IZ VSEBINE Janko Jeri: Konec »utrakvistične« šole na Koroškem? Janez Stanovnik: Protiinflacijska politika Ziherlovi dnevi '87: Prispevke na temo »Slovenija v Jugoslaviji« so napisali: E. Petrič, S. Kukar, V. Katunarič in M. Golob Maca Jogan: Žensko plačano delo, racionalnost in kriza države blaginje Razprava o postmarksizmu: Objavljamo avtorizirane prispevke P. Gantarja in T. Mastnaka (teze), M. Kerševana, L. Krefta, B. Debenjaka, A. Bibiča, P. Klinarja, M. Mačka, A. Uleta, M. Joganove, N. Pagon, V. S. Rusa, R. Rizmana - prevod Normana Gerasa Tatjana Zaslavka: Sociologija in perestrojka (naš prevod) Marija Jurič: Dvojezičnost: Izguba ali pridobitev identitete? O družbeno-moralni odgovornosti znanstvenika in znanosti pišeta Andrej Kirn in Giuliano di Bernardo TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. XXIV. št. 12, str. 1489-1696, december 1987, UDK 3, YU ISSN 0040-3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Igor Bavčar, Janko Česnik, Alfred Golavšek, Sonja Lokar. Boris Majer. Mara Žlebnik (delegati ustanoviteljev in družbene skupnosti): Darka Podmenik (delegat Kulturne skupnosti Slovenije); Maljeta Cepič, France Černe. Marko Kerševan, Marjan Pungartnik, Ciril Ribičič (delegati Univerz v Ljubljani in Mariboru); Anton Bebler. Adolf Bibič. Dušan Dolinar, Stane Južnič, Bogdan Kavčič. Andrej Kim, Peter Klinar, Stane Kranjc. Boštjan Markič, Ernest Petrič, NikoToš, Mirjana Ule, France Vreg (delegati FSPN kot izdajatelja, delovne skupnosti revije in stalnih sodelavcev revije) PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA ODBORA: Boris Majer UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Bojko Bučar, Ivan Hvala, Albin Igličar, Miroslav Glas. Maca Jogan, Andrej Kirn. Bogomir Kovač, Lev Kreft, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar. Slavko Splichal. Ivan Svetlik GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Andrej Kirn NAMESTNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC. Drago Hrvacki LEKTORJI: Alenka Božič, Majda Tome. Sonja Cestnik-Zadnek SEKRETAR REDAKCIJE: Irma Vidmar-Vozelj UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 341-589 in 341-461 int. 32 NAROČNINA: Letna naročnina za študente in dijake 5000 din. za druge individualne naročnike 6000 din. za delovne organizacije 12000 din, za tujino 20000 din Cena tega dvojnega zvezka v prosti prodaji je 400(1 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, za revijo Teorija in praksa; devizni račun Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. 1987 12 TISK: ČGP »DELO«, Ljubljana, Titova c. 35 vsebina UVODNIK JANKO JERI: Konec »utrakvistične« šole na Koroškem? 1491 JANEZ STANOVNIK: Antiinflacijska politika H95 SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI ERNEST PETRIČ: Pogledi v preteklost in prihodnost 1503 STANKA KUKAR: Regionalne razlike v ekonomski razvitosti Jugoslavije 1506 VJERAN KATUNARIC: Nacije in nacionalizmi v luči teorije treh funkcij 1516 MATIJA GOLOB: Problem balkanskih ko-rupcijsko civilizacijskih con 1521 ČLANKI, RAZPRAVE MACA JOGAN: Žensko plačano delo, racionalnost in kriza države blaginje 1526 MILAN CVIKL, MITJA GASPARI: Cen-tralnobančni sistem v svetu in v Jugoslaviji 1536 MIROSLAV GLAS: Nekaj misli in ocen o premoženju prebivalstva v socializmu 1544 JAVNA TRIBUNA BOŽIDAR DEBENJAK: Oblast z dekreti? 1558 MARKO KERŠEVAN: Cerkev in politika, danes in tukaj 1562 POSTMARKSIZEM PAVEL GANTAR, TOMAŽ MASTNAK: Postmarksizem v družbeni teoriji 1570 ANDREJ KIRN: Mara kot prvi »postmark-sist«? 1574 MARKO KERŠEVAN: K zavračanju osrednosti kategorije dela 1575 LEV KREFT: Teze o postmarksizmu z izvedbo v estetskih vprašanjih 1577 BOŽIDAR DEBENJAK: O rabi in zlorabi imena marksizem 1580 ADOLF BIBIČ: Civilna družba in njeni sodobni agensi 1583 PETER KLINAR: Razmerje med formalnimi in neformalnimi dejavnostmi 1586 MATJAŽ MAČEK: Klasične prvine socialne države in sodobnost 1587 ANDREJ ULE: Tradicionalni marksizem ni zajel sklopa novih protislovij 1588 MACA JOGAN: Razširitev mej diskurza in (ne) zgodovinskost 1590 NEDA PAGON: Identiteta marksizma in postsocialistični projekti 1592 VELKO S. RUS: »Osvobajanje« od samoumevnih postulatov 1592 RUDI RIZMAN: »Izem« kot breme post-marksizma 1593 NORMAN GERAS: Post-marksizem? 1595 CIVILNA DRUŽBA IN POLITIČNA DRŽAVA ADOLF BIBIČ: Civilna družba, politična država, samoupravljanje 1606 FRANCE ČERNE: Civilna družba in »civilno« gospodarstvo 1617 PREOBRAZBA IN PRIHODNOST DELA IVAN SVETLIK: Ustavna kodifikacija dela 1620 MARKO KOS: Narava dela in nove tehnologije 1626 NAŠ PREVOD TATJANA ZASLAVSKA: Sociologija in perestrojka 1631 SLOVENCI V ZAMEJSTVU MARIJA JURIČ: Dvojezičnost: Izguba ali pridobitev identitete? 1642 ZNANOST IN DRUŽBA ANDREJ KIRN: Družbeno-moralna odgovornost znanstvenika in znanstvene skupnosti 1653 GIULIANO DI BERNARDO: Odgovornost znanosti 1661 DRUŽBA IN ARMADA ANTON GR1ZOLD: Razmerje med vojaškimi izdatki in gospodarstvom 1665 SPOROČILA Program dela Teorije in prakse v letu 1988 1675 PRIKAZI, RECENZIJE ELGA SORGE: Religion und Frau (Maca Jogan) 1677 BLAŽENKA DESPOT: Žensko pitanje i socijalističko samoupravljanje (Nadežda Radovič) 1680 SMILJA AVRAMOV: Kontrola zunanje politike (Irena Brinar) 1682 STANE JUŽNIČ: Antropologija (Jan Ma-karovič) 1687 Kaj je razsvetljenstvo? (Lev Kreft) 1689 Iz domačih revij 1691 Bibliografija knjig in člankov 1692 Avtorski sinopsisi 1695 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. XXIV, šl. 12, str. 1489-1696, Ljubljana, december 1987 CONTENTS: EDITORIAL JANKO JERI: Is this the End of the »Utraquist« School in Carinthia? 1491 JANEZ STANOVNIK: Anti-inflation Policy 1495 SLOVENIA WITHIN YUGOSLAVIA: ERNEST PETRIČ: A Look into the Pasi and Future 1503 STANKA KUKAR: Regional Differences in the Economic Development of Yugoslavia 1506 VJERAN KATUNARIČ: Nations and Nationalisms in the Ught of the Three Functions Theory 1516 MATIJA GOLOB: The Problem of Balkans' Corruption Zones 1521 ARTICLES, DISCUSSIONS: MACA JOGAN: Paid Women Labour. Rationality and the Welfare State Crisis 1526 MILAN CVIKL, MITJA GASPARI: Central Bank System in the World and Yugoslavia 1536 MIROSLAV GLAS: Some Thoughts and Estimations Concern-ing Citizens' Assets in Socialist States 1544 PUBLIC TRIBUNE: BOŽIDAR DEBENJAK: Power with Decrees? 1558 MARKO KERŠEVAN: Church and Politics. Here and To-day 1562 POST MARXISM: PAVEL GANTAR. TOMAŽ MASTNAK: Post-Marxism in Social Theory 1570 ANDREJ KIRN: Mara as the First Post-Maraist? 1574 MARKO KERŠEVAN: To the Rejecting of Labour as a Central Category 1575 LEV KREFT: Theses on Post-Marxism and their Implementa-tion in the Field of Aesthetics 1577 BOŽIDAR DEBENJAK: How the Term Maraism is Used and Misused _ 1580 ADOLF BIBIČ: Civil Siciety and Its Contemporary Agents 1583 PETER KLINAR: The Relationship Among Formal and Informal Activities 1586 MATJAŽ MAČEK: Classical Elements of the Social State and the World of To-day 1587 ANDREJ ULE: Traditional Maraism Has not Encompassed the Complexity of New Contradictions 1588 MACA JOGAN: The Extending of the Limits of Discourse and (non)Historicalness 1590 NEDA PAGON: The Identily of Maraism and Post Socialist Projects 1592 VELKO S. RUS: »Emancipation« from Self-evident Postulates 1592 RUDI RIZMAN: The »Ism« as a Burden ofPost-Maraism 1593 NORMAN GERAS: Post-Maraism? 1595 CIVIL SOCIETY AND POLITICAL STATE ADOLF BIBIČ: Civil Society, Political State. Selfmanagement 1606 FRANCE ČERNE: Civil Society and »Civil« Economy 1617 TRASPFRMATION AND THE FUTURE OF WORK LABOUR IVAN SVETLIK: Constitutional Codification of Labour 1620 MARKO KOS: The Nature of Labour and New Technologies 1626 THE TRANSLATION TATJANA ZAŠLAVSKA: Sociology and Pcjestroika 1631 SLOVENES ABROAD MARIJA JURIČ: Bilingualism: a Loss or Gain of Identitv? 