FMtnlna »>««»■■ Lete- If., štev. !7f ? ljubljeni, petek dne 22. julija fOSM Poaamram «t*v. 30 PBP 1*20 K lahaja ofe « (Jutra*. Stana eeloletne •. 240 K mesečno. 90 , m med.ozemlja. 800 , n branmatvo .. 600 B vsak mmvlHne psa (68 mm) . IX mali oglasi do 80 mm ■tolpo« (68 mm) , 1 s Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Ur«dnlfttvtt UfldoMBeva eetfa It lt/t Telefon itn Upravnlitvoi Sodna ollea Iti Tslafoa It ML Radon hr. poŠt Cek. oradf Itev. um LJubljana, SI. julija. Eden naši!) najboljših je d&nee padel ea bojišču. Milcvrada Draškovida ni več. Žrtev jo bolnega izrastka socijalne borbe, ki pretresa svet. Milorad Draškovid je bil iimed prtih jugoslovensldh politikov, ki so spoznali opasnost komunistične 8trnje za našo državo. Kot minister policije je imel vpogled v priprave, ki naj bi ;rušile nago državo jn na njene razvaline postavile sovjetsko republiko, v kolikor bi se našega ozemlja ne pola^ stili drug!.. Mnogi eo smatrati komunistični pojirot kot najradikaJnejše socialistično krilo in le kot reakcijo proti izvestnim pogreSkam socialističnega vodstva. Draskovid pa je odkril zveze te stranke z inozemstvom, dognal je njen teroristični značaj, in s strahom zapazil, da je napovedala boj mladi niši osvobojeni domovini. 21ahtni sad krvi stotisočev naj bi se uničil, ker majhen del naroda misli, da bi sovjetr »ki sistem bil za naš narod prikladnej-si cd današnjega družabnega redu Cim Je bilo to. gotovo, je DraŽkovid nastopil in vlada kakor tudi ustavo-i.i'orna skupščina sta mu potrdila «Ob-inano» ki je začasno zabranila delo-tanje komunistov v društvih. Odločni korak ju povsod dobro odmeval. Sele v Evropi, pmpak predvsem v lastnem narodu. Odločni nastop Jugoslavije zoper komuniste je neljubo vznemiril Moskvo. Jugoslavija, mesto da postane most ua zapad, je postala barijera proti boljševizmu. Zato so iz Moskve dali jarolo nasilja. Atentat na regenta in pogled r široko razpletono zaroto je le preveč jasno potrdil resničnost Draikovideve trditve, da je tudi naš boljševizem pripravljen, da. g silo uniči državo. Demokrat Draškovid in njegova stranka, ki no3i na svojem praporu znamenja, svobodomiselnosti, sta se s težkim premagovanjem odločila do represalij. Demokratska stranka je zadnji dve leti ogromno-* fttorUa m delavsko ljudstvo. Poleg nekaterih delavnih socijalulh demokratov, M so se odločili za pozitivno državno politiko in s tem dosegli lepe uspehe za delavstvo, je bila d emokratska stranka ona, ki je dasi brez večjega števila pristašev v delavstvu, pogumno in požrtvovalno orala socijalno ledino. — Delo demokratov na polju socijalne politiko je časten list v njihovi knjigi. Velik del tega, kar eo delavstvu pokvarili boljševiki s svojimi blaznimi pretiranji, mu je rešila demokratska stranka. Socijalna reforma, ki naj ugUdi nezadovoljstva, pa ni po godu onim, ki hočejo poostritev nasprotij, dokler se ne izzove krvoprelitje. Zato so komu nisti demokrate napadali hujše nego reakcijon&me stranke. Draškovid je padel. A padel je na zmagovitem bojišču. Še mu je bilo dano pred smrtjo videti, kako propada ■strupeno zelišče, k nam zasejano iz 'nostranstva, ki je iz Rima, Dnnaja, Pesto in Sofije škodoželjno opazovalo vsak poskus ražkrojitve. Smrt Milorada Draškovida je težak tiiiarec za demokratsko stranko, kf .je ii njim izgubila inteligentnega, (to lavnega voditelja. Morilci pa namena ne bodo dosegli. Kakor so v vojni srbski junaki brez strahu stopili naprej, koderkoli se je pokazala vrzel, tako bo tudi demokratska stranka dopolnila izgubo, ne da bi menjala svojo politiko. aT politika je postulat državnega. obstoja. Priprave za uradniiki zakon Beograd, 21 julija. Uradniške organi-ladje so pričele proučevati zakonski načrt. o uradnikih, M ga Jo sestavila posebna komisija. Uprava zvez« državnih uradnikov je seznanila vse organizacijo » tem načrtom in jih pozvala, naj ga dobro prouče in predlože svoje pripombe. Uprava bo stopila v stik tudi z državno komisijo, ki je določena, da pod vodstvom ministra pravde izdela poseben zakon o uradnikih. Načrt bo izročen v avgustu ali septembru zakonodajnemu odseku. ■ PAPEŽ ODLIKOVAL NAŠEGA POSLANCA. Beograd, 21. julija. (Izv.) Narodni poslanec in bivši minister Ljuba Jdvanovič j« bil Odlikovan od papeža z velikim križem Sv. Gregorja z lento v priznanje njegovih zaslug za sklenitev konkord&ta. Min. Draikovit umerjen Žrtev komunistKnesa maSievanja - Atentator aretiran - Nova komunistična zarota (Detnl ponatis la včerajšnje posebne izdaje «Jntra».) Zagreb, 21. julija. (Izv.) Mizarski pomočnik AUja Alljagid Je ustrelil danes dopoldne t Delnicah pri Ogulim notranjega ministra Milorada Draškovida. Minister je bil na mestu mrtev. Atentator Je aretiran ln prepeljan v Zagreb Zagreb, 2!. julija. (Izv.) O atentata na ministra Draškoviča se poročajo naslednje podrobnosti: Minister Dia-škovlč se le mudil v Delnicah, gorskem letovišča ob ielezniški progi Reka-Zagreb, na počitnicah, da si utrdi svoje zdravje. Kakor skoraj vsak dan, se je podal tudi danes dopoldne s svoiima dvema otrokoma, desetletno hčerko in osemletnipi sinčkom, v mal gozdič v bližini trga. SedS na klopi so se pomenkovali in se Šalili. V blim se je nahajal policijski agent, ki je bil prideljen Draškovlču v stražo, v malo večji oddaljenosti pa sta se mudila dva orožnika, ker je bilo policiji znano, da strežejo komunisti rtraškoviču po življenju. Malo pred pol enajsto je prišel po poti, ki vodi skozi gozdič, preprosto oblečen mlad človek, ki je Šel mirno in malomarno, kakor da se hoče sprehajati. Ko je prišel do skupine očeta in njegovih dveh otrok, je za hip postal in pozdravil DrcškovUa. V trenutku, ko je hotel ta odzdraviti, je potegnil mladenič iz suknje revolver tn ga sprožil dvakrat zaporedoma v Draškovida. Minister je bil zadet v srce in je obležal na mestu mrtev. Po Izvršenem zločinu je vrgel atentator revolver od sebe in se spustil v beg. Policijski agent je streljal za njim in ga lahko ranil v glavo. V tem sta prijela atentatorja oba orožnika in ga odvedla v Delnice, kjer se je vest o storjenem umom bttskiiVtto razširila. Ogorčeno ljudstvo je hotelo atentatorja Unčatl ln le z največjo težavo sta ga mogla orožnika obvarovati. V avtomobila so ga odvedli v Zagreb. V Zagrebu sc je takoj začelo zasliševanje. Atentator je izjavil, da se piše AUja Alijagič, da je star 26 let, doma v Bjelitti v Bosni, sedaj mizar- Iz Draškovičevega življenja sik pomočnik brez posla. Vpraša" zakaj je izvršil zločin, je izjavil, da je storil to po naročilu nekega dijaka zagrebške eksportne akademije, po imenu Dragoljub Če-Ijakavii. Dejanje da mu je narekovalo njegovo politično prepričanje. Ob eni popoldne je zarebška policija aretirala že tudi atentatorjeve-ga sokrivca Čeljakoviča in ga odvedla v zapor. Zagreb. 