laj • olčal j ova netlj'v AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOV AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 24, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ■ers! .1)110 f HO«®' , ttftf 1 "ni borzi so sledeče: rodaja 20 % nad nor-če je brez kuponov; kuponi se prodajajo ' p°<3jetij in delavstvo jasnem, kaj bo vlada V Protiutež, kadar bo Izklicevati vojna naro-bo morala storiti, da („*, tovarne naročila, a L* * * Vi j,, vladni uradniki mi-5:< ' armada lahko zdaj ' 3 0 18 let stare, zlasti "jagi v Evropi arma-, ®tovo ne bo zvišana. , e sedaj jemlje samo b® 17 let starih, ki se 1,10 ^vljaj0. pk % * * 1 • irad, • , lj| za vojno produk-družbam količino surovega j, ,°taPijo, tako se go-Množini iz Mehike. je zdaj preiskujejo. * * estrikcija nad delo-%ravljena polago- '"'ol° V krajih, tj ■} delavcev, bo res-l^i odpravljena. V mŽf b0, P" P°d k "J ao zadnjega. Patton je udaril na Bavarijo Hitler toži Mussoliniju, da sta dospela zdaj na rob prepada London. — Iz nazijskih virov se poroča, da je Adolf Hitler poslal svojemu zločinskemu tovarišu Mussoliniju ob enajsti uri sledečo tožbo: "Boj za našo eksistenco je dosegel svoj višek. Boljševizem s svojimi masami materiala in ju-dovstvo s svojimi četami sta se združila, da uničita Nemčijo." V teh zadnjih urah Berlina se širijo razne vesti o Hitlerju. Nekatere trdijo, da je v Berlinu, kjer poveljuje brambovcem in da je ž njim tudi propagandni minister Goebbels. Druge vesti pa zopet trdijo, da sta oba pobegnila že iz Berlina. Danes se bodo najbrže sestale ameriške in ruske čete napoveduje nastala v 1 V ežele- ko bo za- in^'j1 V Sklicevati voj-J!''1 iih lavski voditelji fltfK5" Sep armada že zdaj noJ.e orožja v re-t „ ^ Preklicati naro-1 VlnTvWi° prejeta posta-tf a T \ bJe obvezna vojaška vzeli inventar \ v°jnega materiala, ^o visoke. k: stilih v .ti t«d1' e. pri^;' >te' bosta dobi- t*4 Preflsednika ~' H ik°ncesij, kot sta ^oosevelta. Tako Znajo Mr. Tru- ,„ ,sLna zapadnem 3 d ,JeJo danes še ka- isSev in do juli- S. pM iisti še ka-^o 6,nedavn0 so Ime-'avcev. V San ^ ls Je bilo pri grad-5 \ J'°00 delavcev v Ci°,V juliju še ka" industrija %teJema,a delavce, X^la za izdelavo Produkcijo je P°trošiti S °'ki bilijonov za , Je Potrebna pri ^vihate, pa 40 ^ J ■** že dovolil 50 , % °rodje. -V * ne bodo Zunanji ministri velikih treh so včeraj zborovali Washington. — Ob 10:30 včeraj dopoldne je dospel v urad ameriškega državnega tajnika Stettiniusa ruski zunanji komisar Molotov, kjer je bil že prej angleški zunanji minister Anthony Eden. Nato so se vsedli k posvetovanju vsi trije zunanji ministri, da se pogovore o raznih problemih pred konferenco v San Franciscu, ki prične zborovati jutri. Navzoči so bili tudi: ameriški pomožni državni tajnik Grew, ameriški poslanik za Rusijo, Harriman, angleški poslanik za Rusijo, Kerr, ruski poslanik za Zed. države, Gromiko. Državniki ne bodo dali v javnost vsebine razgovorov. Takoj po seji je hitel državni tajnik Stettinius >,k predsedniku Tru-manu. Sodi pa se, da je bil glavni predmet razgovorov — poljsko vprašanje. -o- Nad 700 trgovcev se ni odzvalo s poročilom V Clevelandu je nad 700 trgovcev s pohištvom in oblačili, ki niso poslali uradu za kontrolo cen listo blaga in cene, po katerih prodajajo. Urad bo poslal imena teh trgovcev na odbore za racioniranje, ki jih bodo klicali na zaslišanje. Seja čitalnice Jutri ob 8:30 zvečer bo seja Slovenske narodne čitalnice v SND na St. Clair Ave. Odborniki in člani so vabljeni, da se udeleže. Stalin je zopet eno lepo zagodel zapad-nim zaveznikom London. — Anglija in Amerika imata zopet en trd oreh za streti, ki ga jima je serviral maršal Stalin. Ta je namreč sklenil s poljsko vlado v Varšavi 20 letno prijateljsko pogodbo, ki vsebuje vzajemno pomoč v slučaju napada. Ta poljska vlada je tista, ki jo je organiziral Stain v Moskvi in jo poslal v Var-šavoj Te poljske vlade pa do-zdaj nista še priznali niti Anglija, niti Amerika. Stalin je izjavil, da upa, da bodo zapadni zavezniki (Anglija in Amerika) vzeli z veseljem na znanje to novo pogodbo med Rusijo in Poljsko. To pomeni, da je Stalin indirektno pozval obe zaveznici, naj še nadalje nasprotujeta komunistični poljski vladi, če si upata. Na operaciji Miss Louise Glatch, hči Mr. in Mrs. John Glatch iz 952 E. 141. St. se je morala podvreči v Woman's bolnišnici operaciji na slepiču. Prijateljice jo lahk0 obiščejo. Peta obletnica Jutri ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj nega Franka Suhadolnika Jr. v spomin 5. obletnice njegove smrti. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. PARIZ, 23. aprila. — General Patton je s svojo 3. armado na 35 milj široki fronti udaril na jug proti Hitlerjevemu skrivališču v Alpah. Patton ima še 13 milj do Regensburga ob Donavi. Druge kolone 3. armade so se pa pognale v smeri proti Mo-nakovem, do koder imajo še 50 milj. Patton je oddaljen samo 120 milj še od Berchtesgadena, Hitlerjevega doma v bavarskih Alpah, dočim ima še 125 milj do avstrijskega mesta Linca. Desno od 3. armade pa operira 7. ameriška armada, ki se je približala Donavi 50 milj od Monakovega in ima 110 milj do prelaza Brenner, kjer vodi glavna cesta in pa železnica v severno Italijo. Desno od 7. armade pa prodirajo francoske čete proti švicarski meji. V zadnjih 24 urah je zajel Patton 33,000 nemških čet. Ta ofenziva se razteza vse od švicarske do avstrijske meje. S tem je general Patton načel Hitlerjevo zadnjo utrjeno postojanko v Bavariji. Patton je izvršil spreten manever s svojo armado. Najprej je prodiral vzhodno proti Dresdenu. Naenkrat se je pa obrnil proti jugu, česar naciji gotovo niso pričakovali, zato so se prestrašeni umaknili v hribe. Na severu Angleži naskakujejo Bre'men in Hamburg, dočim čaka 9. ameriška armada ob Labi na prihod ruskih čet. Združitev zapadnih in vzhodnih zaveznikov pričakujejo danes. To zgodovinsko vest bodo istočasno javili v svet iz Washingtona, Londona in Moskve. Berlin bo v dveh dneh ves v ruskih rokah, sodijo LONDON, 23. aprila. — Ruske armade imajo zdaj v rokah polovico vsega Berlina ter prodirajo od treh strani v osrčje nemške prestolnice. Rusi imajo Berlin popolnoma obkoljen. Iz Moskve danes poročajo, da so ruske čete oddaljene od Wilhelmstrasse in Unter den Linden, kar je središče mesta, samo še par milj. Nekatere depeše trdijo, da ima nemška garnizija v Berlinu še par milj proste poti za umik proti za padu. Druge depeše pa zagotavljajo, da so Rusi zaprli tudi ta izhod že. Maršal Stalin je danes naznanjal, da so ruske čete dosegle reko Labo severno od Dresdena, kar bi bilo 23 milj od pozicij prve ameriške armade. Reka Laba bo tvorila mejo med rusko okupacijo Nemčije ter med ono zapadnih zaveznikov. Radio iz Luxembourga je danes poročal, da so se čete prve ameriške armade in pa Rusi združili blizu Torgan, 31 milj severno od Leipziga. Glavni stan zaveznikov pa teh vesti ne potrjuje. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da se vrši boj za Berlin z vso furijo. Na južni strani mesta prodirajo Rusi proti okraju Tempel-hof, kjer se nahaja največje berlinsko letališče, štiri milje od središča mesta. Rusi poročajo, da imajo Nemci za obrambo Berlina nad 1,000 bojnih letal. V zadnjih štirih dneh so jih Rusi razbili 411. Radio iz Pariza javlja, da so ruski tanki že dosegli Unter den Linden, ki vodi v osrčje mesta. Splošno se pričakuje, da bo Berlin v dveh dneh v ruskih rokah. ■SS' *D» r ec Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Pki Angela Stražar iz 3608 E. 81. St. je naročila Ameriško Domovino za svojega brata Antona Stražar, S 2/C ki služi nekje na Atlantiku. M m m Mrs. Anna Zadnik, 948 E. 99. St. žena Pvt. Anthony F. Zad-nika, ki je bil ubit lanskega oktobra v Nemčiji, je prejela od vojnega oddelka srebrno zvezdnato medaljo za svojim možem. Odlikovanje mu je bilo podeljeno za izredno hraber čin 4. oktobra 1944. V nekem nemškem mestu je vodil Zadnik z rušil cem tankov naskok na nemške pozicije proti veliki premoči Ukazano mu je bilo, naj počisti nemško gnezdo, da bodo mogli ameriški tanki v ulico. Ameriški fantje so dvakrat sprožili salvo v Nemce, nakar so Nemci iz največje bližine ameriški ru-šilec tankov zadeli, da se je vnel. H "L J bo dobila Dva vojaka sta bila ubita, trije SSV/°rdovih t0" Hun. Zdaj se VSi -Vdo močno vC?Jb tovornih V C nik°v B-17 in Vnprizadetih ka" več izde- Sjjkkih strojev, - Javili letos v iN, 1 Va2 Va^'/o.Pro- Heb63,000 manj" pa ranjeni. mM« Mr. in Mrs. Charles Vesel, 1573 E. 47. St. sta bila obveščena, da je bil njun sin Pvt. John ranjen v Nemčiji na 26. marca. Star je 38 let in služi v armadi od aprila 1943. Preko morja je bil poslan letošnjega januarja. Prej je delal pri W. S. Tyler Co. M M M Martin Stefanic G. M. 2/C, sin Mrs. Jennie Stefanic, 18615 Chapman Ave. je prišel domov s Pacifika, kjer je služil na nosilcu letal. Pri mornarici je že štiri leta in pol. Udeležil se je 16 pomorskih bitk in je bil odliko van z višnjevim srcem. Doma bo ostal 27 dni. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo. M M M Sgt. Steve L. Kainec, sin Mrs Mary Kainec iz 4735 Green Rd., Warrensville Heights, O. je prišel domov na dopust za 20 dni k svoji soprogi in hčerki na 4835 Green Rd., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Steve služi pri vojaški policiji nad tri leta in pol. Na 7. maja se bo vrnil nazaj v službo v Florido. Župan San Francisca bi moral biti zdaj kak Slovan Znano je, da se noben narod s tako lahkoto na priuči raznih jezikoV kot se jih Slovani. Celo med Slovenci smo poznali profesorje, ki so obvladali po 15 ali več jezikov. In kak tak bi moral biti danes župan mesta San Francisca, kjer se zbirajo zastopniki 46 držav h konferenci. Nad 5,-000 jih pričakujejo. Prve došle goste je včeraj pozdravil mestni župan in sicer nič manj kot v 13 raznih jezikih. In ker obvladuje on menda samo ameriškega, je moral dobiti na pomoč prevajalce. -o—-— Trije glavni problemi čakajo konferenco v San Franciscu Washington. — Konferenco Združenih narodov, ki se prične jutri v San Franciscu, čakajo trije glavni problemi, ki jih morajo zastopniki rešiti, pre-dno bo mogla imeti konferenca kak uspeh. Prvi problem je vprašanje Poljske. Kolikor je znanega, tega vprašanja zunanji ministri velikih treh niso še rešili Sliši se, da se bodo zastopniki malih držav potegnili za Poljsko, da dobi priznanje na tem zborovanju. Drugi problem je vetiranje velesil v slučaju napada. Rusija je zahtevala in velesile so to odobrile, da ima vsaka država, čeprav je obtožena napada na kako državo, pravico glasovati o svoji krivdi. Zastopniki malih narodov bodo najbrže proti temu. Tretji problem je pa zahteva Zed. držav, da upravlja pri bor j ene otoke na Pacifiku. Govori se, da bodo igrali za stopniki Francije vodilno vlogo med zastopniki malih narodov za njih pravice proti diktaturi velikih treh. Sledeči so dobili lepe nagrade pri sv. Vidu Pri prireditvi, ki se je vršila zadnjo nedeljo zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida, so dobili sledeči nagrade: Prvo nagrado, vojni bond za !>500.00 je dobila Miss Frances pirnat iz 6619 Edna Ave. Drugo nagrado, $100.00 v go-ovini je dobil John Simončič iz 6406 Carl Ave. Tretjo nagrado, $100.00 vojni bond je dobila Mrs. Frances Baraga, 6220 Carl Ave. Četrto nagrado, $50.00 v gotovini, je dobila Arleen Turk, 1053 E. 71. St. Naslednji so dobili nagrade po $25.00 vojni bond: Rose Slamic, 1002 E. 76. St. R. Sahling, 2125 W. 25th St., Julia Mlakar, 1011 E. 76. St., F. Majer, 6732 Edna Ave., M. Klopčič, 6612 Bonna Ave., M. Uršič, 1070 E. 72. St., D. Davidson, 1550 Superior Ave., Mike Vinter, 19900 Newton Ave. Vse te bo odbor osebno obiskal in jim izročil nagrade. Odbor se tem potom iskreno zahvaljuje vsem pridnim fara-nom za njih sodelovanje, da je prireditev tako dobro izpadla. --o-- Ljudje so vsi preplašeni radi pasje stekline Okrajni pasji varden Leffing well poroča, da ima v svojem varstvu že 500 psov, katere so ljudje pripeljali tje na opazoval nico radi pasje stekline, ali pa jih enostavno ne marajo več Mnogo psov so tudi pobrali na cesti, ker so bili brez nadzorstva V soboto so pobrali na 140. cesti in Aspinwall Ave. nekega psa, ki je kmalu poginil za steklino. Policija svari ljudi, naj imajo pse privezane ali pa drugače na varnem. Župan gre v Washington radi mesa za meščanstvo Clevelandski župan Torn Burke bo odpotoval jutri v Washington, kjer se bo posvetoval z načelnikom urada za kontrolo cen in armadnimi uradniki z namenom, da dobi Cleveland več mesa. Z njim bo šel A. Z. Baker, predsednik lokalne kla vnice in Williams lokalni načel nik OPA. NA STOTINE NACIJEV SI POMAGA NA ONI SVET Samomori med nemškimi naciji se vedno bolj mno-že, ker se boje sodbe zaveznikov radi svojih brutalnosti in zločinov. Leipzig. — Samomori med nemškimi naciji se vsak dan bolj množe. Na stotine si je že vzelo življenje in čim bolj stiskajo zavezniki zadnje sektorje Rajha, toliko več poročil prihaja o samomorih med naciji. Predvsem si pomagajo na oni svet bivši načelniki koncentracijskih taborišč in pa tisti, ki so imeli nadzorstvo nad tujezem-skimi delavci. Ti vedo, da pridejo pred sodišče radi brutalnosti in umorov, zato se raje sodijo sami. Armadno poveljstvo pričakuje, da bodo glavni naciji v masah izvrševali samomore, čim bodo videli, da ni drugega izhoda, kadar jih potisnejo v kot zavezniške