1642 SCIENCE AND SOCIETY ANDREJ KIRN: Scientist's Social and Moral Responsibility and Social Communities 1653 GIULIANO Dl BERNARDO: The Responsibility of Science 1661 SOCIETY AND THE ARMED FORCES ANTON GRIZOLD: The Relation betwee Military Expendi-ture and Economy 1665 INFORMATION The »Teorija in praksa« Program for 1988 1675 REVIEWS COMMENTS ELGA SORGE: Religion and Woman (Maca Jogan) 1677 BLAŽF.NKA DESPOT: Women and Socialist Selfmanagement (Nadežda Radovič) 1680 SMILJA AVRAMOV: The Control of Foreign Policy (Irena Brinar) 1682 STANE JUŽNIČ: Anthropology (Jan Makarovič) 1687 WhatIsEnlightment? (Lev Kreft) 1689 From domestic reviews 1691 Bibliography of books and articles 1692 Authors'synopses 1695 COAEPJKAHHE nEPEAOBASl CTATbJI S1HK0 MEPH: KoHeu »VTpaKBHCTCKOH« ujkojili b KapHHTHH? 1491 HHE3 CTAHOBHHK: AH-mHHctj^imHoHHaanoiiHTUKa 1495 CJIOBEHHH B lOrOCJIABMH: 3PHECTI1ETPHH: B3Tjwnbi Ha npouuioe h 6yayutee 1503 CTAHKA KYKAP: PenioHajitHbie pa3HictH b iKOHOMHHe-CKOM pa3BHTHH K)rOČJiaBHH 1506 BHEPAH KATYHAPHH: HaiJHH H HaitHOHajiH3Mbl B CBeTe TeOpHH Tpex tflVHKUHH 1516 MATMJI fOJIOB: llpo6jieMa 6anKaHcKHH K0ppynitH0HHblx itH-BHJIH3aUHOHHbIX 30H 1521 CTATbM, OECy;KflEHH51 MA11A MOrAH: Bo3HarpaxjieHHe rp yna xcnmnit. paiinonajih-Hocrb a KpH3HC črpan 6jiarococTosHna 1526 MHJ1AH L1BMKJI. MHTH TACnAPH: LleHTpiUiHO 6aHKoBaa CHcreMa b MHpe h b lOrocjiaBHH 1536 MHPOCJ1AB PJ1AC: Mbicjib h oueHKH b CBJJ3H c HMymecTBt,M »airejiefi cottHajiH3Ma 1544 TPHBYHA EOiKMflAP J3EBEHMAK: Bjracrb c KKpeTaMH? 1558 MAPKO KEP1IIEBAH: tlepKOBb M nojiHTHKa. ceronHsr h 3flecb 1562 nOCTMAPKCH3EM IIABEJI TAHTAP, TOMA* MACTHAK: Il0CTMapKCH3M b o6mecTBeHOii TeopHH 1570 All/iPFH KI1PH: MapKC kuk nepBbitf »nocTMapKCHCT«? 1574 MAPKO KEP11IEBAH: K OTBep*eHHH3 KaTeropnH Tpyna KaK ueHTpajibHOH KaTeropHH 1575 JIEB KPE EHBMH: TpajimaHCKoe 06mecTB0, nojiHnmecKoe ro-cyaapcTBO h caMoynpaBneHHe 1606 KEM MAPHH liyPM'l: ^Byst3bltiHe: nOTepa HjtH npH06peTeHHe to-3KecrBa 1642 HAYKA H OBIUECTBO AHUPEM KMPH: 06utecTBeHHo Mopa^bHaa oTBeTCTBeH-Hocrb HaytHoro pafioTHHKa h nav^Hoio coflpy»cecTBa 1653 HaCyjIHAHOflHBEPHAPAO:OTBeTCTBeHHOCTbHayKH 1661 OBIIIECTBO H APMHH AHTOH rPH30JlU: OTHOiueHHe Meayty kuchhhmh pacxonaMH H 3KOHOMHeii 1665 COOB111EHHH HporpaMMa no6oTbi TeopHH h npaKTKKH b 1988 r. 1675 0E30Pbl. PELIEH3HH 3nrA COPrE: Pe.ihnth h *eHUWHa (Maua Horan) 1677 BJ1AJKEHKA UECflOT: Ilpo6^eMMa »teHmHHbi h coimaJiH-cratecKoe caMoynpaBjieHHe (Haflejfma PajtoBHt) 1680 CMHJlfl ABPAMOB: KoHTpojib rhchhioh uojihthkh (Hpena BpHHap) 1682 CTAHEI03CHHH: AHTponojiornu (Sh makapobhm) 1687 Hto TaKoe npocBemeHHe? (JleB Kpe$r) 1989 no crpaHHitaM oresecTBeHHbix »cypHajioB 1691 BH6aHorpaj; m tem ugotavlja, da v Jugoslovani^"'' P" zem zunanjepolitičnega sodel ° dr. Smilja Avramov najprej Do nja skuša deliti zunanjo politiko, da bi k°Vn° °pre" na problematiko odločanja v t P1®5'3 tem liontavlia Ha v it.,—. sferi; politiki ne moremo govoriti 'o "iT' ZUnanji kontinuirani usmeritvi in kon ° tni' odnosov z Bolgarijo in Alban^'"' NaraVa ideološko kot pa neko zgodov,"'^ ^ prej nost. Zunanja politika do na^h USmerie" sosedov je zasnovana na ' zak°dnih sprotnih načelih, tako da lahk0P° ■ v istem časovnem obdobju di° Ugotavliamo sprotne principe vodenja ZUna • etra'no na-naših sosedov. nan)e politike do Odločanje v zunanji politjkj dročje, kjer ima prof.Avramo Je tlSt° P°" pomb. Odločanje v sferi zuna^ "ajVeČ P"~ po ustavi iz leta 1974 postavli"'6 pol,tlke Je ----- Cl„__crn r ^ 'Jeno t nost Skupščine SFRJ in Pred J^ V pnst0J- ti Tnntrai cl„n»in» in hkra- ed Zbor . Ta de- nomsko in politično sfero je na eko~ lie Avramov v nasnrom,, P mnenj" Smi- ti znotraj skupščine razdeljeno " V republik in pokrajin in ZvezniS! med Zbor ljenost odločanja o zunanji poLtv 'a de~ nnmcL-n ir» nnlitif-nn cf«.— • Ije Avramov v nasprotju s cei J njem zunanje politike. P0 283 "T"™ vode~ Skupščina SFRJ določa ZUn St3Ve SFRJ... odloča o spremembi anj° Pol'tiko ni in miru. 285.čl. zaupa Zve J3" ' ° V0]" določanje zunanje politike, od|^emu zboru ni in miru, ratifikacijo mednar H ° o političnem in vojaškem sodelo P°g°db republik in pokrajin pa odloča n anjU' tranjih ekonomskih odnosih t 6 Sam° ° n°" tudi politiko monetarnega j'n edmveč določa stema, zunanjetrgovinskega D eviznega s>-ditnih in drugih ekonomskih 'h"3- kre" no (286. člen). Pnstojnost, 0ffie ^' • JJ ra na področju zunanje politike prepreka za uspešno in celovito g'avna nanje politike. Pri tem dr.Smir zanemarja dejstvo, da tudi na t ^ Avramov Zbor republik in pokrajin na poj? področJu ja skupščin socialističnih renubl v8' soglas" nomnih pokrajin odloča le o tistih aVt°" ki zagotavljajo uresničevanje e ', zadevah> sti narodov in narodnosti jn ? )pravn(> odločanje o konkretnih ekonon^Ph°menij0 nostih socialističnih republik in S ol,vez" pokrajin, kar naj zagotavlja suvaVt°nomnih lavskega razreda v socialistih u renost de~ ,Cnih republikah in avtonomnih pokrajinah v odločanju o pogojih in rezultatih dela. Argumenti, ki jih navaja prof. Avraraova zoper delovanje Zbora republik in pokrajin,7 so nekritično preneseni iz mednarodnega javnega prava. V »spornem« zboru nikakor ne moremo reči, da se odloča, kot to poznamo iz mednarodnih odnosov, s konsenzom.8 Znano je, da gre v pluralizmu interesov za usklajevanje interesov. Odločitve glede ustavno določenih pristojnosti Zbora republik in pokrajin so sprejete soglasno in pravno obvezujoče. V kolikor ne pride do soglasne odločitve, se lahko sprejme v skladu z Ustavo (301. in 302. člen Ustave SFRJ) zakon o začasnih ukrepih z dvotretjinsko večino glasov v istem zboru, ki velja, dokler se ne doseže soglasna odločitev oz. maksimalno eno leto. Ali moremo potemtakem ta način odločanja enačiti z vetom, ki ga poznamo iz delovanja Varnostnega sveta OZN? Pomeni odklonitev nekega zakona v Zboru republik in pokrajin res veto določene republike? Kaj je pravzaprav sistem veta v OZN? Določa ga Ustanovna listina OZN, priznan pa je samo petim stalnim članicam Varnostnega sveta. S tem je teh pet stalnih članic v privilegiranem položaju v odnosu do drugih držav - članic Varnostnega sveta. Stalne članice lahko s svojim vetom sploh preprečijo uvrstitev določenega vprašanja na dnevni red (formalni veto), ob obravnavanju določene zadeve v Varnostnem svetu pa s svojim negativnim glasom onemogočijo sprejem predlagane rešitve. Naš sistem odločanja v Zboru republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ni mogoče enačiti s pravico veta v Varnostnem svetu OZN niti s teoretičnega niti s praktičnega vidika. Pravica veta, ki na nek način predstavlja blokado dela Varnostnega sveta in tudi OZN9 in ki je pogosto predmet kritike teoretikov mednarodnega javnega prava (zlasti iz dežel v razvoju), pa je hkrati tudi nekakšen »varnostni ventil«, ki omogoča univerzalnost in celo sam obstoj svetovne organizacije. Že ob samem oblikovanju Združenih narodov so si velike sile, ki so še 7 Smilja Avramov, str. 66. 8 Smilja Avramov, str. 68. 