Leto V.
TRST, v četrtek dne 20. decembra 1900.
Štev. 36.
Brije trikrat na mesec.
X*- t
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. WiSBrivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Dr. Otokar Rybar
■"Ur
Vililti V. tli?!
Za dan 3. jannvarija 1901. ste poklicani, da si izvolite svojega poslanca za državni zbor. Ker v V. kuriji volijo vsi stanovi (vsaki državljan niožkega spola, ki je dovršil 24. leto in biva vsaj 6 mesecev v tej občini) in ker so koristi in težnje istih mnogovrstne, je naloga zastopnika V. kurlje jako važna in težavna. Zato treba, da je kandidat na višini svoje naloge, vnet za ljudski blagor, ter voljan in sposoben v to, in da se poteza neustrašno posebno za nižje, tlačene in odvisne stanove, ki v ostalih kurijah ali sploh niso, ali pa so premalo zastopani.
In tak kandidat, priporočen po volji ljudstva, je
Isti je popolnoma vešč v političnih stvareh, pozna temeljito razmere in potrebe naše države in posebno Trsta in okolice. Dičijo ga poleg poštenega, neomadeževanega in blagega značaja odlične duševne zmožnosti, praktična izkušenost, izredna zgovornost, popolno znanje slovenskega, nemškega in italij. jezika, neutrudna delavnost in požrtvovalnost ter vnetost za blagor ljudstva in za njegov pravi napredek. V politiki stoji na stališču enakopravnosti in pravičnosti za vse narodnosti in za vse stanove v naši državi. On je vsikdar branil koristi nižjih tlačenih in odvisni slojev proti njihovim zatiralcem in zato bodo imeli v njem, na vse strani nt odvisnem možu, neustrašenega branitelja ne le delalci, kmetje in obrtniki, temveč tudi uradniki in državni uslužbenci, kateri so potrebni zboljšanja njih materijalnih in službenih razmer, da bodo mogli dostojno izpolnjevati dolžnosti svojega poklica. Dočim si je ohranil čisto, nesebično, vsakemu človeku prirojeno ljubezen do svojega rodu, ga ista vendar ni mogla zaslepiti, da bi delal krivico drugim narodnostim ter je dejanski pokazal, da hoče pomoči vsem potrebnim brez razlike narodnosti.
Potezal se bo za splošno, direktno, enako volilno pravico.
Volilci!
Od tega kandidata smete pričakovati, da bode uspešno deloval za zboljšanje nezdravih socijalnih, materijalnih in političnih razmer občine vtržaške in da se ne pridruži takim poslancem, ki tujega vladarja imenujejo svojega kralja.
Prihitite vsi na volišče in zapišite na svoj volilni listek ime :
2)r. Otokar l\ybar
odvetnik v Trsiu.
Volilci V. kurije!
S tem, da oddaste svoje glasove takemu vrednemu kandidatu, dokažete, da ste zdreli za splošno volilno pravico !
Centralni volilni odbor.
Otoka.r
odvetnik v Trstu.
: : : : Tutti-Frutti: : : :
Leto: 1900.
meša: „Povž."
Od časa do časa po vender še sliši, da bo Avstrija tudi še naprej obstajala. Potem se čuje, da bo ta ali oni ministerski predsednik, da ni več mo goče po tej poti naprej, ker država mora tudi živeti itd. Nekoliko dni živimo v na-deji, da so prišli naš: državniki k pameti, no kmalu potem se pa prepričamo, da smo še vedno tam kjer smo bili ! Povsod vlada nestalnost, in ljudje žive v Avstriji, kakor da bi »lotto« igrali; zato tudi ni mogoče odpraviti te avstrijske nesreče in ta je v Avstriji vedno na dnevnem redu ! Država potrebuje še vedno mnogo denarja in nadejati se je, da tudi v bodočem letu ne 1)0 prav nič boljši ! Mira v Avstriji tudi še nikdar ni bilo, to pa je jako dobro znamenje, da še — živimo! Dr. Koerber n. pr. bi jako rad napravil mir z poslanci, ali ti mu vedno odnesč pete, ako jih hoče umiriti! — Naši poslanci se bojfe uže misli, da opro zopet parlament! In prav imajo, da so zauzeti za zaprt parlament. Dejstvo, da ne izvršujejo svojih mandatov, je gotovo njihovo najboljši svojstvo! — V" tem letu se je tudi govorile, da dobimo mi Slovenci — slov. marino, no ta misel je bila jako nesrečna, ker je precej splavala po vodi... Pravijo da v Trstu ni dobrih patrijoiev 1 To ni res! Tržačani so bili, so in bodo vedno dobri Avstrijci! Sedaj so
PODLISTEK.
