JOSIP STARE:
Domače življenje in vojaštvo starih Slovanov.
\f            ~~>^nL   e v starodiavnih časih so Sfovani najrajši obdelovalii
^^0^//    PO'He. a poleg tega tudi rediiii živiro ter gojilli bu-
dprjMi   /   '        čele. Zato se niso radi selifli vn so oistajaili na istem
0-/^šffl / / ^      mestu, dokler jih n,i veliiika sila gnala diaJje. Da so
J/        /   / iO      že stari Slovami bili dobri polijedelci, natn kaže to,
V     ///^      d'a so oni prvi poznavali oralo aili plug, ki je torej
/   /    ^^^fc^0      staro slovansko orodfie. Tudi z obrtmiioo so se Slc-
f /_     <r      yy\    vani že jako ramo pečali, todla talko-, da so cele za-
drutge opravljale stawoiv;itne obrti, ki se jih je sin naučil od očeta. Taiko n. pr. so v ent zadrugi bili sami kotviači, v drugl kolarji ali rešetarU, lo^nčarji itd. Najbolj so Slovani od nekdaj sloveli za dobre kožarje in tkalce. Še dandanes nikjer ne izdelujejo toliko in tako dobrega platna, kakor po slovanskih deželah. Kadar so v starih časih tuji trgovci prišli v slovanske kraje, niso svojega blaga prodajali za novce, ampak za plalno. Zato nekateri celo mislijo, da je od platna nastala be-sedu »platiti« in »plačati«.
Ootove izdelke so Slovani sami po deželi okolo vozili in prodajali. Navadno so jili nosili na trg v župna ali plemenska me«ta, okolo katerih so se sčasoma uastanile cele naselbine obrtnikov in trgovcev. Iz takih naselbin so postaia predmestja, in samo v teh so tuji trgovci smeli pro-daiati svoje blago. Tudi s tujimi deželarni so Slovani jako rano jeli trgo-vati, in že slari Grki so v nekih slovanskih mestih imeli svoje naselbine. Zunanjo trgovino so jako pospeševale mnoge velike reke, ki vežejo razue rodovilne slovanske kraje s Črnim in Baltiškim morjem. Kot zve-deni tesarji so si znali Slovani že davno tesati ladje in so se izurili tudi v  brodarstvu.  Izprva niso imeli utrjenih mest, ampak prebivali so v
-^.   250   .«• -
lescnih kočah in hišah, za kako reko, jezerom, močvirjem ali pod goro, da so bili varnejši sovražnih napadov. Natakih krajih so si pozneje tudi zidali župne gradove ali mesta, ki so jih zagradili z močnim zidom.
Stari Slovani so bili visoke in krepke postave ter iskrenega srca. Malokatero čednost pa so tolikanj cenili kakor gostoljubje. Potnika so v vsaki hiši prijazno sprejeli, ga dobro pogostili ter ga celo spremili do drugega sela, da bi se mu spotoma ne pripetilo nič hudega. Tistemu, ki ne bi hotel sprejeti gosta pod svojo streho, bi bili sosedje zažgali hišo ter ga razglasili za nepoštenega in hudobnega človeka. Slovanske žene so bile vsekdar vdane svojirn soprogom. Zgodilo se je celo, da se je žena po smrti svojega moža rajša ubila, nego da bi sama živela kot zapuščena vdova. Od nekdaj so Slovani radi prepevali ter si spremljali svoje pesmi, brenkaje na tamburico.
Sploh so bili Slovani miren narod, ki je rad živel v miru s svojimi sosedi in ni napadal tujih ljudstev, če je bila pa sila, se niso bali vojne in vselcj so se v boju izkazali hrabre iunake. Bojevali so se navadno peš. Za brambo so imeli močne in težke ščite, a z lesenim Iokom so streljali ostre vi v strupu namočene puščice. Tudi z meči in sulicatni so se borili; kadar so se pa zgrabili s sovražnikom prav do živega, so se tolkli s težkimi bati. Na prostem polju so bili slabi, ali zato so se v soteskah, v gozdili in na inoevirju tem srečnejše bojevali. Zlasti v kaki zasedi so radi prežaii na sovražnika. Večkrat so pustili pridobljeni plen na polju ter se umaknili v gozd; a kakor hitro so nasprotniki pfišli po pien, so planili skriti Slovani na nje ter jili vse pobili. Če jih je pa sovražnik iznenadil, sc. vsi poskakali v reko ali v kako močvirje, legli vznak pod vodo ter vzeli trstovo steblo, skozi katero so dihali. Tuji nasprotnik je le videl , semterlja trstje iz vode moleti, a ni si mogel domisliti, kam so izginili ljudj.i. Sčasoma so se tudi Slovani privadili umnega vojevanja. Ujetnikov nisi) za vselej uvrstili med sužnike, ampak so jih izpustili, kakor hitro so jini plačaii t!o!očeno odkupnino, ali pa so jili obdržali pri sebi kot prijatelje in pomočnike.