Kmetijsko obdelovalne zadruge v ptujskem okraju so se tekom časa utrdile in razširile
Večdna kmetijsko obdelavalnih za-drug v ptujskem okraju je mladih, ker so bile ustanovljene ve&noma v letošnjem letu. Kljub temu, da so začele s svojim življenjem brez po-sebnih izkušenj v organizacijskem pogledu, so, zadevajoč na prvi po-gled na nepremagljive težave zabe-ležile po nekajmesečnem obstoju v pogledu organizacije in utrditve ve-ldke uspehe. Eria med njimi, ki je sicer starejša, je postala celo vzorna zadruga v bližnji in daljni okolici, to je zadruga »Cteojnik« pri Ptuju.
V  tej zadrugi imajo urejeno knji-govodstvo,   pravilno določene   ohiš-nice,  kjer je le mogoče   normirano delo,   živino v  skupnih  hlevih,  za-družnike nagrajujejo po vzornih za-družnih pravilih, prodajajo vse tržne viške državi,  zadostili so vsem po-godbam, napravili proizvodni in fi-nančni plan. Jesensko setev so izvr-šili stoodstotno in ob pravem času. Sadjarsko      obdelovalna       zadruga »Osojnik«   je skratka vzorno socia-listično zadružno gospodarstvo.
Vinogradniška obdclovalna zadm-ga Litmerk je tudi starejša zadruga v okraju. Zadružniki delajo po bri-gadnem sistemu. 2ivino imajo kon-centrirano v enem hlevu. V letoš-njem letu so pridelali okrog 380 hl vina. Pridelke razdeljujejo zadruž-nikom po vloženem delu. Jesensko setev so stoodstotno izvršill Primanj-kuje jim delovne sdle.
V  Središču je bila obdelovalna za-druga ustanovljena v letošnjem letu. Ima precejSnje števiio živine v treh hlevih.    Knjigovodstvo   je   urejeno, delajo po normah.   Ohišnic  še niso ddkxKilAo  uicdlli.  rrcizvodni in  !;-
nančni plan so napravili, jesenako setev pa izvršili stoodstotno. Zase-jali so 14 ha pSenice, 3ha ječmeoa in 3 ha ržL
KOZ Sobetinci je zadruga z vell-kim številam živine, ki se nahaja v skupnem hlevu. Stevilo prašičev pa bodo še povečali. Ohišnice obsegajo do 1 ha, Imajo pa txidi dva nedisci-plinirana zadrulnika, ki se odtegu-jeta zadružnim obveznostim. Proiz-vodni in finančni plain je naprav-Ijen, izvršen je tudi plan jesenske setve.
Zndruga v TrniSah je bila ena prvih kmetijsko obdelovalnih zadrug v okraju, ki je letos prva kan&ala z jesensko setvijo. Razpolaga z za-dostnim številom strojev, tudi trak-tar imajo. Urejeno je knjlgovodstvo in tofrno določene ohišnice. Delo a> delcvma normirali. Letos so imeli lep pridelek belih žit in krompirja.. Pro-izvodni in finančni plan so izdelali, ga bodo pa še korigirali.
Kmetijsko obdelovalna zadrtiga v Descncih je stara šele dobrega pol leta, se je pa kljub temu že precej utrdila. Tekom zime bo imela prili-ko in 6as za notranjo organizacijsko ureditev ter vakladenje poslovanja po vzornih zadružnih pravilih. Pred zadrugo je koncentracija živine, UTe-ditev ohlžnic, normiranje dela itd.
V Gorišnici ima zadruga lepo šte-vilo živine, ki se nahaja v treh hle-vih. Ohišnic niso še dokončno ure-dali, merijo pa okrog 1 ha. Delajo v treh brigadah, norm pa niso še do-ločili. Proizvodni in finan^ni plain so izdelali. Težave pa so imeli z jesen-ako setvijo, ker jih je oviralo vre-ns:; p?uii lz pa kljub vsemu izpdnUi.
Kmetijsko obdelovalni zadrugi v Prvencih primanjkuje strojev Ni-majo še tudi doioJenih norm in bri-gadno skupinskega dela. Zadružniki imajo po 1 ha velike ohišnice, na ka-terih rede po eno kravo ter neka.i pražičev. Setev so opravili stood-stotno.
V KOZ M©škanjci imajo delno nor-mirano delo ter osnovani dve briga-di. Ohišnice obsegajo od 40 a do 1 ha. Zadruga   je pridelala   letos  precej-šnje količine belih žit, krompirja in 5ebule. Oddala je tudi velike  koli-Lvne mesa.
V  Osluševcih je zadniga v stadiju notranjega urejevanja. Ima pa ažur-no  knjigovodstvo.  Tudi  ta  zadruga bo morala izrabiti zunski čas za svo-jo notxanjo   učvrstitev,   normiranje dela, koncentracijo živine,  ureditev ohiSnic itd.
KOZ Grajcna nujtio potrebuje traktor-gaseničar, da bo lahko po-večala ome površine. Sicer je živ-ljenje v zadrugi precej *urejeno, le z živino na ohižnicah bo treba na-praviti red. Plan jesenake setve so stoodstotno izvršili.
Po ostalih kmetijsko obdelovalnih zadrugah v okraju je podobno sta-nje. Nekatere so napredovale bolj, druge manj, kaikršni a> bili objek-tivni in subj^ktivni pogoji. V gospo-darskem pogledu velik del zadrug ni posvečal potrebne pozornosti svi-njereji, kljub temu, da obstajajo za to velike možnosti. V prihodnjem letu bo temu treba pristopiti, kjer so le kake možnastl Isto je pri perut-nini. Sploh je pričakovati, da bodo zadruge v ptujskem okraju izkori-stile ranogostranske možaiotsrti razvo-ja ter okrepitve vseh tistih panog, katerim doslej pri svojem notranjem urejevanju niso mogle posvetiti po trebne pozotrnosftL                    Pz.