Zakaj je Žid Hilsner umoril dve krščeni dekleti ?!
Ali je Hilsner lažnik!
Hilsner je bil na prvem procesu v Kutnigori enoglasno na smrt obsojen; v
celo grad svoj odstopili državi, za kterega so se colih 56 let pravdali, nazadnje pa pravdo izgubili... Da so oni ob priliki smrti pok. Umberta tako žalovali, je popolnoma naravno, ker v Umbertu je izgubila Avstrija svojega najboljšega zaščitnika trozveze! — Novi kralj, kakor znano, ne »vaga« toliko, kolikor njegov oče... To treba upoštevati! Tržaški patriotizem seje tudi pokazal posebno sijajno ob priliki otvoritve elektr. tramvaja. Ce prav je av strijska vlada želela, da bi elekt. tramvaj tekel uže XX. septembra, se vender ni to zgodilo, ampak so »morali« počakati do 4 oktobra! Pa da ni patrijotizma v Trstu!
V Italiji imajo anarhisti tudi svoje slabe strani ! Prijave se namreč policiji, ako so izvršili kak zločin, in ker policija ne more drugače, nego da jih potem zaprč, zvedo oblasti tje pa sem, da je še anar-'histov na svetu in začno precej nato kon-|fiseirati liste in razpuščati shode! Za ne-! koliko tednov zavlada zopet mir, razburjeni duhovi se pomire in policija se vrne zopet 'k svojemu navadnemu opravilu: da žene '»Povže« na komisarijat, če pridejo po noči 'domov brez lanterne! — Vender je pa jako J interesantno, da se po vsakem anarhističnem napadu prijave oblasti, ker so vse to uže j prej vedele. Ljudje dotične dežele občudujejo v božjem strahu vsevednost svoje policije, ki je pa vender tako taktna, da 'noče vznemiriti sosedne državo, kteri preti ' kaka anarhistična nesreča, s preranim ob-i veščenjem; to [ta je popolnoma v redu:
j zaporu je pa v strahu pred smrtjo sam izjavil proti drugim jetnikom, da je on v družbi dveh drugih judov umoril Anežko Hruževo, da je bil umor določen že tri dni prej, da se pa zaradi zaprek ni mo gel izvršiti. —
Hilsner je skoraj gotovo resnico govoril. — Poglejmo samo ta slučaj: Hilsnerjeva mati iu nj gov brat »Icig«, tiiHta hotela pred sodnikom govoriti. Ako sta vedela, da je Hilsner — nedolžen bi bila gotovo govorila — in sina rešila. —
Cujmo še kaj je priča Adolf Skalak izpovedal: On je bil v nemški šoli, da bi popravil neko peč. Ko je pa odhajal je čul iz Hilsnerjevega stanovanja: »Ti potep, ti ropar, ti morilec, jaz te moram naznaniti županu«. Kmalu potem se je culo upitje; Hilsner je svojo mater i pretepal. Pomislimo, da je Hilsner žc par dni pred umorom čakal na svoj plen v 'gozdu. In res priča Goraček trdi, da ga je videl že v torek iti ob 5. v gozd in ob 6 iz gozda. —
kaka blamaža bi bila za policijo, ako se ne bi prorokovani atentat radi varnostnih naredb drugih oblasti izvršil!!
Srbija je lahko zadovoljna ! Izgubila je svojega deželnega očeta in dobila novo deželno mater : ki je že radi svoje starosti vsega spoštovanja dostojna ! Draga Mašin je bila nekaj, ko je še lahko štela svoja leta, dvorna dama ; ko je bila že v letih, ji je prokovala neka ciganka, da postane še vladarica! In res lji stoletja kasneje so plakati oznanjali, da je postala — deželna mati. — Ves svet se je čudil, zakaj se je Milan zahvalil na časti... zakaj da je položil svoje generalstvo, ko ne preti od nobene strani vojna ! In tudi v Kitaju še ne gre tako slabo, da bi morala pomagati tudi Srbija! Milan bi še mnogo let užival svojo plačo, in vendar se je odpovedal tega zlatega bremena celo telegrafičnim potom! Sicer pa ni zadnja beseda izgovorjena: kralja Sašo bo stal očetovski blagoslov še mnogo in edino še »očetovski blagoslov« ima Milan na razpolago, če ga še ni zastavil ! — Stare device so pa zopet polne nade — na lotto seveda da so vse igrale, čeprav, govore filozofi, da iz tacih zakonov ne pride nikdar nič vun...