9 Smilja Avramov, str. 67. vedno ključni dejavnik mednarodnih odnosov, hotele zagotoviti garancijo, da v organu svetovne organizacije, ki sprejema pravno obvezne rešitve, ne bodo preglasovane in da s tem ne bo ogrožen njihov »strateški« interes. Ta težnja, ki naj bi sprva zagotovila ravnotežje sil med Vzhodom in Zahodom, se je z razvojem Združenih narodov ohranila in sčasoma še okrepila, ko so vse večjo večino med članicami Združenih narodov dobivale dežele v razvoju. V Generalni skupščini lahko namreč dežele v razvoju izglasujejo z večino praktično vsak sklep, ne glede na voljo velesil ali sploh razvitega sveta. Prav to pa je tudi eden od razlogov za neučinkovitost OZN, saj so za uresničevanje večine sklepov ključnega pomena prav razvite države zaradi svoje ekonomske in politične vloge in moči; te pa se s sklepi Generalne skupščine ne čutijo vezane, posebej če so ti sprejeti v nasprotju z njihovimi interesi in so zato glasovale proti. Resno se zastavlja vprašanje, kakšen bi bil interes velesil10 v tem trenutku, da še naprej ostanejo v Združenih narodih, če bi odpravili njihovo pravico veta v Varnostnem svetu, ki edini sprejema pravno obvezujoče sklepe, še zlasti pa, kako bi se takšna rešitev odražala v dejanskem uresničevanju sklepov Varnostnega sveta Združenih narodov. Potrebno je namreč opozoriti, da na podlagi resolucije Generalne skupščine »Združni za mir« že zdaj obstaja možnost, da problem, o katerem ne more doseči odločitve Varnostni svet, obravnava Generalna skupščina Združenih narodov in sprejme o njem svojo resolucijo. Ni neumestno vprašanje, zakaj je Zbor republik in pokrajin dobil po Ustavi iz leta 1974 pristojnosti, naštete v 286. členu. Že v začetku sem omenila, da gre v jugoslovanski federaciji za prostovoljno združene narode, ki v interesu vsakega naroda posebej in vseh skupaj uresničujejo med drugim tudi razvoj materialne osnove, kar se mi zdi življenjskega pomena za obstoj in razvoj vsake nacionalne entitete. Ekonomska prosperiteta omogoča ne nazadnje tudi razvoj na vseh ostalih vitalnih področjih, pomembnih za obstoj, razvoj in enakopravnost vsakega naroda in narodnosti. Pri tem ni potrebno 10 Poleg Varnostnega sveta v sistemu ZN sprejema neposredno pravno obvezujoče odločitve še Meddržavno sodišče v Haagu. posebej poudarjati, da pomeni razvoj vsake federalne enote posebej razvoj celotne federacije - in da so federalne enote hkrati po ustavi odgovorne za razvoj celotne skupnosti. Odločitve s področja ekonomskih odnosov s tujino vplivajo neposredno in posredno ne samo na ekonomske odnose med posameznimi federalnimi enotami, temveč tudi na vse druge sfere mednacionalnih odnosov. To pomeni, da ekonomskih odločitev ne moremo ločevati niti glede odločitev, ki zadevajo notranje ekonomske odnose (oz. ekonomske odnose s tujino), niti glede subjektov odločanja - še zlasti, ko gre za konkretne materialne obveznosti federalnih enot. Prav zaradi pomena ekonomske sfere za enakopravne odnose med federativnimi enotami je pomembno, da se sprejemajo odločitve soglasno po predhodnem usklajevanju mnenj. Popolnoma se strinjam s tistimi avtorji, ki menijo, da bi princip večinskega odločanja izzval v političnem življenju kaos. Dr. Smilja Avramov pozablja, ko primerja jugoslovansko federacijo npr. z ZRN, ZDA," da gre v naštetih primerih za funkcionalno organiziranje lokalne samouprave enega naroda, medtem kot gre v jugoslovanskem primeru za federacijo, zgrajeno na večnacionalni osnovi. Večinski princip odločanja v zboru republik in pokrajin bi pomenil preglasovanje celih narodov. Zategadelj ne moremo pristati na tezo, da bi se t. i. poenotenje zunanje politike odvijalo v Zveznem zboru. Kar pa zadeva komentar Smilje Avramov glede avtoritete našega predsedstva v mednarodnih odnosih, moramo vsekakor ugotoviti, da naše predsedstvo volijo republiške in pokrajinske skupščine.12 Vsaka posamezna država z notranjo zakonodajo ureja način izvolitve predstavnikov, ki jo zastopajo v tujini, in to nikakor ne more biti v domeni mednarodnega javnega prava; zato mi ni jasno, kdo oz. kaj je tisto, kar po mnenju Smilje Avramov zmanjšuje avtoriteto legitimno izbranih najvišjih predstavnikov Jugoslavije. Po mnenju Avramove imamo ne le neustrezen sistem glasovanja, temveč tudi neučinkovit mehanizem odločanja, ki ne odgovarja niti pogojem modernega življenja niti 11 Smilja Avramov, ibid. str. 67. 12 Predsedstvo sestavlja 9 članov in ne 8, kot to navaja dr. Smilja Avramov. proklamiranim načelom naše ustave. Je uvedba delegatskega sistema (ki teži predvsem k dvema ciljema, tj. zagotoviti neposreden vpliv delovnih ljudi na proces reprodukcije ter hkrati omogočiti vsem narodom in narodnostim enakopraven in direkten vpliv na odločitve, ki zadevajo na eni strani jugoslovansko federacijo in na drugi strani obstoj in razvoj vsakega njenega federalnega dela - ki je hkrati tudi nacionalna entiteta, pa naj gre za notranje zadeve ali za zadeve iz sfere zunanje politike) res v nasprotju s temeljnimi načeli Ustave, kot so npr. nacionalna svoboda in neodvisnost, vsestranski razvoj človekove osebnosti ter zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe, usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da ta temeljna načela prostovoljno in enakopravno združeni narodi uresničujejo v interesu vsakega naroda oz. narodnosti posebej in hkrati vseh skupaj. Razvoj vsake posamezne federalne enote je pogoj za razvoj federacije kot celote. Kdo naj odloča v imenu narodov, če ne predstavniki teh narodov - narodnosti v zboru republik in pokrajin? Kdo je lahko avtentičnejši predstavnik teh narodov kot so predstavniki republiških in pokrajinskih skupščin v že omenjenem zboru? Ob tem pa avtorica zahteva, da bi morala biti bolj odprta javnosti in vplivu javnega mnenja. Mar ni cilj delegatskega sistema prav to? V podpoglavju o operativnem vodenju zunanje politike navaja avtorica svoje kritično stališče o še nekem protislovju, ki je navzoče v naši zunanjepolitični praksi. To je protislovje med demokratičnim načelom javnosti in diplomatskim načelom tajnosti v zunanji politiki. Ob tem ugotavlja, da problem tajne diplomacije ni samo problem jugoslovanske zunanje politike, ki pa ga ponekod po svetu uspešno rešujejo tako, da ustanavljajo posebne neodvisne institute; ti imajo nalogo, da probleme iz zunanje politike ne le identificirajo, temveč tudi predlagajo možne rešitve in o tem obveščajo predstavniška telesa. S tem se vzpostavlja učinkovitejša kontrola predstavniških organov nad delom diplomatske službe. Na koncu tega obširnega poglavja o mehanizmih zunanje politike se posveti še vlogi republik in pokrajin v procesu odločanja in izvajanja zunanje politike. Ob naštevanju podatkov, katere republike in avtonomne pokrajine sodelujejo s temi ali onimi tujimi državami, federativnimi enotami, itd., se spet ne more izogniti že standardni pripombi, da ni v svetu niti ene federativne države, kjer bi obstojala možnost samostojnih akcij federalnih enot, ne da bi pred tem obvestile in dobile soglasje federalne vlade.13 Ne moremo mimo že nekajkrat omenjenega dejstva, da gre v jugoslovanskem primeru za federacijo, zgrajeno na večnacionalni osnovi, ob tem, da ima vsaka federativna država diskrecijsko pravico, da po svoje uredi odnose federalnih enot do federacije. Gotovo obstajajo pri vsaki zvezni državi določene razlike, zato ne moremo federalnih principov kar vse povprek izenačevati, primerjati oz. posploševati. Vsekakor pa ne moremo in ne smemo primerjati federalne države z uni-tarno, kot npr. Jugoslavijo z Albanijo oz. Italijo, kar si dovoli dr.Smilja Avramov.14 V kolikor obstajajo v nekaterih republiških in pokrajinskih ustavah15 določbe iz sfere zunanje politike, ki so v globokem nasprotju z Ustavo SFRJ, potem je potrebno postaviti vprašanje odgovornosti Zveznega ustavnega sodišča. Razvejanost mednarodne aktivnosti federalnih enot sama po sebi ni škodljiva, prav nasprotno. Lahko bi rekli, da je odraz vse tesnejše povezanosti in odvisnosti sveta. Logičen zaključek naše razvejane dejavnosti je, da enaka dejavnost poteka tudi v drugih državah, sicer ne bi mogli sklepati raznih mednarodnih sporazumov. Prof.dr.Smilja Avramov meni, da te povečini izolirane akcije postavljajo pod vprašaj celovitost nacionalnega interesa in da so odraz naših notranjih nerešenih problemov in dilem. Pri tem si dovoli ilustrativno pripombo, češ da tudi najbolj precizni aparati ne bi mogli izračunati ekonomskega učinka vsestranskega sodelovanja posameznih federalnih enot s tujino.16 Menim, da bi to isto lahko veljalo tudi za dejavnost organov na zvezni ravni. Smilja Avramov se zavzema za večje usklajevanje in večjo disciplino pri sodelovanju federalnih enot s tujino. Pri tem pa 13 Smilja Avramov, str. 84. 14 Smilja Avramov, str. 84. 15 Smilja Avramov navaja primer čl. 350 Ustave SR Hrvatske in 301. čl. Ustave SAPKosovo; str. 86. 