armade. Dozdaj so si jemali življenje le bolj podrejeni naciji, dočim odlašajo glavni voditelji s tem do zadnjega trenutka. Med glavnimi naciji, ki so si dozdaj izvolili naglo pot s tega sveta, je bila Gertrud Scholtz-Klinlc, voditeljica nemškega žen-stva. Ta je leta 1939 pisala Hitlerju: "Dragi Fuehrer! Me, nemške žene, ti dajemo sad svojih teles — naše otroke — da storiš ž njimi po svoji volji." Drug zanimiv slučaj je bil v mestu Reisenfeld blizu Leipziga. Ljudje so povedali ameriškemu oddelku, ki je dospel v mestu, da je vodja nacijev v tem okraju neki dr. Emil Reinhardt. Njegovo ime je že bilo na črni listi pri ameriški armadi, zato je bil poslan nek narednik, da privede nacija k zaslišanju. Doktor je rjul, da se ga ne sme dotakniti nobena oblast, toda ameriški narednik je imel glede tega čisto drugačno mnenje. Končno se je naduti nacij vdal, da bo šel ž njim, prosil pa je, če sme spiti kozarec vode, da si pomiri živce. Doktor in njegova žena sta spila vsak kozarec vode in takoj padla v nezavest. Narednik je poklical ameriškega mrtvih: doktorja in njegovo ženo, njeno sestro ter mater in očeta. -o- Kitajska je dobila zdaj že 385 milijonov Washington. — Kitajska je dobila dozdaj iz ameriškega posojilnega sklada že $385,-000,000, ali 1.75% toliko, kot so dobili drugi Združeni narodi. Priporoča manjše davke, da ne izgubimo industrije Clevelandski župan Tom Blufke pravi, da se industrija vedno bolj seli iz mesta v kraje okrog Clevelanda, kjer so manjši davki. Za industrijo se selijo •pa delavci in mesto izgublja stanovalce. župan pravi, da moramo znižati davke, če hočemo obdržati industrijo in meščanstvo. Davki so zdaj okrog $29, včasih so bili celo $32, pa jih moramo znižati najmanj na $25, če hočemo glede davkov tekmovati z mesti okrog Clevelanda. -o- STALINOV SIN IN GEN. BOR STA PRI NACIJIH KOT TALCA London. — Poljska brzojavna služba javlja, da so naciji odpeljali v bavarske hribe kot glavna talca Stalinovega sina Jakoba in pa poljskega generala Komorowfikiga (Bor), ki je vodil zadnjo vstajo v Varšavi. Stalinov .sin je v nemških rokah od leta 1941. Nemci so poljskemu generalu in več njegovim častnikom trikrat ponudili svobodo, če bi pomagali organizirati zdravnika.! poljske gerilce proti Rusom, pa Ta je našel ob prihodu pet je to vselej odklonil. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 24, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) >117 St. Clair Ave. HKnderson «628 Cleveland J. Ohio. _____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoAtl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, detrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalclta: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $630 per year; $3.50 for S months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 94 Tues., April 24, 1945 Pismo lahkovernim Clevelandčanom Morda kdo misli, da mi nismo v najboljših odnošajih z drugim clevelandskim dnevnikom "Enakopravnostjo," vendar moramo reči, da bo vsakdo veliko zamudil za svojo kulturo, izobrazbo in omiko, zlasti pa za svojo liberalnost, naprednost in progresivnost, če ne prebere v tem listu pisma, s katerim nas je počastil Adamičev Lojze. Da, On sam! Le nič se ne čudite! On, takorekoč namestnik Titov v Ameriki, On voditelj vseh Titovih častilcev, On sam je stopil junaško na plan in se zapodil kot drugi Tito z urnebesnim krikom proti grdobam, ki ne priznajo, da je partizanstvo v starem kraju edinozveličavna vera. Lojze nas sicer v svojem pismu zagotavlja, da našega lista ne bere. Bog obvaruj kaj takega! Tako globoko se on ne poniža. On bere samo izrezke iz našega lista. -Ima namreč v Clevelandu nekaj sitnih in vsiljivih prijateljev. Ti mu ne dajo miru. Pošiljajo mu ta grdi list in on kot vedno zvest in zanesljiv prijatelj, ki nikogar nikoli ne izda in ne zapusti, bere iz same vljudnosti, kar mu pošiljajo. Je pač prisiljen. Ne more si pomagati. Je že Bog pomagaj, če je človek predober. Ti nadležni prijatelji ga celo hujskajo, naj vendar kaj stori proti pohujšanju, ki se širi s St. Claira daleč po očet-njavi, in naj zaustavi o pravem času povodenj, ki grozi uničiti lepo obdelane njive slovenskih svobodomiselcev. Kot na viteza sv. Jurija so se obrnili, da prebode in stere s svojim dolgim kopjem divjajočega klerikalnega zmaja. Pomagaj, če kaj moreš, vpijejo k njemu. Ustaviti jih moraš, odgovarjati moraš, prosijo za pomoč. Ker je Adamič usmiljenega in zelo hrabrega srca, se je zavihtel na svojo Rosinanto in odhitel na junaški mejdan. Ne, prav za prav ni hitel nikamor. On je v New Jersey kot je bil. Ampak napisal je tako pismo, da mora biti vseh klerikalcev in izdajalcev konec. Seveda pismo! Danes vendar nismo v srednjem veku, da bi kdo zagovarjal partizansko vero z mečem v roki. V Clevelandu so partizanski verniki to tudi prav razumeli. Naprednim, progresivnim, liberalnim in sploh proti klerikalcem navdušenim Clevelandčanom je zrastel greben kot petelinu, kadar gre na boj, in njih upadli pogum še je dvignil do neba. Da jih vidite, kako ponosno zdaj hodijo po St. Clairju, odkar so brali poslanico svojega višjega. In kako tudi ne bi. Saj jim je Adamič dal pravico, da smejo sami odgovarjati na "Ameriško Domovino." Tistim, ki so dovolj lahkoverni, smejo celo staviti težko pa odločilno vprašanje kot nekdaj Kajfež Kristusu: Ali si ali nisi za "podleže," ki ne vrjamejo, da bi večina Slovencev v starem kraju sodelovala z'Nemci. Clevelandčani, napredni in lahkoverni, berite in poslušajte, kaj pravi Adamič. On je sicer sam ostal dolžan vsak odgovor "Ameriški Domovini." (Ta mu je naštela in dokazala, da je govoril v mnogih slučajih grdo neresnico.) Lojze sicer noče nesti sam svoje kože na trg in noče ustaviti tistega pisanja proti partizanom. On je žalibog prezaposlen v New Jersey. Toda poslušajte vendar! On daje pravico, vso pravico, da vi zanj odgovorite in z dokazi pribijete, da je Titovo partizanstvo in komunizem raj, ki se spušča na borno Slovenijo. Dajte torej, zavihajte rokave in odgovorite z mečem resnice. Sicer bo vaš višji Lojze sumil, da ste tudi vi v svoji lahkovernosti postali učenci "Ameriške Domovine." Slovenski pisatelj Ivan Cankar je napisal v starem kraju "Knijgo za lahkomiselne ljudi." Adamič nas je osrečil s pismom za lahkoverne Clevelandčane. Tisti vsaj bi namreč moral biti zelo lahkoveren, kdor bi mislil, da je to že kak dokaz, če je Adamič hud in če malo pozmerja. In ujezil se je Lojze kar zares. Bog ne daj, da ga v taki jezi zadene božje! Ker s F. B. I. straši in pest ga srbi (ne,dlan) — in to tam v New Jersey. Če tak dokaz, da imajo patrizani prav, ne drži, kaj pa potem še drži, ljudje božji? Na veliko lahkovernost svojih vernikov, to