Kaznovanje Kitajcev bo stalo še mnogo denarjev, ne radi tega, ker so napravili toliko zločinov, ampak ker evropske vlasti iščejo vedno novih vzrokov, da bi jih kaznovale... Sedaj pojde kakor po loju vsa kitajska akcija; Vilim govori, Biilovv ima nalogo, da je odgovoren za te govore, Wal-
Govorilo se je o nekem kruljevem Židu.
Dokazano je, da so se dva dni pred umorom sprehajali tuji judje po Polui — Mati Hilsnerjeva, ki je imela brezplačno stanovanja v židovski hiši je morala zato prenočevati j ude, ki so prihajali iz tujega
v mesto; a navadno ni nobenega objavila pri redarstvu. Dokazano je, da so od velikega pondeljka do velikega četrtka tuji židje prenočevali v Polni. — To se je zvedelo tudi po Tereziji Šicevi, pri katerej je Hilsnerjev brat »Icig« delal; — ker je isti prišel 28. aprila na delo — ne-umit in nepočesan, ga je gospodinja okre-gala, a Icig se je izgovarjal, na nekega poljskega rabinca, ki je pri njih spal čez noč, ta da je bil pa tako umazan iu ušiv, da je kar od njega bežal. Sploh pa je gotovo, da je v dneh židovske velike noči (ki je bila v vel. tednu) v Polni pohajal nek kruljevi Žid z Hilsnerjem. Tudi voznih Fran Cink in krojač Strnad sta videla nekega grdega Žida, ki je »čotal« na desno nogo. —
str. i.	b n i v ti č
PO
a
ka-
derse pa jih mora z mečem v desnici —	Francoska je izgubila v miru mnogo čast- ščanske vere, če prestope enkrat vsi vanjo.
ilustrirati!! — Sploh pa v Kitaju ne more	nikov in generalov..... pa še pravijo, da ni Od misijonarjev se čuje sv. pismo vse ne
biti slabo: evropejski poslaniki, n. pr. so	svet narobe! !	kako drugače, nego ono sv. pismo, kter po svojem umorstvu vsi oživeli! Tudi že- Dan na dan rastejo poteskoče, s kterimi uče — kanoni! — Zato ni čudno, d lezno zdravje so morali dobiti tam, ker	se borita krščanstvo in civilizacija v Kitaju! poznajo tudi Kitajci tako dobro kakor znano iz telegramov, so stradali celi	Pokazalo se je, da so vse cvropejske čete, nonsko pravo! mesec! Ako človeka ubijejo, je že nezdravo,	— čeprav jim pomagajo pogani Japonci — Ze dolgo let sem se je pripravljala kako težko pa mora biti, ako se mora člo-	preslabe in da manjka pred vsem vrhov- neka bolezen v Evropi, ki se je pa komaj vek še celih 30 dni postiti, in če ves ta	nega zapovedništva kristjanom v Kitaju! letos pojavila, namreč — zlatenica! čas še nanj — streljajo!! — Na ti veli	Nazadnje so vender našli moža — seveda Tej bolezni pripisujejo evropejski zdrav-kanski vstrajnosti ima gotovo največo za-	ne teologa, ampak — generala, grofa Wal- niki tisto gonjo, ki je nastala proti - Ki-slugo kitajski klima! Kako divno n. pr.	derseeja. Ta mož je v resnici po božji tajcem! — P oz n a v a t e 1 j i te bolezni živi še dandanes kitajska cesarica, ki je	previdnosti izbran in poslan v Kitaj ; čeprav pravijo da bo trejala še jako dolgo, pobila že nekolikokrat zastrupljena! In cesar	ni bil še v nobeni vojni poveljnikom, vender sebno pa tudi zato, ker je postal izdelo-
Kvang-Su, kteri se je enkrat sam ubil, po- uživa že svetovni glas izvrstnega poveljnika ! vatelj kanonov : Krup ne samo »tajni
tem je bil ubit in sedaj pa piše pisma	Tudi izvrsten diplomat mora biti, ker zna	svčt ,ik. ampak tudi »zelenec« ! !
nemškemu cesarju ! - Zato noče tudi cesar	poravnati naj veča nasprotstva ! Vilim ga Kaj bi še zanimivega povedal! Nič !