16 Smilja Avramov, str. 98. pravi, da je potreben izdiferenciran pristop do posameznih federalnih enot, češ da niso vse v enakem položaju. Grobo rečeno, odpor Slovenije ne moremo označevati z nacionalizmom in ga postavljati v isti položaj kot npr. muslimanski nacionalizem, ki izvira iz povsem drugačnih teženj.17 V zadnjem poglavju »Kontrola zunanje politike« analizira avtorica mehanizme, ki so se izoblikovali po zadnji ustavi z namenom, da bi prišlo do večjega nadzora nad dejavnostjo posameznih organov iz sfere zunanje politike; tu ugotavlja, da načelo decentralizacije, ki se izraža skozi t. i. podružbljanje zunanje politike, ni rodilo pričakovanih rezultatov. Kot uspešen primer kontrole na tem področju navaja Kanado, kjer so razmejili diplomacijo kot sredstvo zunanje politike (v kateri je ohranjeno načelo diskre-cije) - od zunanje politike kot celovite politike; v snovanje politike so pritegnili širši krog politikov, poslovnežev, vojaških predstavnikov in znanstvenih delavcev. Po Ustavi iz leta 1974 je kontrola Skupščine, ki se lahko izvaja 1. prek poročil ZIS o zunanjepolitični dejavnosti, 2. z ratifikacijo mednarodnih pogodb, 3. skozi delegatska vprašanja, 4. s kritiko vlade ali ministra za zunanje zadeve, 5. z izglasovanjem nezaupnice vladi, bolj formalna kot pa stvarna, kar kažejo tudi sedanje razmere. Dr. Smilja Avramov, strokovnjakinja s področja mednarodnega javnega prava, je v tej knjigi izčrpno predstavila razloge za sedanjo večplastno krizo v Jugoslaviji, kakor jih pač sama zaznava. Pri tem pa se je pokazalo, da prave notranje situacije nikakor ne moremo analizirati s stališča mednarodnega javnega prava in da so za to pristojni edino strokovnjaki s področja (primerjalnega) ustavnega prava. Knjiga bo očitno naletela na burne odmeve tako med teoretiki mednarodnega javnega prava kot med teoretiki ustavnega prava, to pa zaradi svoje polemične naravnanosti, kar je v današnji situaciji nedvomno koristno. Irena Brinar 17 Smilja Avramov, str. 106. STANE JUŽNIČ Antropologija Dobro stoletje je minilo od takrat, ko je Lewis Morgan razdelil celotno zgodovino človeštva na tri obdobja: na obdobje divja-štva, barbarstva in civilizacije. Ker je to delitev sprejel tudi Friedrich Engels, eden klasikov marksizma, so jo začeli za njim ponavljati tudi marksistični pismouki. In vsi, ki so v socialističnih deželah govorili o svojih ubogih očetih in bratih, ki niso imeli te sreče, da bi iznašli pisavo, razredno izkoriščanje, državo kot aparat nasilja in druge blagodati »civilizacije«, so morali te svoje očete in brate obvezno zmerjati z »divjaki« in »barbari«. Že cicibančki v osnovni šoli, ki niso dovolj dobro obvladali tega zmerjanja, so dobivali in še dobivajo negativne ocene ter ne morejo zapustiti šolskih klopi, dokler se ga dodobra ne naučijo. Toda kaj je pravzaprav »barbarstvo«? In kaj je »civilizacija«? Etimološko ne pomeni grška beseda barbaros nič drugega kot »brb-ljavca«, se pravi človeka, ki govori v nerazumljivem jeziku. Toda danes se starim Grkom to njihovo označevanje tujcev z »barbari« seveda obilno maščuje - še posebno pa se jim to maščuje prav v naši lepi deželi. Le malokdo med nami namreč še obvlada prelepi Homerjev jezik. Ta jezik je postal ob vsej svoji blagoglasnosti nerazumljiv, »barbarski« jezik. Graecum est, non legitur! In stari Grki, ti začetniki evropske civilizacije, so za nas nenadoma postali »barbari«! Seveda pa ne po svoji, temveč po naši krivdi. Če psujem nekoga z »barbarom« in ga tako označujem za človeka, ki govori »nerazumljiv« jezik, s tem v resnici ne izpričujem njegovega barbarstva, temveč svojo lastno. Noben jezik ni namreč že sam po sebi nerazumljiv. Sleherni jezik je razumljiv neki večji ali manjši skupini ljudi, ki ga govorijo. Nerazumljiv je le za druge, se pravi za tiste, ki niso voljni in sposobni, da bi se ga naučili in prodrli v njegove skrivnosti. Prav označevanje tistih, ki govorijo, mislijo in čutijo drugače kot mi sami, za »barbare«, je resnično barbarstvo. Nasprotno pa je civiliziranost nekega posameznika in nekega naroda tem večja, čim bolj se je sposoben približati tudi drugim posameznikom, drugim narodom, drugim jezikom, drugim kulturam, drugim rasam, drugim obdobjem zgodovine človeštva. Seveda pa civiliziran človek s tem ne izgubi svoje lastne drugosti. Nasprotno, šele preko spoznavanja in spoštovanja tuje drugosti se uči spoznavati in spoštovati svojo lastno. Prav v tem vidim civilizatorično vlogo Juž-ničeve knjige, ki ji je namenjen tale zapis. Slovenci lahko naštejemo predvsem troje ljudi - vsekakor pa ne mnogo več kot toliko - ki se niso zadovoljili s tem, da bi nam približali samo ta ali oni narod, jezik ali kulturo, temveč so razgrnili pred našimi očmi kar celotno človeško stvarnost v njeni svetovni, planetarni razsežnosti - in to ne le v prostoru, ampak tudi v času, saj ne smemo pozabiti, da seže zgodovina genusa homo kar nekaj miljonov let v preteklost. Prvi med temi tremi ljudmi je sedaj žal že pokojni Božo Škerlj, drugi Anton Trstenjak, tretji in najmlajši pa Stane Južnič. Čeprav je bil prvi med njimi po stroki biolog, medtem ko je drugi psiholog, tretji pa politolog, so vsi trije odločno presegli meje svojih strok in se bližajo človeku, temu najbolj protejskemu pojavu sveta, tako kot zasluži - se pravi po najrazličnejših poteh, ki jih utirata znanost in filozofija, družboslovje in naravoslovje. Če primerjam Južniča s Škerljem, tem sijajnim poznavalcem kultur »primitivov«, mu moram priznati, podobno kot njemu, predvsem zasluge pri povezovanju družboslovja z biologijo, to temeljno naravoslovno znanostjo o človeku. Prav tu pa je naše družboslovje resnično golo in boso. Kar poglejmo, kaj lahko preberemo v Sociološkem leksikonu, ki je izšel leta 1982 v Beogradu in so ga sestavljali najeminentnejši jugoslovanski sociologi, pod geslom »Pračovek«! Neki doktor znanosti, ki ga iz usmiljenja ne bomo imenovali, nas pod tem geslom podučuje v stilu Politikinega Zabavnika, od koder izvirajo najbrž tudi njegove informacije: »Naučnici su dosada utvrdili postojanje sledečih vrsta pračoveka.« Nato pa našteva štiri take »vrste pračoveka«: Pilekantrop, Sinantrop, Neandertalac, Homo sapiens fos-silis. Če bralcu morda še vedno ni očitna popolna ignoranca našega avtorja, je prijazno vabljen, da odpre Južničevo knjigo na strani 113, kjer so navedene najpomembnejše razvojne oblike naših prednikov ter označene z izrazi, ki veljajo v sodobni znanosti. Lahko pa si ogleda tudi čedno sličico na strani 120, čeprav je opremljena z nekam neestetskim dodatkom možička v telovadnih hlačkah, ki naj bi predstavljal sodobnega človeka. (Ta sličica, ki je povzeta iz znamenite knjige Lucy, izpod peresa Johansona in Edeya, je brez tega dodatka objavljena tudi v moji knjigi »Sla po neskončnosti«, ki je izšla eno leto pred Južničevo). Epohalna odkritja na področju paleoantropologije, do katerih je prišlo v zadnjega pol stoletja, so pustila našega avtorja takorekoč v stanju deviške nedolžnosti. Nehote se človek spomni ob tem na tistega znamenitega moža, ki je menda izpričal svojo genialnost s tem, da je že pri petih letih vedel natanko toliko kot pri petdesetih. Danes bi se vsakdo lepo zahvalil tistemu, ki bi nas hotel poučevati o mikrofi-ziki, pa ne bi kaj vedel o verižni reakciji in atomski bombi - se pravi o dosežkih, do katerih je prišlo v zadnjega pol stoletja. V družboslovju pa si take reči mirno dovoljujemo. Da pri tem ne gre le za individualni spodrsljaj našega avtorja, pa nam dokazuje dejstvo, da v vsem eminentnem zboru izdajateljev našega leksikona ni bilo nikogar, ki bi ob njegovih oslarijah planil pokonci in protestiral. Da tudi z mlajšo generacijo naših družboslovcev ni mnogo bolje, pa kaže primer študentke na FSPN, ki je moje predavanje o izvoru človeka pospremila z - zehanjem. Čeprav čednega dekleta ne bi rad primerjal z nesnažno živaljo, se človek ob tem nehote spomni na svinjo iz basni Krilova, ki se je najprej nažrla želoda s stoletnega hrasta, nato pa jela riti po njegovih koreninah - ne da bi se zavedala, daje prav tod izvor hrane, od katere živi. Toda naj bom pravičen. Kot predavatelj na FSPN sem imel priliko slišati iz ust študentov spontano ostro kritiko na račun nekaterih predavateljev in