se takoj sprejme v usnjariji (led-rariji) Jožef Goriupp v Ptuju. Veliko presi Nikdar več v življei □udi taka jiril 500 koso? samo Ena krasno pozlafif koča precisanker ura kazalom, ki natančt katero se jamči S It derna zidana kravat 3 jako fini žepni rot za gospode z i mi tira kamenom, 1 nastavi z jantarjem (berenšle broša za dame (nov* žepno tojletno zrq mošnj'ček, 1 žepni pravo, 1 par manše 3 gumbi za srajco. zlata z patentirani krasen album za sli! je 36 najlepših podob katere povzročajo | mladih mnogo s mehi ristna knjiga, v kale pisma, 20 reči za ko in Še 400 drugih raj katere se rabijo pri vsakogar potrebne, z uro vred, katera denarja vredna, za s| Razpošilja se proti če se denar pošlje dunajsko razpošiljal^ wlrth, Krakau NB. Za neugajajoče j Mala brad (Greislerei), dobro voljenjem za javno t se vzame v najem. se pošljejo na upraij jerca0 v Ptuju pod 72 Učenca sprejme takoj v uk Th. Losinschek pek v Ptuju, Gospodskl Ptujsko posojilno dni (Yorschussverein) registrovana zadruga z neomejeno obrestnje hranilne vloge po 4V. in daje svojim družbenikom mejuična posoji ** /2 /o na leto. 1036 Baumgarten & Cie- Wi Lampigasse 9 priporočuje od ces. kr. kmetijske kemične preskuševa isRovano, rast jako povspešujočo živinsko redilno kot primešek h klaji za konje, krave, vole, svinje Dobi se pri Henriku Maurctter v Ptuji 11 z Aktiva. Bilanca hranilnice v Radgoni. Pasiva. Inventar-konto (pisarn, in dvoranska oprava) Posojilni-blagajni konto (dotacija)..... Konio hotelovih premičnin........ Posojila brez hipotek.......... Posojila na efektne vrednosti ...... Obresini konto od posojil brez hipotek . . Efektni konto ............ Konto zemljiščnih vrednosti....... Konto per diversi........... Salda-konto....... ...... Obresini konto od hipoleknih posojil . . . Konto hipotekarnih posojil ........ Biagajnični konto........... Obrestni konto od efektov........ Obrestni konto od posojil na efektne vredn. Zavarovalnina-premije-posojilni konto . . . Mejnični konto............. Konto ces. kr. poštne hranilnice..... Konto korent............. A' 5762 39500 3992 254709 3692 3509 2010265 416254 20 680 57512 4039345 60297 12601 45 345 31207 2283 86702 702H628 82 73 55 11 66 45 Iti tir, 15 78 79 92 84 54 27 92 30 A' Konto od vlog............. Obrestni konto od hipotekarnih posojil za naprej prejete obresti za leto 1904 . . Obrestni konto od posojil na efektne vrednosti za naprej prejete obresti za leto 1904.............. Obrestni konto od menjic za naprej prejete obresti za leto 1904........ Glavni rezervni fond: A. Neobdačena zaloga . . K 56360726 B. Obdačena zaloga . . . » 49843-10 : Špecijalni rezervni fond za izgube na kurzih:; Neobdačena zaloga.......... Konto fonda za umirovnino (Pensionsfond) . 6214930 17766, I -I k> 48! 20 87 209 J98 613450 36 108176 74074 7028628 (82 Aktiva, Biagajnični promet v 18059 točkah. Bilanca posojilničnega oddelka. Gotovine v blagajni koncem leta 1903 Posojila na menjice (Wechsel) . . . Posojila na dolžna pisma..... Zaostale obresti koncem 1. 1903 Pasiva. ----1T Dotacija iz rezervnega fonda hranilnice v Radgoni ............. Za naprej prejete obresti za I. 1904 . . . 40324 162 I l'/2° 0ni rentni davek plača hranilnica iz lastnega, brez da bi lo vloziteljem zaračunila. Vloge se obrestujejo pri mesečnem obrestovanju s 4°/«, posojila na ročne zastave in hipoteke s 5%» na menjice s 6% in pri posojilničnem oddelku s 5°/o-Uraduje se vsak dan, izvzemši praznike in sicer v pondeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure predp., v torek, Četrtek, | soboto in nedeljo pa od 10. do 11. ure predpoldne. y Radgonjj dn(J 3, decembra |904 Ravnateljstvo. oKranilnica (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051 pri e. kr. poš- tno-hrauilnicuem uradu. vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu, Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje t aost. cgcrsko banko. a Ravnateljstvo. 12 FRAN žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.55121 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . * 4.312.950 22 Od tega je odračuniti: K 14,121.60143 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.601 30 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.84013 Hipotekama posojila.....•..... K 6,243.645-43 MejiiiCao stanje............. > 85.126-— Posojila na vrednostne efekte....... » 16.329 83 Efektni zaklad ............. > 3,463.858-— Posestva................ » 183.000 — Inietek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ » 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 380.425 20 Stanje blagajne (kaše).......... > 91.22963 Glavni reservni zaklad....... . . . » 56488188 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.35392 Zaklad za penzije............ » 32.4-1821 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naroČilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 1106 Pravo domače platnf za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 aH 2'/* metra dolga, samo 1 gld.. oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz I"1 domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To doinače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — DomaČe za »strozoke11 velja meter 20 aH 25 kr., za obleko meter 28 ali Brata SlawitscU 1068 trgovca v Ptuju, Floriansld 13 Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temo se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. laris 1900. .GRAND PRIX. er in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo. [Brizgalnice za sadno drevje ^^Hlom za mešanico iz bakra in Etapna lako.