Vilim nič vedeti o »pardonu«, ker v Ki-	štuje, Moltke ga je toplo priporočil. Wal-	A pač, še to: letos so pripustili tudi žene
taju se lahko brez vsake skrbi ubija ljudi,	dersee se ni torej samo glasnemu Vilimu	in dekleta k medicinskim študijam, tudi v
saj so o prihodnjem telegramu zopet vsi živi!	dopadel, ampak tudi tihemu Mol tke ju !	Avstriji: »Austria erit in orbe ultima !«
Skoro bi človek pozabil, da je tudi Sedaj so v Kitaju vse vlasti složne,	- Reporterji listov so prašali slavnega
v južni Afriki vojna! Tam so zopet ne-	ali sam<5 zato, da ubivajo - tretjega! Na	Alberta, Nothnagela, Luegerja ete., kaj oni
koliko 1000 Burov vlovili in poznavatelji	ta način se vender dajo ujediniti vsi evrop.	" temu misle. samo mene niso prašali. Naj-
razmer trdč, da bo radi tega vojna trajala	narodi ! Srečna Berta !!	brže vedo, da držim mnogo manj do vse
še dolgo! Z Burci je ravno tako, kakor z Komandiranje francoskih čet ne bo	medicine nego do kake stare - babe! -
Kitajci; čim več Bureev pade, tim v veei	delalo AValderseeju nikakih neprijetnosti,	Finis miseriae ! !
stiski so Engleži!	ker nemški generali imajo itak v rokah vse
Svet se kmalu privadi tem »lastnim« vojaške listine Francoske!— poznajo jako gg^jnnj nrHZIliki SO tukfli ' vojnam in že vidimo, da pride čas, ko se dobro francoske razmere kakor je dokazal	V	J ■
bodo ljudje kar strašili, ako bodo čuli, da pw»es Drevfuss.	_ .	| Voščimo vsem vesele
se je sklenil mir!!	1 Kakor pravijo misijonarji, se šira kr- praznike!
Mi Avstrijci n. pr. živimo v naj večem ščanska vera kaj lepft v Kitaju. Ali bati Na svidenje O novem pa vender se koljemo mej seboj! je, da Kitajci ne bodo več poznali kr- I etu ! —_
miru,
Interesantna ja izpoved Julije Peša-	onemu mestu so dobili košček papirja, ki jena cele pol ure. — Ko je prišla že do
kove, ona je izpovedala: Na veliko sredo	je bil okrvavljen. —	| kraja gozda, čuje nek šum v gozdu,
okolo 11 ure zjutraj ustavil se je mladi Najvažnejša pa je izpoved svedoka | kakor da bi kedo tekel po grmovju,
kraljevi žid pred hišo rabinca Dr. Gold-	Petra Pešaka, kateri je četrt ure pred j Prestrašila se je ter ozrla na ono] mesto'
bergerja. — Rabinec je stal na oknu. —	umorom Anežke Hruževe bil v bližini tu je zagledala štiri korake za seboj —
Mladenič ga pozdravi — rabinec je go	Brežinskega gozda. On je videl Hilsnerja,,6loveka- ki Je (lržal v roki olupljeno
voril žnjim 3 do 4 minute ter mu naen-	katerega je osebno poznal stati blizo ne- pa'ico.
krat vrgel zavitek iz karte katerega hitro po-	kega gerrnovja. V roki je držal palico,	Ona se je prestrašila, a tudi ta člo-
bere in spravi. —	bil je v rjavo sukno oblečen; zadej za' vek; "on pa ni ostal na mestu ampak
. ., , i , ■ i ,	njim v grmovju sta se skrivala še dva skočil je z par koraki na cesto in po
Hilsner je zanikal da bi poznal kru-	, , . , . i , , , .	•	•	■■
. , ,T , ji t * ■	druga žida, katera pa ni mogel spoznati, poti korakal ob ozari — gugaje se in
1 levega zida. vendar sta dokazala ze ime-	... _ . 1 i ■	i-
J • , ■ U v • 1 , ■ , ,	Napad na gospo Bomelovo. mahaje s palico. — i i je županjo prav
uovani Cink in Huberieva, da sta videla	,, . T , .	, , , v. . .	.
. ' , -	Priča Marija Surova je dne 29. ostro pogledal v oci, da je ona kar po-
na dan umora Hilsnerja okolo 5 ure po-	, , , , T1 . , I ., . , ,,	,	,,
marča iiobirala suha drva v Brežinskem vesila svoje ter rekla: Dober popoldan,
poludne, ko ie sel v družbi kraljevega	1 i,	, .	, .
1 ,v ' . : .. ...	gozdu. Ko se je okolo 5 ure vračala kam greste ? Moz je nekaj zamrmral ter
tovariša in se tretjim zidom proti sjio-	6 ' , , .	, .	, .