predmetov - in prav tako spontano hvalo Južniču in njegovi antropologiji. Videti je, da je Južničevo civili-zatorsko poslanstvo naletelo na plodno zemljo. Očitno pa je tudi, da razume Južnič svoje delo prav kot civilizatorsko poslanstvo, in ne le kot prispevek k čisti znanosti. To lahko razberemo že iz neštevilnih opomb pod črto, kjer Južnič s pravo profesorsko natančnostjo pojasnjuje posamezne latinske in grške besede, ki jih uporablja. K napredku znanosti te opombe seveda ne prispevajo ničesar - imajo pa izreden pomen za širjenje študentovega obzorja. Nazorno mu kažejo, da izobraženec takorekoč sploh ne more odpreti ust, ne da bi pri tem črpal iz bogate zakladnice antičnih jezikov in antične kulture. Predvsem pa mu branijo, da bi uporabljal besede po nemarnem, ne da bi se poglobil v njihov pomen, brez spoštovanja do njihove častitljive preteklosti. Pomen Južničeve knjige je torej že v tem, da nam govori o stvareh, ki bi jih že zdavnaj morali vedeti - pa ne le študentje, ampak tudi mi, odrasli intelektualci, da o široki javnosti niti ne govorimo. Vendar pa se njen pomen s tem še nikakor ne izčrpa. Kar je v njej teoretsko novo, je predvsem njegova analiza človekove zasidranosti v njegovem »tukaj« in »zdaj« - se pravi v njegovi telesnosti, v prostoru in času. Človek je po Južniču predvsem materialno bitje, ki živi v materialnem okolju, od katerega je njegovo življenje odvisno. Toda hkrati se človek ravno kot človek nenehno sooča s to svojo materialnostjo, jo skuša osmisliti, preseči, negirati - seveda brezuspešno. Nenehno se spopada s problemi svoje prostorske in časovne omejenosti, s problemom bolezni in staranja, in končno s problemom vseh problemov - s problemom smrti. Čeprav Južnič tega ne pove izrecno, je človek, kot nam ga predstavlja, v bistvu tragično bitje. Njegova materialna omejenost je namreč prav tako integralen del njegove narave, kot njegova pro-metejska težnja, da bi jo presegel. Taka razmišljanja so redka v običajnih antropoloških knjigah, tako da Južničevo delo v tem oziru vsekakor izstopa. Ob Južničevih izvajanjih o odnosih med človekom in prostorom pa bralca vendarle nekoliko preseneti, kako da pri tem ne navaja nobene domače literature. Psihologi in sociologi, ki se v Sloveniji ukvarjamo s tem problemom, se namreč lahko pohvalimo s kar dolgo tradicijo in s kar impresivno vrsto raziskav in publikacij. Toda kdo bi mogel Južniču v tem oziru karkoli očitati? Ko pa niti psihologi in sociologi (slučajno sem oboje v eni osebi) doslej še nismo poskušali najti skupnega jezika na tem področju! Edinole na relaciji med sociologi in arhitekti je bilo doslej nekaj resnejših poskusov. Te moje pripombe ob Južničevi knjigi torej ne gre jemati kot očitek, temveč predvsem kot predlog - za polemiko in sodelovanje. Še tole. Iz knjige, ki leži pred nami, na prvi pogled ni razvidna orjaškost dela, ki ga je Južnič opravil, kajti tiskar je spravil pri- bližno dve strani normalnega teksta na eno samo. To je morda v prid ceni knjige - ki pa še vedno velja blizu milijon starih dinarjev - ni pa v prid njeni obliki in berljivosti. Po mojem bi si ta knjiga zaslužila privlačnejšo obliko. Jan Makarovič Kaj je razsvetljenstvo? Več razlogov je, da lahko izid letošnje prve številke Vestnika Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU s temo, »Kaj je razsvetljenstvo?« označimo kot pomembno. Danes zavoljo medijskih efektov, ki v glavnem sodijo k programu estetizacije politike tudi ljudje teoretične provenience najraje sestopajo iz teorije v aktualnost na način pogrošne brkljarije. Zato je poskus mišljenja iz temeljev in izhodišč izjemen dogodek, in sam po sebi razsvetljenski. Kajti vprašanje o razsvetljenstvu je vprašanje o izhodiščih in osnovah tistega, čemur tudi v Sloveniji danes ponujamo roko, ko govorimo o evrop-skosti in demokratičnosti. Razsvetljenska zasnova zaupa v samostojno in neprisiljeno moč in prodornost duha tudi tam, kjer se ljudje te moči morda niti ne zavedajo. Šla je skozi celo serijo kriz, kritik in padcev. Že iztek francoske revolucije, katere dvestoletnico bomo beležili kaj kmalu, je povzročil »gnitje absolutnega duha« in krizo vere v razum, s sestopom k stiskam izgubljenega posameznika, ki je ostal brez občega vodila in opore, in s padcem do trdnih, a človeško neobvladljivih in sovražnih dejstev pozitivnega naravnega kraljestva. Tudi mesijansko prosvetiteljstvo, ki je iz partijne elite skušalo z zgledi in s silo sejati seme boljše človečnosti med mase, je prišlo na slab glas. Danes, sredi polemik o koncu moderne, je razsvetljenstvo, ki gaje kritično osvetlila že kritična teorija (Horkheimer-Adorno: Dialektika razsvetljenstva), spet predmet spopada. Prav Habermas, nekakšen naslednik Frankfurtske šole, je paradoksalno v boju zoper francosko folozofijo postmodernizma (Li-otard), ki z zatonom modernizma neposredno meri tudi zoper razsvetljenski ideal razu- ma, postal branilec modernizma in razsvetljenstva. Celovitost razsvetljenskega uma je danes pogosto dojeta kot totalitarna, nasilna, ogrožajoča. Ali se mora torej sodobno mišljenje, ki zahteva številne avtonomije kot protiutež totalitarnemu in zato tudi nasilnemu zgodovinskemu rezonu, odreči umski argumentaciji, naslonjeni na tradicije razsvetljenstva? Tematski sklop »Kaj je razsvetljenstvo?« je zgledno pripravil Rado Riha. Prvi del vključuje klasični besedili Immanuela Kanta (»Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo?«, in »Spor fakultet«) ter na Kanta vezane sodobne zapise Michela Foucaulta (»Kaj je razsvetljenstvo?« in »Kant: Was ist Aufklarung«) in Jiirgena Habermasa (»S puščico v srce sedanjosti«). Slednji je s tem besedilom tudi pospremil Foucaultovo smrt. V drugem delu sledi enajst prispevkov domačih teoretikov, ki tematizirajo problem razsvetljenstva »v srcu sedanjosti« (Eva Ba-hovec, Bojan Baskar, Mladen Dolar, Tine Hribar, Tomaž Mastnak, Neda Pagon, Rado Riha, Jelica Šumič-Riha, Andrej Ule, Pavle Zgaga in Slavoj Žižek). Aktualnost Kantovega vprašanja ugotavljajo vsi. Vendar povečini ne gre za to, da bi si zastavili zadevo tako, kot se je kazala Kantu: kot zavzemanje za razsvetljenstvo proti njegovim nasprotnikom. Premenljivi zgodovinski čas med njegovim razsvetljenskim entuziaz-mom in našim cinično-skeptičnim umom je omogočil, da delimo tudi v razsvetljenstvu stvari na tisto, kar nam ugaja, in tisto, kar bi radi pozabili. Če zastavimo zadevo na zaostren način: v Kantovem pristopu se skriva tako vprašanje o pravici do revolucije kot temeljno in pogosto skrito ali zabrisano izhodišče celotne meščanske demokracije, kot tudi drzni pedagoški eros, ki v zadnji instanci kot razsvetljeno stanje pričakuje položaj, v katerem bo obči zakon hkrati ponotranjeni zakon vseh subjektov v zgodovini. Tej »nelagodnosti v razsvetljenstvu« pa se pridružuje še druga, večidel skupna poteza priloženih spisov: vsi pristopi hkrati navezujejo na razsvetljenstvo kot njegovi legitimni dediči, ali vsaj z željo, da bi to bili. Kot dedič razsvetljenstva je naslovljena psihoanaliza, pa tudi nova družbena gibanja in še kaj. Videti je, da je treba razum braniti tudi v teoriji. V tem protislovju med nelagodjem ob razsvetljenstvu in prizadevanjem, da bi bili njegovi legitimni dediči (očitno zoper nelegitimne dediče), se giblje današnji teoretični um. Če je v tem razcepu tudi slovenskim komentatorjem in raziskovalcem kaj skupnega, jim je gotovo kantovska pozicija sestopa iz teorije v zgodovinske boje na teoretičen način. Naj so dileme še tako zaostrene in izhodi še tako zastrti in problematični, teorija je lahko v zgodovini dejavna le na teoretičen način, in je zato nujno razsvetljenska. Zato je tudi Vestnik Inštituta za marksistične študije pomembno politično dejanje teorije. Učenjaki več ne verjamejo, da je njihova vloga v neposrednem razsvetljevanju človeštva. Tudi o razsvetljenstvu razmišljajo s pridihom resignacije, ki se zaveda, da njen trenutek nastopa šele tedaj, ko pade mrak in je neka doba že mrtva. Hkrati pa ne pristajajo na svečanosti, ki se uprizarjajo ob mrtvem truplu, in s tem preprečujejo, da bi se sodob- nost oblačila v pražnja oblačila preteklosti. »Duh časa samo navidez ponuja dilemo: moderna ali postmoderna; ta dilema je lažna in nevarna. Nasprotje razsvetljenstva je pro-tirazsvetljenstvo, nasprotje moderne proti-moderna, nasprotje modernizma primitivi-zem - in tu smo.