se pravi vernikov v Tita in njegove veličanstvo, računa Lojze tudi, ko uči svoje backe, kako naj po Kajfeževo vprašujejo: Ali si ali nisi s "podleži," ki podpirajo sodelovanje z Nemci. Vsak bo namreč dobil odgovor: Ne! In zakaj bo vsak odgovarjal z ne? Ker ni v Ameriki nikogar, ki bi podpirali sodelovanje z Nemci. Mi sočustvujemo z ono veliko večino slovenskega naroda, ki se ne ukloni za partizanstvom stoječemu komunizmu. Toda vsaka stvar na zemlji ima pravico, da se brani. Pa ima to pravico tudi slovenski kmet, kadar mu sedajo za vrat komunistične bande pod imenom partizanstva. Toda ta obramba pred komunizmom ni nikako sodelovanje z Nemci. To lahko trdi veliki resnicoljub Adamič, to lahko reče Tito, to lahko magari kak angleški general dene v dnevno povelje, toda mi svobodni ljudje zato še nismo prisiljeni, da bi tako bedastočo verjeli. Tako "lahko" vero prepuščamo Adamiču in njegovim. Naš narod ni bil nikoli za Nemce in ni danes. Ni pa tudi za partizane. Mogoče je, da je kdo v ognju bitke napravil kak napačen korak (Adamič jih je že mnogo), toda to še ni nikako sodelovanje Nemci. Sploh pa je sreča, da o tem, kaj je prav in kaj narobe, še- nima odločati kak Adamič s Kidričevo moralo. — Zato pravimo, da bo dobil v Clevelandu vsak Lojzetov pajdaš o.dgovor, da noben Slovenec ne podpira sodelovanja z Nemci in Lojzetove modrosti bo konec. Zanimivo je, da "lahkoverni" in v Tita zaljubljeni lju- dje vedno nastopajo z grožnjami: Ali si z nami ali proti nam? To je bila stara pesem v Jugoslaviji pod kraljem Aleksandrom. Takrat so rekli: Če nisi za kraljev režim, si proti državi. To je tudi stara pesem pod Hitlerjem: Če nisi upil, Heil Hitler, si bil izdajalec. To pesem se je naučil na pamet naš Lojze in jo ponavlja ob vsaki priliki: Če nisi s Titom, si fašist. Ali Lojze in njegovi pozabljajo, da je to čisti totalitarizem, proti kateremu so rekli, da so se borili? Ali pozabljajo, da je to geslo fašizma? Le bodite brez skrbi! Poleg fašizma in Titovega partizanstva. je še tretje in to je ameriška demokracija, ki pusti ljudem prosto izražanje svojih misli, ki dovoljuje svobodnč povedati v brk tudi modernim malikom, da nimajo prav, ki dopušča tudi v listih svobodno povedati, da kaka vlada dela narobe. Te svobode si seveda ne damo vzeti od nikogar. Najmanj pa se seveda zmenimo, če je kak Adamič — hud. Trudili smo se in se bomo, da povemo polno resnico o Jugoslaviji in da zagovarjamo brez ozira na kogarkoli, kar je,prav. Samo resnica in pravičnost sta meji naše svobode. Če bi se Lojze tega držal, ne bi doživel, da smo mu z lahkoto dokazali celo vrsto neresnic in krivičnosti. In danes mu ne bi bilo treba biti— hud. Eno resnico pa je povedal Adamič vendarle. Žalostno resnico, da mi ne moremo zavreti vala komunizma, ki se vali nad našo ubogo staro domovino. Njena usoda je v božjih rokah. Prav lahko bi Lojze dostavil, da tudi on ni in ne bo s svojim podpiranjem komunističnega režima v Jugoslaviji dodal nobene minute k podaljšanju Titove diktature. Tudi zanjo pride ura vsega minljivega. Kljub Adamiču in njegovi jezi. Nam se vse zdi, da bo to pismo lahkovernim v Clevelandu našlo neverne Tomaže. Clevelandčani so bili od levičarske propagande dovolj vlečeni za nos. Danes hočejo dokazov. Zato bo pismo težko kaj pomnožilo Adamičevo slavo. BESEDA IZ NARODA ! V spomin pok. predsedniku F. D. Rooseveltu Nepričakovana in žalostna novica o smrti našega predsednika Franklina D. Roosevelta ni pretresla samo ame,riški narod, ampak ves ostali svet. On je bil pravičen in zvest svoji vladi, on je bil največji prijatelj preprostega ljudstva, zato bo vedno pogrešan med » nami. Delavska društva ali organizacije so z njim izgubile veliko oporo; prepričani smo, da težko da je že ali šele bo sedel na istem stolu v Washing-tonu njemu enak. Seveda je imel tudi sovražnike, posebno med tistimi, ki si niso mogli polniti žepov v sedanji vojski in tudi naš preprosti narod reče katero pikro brez premisleka. Tako n. pr. da je on kriv, da so šli naši vo- jaki preko morja. Ako bi ne bile šle naše armade tja, to se ( razume, da bi bili prišli oni sem. Kaj mislite, cla bi nam bilo boljše kot sužnji Nemca in Japonca ? Seveda tega si niti misliti ne moremo. Nekateri pa so tudi že pozabili na leta 1929, 30, 31, 32, ko je vladal Hoover. Norca so se delali iz delavcev v tovarnah ter jim ponujali po 25 do 45c na uro in kdor je zaslužil 45c na uro, je moral biti že izurjen mehanik. Zaprli so hranilnice in banke, mnogi so zgubili svoje domove in še slabše bi nam bilo, da ni bil izvoljen in prevzel vlado dežele predsednik F. D. Roosevelt, ki je najprej odprl hranilnice in banke, ustanovil je N. R. A. in tako počasi osvobodil delavca iz sužnosti, ker dal mu je pravico, da si pomaga. Seveda, nekateri so že pozabili na vse to, ker imajo že vsega preveč, ali kdor pa je kaj okusil tisto depresijo, tistih let, ne bo nikdar pozabil. Obžalujem, da ni'bilo dano našemu pokojnemu predsedniku, da bi bil dočakal še tisti dan, za katerega je tako ; neumorno delal in po katerem i je tako hrepenel, namreč, da bi bil videl naše zmagoslavne armade na povratku v domovino — Zed. države. Svet se trese, hrib se zgane veliko se spremeni, le še spomin .na te ostane, ko pravično vladal si. Zastava dviga se do vrha ter dol počasi, na polovici droga se ustanovi, da počasti tebe, ki zvesto vladal si. Moški glave odkrivajo, ženske si solze brišejo, otroci pohabljeni jokajo, 'M Če verjamete aF pa ne umnmiiiiiutt Divje vpitje z glavne ceste v Menišiji (ker je samo ena cesta po naši vasi, zato je glavna) je prodrlo tudi v Bonačevo gostil- V Greater Clevelandu bo kampanja za zbiranje sklada za katoliško dobrodelnost. Kampanja bo od 29. aprila do 13. maja. Zbrati se namerava $450,-000. Ta denar se bo rabil za zgradbo domov za ostarele osebe in pa za osirotele otroke, za katere škofija že zdaj skrbi, pa nima dovolj prostorov za vse potrebne. Za onemogle stare osebe je zdaj dom sv. Jožefa na 6431 Woodland Ave., za osirotele otroke je pa začasni dom sv. Terezije na 19150 Euclid Ave. Obe ti dve instituciji sta bili organizirani prošlo leto v začasnem domu. Kadar bo nabran potreben denar, se bo zgradilo nova, dovolj velika poslopja. Slika kaže zgorej škofa Ho-bana, na levi je Rev. Murphy, načelnik katoliške dobrodelnosti, na desni pa J. J. Murray, ki je pred 26 leti pomagal organizirati katoliško, dobrodelnost v Clevelandu. Spodaj vidite onemoglega starčka, ki je našel dobro streho v katoliškem zavodu, zraven pa vidite osirotelo otročad v zavodu sv. Terezije. Kdor le more, naj daruje po svojih močeh za to prepotreb-no ustanovo. ker kakor oče bil si jim. Ljudstva vseh ver in narodov sveta vsak po