.. v . V. . ,. , ,	domu je srečala nedaleč od mesta umora rekel, da gre tja k onej smreki — in
d njim Veznicam; pot je peljala seveda	J . i	vv .	D .
. „ .. , ,	— županjo Bomelovo iz spod. Vežnic. zgubil se je v goščavi. — Bomelova ga
mimo Brežinskega lesa. —	. 1 J , . r , . i . . , . . , ,	■	,
Zeni ste se pozdravile a niste med seboj sicer ni dobro videla v obraz, a ko ga
Omenjeni trije židje so šli mimo	govorile. — Bomelova je šla mimo gozda je na sodišču zagledala, trdila je. da je
Cinkovega voza kadč; tajili je opozoril,	domu a Surova se je vračala v Polno, bil oni mož prav temu podoben. Razvidno
da mu ne užgejo sena. — Zadnji je cap-	na poti je srečala kmalu potem i nežko je tedaj, da je oni mož bil Hilsner sam,
ljal kraljevi žid. Videla ste tudi, da je iz	Hruževo ko se je vračala domu. —	j kateri je skočil iz gozda, ko je slišal
žepa istega kruljevea molela v papir za- Gospa županja Bomelova, bolehava hojo po cesti, mislč da je Anežka; —
vita reč v dolgosti 30 cent. Mož je skušal	žena je le počasi korakala po cesti, tako posebno še ker je Anežka bila iste veli-
reč prikriti. Cinku se je pozdevalo da	da je rabila iz Polne Jo gozda in sicer kosti in je nosila enako jopico kakor

© O
M
GC
>s
c3


>oq
N
_rt • i—1 w -M ce	'ču® "So
k	in
_rt	| >
3	rt
	
	
-Ž	© ce
M	2 *
!,	ce • i—i
rH	• F—I * i)
	ce
'a?	■ i—<
a	
• r-i	
S ce r-	vse:
	
-Ž	
M
Oj
>o
k o b/j

-m
ce


_rt
-H
2-1
d
S" Oj
>5 . £1,
• —. o
>o •rt O
bU i) c< >sj
aJ >o
i« C
a.
ce rt
J*
r-;
rt
ce
<L>
N
ce
o
OJ
P
_rt
ce O o .
>te QJ
>o
ce rt N
>N
'rt" 'p'
S
O CL
O)
OD
P H
-M rt
r/} r-
Oi ^ .a,
aH	" I
m*
~ Sk M
<L>	-M >N
>ce	P £
O	^
Oj
M
ce P 0)
ce
i • p—i S *
Jf rt a •=:
O)
P
DOPISI.
Od sv. Marije Magd. spodnje nam pišejo : Alarm Brivec! Takoj poberi svoje »ropotije«, prinesi seboj tud strgelj in kar potrebuješ za tvoj »antrah« splaši se k nekemu kraševcu Janezu, ki stanuje v ex Kurcetovej bajti. Številka njegove hiše je privezana na kaminskih verigah. Primi ga takoj za »guebec» in ga brez žajfeuce, ostrgaj da bue jemo spodnje hlače vse mokre 1 Da ga dobro ostrgljaš, je mož zaslužil. Zakaj? praviš ti Brivče poslušaj! Minoli teden sem šel v v mesto ; pred mano taplja mlada deklica s košarico v rokah, silno se je jokala. Nasproti pride voz peljaje gnoj. Mož ustavi sivko, skoči z voza in gre k deklici rekoč: »Košaje! Zakaj ti pijanza?« Deklica mu ne odgovori in še bolj je jokala. Oče se zareži nad dekletcem: »Ce noteva in škola pr muoje duš, ke te biten na-biksou, porka šemula. Cijapa una šoldo in kore in škola. In deklica se je jokaje odrezala : »Jaz ne grem v šolo laško« (otroški vrt laški). In kakor povž šla je dalje še vedno jokaje. Predno se je mož vsedel na voz, je neka žena videvši ta prizor, vprašala moža kaj da ima deklica! A on ji reče, da noče hoditi v laški »jardino jen-fantile«, ki je tam prav dobro za male otroke, da dajo jest zastonj. Zena pa mu odgovori: »Prav ima, bolj pametna je kakor vi. Saj tam ni za slovenske otroke, kjer se trga materni jezik iz srca naših otrok«. Mož je spravil svoj rej) med noge in vsedel se na voz rekoč: »Kaj vi znaste kvanta utele je kuvel jardin jenfantil. Gej sivka« Tak je ta kraševski Janez. Oj koliko je še takih Janezov pri nas in pri vas v Trstu.