« (Tomaž Mastnak v tej številki Vestnika, stran 102.) Teorija lahko varuje zgodovinsko preteklost pred primiti-vizmom sedanjosti. Toda pred moro, ki pritiska na sodobnost, ne more osvoboditi niti sebe same. Na osnovno razsvetljensko vprašanje: »Ali človeški rod nenehno napreduje k boljšemu?«, teorija ne daje nikakršnega odgovora več. In samo v tej odsotnosti odgovora je vsebovano vse, kar nam teorija od Kanta do danes lahko ponudi kot svoj lasten napredek. Lev Kreft iz domačih revij Pogledi (Split) št. 3-4/1986 Aktualnosti: TONČI SITIN: Zgodovina komunistične partije kot zgodovina družbe; Avantgardnost zveze komunistov danes: SRDAN VRCAN: Avantgardnost na nov način; ZORAN VIDOJEVIČ: Predpostavke za obnovo razredne identitete zveze komunistov; MILIVOJ OREB: Vodilna vloga in avantgardnost v političnem življenju; SREČKO MIHAILOVIČ: Odnos mladine do zveze komunistov; ZORAN MALENI-CA: Dileme avantgardnosti; BOŠKO ŠO-RE: Zveza komunistov v materialni proizvodnji v Dalmaciji; SLOBODAN BJELA-JAC: ZKJ v jugoslovanski populaciji; BORIS VUŠKOVIČ: Nacionalna struktura članstva ZKJ (1971-1985); IVAN PERIČ: Nekatere posebnosti gibanj v socio-profesi-onalni strukturi ZKJ; BORIS VUŠKOVIČ: Fluktuacija članstva ZKJ (1973-1984) ; STO-JAN OBRADOVIČ: Aktualne tendence in obeležja gibanj mladih v članstvu ZK; MARIN JURJEVIČ: Struktura po spolu v ZKJ (1981-1984); Prispevki k raziskovanju delavskega gibanja v Dalmaciji (Mira Kolar-Dimitrijevič, Toma Milenkovič, Franko Mi-roševič, Ivan Perič, Miroljub Vasič, Marijan Matička, Berislav Jandrič); Eseji: ŽARKO RISTIČ: Država in uporaba presežnega dela; TOMISLAV Ž. NIKOLIČ: Razredna narava družbenega kapitala v samoupravnem socializmu; Prikazi. Kulturni radnik (Zagreb) št. 2/1987 MILIVOJ ŠOLAR: Kulturni pluralizem v Jugoslaviji; TOMISLAV KETIG: Kultura in politika na jugoslovanski način; MILAN DURČINOV: Kultura in skupništvo; VUK KRNJEVIČ: Kultura in kriza; Socializem in reforme: ZDENEK MLINAR: Reforma političnega sistema v ZSSR; BORIS BANO-VAC: Ob razpravi o »Projektu Gorbačov«; Eseji: JACOUES D'HONDT: Mara in Heglov pojem dela; ALEKSANDAR ŠTUL-HOFER: Uvod v razumevanje paralelnih svetov; Zveza komunistov: VELJKO CVJE-TIČANIN: Pristop k proučevanju razredno-socialne strukture ZKH; Postmoderna: PETER BURGER: Postmoderna: vsakdanjost, alegorija in avantgarda; FELIX TOR-RES: Post? Oblike in bistvo novega spora starih in modernih; Ideje, pogledi, mnenja. Socijalizam (Beograd) št. 7-8/1987 MARKO ORLANDIČ: Uresničevanje stališč ZKJ o razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter skupni-štva na Kosovu; STANKO STOJČEVIČ: Socialistično samoupravljanje je naša edina zgodovinska pot; SERGEJ KRAIGHER: Dolgoročni program ekonomske stabilizacije v luči aktualnih problemov družbenoekonomskega razvoja; Kaj spreminjati v ZZD? MILU A KOMATINA: Se lahko in kako se lahko uskladita načeli samostojnosti in enotnosti; INGA KRALJEVIČ: Problem odgovornosti za uresničevanje družbene lastnine in spremembe ter dopolnila ZZD; DRA-GUTIN MARSENIČ: Realnost naj ima prednost pred vizijami; DOBRICA SARIČ: Hitreje odpravljati napake; MIJAT ŠUKO-VIČ: Ne kakršnekoli, pač pa kvalitetne spremembe; UUBOMIR MADŽAR: Spremembe ZZD kot komponenta institucionalnega prilagajanja jugoslovanskega gospodarstva; MIODRAG ZEČEVIČ: Blokiran družbeni sistem; IVICA PRGA: Od krize do realne družbe dela; DORDI CA-CA: Zakaj ne deluje sistem odgovornosti; Komentarji: MIRKO ARSIČ: Zaupanje, ki se mora potrditi v praksi; Obletnice: DO-BROSAV BJELETIČ: Aktualnost Grams-cijeve koncepcije komunistične avantgarde in družbene hegemonije delavskega razreda; Prikazi. bibliografija knjig in člankov Iz dokumentacije Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja I. MARKSIZEM ALIEVA DiFbar Jakubovna: »Vtoroe otkrytie« nasledeni-ja Karla Marksa. Sociologičeskie issledovanija, (1987)3 NIKOLIČ Miloš: Zapadni marksizam. Opredjeljenja, 18 (1987)2 Oltre Gramsci, con Gramsci. Critica marxista. 25(1987)2-3 (tematska številka) VRAČAR Stevan: Uporišta »marksističkog jusnaturaliz- ma« - II. Marksistička misao, (1987)2 JAY Martin: Marxism and Totality: The Adventures of a Concept from Lukacs to Habermas. Cambridge: Polity Press; 1984 RAKOWSKI Marc: Vzhodnoevropskemu marksizmu naproti. Ljubljana: Komunist; 1987 SAYER Derek: The Violence of Abstraction: The Analy-tic Foundations of Historical Materialism. Oxford: Basil Blackwell; 1987 U. FILOZOFIJA ARENDT Hannah: Svoboda in politika. Nova revija, 6(1987)58-60 JACQUETTE Dale: Metamathematical Criteria for Minds and Machines. Erkenntnis, 27(1987)1 JANKELEVITCH Vladimir. Aut-aut, (1987)219 (tematska številka) DANCY Jonathan: An Introduction to Contemporary Epi- stemology. Oxford: Basil Blackvvell; 1986 FILOZOFIJA modernog doba: Filozofska antropologija. Sarajevo: Veselin Masleša; 1986 GEORGE Francois: Učinek gobezdala. Ljubljana; Maribor: UK ZSMS; 1986 HELLER Agnes: Bevond Justice. Oxford: Basil Black-well; 1987 HELLER Agnes: Radical Philosophy. Oxford: Basil Blackwell; 1987 HRIBAR Mirko: Zgodovina filozofije: Antična filozofija. Ljubljana: Državna založba Slovenije; 1987 PAŽANIN Ante: Moderna filozofija i politika. Zagreb: Informator, Fakultet političkih nauka; 1986 POTRČ Matjaž: Zapis in govorica. Ljubljana: Partizanska knjiga; 1986 STRES Anton: Heglovo in Mantovo pojmovanje svobode. Ljubljana: Slovenska matica; 1987 HI. SOCIOLOGIJA - OBČA ISTRAŽIVANJE društvene strukture. Revija za sociologi- ju, 16(1986)1-4 (tematska številka) LAMBELET Daniel: Ouand les actueurs sociaux enten-dent des voix. Regard sur le regard du sociologue. Sociologia Internationalis, 25(1987)1 FRISBY David: Fragments of Modernity: Theories of Mo-dernity in the Work of Simmel, Kracauer and Benjamin. Cambridge: Polity Press; 1985 JACKSON John A.: Migration. London; New York: Longman; 1986 JORDAN Bili: Rethinking VVelfare. Oxford: Basil Black-well; 1987 KLASNA borba i socijalna diferencijacija: prilog istraživa-nju socijalne strukture jugoslavenskog društva. Zagreb: Centar CK SKH za idejno-teorijski rad »Vladimir Bakarič«, Globus; 1987 LEFORT Claude: The Political Forms of Modem Society. Bureaucracy, Democracy, Totalitarianism. Cambridge: Polity Press; 1986 MANICAS Peter T.: A History and Philosophy of the Social Sciences. Oxford: Basil Blackvvell; 1987 MRKŠIČ Danilo: Srednji slojevi u Jugoslaviji. Beograd: Istraživačko-izdavački centar SSO Srbije; 1987 PETERMANN Thomas: Ethik, Wissenschaft und Tech-nik: Versuch einer Problemskizze. Koeln: Deutscher Instituts-Verlag; 1985 RANDALL Collins: Weberian Sociological Theory. Cambridge: Cambridge university Press; 1986 SOCIOLOŠKE teme: Študijsko gradivo. Ljubljana: MC Univerze Edvarda Kardelja, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Fakulteta za elektrotehniko; 1987 POSEBNE SOCIOLOGIJE BLAGO JE VIČ Marina: Društveni položaj žena - stvarala- ca. Žena, 45(1987)3 CETRON Marvin J.: Jobs of the Future: The 500 Best Jobs - Where They'll Be and How to Get Them. New York: McGraw-Hill; 1985 ČALDAROVIČ Ognjen: Suvremeno društvo i urbanizacija. Zagreb: Školska knjiga; 1987 DEMOCRACY and Mediating Structures: A Theological Inquiry. Washington: American Enterpries Institute for Public Policy Research; 1980 FRENKEL Stephen J.: Industrial Sociology and Work-place Relations in Advanced Capitalist Societies. International Joumal of Comparative Sociology, 27 (1986)1-2 FRITH Simon: Sociologija roka. Beograd: IIC, CIDID; 1987 GARFINKEL Harold: Studies in Ethnomethodology. Cambridge: Polity Press; 1987 GENDER and Expertise. Radical Science, (1987)19 (tematska številka) GOLDTHORPE