svoje moli in prosi Roga: nebeški Oče, usmili se ga! Spomnimo pa se v molitvi tudi našega novega predsednika, da bo šel po začrtani poti naprej do zmage. Christina Filips. -o- Kupčija na Hubbardu Delo na farmah je v polnem razmahu in se z vso hitrostjo nadaljuje. Vse, kar lejze inu gre, vse hiti brskati po zemlji in tišči vanjo, kot bi iskali šac po njivah. Se jej o in sadijo, kajti vreme je res izredno lepo in zgodno. Ponekod pravijo, da je že malo suho, ker ni bilo pravega dežja že en lep čas. Sedaj so imeli farmarji prav lepo priliko in Treme za posejan je ovsa, kar se navadno dela tukaj že marca meseca, če hočejo imeti kaj prida oves. Vreme prejšnja leta ni bilo tako ugodno za oves, sejali so ga največkrat šele v maju, kar je pa precej prepozno in potem ne obrodi. Zato pa je ves oves bil in je še jako drag. Pri nas ga letos ne bo, ker ga nima kdo pose j at. K sreči pa ga imamo še precej od lanskega pridelka, ki ga je naš Eddie pridelal toliko, da ga bodo lahko putke zobale in pujski- hrustali še letos. Koruze je bil nasadil toliko, da mi še sedaj dela preglavico. Povem vam, da to niso nobeni špasi za farmarja, ker mora vse preveč delati za to borno življenje;/če si pa kdo kaj na-kupiči, pa tudi ne bo nič s seboj nesel. Kljub temu pa si ljudje vendar žele ven v prosto naravo, pa čeprav je tako fletno in ko-modno v mestu, kjer lahko hodiš peš v trgovine in seveda tudi v oštarije, da se tam malo nasloniš na tisto preljubo ba-ro, kjer se potem modruje in kjer možaki potem lahko vodijo vojsko kot generali in poleg tega se tam še marsikaj drugega ukrene, bodisi v politiki ali drugače. Taka razgovarjanja človeka tudi malo izobrazijo. Tukaj je pa samo delo in delo in pa spat. V gostilno se peš ne more, je že treba zapreč kočijo. Brez posebnega opravka pa že ne izgleda posebno lepo, da bi se farmar vozaril o-krog in poleg tega pa meni tudi finančne razmere tega ne dovoljujejo. Saj sem že večkrat povedal, da imam samo 60 minut na uro plače. Sem in tja se človek že po-jkorajži in-se ustavi kje mimo-I grede, ampak taki časi so sa-lamensko, redki in prav za prav se tudi ne spodobi, da bi kmet hodil po oštarijah. Saj ste že gotovo slišali v stari kontri, da tak kmet, ki hodi po gostilnah, pride kmalu na boben, saj vemo, da so tam posodili tudi na grunt, a tukaj na farmo pa nihče nič ne posodi. Torej se je ne more zapit. • Dali« n* :> rti-ktih F 0Z0 110. In če more kdo P^. ne pivce takole , mora imeti že dober M kel. Herblanovg^til koto oglušil najmocM.j "Ali slišite?" seog^j France, "Herblanu di, pojdimo mu na P J "Zelo mora biti vs | tako dere," doda W.J "če bi imel proti J* bi molče opravil z «Jj bomo pa potem P1" ■ v Vsak ^ mamo časa. vs^ seboj kak stol, al» P pri peči, ker je Pra goče, da so Otavci, * dje in jim bo treba» titi domov v hrlbe'f jj Fantje se vsujeJ in hite proti Jer^,, der je prihajalo m V3P vpitje nočnega p smete misliti, daLjl cal na pomagaje. govega orjaškega S i j ale take nežne c vet« proti meni se ti Je zek nagrauzni-boš segel v roke > ci, saj ni že °a * imela nobene «u ^ Boš spoznal, želeti Herblanu- ^ mi za spomin, Pa potem pa le £leJ' ruto, da boš v ' a čevca domov. Moh, moh, nl°j,ri. šalo med močn"" šega orjaškega "jjjj-j Fantje so P ^pj n kliče Herblanu: se pa godi tukaJ' "Eh, kajse b« )tl. zasopel poj a*"-' je P "Pet indvajset JJ vila1" lM Kje' njej: me i\ s kolnn, ne no'1 Ce se prav - saj menda ja ne ' vil«1/., Buzarona, P1 Fj set jih je bfg> dosti premalo m rečem. Naj se bo videlo.* jJ>tl gale, ki daje tj ^ grešno dušo 0 i* ,i Pa sofa»^ j>7 ke in posvetil'y , bi ležala v * P Herblana e#', žvepienke P^j^ It slišal iz V; rp krohot, kot konj. Q režitc'jjfJ 'Kaj se Pa>' V)" ves nevoljen^jjv" Toda W docim so _ Vsako sredo točno ob tako, da se )e j, Je pričakoval P»> naški čin, «e smeh. ' je »Poglejte, j.fi.1 žvelf ii' jasnuje sne novo šarili tukaJ', Herblan stvar na tl^d* ne more ve»M «» Pj K Ni m F j ce. Na tieh ft zadnjih "cu8 dežnik. . ^e ' "O, ne, saJ nekdo. podt^iT1 da ji'1 ,, tem, set . M čkov tišler vasi. in pet ii vesel Mjf Aha, v' h, i pri B<, / bi osmih zvečer, se vrši tedenska zabava v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. - Odbor skupkih društev. su je nesrečna, pred ve j zdi* H J« y 0 t razlago v vno pa ni bil° vedati. u p O Herbla" zdravi. S K (ST "AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 24, 1945 seo^ lanu *J5 ,iti v st't la r oti seb' il i tit \ ance Bevk Pravica do življenja ' Gostovala," se je 58 gJun. "To je daleč in Sik j , ali P*r e PraV retof irilje. •sujej°; ernej«;J jalo da Je 51 ie W s ec«* so vedno trije ti Je r l*1 na klanci Je taka navada," je Urij Kobal. ni ugovarjal. Sre?" je vprašal [e kateri trije?" koS° molčali. Nihče si ga Prvo imenovati. j^avrič ne sme manjkal Kobal. "On se -arp,ajVeč otepal zara- utegnem SeSa je i. p0.„ 1 Krlb a ' 6 se P? je rekel prevzemala "Ali ni do- % kaJ lU Pa rlej. V nieJ to'e kje ^nitev „ ' kl so starejši?" - boš utegnil!" se je Kragulj. "Kme-, "fužine nimaš . . . ' biti kdo, ki po-sl1 "isi dejal, da si ral iz Gorice v Gra- ni^ sem." ejj"' H ^ J- ;e bo n ^ vi ne 10 Žl'° L ! več ugovarjal. Na- Cutil 2 izvolitvijo \ 2a- Tudi ga je mi-' ^koliko pogledati % mora biti, ki zna Ur* D™ znata * škod luje. vec. Ti, Ko- pa res ne u-ugovarjal Jurij, "i žetve. Saj se glavo."' \l>] zdaj hodil? Po- -bo veli. ti P°V T Kobal se je i« kar"" boljši. ne » 5 S V1 ognja v spregovoril. je bil 3Sal ^ V > rnil ^ noge pok^ji« % S svojo gostobe- a ne J f'l=4 prepričati biti poleg tudi ^ •;S e j ?! S Ji še globi je v se- V* % ;epifnli 1 i'1 * V LlS' " OolU,Sesi- Pa P°3dem-h je ves čas če-i{azen klica, da je lilo, PdJ^l*6 je Tomaž" Kradlo z* m j no014 /CPo svetem Jako-i S B«kovem," je o od V !- Mavric. »Ali vam k«, ,.