Cugole.
Iz Kopra. Dragi Brivče, hitro preko luže v Koper; nahaja se tu velkanski kosmatinec. Težko bo ga obriti ker ni gladke kože pod vratom. Ali s trudom se vse stori. Rojen je na Vipavskem menda v sv. Križu. Moram reči da je prav inteligenten mož. Posebno inteligenco ims v čitanju. Priljubljen mu je najbolj Picolo in »Eks-trablatt.. Ali da le pritiplje ta mož po teh listih mu radostuje. Primorce, Soča, Edinost; ti listi, se je izrazil, da niso ne zanj ne za njegove otroke. Ali takozvane nemške eaitenge te ga redijo. Tako nekako se ta inteligentna oseba zove : K.č.v.r, Hitro s tvojim ojstrim orodjem preko luže, dela bo dovolj, Nasvidenje !
Faktus.
Gorenje polje. Predragi Brivce, kako je to, da si zabil prit sem v Auhovo ko
smo te pred tedni vabili. Ali ne veš, da davnih časov. Državni uradniki naj bi imamo tudi pri nas še puecej velikega volili one, ki imajo v Rimu »svojega kralja kosmatinca. Plačila ne dobiš od njega ker ti poslednji pa bi v zahvalo volili barona je revež dal nedolgo tega za eno samo Rinaldinija. To je res hvale vredno, da obritje v Kanalu blizo 440 kron iu revež ! se hočejo tako lepo podpirati jeden druzega je moral še pri vsem tem samo na pol — vsi patriotje. Le smola je, da Mayer od obrit uteči iz trga; tako ga je skelalo. — j »Piccolo« ne more več najti tistega poš-Pridi toraj in ostrgaj še ostalo lice, — de , Inega in finančnega ravnatelja, ki bi se bo možiček čist te praznike. — Človek [ hotla udeležiti na tem medsebojnem zava-naj bi prej premislil ali je sposoben za i rovanju — patrijotiških mandatov.
tak »antverh« — ali' ne. —
Blažu Popil. DulOVlje. Znano je vsakemu kako velik pripomoček so agentje pri volitvah. Tako
Gorica, V deželni kaši je zmanjkalo 718.211. K. -
Da se blagajna ozdravi bo treba naložiti kmetom 20°/0 — na njih čiste do-
službo prevzel je zabiti Frencek v Ga- hodke od vinogradov in polja!?
divjali o času ženitve. —
Pravijo da Smrečknikov Tonček je od nekdaj vtikal nos v razne luknjice; zadnjič je pa šel tako globo ž njim v njo, da si ga je zlomil. Poslala je 401etna starina tri hrome stričke, da naložijo balo. — Mož je odšel in se vrnil ; zdaj ga vpraša : »Prijatelj, ali si jih dobil? — »Sa k ram i nt, kepej — dobil sem dva krepka fanta, ki sta ji prav čvrsto naložila na hrbet, via jih komaj nesem« — pritožil se je striček.
— »Oh soprabolt, dajmo jih polovit in spravit v »paržon.« —
»Kako pa mislite to očka?« »Veš kaj, hitro znesimo kamenje v čeber in jih obdolžimo, da so po noči lu-čali na dvorišče. Cez pet dnij pokličemo žadarje in fantje so v kibli.« —
Ha, lra, ha — dobro, dobro eno leto jim ne uteče; namuzne se strijček.
Mnogi so ga brili , daj ga še ti obriti, da bode potem sposoben za boljo družbo.
Striček.
LETIGRAMI
Ljubljana. — „v
torek se bo videlo, kdo bo imel vzrok vriskati."
Slov. Narod. Ljubljana v torek: Danes vriščejo ljubljanski klerikalci, da jih kar grlo boli. — Pri »Slovenskem Narodu« se pa debelo gledajo in grizijo per6, ki je tako zmago-nosno pisalo o bodočih uspehih v peti ku-riji. — »Brivec« hi pa tem narodnjakom 1 zaklieal: »Kedor hoče žeti, mora med letom z živo besedo sejati.«
Trst. »Piccolov« Maver lazi okolo z j Diogenovo laterno, v roki in s priporočilom barona Rinaldinija, da bi našel tistega j poštnega ravnatelja, in tistiga finančnega ravnatelja, ki bi mu hotela pomagati na volitvah po znanih stalnih uzorcih i/, ne-
Hišnim posestnikom 27°/0, seve dč bodo le stranke ta denar pomagali nabrati — obrtnikom pa nalože 32°/0 ker obrtnija tako lepo cvete. — Vsem onim, ki jedo meso iu pijo vino se naloži 80°/0. Tako bode blagajna zopet rešena. —
Kaj pa bi bilo, ko bi država z par stotisočaki prišla na pomoč revnim Primorcem, da ne zbežč v Ameriko kakor Bukovinci.