J.E.: Family Life in Westem Societies: A Historical Sociology of Family Relationships in Britain and North America. Cambridge: Cambridge University Press; 1987 GOVONI Norman: Promotional Management. Engle- wood Cliffs: Prentice-Hall; 1986 HIRSCHHORN Larry: Beyond Mechanization: Work and Technology in a Post-lndustrial Age. Cambridge (Mass.); London: MIT Press; 1986 KOPELMAN Richard E.: Managing Productivity in Orga-nisations: A Practical, People-Oriented Perspective. New York etc.: McGraw-Hill; 1986 KUMAR Krishan: Utopia and Anti-Utopia in Modern Times. Oxford: Basil Blackvvell; 1987 LES SCIENCES sociales des religions aujourd' hui: Jalons et questions. Archives de sciences sociales des religions, 32(1987)63.1 (tematska številka) LUHMANN Niklas: Love as Passion: The Codification of Intimacy. Cambridge: PoIity Press; 1986 LUKACS Gyoergy: Roman i povijesna zbilja: Izbor rado- va. Zagreb: Globus; 1986 MILIČ Vojan: Sociologija saznanja. Sarajevo: Veselin Ma-sleša; 1986 PLUT Dušan: Slovenija - zelena dežela ali pustinja? Ljubljana: UK ZSMS, Krt; 1987 PRAZNICL svetkovine, rituali. Kultura, (1986)73-75 (tematska številka) REILLY Thomas W., Entwisle Doris R.. Doering Susan G.: Socialization into Parenthood: A Longitudinal Study of the Development of Self-Evaluations. Journal of Marriage and the Family, 49(1987)2 RELIGION and Popular Media. Social compass, 34(1987) 1 (tematska številka) RUPEL Dimitrij: Besede božje in božanske. Ljubljana: Cankarjeva založba; 1987 RUŽIČ Mira: Biti. Ljubljana: Komunist; 1987 SEGALEN Martine: Historical Anthropology of the Fami- ly. Cambridge: Cambridge University Press; 1986 SICHTERMANN Barbara: Femininity: The Politics of the Personal. Cambridge: Polity Press; 1986 STROJIN Tone: Uvod v pravo okolja. Ljubljana: Delavska enotnost; 1987 SUPEK Rudi: Grad po mjeri čovjeka: S gledišta kulturne antropologije. Zagreb: Naprijed; 1987 THE SOC!OLOGY of Legitimation. Current Sociology, 35(1987)2 (tematska številka) WATKINS Cotts Susan, Menken Jane A., Bongaarts John: Demographic Foundations of Family Change. American Sociological Review, 52(1987)3 ŽIŽEK Slavoj: Jezik, ideologija, Slovenci. Ljubljana: Delavska enotnost; 1987 IV. POLITIČNE VEDE BOBBIO Norberto: The Future of Democracy: A Defence of the Rules of the Game. Oxford: Polity Press; 1987 DORDEVIČ Jovan: Federalizam i regionalizam. Beograd: Savremena administracija; 1987 FEHER Ferenc: Eastern Left, Western Left: Totalitaria-nism, Freedom and Democracy. Cambridge: Polity Press; 1987 (tematska številka) ITALIJANSKA levica: Marksizam u svetu, 14(1987)3-4 MILLER Charles: Lobbying Government: Understanding and Influencing the Corridors of Power. Oxford: Basil Blackwell; 1987 OREŠKOVIČ Stipe: Komunizam i nacija. Socijalizam, 30 (1987)4 POLITICAL Parties: Electoral Change and Structural Re- sponse. Oxford: Basil Blackwell; 1987 SLAVUJEV1Č Zoran: Savremeni politički mit. Beograd: Radnička štampa; 1986 SURČULIJA Živko: Ko vlada nacijom: Marksizam, nacija i (dez)integracija. Beograd: NauČna knjiga; 1987 THE IDEOLOGY of the New Right. Cambridge: Polity Press; 1986 DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEMI ABRAMOV Ju.K., Zubok V.M.: Tradicii i mity ameri-kanskogo narodovlastija. SŠA-ekonomika, politika, ideologija, (1987)6 AKTUELNI trenutak socijaldemokratije. Marksizam u svetu, 14(1987)1-2 (tematska številka BRUNK GTegory G., Caldeira Gregory A., Lewis-Beck Michael S.: Capitalism, socialism, and democracy: An empirical inquiry. European Journal of Political Research, 15(1987)4 GREEN Pete: British capitalism and the Thatcher years. International Socialism, (1987)35 KRIESI Hanspeter, Van Praag Philip Jr.: Old and new politics: The Dutch peace movement and the tradi-tional political organizations. European Journal of Political Research, 15(1987)3 PETRANOVIČ Branko: Jugoslovenski federalizam: Ideje i stvarnost: tematska zbirka dokumenata. Beograd: Prosveta; 1987 TEORIJA i praksa »realnog socijalizma«: Rezultati upo-rednog istraživanja. Beograd: Filip Višnjič. CentaT za filozofiju i društvenu teoriju Instituta društvenih nauka; 1987 POLITIČNA ZGODOVINA IN ZGODOVINA POLITIČNE MISLI ASHFORD Douglas E.: The Emergence of the VVelfare States. Oxford: Basil Blackwell; 1987 FRENKEL' Matvej Jul'evič: Socializm i nacional'no-osvo-boditel'noe dviženie v Afrike (1917-1939). Narody Azii i Afriki, (1987)3 GRAFENAUER Bogo: Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj. Ljubljana: Slovenska matica; 1987 JONES A.H.M.: Athenian Democracy. Cambridge: Cambridge University Press; 1986 KIERNAN Victor Gordon: State and Society in Europe 1550-1650. Oxford: Basil Blackwell; 1986 KORUNIČ Petar: Jugoslavenska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici: Hrvatsko-slovenski politički odnosi 1848-1870. Zagreb: Globus, Centar za povijesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu; 1986 KUEHNRICH Heinz: Die Entfesselung des zweiten Welt-krieges und der »seltsame Krieg« im zeitgenoessischen Urteil der KPD (September 1939 bis April-Mai 1940). Beitrage zur Geschichte der Arbeiterbewegung, 28 (1987)4 MARKOVIČ Dragan: Zavera Informbiroa. Beograd: Narodna knjiga, Partizanska knjiga; 1987 MEADNVELL Hudson: Exchange relations between lords and peasants. Archives Europeennes de Sociologie, 28(1987)1 MEYERS Reinhard: Klio und Kalliope oder: realhistori-sche und mythische Elemente in Erklaerungen des Imperialismus und der internationalen Abhangigkeit. Neue Politische Literatur, 32(1987)1 PETRANOVIČ Branko: Jugoslavenski federalizam: Ideje istvarnost: Tematska zbirka dokumenata: 1914-1943. Beograd: Prosveta; 1987 V. MEDNARODNI ODNOSI AČIMOVIČ Ljubivoje: Nauka o medunarodnim odnosi -ma: Teorije i istraživački pravci. Beograd: Naučna knjiga; 1987 ALLEMAGNE: deux etats, une nation. Revue francaise de science politique, 37(1987)3 (tematska številka) CARLSNAES Walter: Ideologv and Foreign Policy: Problems of Comparative Conceptualization. Oxford: Basil Blackwell; 1987 COHEN Benjamin J.: In Whose Interest: International Banking and American Foreign Policy. New Haven; London: Yale University Press; 1986 DIPLOMATIČESKIJ slovar'. Moskva: Nauka; 1986 FALK Rainer: Die Bedeutung des »neuen Denkens« fuer die Nord-Sued-Politik. Zur Dritte-NVelt-Politik der UdSSR. Blastter fuer deutsche und internationale Politik, 32(1987)8 KOKOŠIN A. A., Kortunov A. V.: Stabilnost' i peremeny v meždunarodnyh otnošenijah. SŠA-ekonomika, politika, ideologija, (1987)7 PADJEN Ivan: Čudorednost i medunarodno pravo. Naše teme, 31(1987)1-3 PETKOV1Č Ranko: Jugoslavija i kriza na Bliskom istoku. Socijalizam, 30(1987)4 MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE REVOLUCIJA nije partijska stvar: Komunističke kritike boljševizma. Beograd: Filip Višnjič, Književne novi-ne; 1987 VI. KOMUNIKOLOGIJA IN NOVINARSTVO CHARON Jean-Marie: Videotex: from interaction to com- munication. Media. Culture and Society, 9(1987)3 ERICJAN S.S.: Ob'edinenye redakeii televidenija i radio-veščanija: opyt i problemy. Vestnik moskovskogo uni-verziteta. Ser. 10. Žurnalistika, (1987)3 GAZIANO Cecilie, McGrath Kristin: Measuring the Con-eept of Credibility. Journalism Quaterly. 63(1986)3 IVANČEVIČ Nikola: Die Journalistenausbildung in Jugo- slawien. Publizistik, 32(1987)2 JO,WETT Garth S.: Propaganda and Communication: The Re-emergence of a Research Tradition. Joumal of Communication, 37(1987)1 KENNAMER David J.: Gender Differences in Attitude Strength, Role of News Media and Cognitions. Journalism Ouarterly, 63(1986)4 OKEEFE Garrett J., Reid-Nash Kathaleen: Crime News and Real-WorId Blues. The Effects of the Media on Social Reality. Communication Research. 14(1987)2 VII. SLO. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN VOJAŠKE VEDE JANŠA Janez: Enakopravnost jezikov v JLA. Časopis za kritiko znanosti, (1986)91-92 KING Ralph: The Iran-Iraq War: The Political Implica-tions. London: International Institute for Strategic Studies; 1987 SHUCHMAN Daniel: Nuclear strategy and the problem of command and control. Survival, 29(1987)4 VIII. ZNANOST, KULTURA, ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO BIOLOGIJA i kultura. Marksizam u svetu. 