• rtO1.,,! fc y (JaJ, in Preveč de m * bi se klatil po s" Jli '^OV-n K ^-0stati doma , Kobal. "Ti si Se medtem kaj ^aj se obrnemo bi s* a, to s e * » , 4 h m se nikoli ni Toma Kra- Vi nasmeh. ^ ,Se je zdelo, Vi 'j ' Mavrič, ki 11 U0rCitn° Snal za Sa in hvalež- (Nadaljevanje z 2 strani) Mnogi, ki se bodo naselili na farme, bodo uvideli, da je to živa istina. Videti je, da ljudje kaj pridno prihajajo na farme in jih kupujejo. Gombače-vi iz državne ceste št. 20, malo zapadno od North Madisor^a, kjer imajo lepe gostilniške prostore, so te dni prodali svojo prejšnjo farmo, katero so imeli na R. 307 River Road v Madisonu. Kupil jo je Kari Zalar iz Collinwooda, njegova soproga je rodom Madisončan-ka, torej rojena tukaj v Madisonu, zato jo še vedno vleče v te lepe kraje. Potem so kupili lepo posestvo tudi Arkotovi iz Euclida, ki so kupili prav tu na našem Hubbardu, kjer je vsa udobnost kakor' v mestu, kar se tiče vode, plina, elektrike in druge take hišne postrežbe. Seveda, tem pa ne bo treba avto naprezat, če se bodo zmislili ali želeli iti v gostilno, ker bodo napravili samo par korakov, pa bodo pri našem prijaznem Strojinu in prav tako, če se bodo hoteli iti kopat, samo par korakov, pa bodo v jezeru, da jim še banje ne bo treba rabiti doma. Vse jim je tako priročno. Blagor jim. Tako lahko vidite, da so res privlačni ti kraji za naše Slovence, saj je pa tudi res bodočnost tukaj za Slovence sigurna. Vedno nas je več, saj je pa res fletno tukaj. Kesal se ne bo nihče, če kupi tukaj, in njegov denar, ki ga bo plačal za farmo, bo prav dobro in varno investiran. Le še kaj več naj vas pride, da bo še bolj pri. jazno. Kar se pa tiče solate, so me pa menda res Strojinovi ,v Ge-nevi prekosili, ampak jaz mislim, da je tista zgodba takale, da je Mrs. Stroj in posejala so-latco (seme) že jeseni, malo prej, ko je zapadel sneg in ko zemlja ni bila zmrzla. To zimo jo je pa lep© debeli sneg pokril in je bila tako lepo na toplem pod snegom in zato pa so imeli pri Jerryju Stroj inu tako zgodrljo solateo. Seveda, jaz §em pa moral najprej sneg odmetat predno sem mogel solato pose j at. Zvršiti tako delo in za veliko noč imeti solato na mizi in še posebno letos, ko je bila že 1. aprila, pa niso nobene mačkine solze. Danes, ko to pišem, je nedelja in je pošteno mraz, a jaz pa v mojem poletnem uradu in pa orez peči sedim pri pisalni miši, prsti so že kar trdi od mra-ja in črnilo skoro zmrzuje, zato bom skončal in se bom drugič kaj več oglasil. Pozdrav, Frank Leskovic. -o--— Dober začetek čela, začne se šele 29. t. m. in se konča 13. maja. Ker pa društva zborujejo prej in potem, za to sem poslal pismo nekaterim društvom že poprej, da bodo imela priliko postati deležna dobrodelnosti, ki bo ostala za daljna in daljna leta. Na tako opozorilo je v četrtek večer društvo Sv. Jožefa št. 169. KSKJ, ki je en© izmed največjih društev je sklenilo darovati vsoto $50.00. Iskrena zahvala društvu in ob enem vsakemu članu in članici tega društva za ta dar. Ko bo za to nameravano kampanjo pojasnjeno v časopisih kako velikega pomena in namena da je, se bodo priglasila nedvomno še ostala društva s primernimi darovi po možnosti in velikosti društva. Ker sem poslal ob enem tudi že nekaterim lajikom podobna pisma, se je takoj odzval slovenski odvetnik Mr. Leopold Kush-lan in poslal ček za $50.00. Vse to je znak dobre volje in razumevanje časa in pa to, da smo katoličani navezani za lastno protekcijo, za vzgojo zdrave generacije, katera je edino v duhu vere mogoča. Priporočam, da bi sledili razlagi v časopisju in storili vsak, kar mu razmere dopuščajo. Naj še ponovim besede: "Kdor rad da in večkrat da, bo imel vedno nekaj da bo zopet lahko dal." Tak si bo nabral nemiljivih zaslug, njegova investicija ne bo nikoli propadla. Kjerkoli kdo pripada fari, tam b0 vštet njegov dar fari in to na njegovo ime. Dar društva Sv. Jožefa bo štet fari Marij nega Vnebovzetja. Mr. Kushlana pa fari Sv. Vida. Anton Grdina, zastopnik. -o- 0EL0 DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Officer700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 5 sob; jako lepa hiša. dvojna garazaw&feihaja se blizu Euclid Beach parka. Za podrobnosti pokličite IV 6251. (95) Farma naprodaj V Ashtabula okraju se proda farma 124 akrov; lepa 8 sob hiša; vsa potrebna poslopja na farmi; nahaja se v bližini dveh industrijskih mest; voda; sa-donosnik. Cena je $3,500. Pokličite po 5 popoldne CE 0885. (99) Radi napovedane kampanje za katoliška zavetišča, moram izraziti da je začetek prav povo-ijen in da je lahko pričakovati lepega uspeha. Ta kampanja se. sicer še ni za- Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proc^a pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Thur. May 17) Težaki Delo zunaj za mesto Cleveland Heights Dobra plača, stalno delo Zglasite se pri City Manager Cleveland Heights City Hall 2953 Mayfield Rd. FA 0100 (96) MALI OGLASI Ako iščete dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Harmonika naprodaj Proda se piano harmonika 120 basov, po zmerni ceni. Odda se tudi player piano brezplačno. Vprašajte na 7305 Myron Ave. (94) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _;_______u) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Takoj se sprejme SQUEEZE MOULDERS METAL PORERS TEŽAKE za moderno fondro. Važno vojno delo in izvrstna prilika na delo po vojni Nočni ali dnevni šift. Plača od ure in overtime Zglasite se National Bronze Aluminum Foundry Co. Hamilton 45. cesta ali 3420 E. 93. St. (95) FORGE POMAGACl NA DROP KLADIVIH HEATERS OILERS SCALE BLOWERS TRIMMER OPERATORS Plača- od ure in plača od kosa Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. ' (99) Kupujte vojne znamke! irLrmjTnjirumjT.rmjTrLrm_^ Par išče stanovanje Mlad zakonski par išče 3 aH 4 sobe v Collinwoodu, ali pa okrog 185. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 7902. 95) - WMlmi V tednu od 21. do 28. aprila se vrše v Cleveland Areni rodeo predstave, v katerih bo nastopilo 250 "cowboys" in "cowgirls." Glavna atrakcija pa bo gotovo Roy Rogers s svojim znamenitim konjem "Trigger." Vsaka predstava bo trajala, tri ure. Predstave se vrše vsak večer in v soboto, ter nedeljo pa tudi popoldne. Vstopnice lahko naročite tudi po pošti ali jih kupite pri blagajni Cleveland Arena, 3700 Euclid Ave. Cleveland, O. F £ § tfsgtt*;«-fllU i TKW: „ ^ Naši bombniki na Pacifiku, ki se dvignejo z ludij-nouillc letal, so pred kratkim obiskali industrijsko mesto Omura na otoku Kyushu ter ga obsejali s precejšnjim številom bomb. Ob obrežju se vali dim iz ■zadetih oljnih skladišč. Tu so tudi velike japonske tovarne letal, kar je bilo glavna tarča naših bombnikov. K. JEDNOTA & ic ik ic it POSOJUJE DENAR članom m nečlanom na zemljišča k posestva po U% obresti brez kake provizije ali bonusa ^k ^k ir ie *. F \ p Posojila so napravljena na tak način, da se na F glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. H p Za pojasnila in informacije pišite na: r1 t GLAVNI URAD K. S, K. JEDNOTE ? r^ 351-5S NORTH CHICAGO STREET "t **■ H JOLIET, ILLINOIS P ijn^jiruTJTJTJTr,^ rum P l f William J. K^ennicK. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL .24, 1945 POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN Ce bi govoril z njo? Ce se opazil, kako zamišljeno molči morda le ni prevaral, ko je njeno prijaznost razlagal kot ljubezen? Morda je pa ona le i-mela rada Geoffreya in je njega sprejemala tako ljubeznivo in veselo samo zato, ker je bil brat njenega zaročenca Toda vendar . . . Spomnil se je njenih pogledov, kakršni so počivali na njem včasih, ko je mislila, da je ne gleda . . . Spominjal se je drhtenja v njenem glasu, ko sta se nekega večera sama sprehajala po vrtu, pa jo je povprašal nekaj o Geoffre-yu . . . Perry ni vedel, kako naj si razloži to uganko . . . To njuno razmerje je postajalo iz dneva v dan neznosnej- "Danes pride moj brat v Kal-kuto." "Kako ste to izvedeli?" "Snoči so govorili o tem v generalnem štabu . . . Zdaj boste razumeli, zakaj sem hotel brezpogojno govoriti z vami." Elza je vsa zmedena gledala v tla. Nazadnje je zašepetala: "Danes pride eGoffrey . . ." "Eliza, moral sem vas videti . . . Saj veste, zakaj. Saj veste . . . Rad vas imam." "Perry . . ." Dekie ga je karajoče pogle- hčerka. Vedel je, da je srečna in zadovoljna in ni izpraševal o njenih čustvih. Človek kakor;dalo in solze so ji zalile oči. on, ki je vse svoje življenje postavljal vsako stvar na pravo mesto, ni niti v sanjah mogel misliti, da bi bila Elizabeta nesrečna. Kočija se je ustavila pred guvernerjevo palačo, veliko, belo stavbo, ki je bila zgrajena v angleškm kolonijskem slogu iz belega mormorja. V podrobnostih je stavbenik posnel razkošje indijske stavbe, zlasti pri vratih in oknih. Vojak, ki je sedel poleg koči-jaža, je skočil s svojega mesta, da bi odprl vratca pri kočiji. "Na svidenje, oče," je dejala že. On in ona sta čutila, da bi Elizabeta, ko je oče stopil z bilo treba to prijateljstvo pre trgati, ali pa vse sporočiti Geof-freyu. Samo, da nista bila gotova o tem, kakšna čustva ima vsak od njiju, saj se o tem nista nikdar pogovarjala. Elizabeta se je tudi bojevala sama s seboj. Šele zdaj je razumela, kaj je ljubezen, toda zdaj je bilo že prepolno. Bila je zaročena z drugim in povrhu še z bratom tistega, ki ga je imela rada. Šele zdaj se je zavedela, da Geoffreya ni nikdar ljubila s takimi čustvi, s kakršnimi se je spominjala Perryja. Geoffrey je bil do nje vedno dober, tako prijazen, tako potrpežljiv. Do njega je čutila silno hvaležnost in spoštova- voza. "Ne hodi nocoj prepozno domov. Ne pozabi, da je ples pri guvernerju." Polkovnik Campboll se je nagnil k hčerki in jo poljubil na čelo: "Ne skrbi, draga moja, prišel bom o pravem času. Na svidenje!" Voz se je obrnil. Srce ji je tako močno bilo, ko je voz peljal po drevoredu. Samo še nekaj minut, pa se bo dobila s Perryjem, potem ... pa bo vedela vse! Vedela je, da se bo danes nekaj odločilo. Vedela je, da ji bo govoril o svojih čustvih, toda ni pričakovala, da bo do tega razgovora prišlo tako nepričakovano in kar na lepem. Toda Perry je, kakor njegov brat, rad govoril naravnost o vsem, kar mu je ležalo na duši, in je sovražil vsako cincanje. Ko se je odločil, da bo dekletu priznal svojo ljubezen, ni mogel več skrivati svojih čustev. "Saj sva oba, vi in jaz, poskušala, da bi bila obzirna do Geoffreya in nisva govorila o svoji ljubezni, toda zdaj, ko se on vrača ... se morava odločiti tudi midva! Elizabeta, ali me imate radi?" . Elizabeta je za trenutek sklonila glavo. Čutila je tako tesnobo, da ni mogla izgovoriti niti besede. V duši so se ji bojevala nasprotujoča si čustva: čutila je, da ima rada tega mladega človeka, ki je zdaj čakal njenega odgovora, hkrati pa i se je bala Geoffreya, bala se 'je njegove bolečine, ki mu jo bo prizadela, če se mu izneveri. ! V njenih velikih temnih očeh 'so se blestele solze, ko je na-! zadnje vzdignila glavo in po-I gledala Perryju naravnost v Perry Vickers je že čakal nje, toda šele zdaj, ko je spoznala Perryja, je vedela, kaj tam, naslonjen na debelo dre je ljubezen. , jVo. Na vse tc> je morala misliti | Bil je zel(J p0(i0ben svojemu tudi zdaj, ko se je z očetom vo-|bratu, Silmo da se mu je takoj palači. videio, da je mlajši. Dve leti Elizabeta je stopila iz koči je in naročila kočijažu, naj se ocl: vrne domov, potem pa je šla! "Perry! Prizadevala sem si, proti dogovor j enemu mestu. da bi vas ne imela rada, toda." žila proti guvernerjevi Vsako jutro je po navadi spremljala očeta v urad, potem pa se je peš vračala domov. Šla je skozi vejiki park, ki je obdajal guvernerjevo palačo, potem pa dalje po drevoredu, ki je držal do angleških vil. Med vožnjo je sedela poleg svojega očeta, zastavnega, osivelega častnika z izrazitim o-brazom in ostrim pogledom. Pri tem je morala misliti na sporočilo, ki ga je snoči dobila od Perrya, naj ga čaka na koncu velikega dre%oreda. Morda ji bo danes govoril o svojih čustvih ... ? A kaj naj mu odgovori ona? Ali naj mu težke in odgovorne službe sta Geoffreya naredili še starejšega, tako da bi bil Perry poleg njega videti vsaj za pet let mlajši. Perry je bil visok, imel je črne lase kakor brat, toda obraz mu je bil dosti nežnejši, izraz na njem dosti blažji kakor pri Geoffreyu. Eliza je komaj mogla obvla dati svoje razburjenje, ko je zagledala Perryja, ki je bil danes dosti bolj bled kakor navadno. Ko jo je zagledal, ji je pomolil obe roki v pozdrav. "Eliza, tako sem vam hvaležen, da ste prišli!" je vzkliknil prizna, da ga ima tudi ona ra-jz razburjenim glasom. "Že sem da? Ali bi to ne bilo izdajstvojse bal, da ne boste mogli priti do Ceoffreya, ki ji je tako za-j ali pa, da se služabniku ni po-upal? Ali naj ga zavrne in:srečilo, da bi vam izročil pi-spomni na to, da je zaročena z smo!" njegovim,,bratom . . . Potem bo vsega konec . . . Njena sreča bo pokopana za vedno ... Morda je pa Perry našel kako rešitev . . .? Polkovnik Campbell ni niti Eiza je poskušala govoriti čisto mirno, toda glas se ji je vendar tresel, ko ga je vprašala: "A kaj se je zgodilo? Pišete mi, da gre za zelo važno stvar." "Vedel sem!" Cez obraz mu je zletel srečen smehljaj. Bil je za trenutek tako vesel, da se je komaj obvladal. "Toda zaročena sem z Geo-, ffreyem!" je zašepetala s sla-j botnim glasom. "Moram mu povedati vse, ta-1 koj ko pride!" je dejal Perry.' "To se pravi, moram mu povedati vse, ker sem za vse to odgovoren in se odgovornosti ne bojim. In vem, da nama ne bo: stal na poti, ko bo izvedel, da se imava rada." "Toda, kaj bo, če ne bo za to?" "Bo ,bo! Razumel naju bo . . Poznam ga . . ." "Perry, bojim se . . ." In stopifa je čisto blizu njega, kakor da prosi njegove pomoči. "Nikakor bi ga ne mogla žaliti ali da bi mu prizadela kakršnokoli bolečino . . . Perry, zakaj vas nisem že prej spoznala . . .?" "Draga, pomirite se! Saj se nimate ničesar bati . . . Govoril bom z Geoffreyem in vem, da naju bo razumel." (i)«i.ifc Dnrioin.,11 -ro- 1 — Druga največja epidemija otroške paralize v zgodovini Ze-dinjenih držav je bila leta 1944. Lahko dobite na vaš denar! Razne družbe ali kompanije, ki so znane po celi Ameriki, plačujejo od 3% do 10% na svoje delnice. Nekatere družbe so plačevale dividende zadnjih 25 let. Ako želite kupiti delnice v takih družbah, in za nadalj-na pojasnila, zglasite