Izpoved.
Stoji, stoji tam mnišnica, Pri mnišnici je cerkvica,
V	njo hodi mlada deklica.
Ko v samostan oči uprč, Miuiha mladega zazrč, Srcit nje mir za z mer umre.
Srce teži jo dan na dan, Da srčnih se iznebi ran, K izpovedi gre v božji stan.
Menih jo v veri poduči, Na večno ljubav opomni, Svarfe, ji nežno govori:
»Velika ti si grešnica! A semkaj hodi, vernica ! Tu milosti jo stolica!«
K menihu mlademu vsak dan Zahajala je v božji stan, Da srčnih se iznebi uin.
Plujfi v solzicali nje oči, Solzieami štolo mu rosi,
V	ljubezni — pred njim medli.
In on skomni pred njo medle, In njemu se oči solzo, In se devi izpovfc...
Oba sc milo gledata, Gorjfe si svoje tožita, Da vzeti se ne moreta.
Vračkotu v spominsko knjigo.
Preljubi moj V račko Zapomni si to Ne boš naš poslanec Boš sušil seno.
Naj »Štajere« le sili I)a volimo ga, Mi bomo pa pili; Ne maramo ga !
Zavedni smo kmetje Postali i mi So časi pretekli, Ko ste tlačli cas vi.
Zavedni mi kmeti Slovenske krvi, Ne bomo volili Nemčurske smeti.
'Mo Ploja zvolili Je mož narodnjak Tak bomo spolni li, Dolžnost, to ve vsak.
Tam v zboru državnem Mi dobro vemo, Da tam nas zastopal »Lukovnak« ne bo,
Kaj brigaš nas Wratschko Nemčurski Ti sin, Prej pisal si Vračko, Zdaj češ naš pogin.
Če »štajerc« pa pride Se enkrat v naš hram, Poženemo -— gnide Tje, saj veš kam.
Nikar se ne trudi Oj Wratschko nam ti Drugače ti »Brivec« Še obrije kosti'.
Pavličev.

Društvo „Kozica".
pri sv. Magdaleni spodnji.
Vabi svoje člane na veliko večerno sejo, pogrnjeni mizi v kuhinjskih prostorih dne 21. decembra ob 8 uri zvečer. — Dnevni red:
1.	0 najboljši moki in zabeli »makaronov«; govori z žlico v roki g. Vekjet začasni predsednik »Kožice.« —
2.	Poduk slovenskim kuharicam. Koliko sira je treba na kilo makaronov? -
razlaga gosp. Alozij Vekjet zač. podpredsednik.
4. Ali se smejo o postnem času med makarone mešati tudi slaniki (sardele); govori g. Jože Sušeli. društveni blagajnik.
4.	Koliko litrov črnega vina je treba, da se makaroni vtopijo v želodcu; — to važno govoranco drži g. Jože Miklavec podpor, ud. —
5.	Koliko zrnov soli gre na kilo ma-karanov, da niso ne preslani ne preplehki?
—	O tej točki bode govorila sama tajnica »Kožice« gospa Marija Miklavževa. — Omeniti je da na vsaki seji se voli novo predsedništvo, -— katero mora skrbeti, da ne pride k seji nikdar »Kožica« prazna in makaroni prismojeni. Društvo ima svojega točaja in nalivača z velikim loncem ali Štefanom « — To častno službo opravlja danes g. Ivan Koračič. —
»Kožica« ima tudi častne odbornike in celo dosmrtne: do danes je splezal še samo g. Nardin .starejši do te visoke časti,
Da je seja bolj živahna in vesela zato skrbeti veliki plaušmajster Ivan M. in razni kibici, šeškarji in druga nizka in visoka gospoda v rokavcih. —
Glavna in najbolj častna posoda »Kožice« je »veliki lonec«; — predno se zaključi seja mora vsak odbornik in ud utakniti nos v velik lonec in izpiti požirek
—	kozičke kapljice. Novi udje se sprejmejo vsaki čas ; prednost imajo tisti, ki so zmožni —• v slučaju sile sprazniti sami društveno kožico in izpiti na en dih društveni veliki lonec.
Dano in razglašeno pri leseni mizi v Magdaleni h dne 20. tega meseca 1900.
Vekjet	Marija
predsednik.	tajnica.