14(1987)5-6 (tematska številka) IX. PSIHOLOGIJA MAČKAY Charles: Extraordinary Popular Delusions and the Madness of Crowds. New York: Farrar, Straus and Giroux; 1986 THE DICriONARY of Developmental and Educational Psychology. Oxford: Basil Blackwell; 1986 X. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO BODDY Martin: Sunbelt City? A Study of Economic Change in Britain's M4 Growth Corridor. Oxford: Clarendon Press; 1986 JANKOVIČ Novak: Ogled o razvoju ekonomskih ideja. Beograd: lstraživačko-izdavački centar SSO Srbije. Ekonomski institut; 1986 MCKINLEY William: Complexity and Administrative In-tensity: The Čase of Declining Organizations. Administrative Science Ouarterly, 32(1987)1 PRIVATIZATION. Journal of Policy Analysis and Management, 6(1987)4 (tematska številka) RETHINKING Socialist Economics: A New Agenda for Britain. Oxford: Polity Press; 1986 SCHMID Guenther: Zur politisch-institutionellen Theorie des Arbeitsmarkts. Politische Vierteljahresschrift, 28(1987)2 ŠUKOVIČ Mijat: Reforme u socijalističkim zemljama - istorijski put i uslov razvoja socijalizma. Socijalizam, 30(1987)2 VOJNIČ Dragomir: Ekonomska stabilizacija i ekonomska kriza. Zagreb: Globus, Ekonomski institut; 1986 UDC 396.5:330.342.146(481) JOGAN dr. Maca: Paid VVomen Labour, Rationalism and the Welfare State Crisis Teorija in praksa, Ljubljana 1987, Vol. XXIV, No 12, p. 1526-1535 The author problematizes the onesidedness of the constitutive principle of the capitalistic mode of produetion - the rationalism within which subordination of the produetion of people to the produetion of goods as well as sexual dichotomy and patriarchism. are imminently present. In calling attention to the historical fabrication of this process and pointing out the role science had in assisting to legitima-tize the shrinkage of man to either an appendix of the machine or to a birth machine, the author pleads for the inclusion of humanitarianism into rationalism. Inspite of the fact that the welfare-state has offered a basis for a transformation of division of labour according to sex and class, the diserimina-tion of women and patriarchism continue to be present, particular\y in the 70ies and 80ies with the emerging crisis of the welfare-state. The author comes to the conclusion that the search for a solution of the crisis - be it in developed late-capitalist societies or in the less developed early socialist ones - is closely connected with the overexp!oitation of the working vvomen. Norway serves as an example in which the contradictoriness and complexity of the endevours to reaeh emancipation is shown. UDK 001:165.423 KIRN, dr. Andrej: Social and Ethnical Responsibility of Scientists nad the Scientific Communitv Teorija in praksa, Ljubljana 1987, Vol. XXIV, No 12, p. 1653-1660 The specificness of the social and ethical responsibility of scientist and experts should be based only on scientific grounds. In the world of to-day the social Sspects and evaluation of science and knovvledge are becoming more explicite. The degree to vvhich the social role of science has been changed and enriched in the course of history, has been reflected in the changed relation between science and ethics, differently justified, be it by scientists themselves, or by ethical standars. Life can not be disinterested in the conditions of its existence. This is particularly true when social life - in vvhich knowledge plays an ever more essential role - is in question. The content of human rationality is knovvledge. VVithout knovvledge (rationality) there is no ethical evaluative consciousness. RationaIity and ethics are genetically and ontologically linked. The Socratic linking of episteme vvith arete is becoming increasinglv important in the present period of the scientific technical revolution. There are three types of defining the relation betvveen science and values: a) the ancient greek evaluative conception of science and cosmos; b) the new era evaluative neutral conception of science; c) the present-day process of repeated axiologization of science. The author concludes vvith the presentation of some elements and problems occuring in the evaluation of science in Slovenia and Yugoslavia. UCD 396.5:330.342.146(481) JOGAN, dr. Maca: Žensko plačano delo, racionalnost in kriza državne blaginje Teorija in praksa, Ljubljana 1987, let. XXIV, št. 12, str. 1526-1535 Avtorica problematizira enostransko konstitutivno načelo kapitalističnega načina produkcije - racionalnost, katerega neločljive sestavine so tudi podreditev reprodukcije ljudi produkciji stvari, spolna diho-tomija in patriarhalnost. Ob tem, ko opozarja na zgodovinsko sproduciranost tega procesa in vlogo znanosti, ki je pomagala legitimizirati krčenje človeka bodisi na privesek stroju bodisi le na rodilni stroj, se zavzema za vključitev humanosti v samo racionalnost. Kljub temu da se je z državo blaginje delno že ustvarila podlaga za transformacijo delitve dela po spolu in razredih, se še vedno - zlasti s krizo te države v sedemdesetih in osemdesetih letih - nadaljujeta diskriminacija žensk in patriarhalnost. Avtorica ugotavlja, da je iskanje izhoda iz krize tako v razvitih poznokapitalističnih kot v manj razvitih (tudi v zgodnjesocialističnih družbah) povezano z nadeksploatacijo zaposlenih žensk. Protislovnost in zapletenost sodobnih prizadevanj za emancipacijo pokaže na zgledu Norveške. UDK 001.165.423 KIRN, dr. Andrej: Družbeno-moralna odgovornost znanstvenika in znanstvene skupnosti Teorija in praksa, Ljubljana 1987, let. XXIV, št. 12, str. 1653-1660 Specifična teža družbeno-moralne odgovornosti znanstvenikov in strokovnjakov je edinole odgovornost na temelju znanja. V našem času se zaostrujejo družbeno-vrednotni vidiki znanosti in znanja. V tisti meri, ko se je zgodovinsko spreminjala, poglabljala in bogatila družbena vloga znanosti, se je tudi spreminjalo razmeije med znanostjo in moralo in hkrati so bile dane različne utemeljitve tega odnosa tako s strani znanstvenikov samih kot tudi s strani etike. Življenje je v zainteresiranem odnosu do pogojev eksistence. To še posebno velja za družbeno življenje, ki vse bolj temelji na znanju. Vsebina človekove racionalnosti je znanje. Brez znanja (racionalnosti) ni etične, vrednotujoče zavesti. Racionalnost in etičnost sta povezani genetično in ontološko. Sokratska povezava episteme in arete postaja vse bolj nujna v sedanjem razdobju znanstveno-tehnične revolucije. Obstajajo trije tipi utemeljitev razmerja med znanostjo in vrednotami: a) antično-grški vrednotni zasnutek znanosti in kozmosa; b) novoveška vrednotno nevtralna koncepcija znanosti: c) sodobni proces ponovne aksiologizacije znanosti. Na kraju avtor predstavi nekatere elemente vrednotne problematike znanosti v Sloveniji in Jugoslaviji. L^ adria airways NUDIMO VAM: - MEDNARODNI CHARTER - DOMAČI CHARTER - MEDNARODNE REDNE LINIJE - DOMAČE REDNE LINIJE - POSEBNE LINIJE ZA ZDOMCE - TOVORNI PROMET PREDSTAVNIŠTVA: V JUGOSLAVIJI: BEOGRAD, SARAJEVO, SKOPJE, SPLIT, TITOGRAD, ZAGREB V TUJINI: FRANKFURT, LONDON, PARIŠ, NIKOZIJA, MUNCHEN, STOCKHOLM. TEORIJA IN PRAKSA IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK Globalne ideološke in politične dimenzije vzhodne »perestrojke« - prispevke in študije so napisali: Danilo Slivnik (teze), Vinko Trček (uvod v razpravo), Branko Pribičevič, Janez Stanič, Dušan Pirec, Boško Živkovič, Ernest Petrič, Bojko Bučar, Aleksander Skaza Adriano Guerra: Zakaj korak nazaj ni več mogoč? (pogled italijanskega partijskega ideologa na reformne procese v ZSSR) Peter Glozt: Manifest za novo evropsko levico - ob izidu najnovejše avtorjeve knjige so razpravljali: Mojca Drčar-Murko, Zdenka Šimunovič (teze), Božidar Debenjak, Andrej Kirn, Sonja Lokar in Lev Kreft