se takoj v mojem uradu na 6530 ST. CLAIR AVENUE, Odprto vsak dan od 4 do 8 ure HE 3876 1909 1945 JVaznantlo in JZahnJala Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da poklical k sebi in izgubili smo iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata. Couis Radina Jr. ji pan, Mr. in Mrs. Anthony Baraga, Mr. in Mrs. | Vovk, Mrs. Rose Vovk in družina, Mr. in || ki je po kratki bolezni spreviden s svetimi zakramenti v bolnišnici zatisnil svoje mile oči dne 19. marca najlepših letih star 36 let. Rojen je bil v Clevelandu, Ohio dne 1. februarja 1909. Po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Alojzija je bil dne 22. marca položen k preranem večne111 čitku na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno lepo zahvalimo Rev. Turens iz Holy Rosary cerkve za podeljene svete zakramente v bolnišnici in za obiske, ravno tako Rev. Andrew Andreyu za obiske in vsem drugim, ki ste ga obiskovali. Našo lepo zahvalo naj sprejmejo Rev. Charles P. Bechler za opravljeno sveto mašo in cerkvene obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi, ravno tako Rt. Rev. Msgr. James T. Daley in Rev. John F. Milholland za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Enako tudi. Rt. Rev. Msgr. James T. Daley in Rev. Charles P. Bechler, ki sta prišla pokojnega pokropit. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako prisrčna^ hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so z nami čuli ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojnega okrasili krsto s krasnimi venci in sicer. Mr. in Mrs. Herman M. Radina, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Nephevvš — Ronald, Herman Jr. in Tommy, Mr. Joseph Muren in Sons, Joliet, 111., Mr. in Mrs. Frank Stupar, Mr. in Mrs. John Jančar in družina, Mrs. Rose Vovk in družina, Mr. in Mrs. Frank Zni-darsic in družina, Mr. in Mrs. August Wolk in družina, Mr. in Mrs. Louis Strauss in družina, Mr. in Mrs. Srečko Eržen, Mr. in Mrs. Frank čebul in družina, Mr. in Mrs. Matt Metzler, Mrs. .Mary Bezjak, Mr. in Mrs. E. Schmitt, Mr. in Mrs. Joseph Jaklich, Mr. in Mrs. Frank Tratnik in družina, Mr. in Mrs. Anton Logar in družina, Mr. in Mrs. August Stamas, Mr. in Mrs. Nick Fillides in družine, Mr. i'n Mrs. August Laskares, Mi', in Mrs. Robert Himes, Mr. in Mrs. Harry Rock, Friends at Plant No. 4 Cleveland Graphite Bronze Co., Friends at Plant No. 1 Cleveland Graphite Bronze Co., Department No. 45 Cleveland Graphite Bronze Co., Bushing Division Cleveland Graphite Bronze Co., Planning Dept. Cleveland Graphite Bronze Co., Old Guard Cleveland Graphite Bronze Co., Detroit Sales Office, Cleveland Graphite Bronze Co., New York Sales Office, Cleveland Graphite Bronze Co., Boy's White Motor Co. Dept. No. 384, Clairwoods No. 40. S. D. Z. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše namreč: Rev. Charles P. Bechler, St. Aloysius Church, Rev. Turens, Holy Rosary Church, Mr. in Mrs. Herman M. Radina, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek in sin Ronald, Mr. Joseph Muren in Sons, Joliet, 111., Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Anthony Zakrajšek, Addison Rd., Mrs. Mary Bradač, E. 167th St., Mr. in Mrs. Frank Gavigan, Mr. in Mrs. Rudy Kozan, Mr. in Mrs. Edwin Powali, Mr. in Mrs. Ludwig Mandel in družina E. 140th St., Mrs. Mary Prijatel E. 66th St., Mr. in Mrs. Ray Breskvar, Mr. in Mrs. Frank Adamič Jr., Mr. in Mrs. A. Marffncir Jr., Mr. in Mrs. Louis Su- Znidaršič, Mr. in Mrs. Joseph Zabukovec i" A Neff Rd., Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek in d«,1! 0 177th St., Mrs. Ann Podnar, Mr. in Mfs. Lartf pd-Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek in družina Oven00^, jfl Mr. in Mrs. S. Schifter — Upper Darby, ^ Mrs. Louis Somrak, Tracy Ave., Mr. in ^rs'jir.'5 Bizjak, Orton Ct., Mr. Frank Koshak in jjr Mrs. Frank Koshak Jr., Mr. Paul Sever, Mr- 'jJr P> John L. Mihelich, Mr. in Mrs. John Babnik. ,^ Mi's. Joseph Koman E. 123 St., Mr. in Mrs. Vi^0 ^ ' der, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Louis Strauss, j(p St., Mr. in Mrs. John Perušek, Norwood RJ # Frances Oražem in družina Carl Ave., John Novak in družina, Mr. in Mrs. Edw»u ^ :? Mr. in Mrs. Joseph Mervar, Huntmere Ave'!ine, Mrs. Victor Supan, Mrs. Frances Supan in j„ ^ S in Mrs. August Supan, Miss Frances Gliha, Mr^ gf"™ Anthony Pucell in Family, Mr. in Mrs. Edwal ^ i„.. lar, Mr. in Mrs. John Nestor. Mr. in Mrs. Ma $ zler in družina, Mr. in Mrs. E. Schmitt, Mrs. # jak, Mr. in Mrs. Joseph Jaklich, Mr. in Mrs. ^ jr čar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Salettel, ^ ft? Miss Annis Spain, Mr. in Mrs. August Mustar j[i* žina, Mr. in Mrs. Anton Stariha (Strauss), M« jjr.1 Charles Karlingar, Mr. in Mrs. John PetrlC'. ^ Mrs. John Blatnik E. 67th St., Mr. John AdaifllC.„ jfl* žina, Mrs. Anna Kuhel, Miss Mary Zak, Louis žele, Mr. in Mrs. M. Kastelic in drUŽiJ Mrs. Andrew Krainz, Mr. in Mrs. F. Mavec, MJ; John Taufer, Mr. in Mrs. Charles Žalne«*1'1 Mary červan, Mrs. Jennie Shepec, Bliss Mrs. Victor • « -■-- J - Lowe, Mrs. Mr. in Mrs. M. Mockler, Mrs. George Pfar Peskar in družina, Mr. in Mrs. g^jr Frances Selan, Mr. in Mrs. F ' Mr- f. Wi/M Emmett O'Brien, Mr. in Mrs. Kenneth Hog*"' ^ Gr sephine Savodnik, Department No. 45 phite Bronze Bronze Co. Co., Plant No. 1 . 45 -Gt»r Cleveland " vse"1- Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi pfi dali svoje avtomobile brezplačno na razpok® srebu. y Iskrena zahvala naj velja tudi vsem, ** ^ijtf-,sožalje s sožalnimi telegrami, pismi ali Pa cfl^ifc " za tako lep in ganljiv govor ob krsti v ^{ffl Hvala Mr. John Gorniku, glavnemu tajnejj, ^ hvala tudi društvu Clairwood št. 40 SDZ za plačilo smrtnine. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo n°S||0io^' ki so ga spremili do preranega groba in £a P večnem počitku. u fleleP1 Prisrčna hvala naj bo izrečena Joseph ^^ novi pogrebnemu zavodu za vso prijazno P° -tfli ^ za lepo urejen pogreb. Ako smo slučajno jZP $ ko ime, prosimo da nam oprostite, ter se lepo zahvaljujemo. Bog vam plačaj. od&J Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat! Težko nam je pri srcu, ko premišljujemo kako prez£0' ^ najlepši dobi življenja Te je že Bog poklical k sebi in moral si se ločiti od nas. O, kako je bila težka ločite^ ^ Globoko potrti zdihujemo nad tvojo bridko izgubo in Ti ž elimo, da počivaš sedaj mirno v preranem grobu večno veselje pri Bogu ter lahka naj Ti bo rodna ameriška zemlja. žalujoči ostali: LOUIS in JOSEPHINE RADINA, starši; VIDA poročena ZAKRAJŠEK, sestra; HERMAN, brat; • RONALD, HERMAN in TOMMY nečaki, JOSEPH ZAKRAJŠEK, svak, ELSIE svakinja. Cleveland, Ohio, 24. aprila, 1945.