11 MOŽU V
Jakob Mankoč — redki vzgled stare slovenske poštene korenine prominol je; — a zapustil je najlepši spomin rodoljubja v svojih sinovih in hčerkah !
Lahka mu zemlja !
Brivec.
Brivec Prešernu v album.
Prerokoval si nam, da nam vremena
se bodo zjasnila Oj Prešeren velik pesnik si, slab si prerok !
Lahka rešitev.
Po vrtu roka v roki Sprehajal sem se ž »njo«, Povsod cvetoče rož'ce Duhtele so lepo.
Kri v žilah je vskipela, Srce vzdrlitelo je: »Dekle, ti sladko moje, Povej, li ljubiš me?«
Tu nagnila smehljaje Je kodrasto glav6: »Ne« dahnila so ustne, »Da« reklo je okb.
Poljubil sem od usten Tresočih pikri „Ne« Očesu le verjel sem, — Očesu — samo-le. —

Vrček.
Smodkarija.
»Povej mi kaj kadiš, pa ti povem kdo
si?« tako je trdil neki englež. Smodkarija pa nas uči : Mož, ki drži smodko trdno med zobmi, ne gledč ali gori ali je uga-šena ; tak je natančen v svojih računih; drugače pa ni nevaren človek.
Oni kadilec pa ki oprezno kadi, da komaj gori ; ki jemlje smodko vsak tre-notek iz ust ter opazuje zadovoljen dimaste kolobarčke; tak človek pravijo, da je zadovoljen, miren in pravičen. —
Zopet, nahajajo se taki kadilci, ki kade v presledkih; potegnejo a potem puste smodko na oglu mize; •—taki so navadno neodločni in neredni v svojih opravilih. —
Dobiš tudi kadilca, ki svojo smodko mečka in ž njo nekako nemirno ravna — tu imaš pred seboj: prevzetneža puhlo-glavca. Taki drži smodko v kvišk, a sočutni in veselja željni ti jo drži naravnost, da ti kar v obraz moli. —
Tisti pa kateri ne more vzdržati goreče smotke — pravijo da je blagosrčen. Z njim lehko izhajaš, njemu smeš zaupati ; ker je sicer zelo gostobeseden pa, dobra dušica. —
Kadilci zdej veste kaj ste !
oo o
Naročnikom.
Mnogo je še naročnikov, ki niso doposlali letošnje — a še marsikdo lanske naročnine.
Brivca ne usilujemo, kedor ga naroči — naj nam pomaga plačati stroške, katere delamo zanj. —
Upravništvo.
Lastnik in urednik: Miloš Kamuičič. odgovor, j urednik: Ante Švara. Izdaja iu tiska tiskarna i „Edinost" v Trstu.
I
Gostilna
pri Zlatem Križu
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. 6. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim čruim ter dalmatinskem črnim in belem vinom, — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
An t. Babic.
au
Pozor!!
pri
,UZI", v Gorici.
I. vičlč, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno za(lo-voljliost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillu LukŠa na Proseku.
Cene ugodne.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št 1 - TSRT : Zaloga pohiStva za Jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.

izšel je
grivčev koledar
* * * za leto 1901. * * *
,.BrivČev Koledar" ki letos velja semo 25. nov. (50 sšot.) prinaša, razno gradivo šaljive in podučne vsebine
W tudi je bogat lepih slik.
..Brivčev Koledar" dobiš povsod kjer se Brivec prodaja; torej po tobakarnah v Trstu, Ljubljani, Gorici, Celju, Kranju in Pulju, — pa tudi na železniških postajah v St. Andreju, Nabrežini, St. Petru, Pragerskem, Zidanem mostu in v Ljubljani. —
Naročiš se ga lehko tudi pri vpravništu „Brivca" v Trstu. — Pošilja se samo proti poštnem povzetju.
Upravništvo „Brivca."
pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Ilogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj /.aračunao.
MARTIN MARC
priporoča našim domačinom svojo ^ gostilno
stari perici
„ALL' ANTICA LAVANDAIA"
v ulici Industria št. 39. ar pri sv. Jakobu.
Toči dobro istrsko po 40 nov. dalmatinsko » 36 » belo vipavsko s> 40 » Za družine ne manj od 5 lit. 4 nov. manj.
Dobi se vedno gorka in mrzla kuhinja, priskrbljena z dobri jedili.
,Ljubljanska kreditna taka'
v
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
^--
Nakup in prodaja
\ vseh vrst rent, državnih ; papirjev, zastavnih pisem, ; srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših
<
pogojev.
Posojila
na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 4V2°/0 obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.