21. julija. (Izv.) Popoldne se je nadaljevalo zasliševanje atentatorja Alljagiča. Izjavil je, da je odšel v ponedeljek v Lokve z direktnim namenom, da ubije Draškoviča. V Zagreb je prišel dne 4. t. m. In se nastanil v Medjašnl ulici št. 16. Iskal je posla, a ga iti mogel najti. Sestal se je slučajno s Čeljakovičem. ki je njegov rojak, istotako doma iz Bjellne. Ta mu le rekel, da samo zaradi Ob-znane ne more dobiti dela. avtor Ob-znane pa da je Draškovlč. Čeljakovič je stanoval v Tratinskl ulici. Pri sestankih ni bil nikdar noben navzoč. Bila sta vedno sama in ga je Čeljakovič ponovno nagovarjal. naj ubije Draškoviča. Dne 17. t. m. ja imel zopet sestanek s Čeljakovičem, ki mu je dal pri tej priliki brovning in pa 300 dinarjev za potovanje v Lokve pri Delnicah. Pokazal mu je tudi. kako se strelja z brovningom ln ga poučil o razmerah v Delnicah. Dne 18. t. m. ic prišel v Lokve in se nastanil v gostilni *Amerlk(t». Odšel le trikrat v Delnice tn videl prvič Draškoviča včeraj dne 20. t. m. Vendar pa ga takrat nI hotel ustreliti, ker je bil s svojo družino. Danes ga je zopet srečal. Bil le sicer vnovič s svojo de-co. a zdaj ni mogel več čakati in izvršil le atentat. Alijagič se je izjavil, da je komunist in član komunistične organizacije, odkar ta obstoja* Pokojni minister Milorad Draškovid je bil ena najmočnejših političnih osebnosti naše dobe. Bil je sin kmetekih starišev, rojen leta 1873. v Polomu v rudniškem okrugu. Dovršil j« pravo na vseučilišču v Beogradu. Kot mlad odvetniški kandidat se jo podal v Švico, da tamkaj študira kmetijsko panoge, »lasti mlekarstvo in specijalno fa-brikacijo švicarskega sira. 2o v mladih letih je bil izvoljen za poslanca v srbsko narodno skupščino in to kar v dveh okrajih nakrat v rudniškem in užiškom okrugu; obdržal je mandat v svojem rodnem kraju, član parlament«, je bil odslej permanentno do svoje smrti. Tudi pri volitvah v konstituanto jn bil izvoljen na dveh krajih, v užiškom okrugu in sremskl žuranljl, na obeh straneh kot nositi-1 j liste demokratske stranke proti radikalni listi, katere nosilec je bil obakrat Nikola Pašid. V stari Srbiji je bil Draškovic z Da-vidovidem najodličnejSi vodja samostane stranke. Ko je bila ta 1. 1905. na vladi, je Ml poklican tudi Milorad Draškovid v kabinet, v katerem je prevzel ministrstvo poIjoprivre.de. Poz-nejn je za«topol svojo stranko šo ponovno v različnih vladah. Ko so je stvorila po izbruhu svetovne vojne 1 1914. v Srbiji pod predsedstvom Niko-le Pašida koncentracijska vlacL-u je prevzel v njej ministrstvo saobračaja. V odsotnosti ministra vojne Božano-vida j« upravljal v kritični dobi zimskega umika preko albanskih gor leta 1015. in 1910. tudi vojno ministrstvo. To delovanje spada med najpomembnejše odlomke njegovega življenja; z lastno življenjsko opaznostjo je bil noč. in dan na nogah, da je rešil, kar se je rešiti dalo. Po dohodu na Kvf se je vrgel Draškovid z vso energijo na. delo za organizacijo Sriiske.ga rdečega križa v inozemstvu. Uspešno je izvedel za takratne razmere težavno, a izredno važno akcijo za zvezo srbske armade s svojci v domovini, okupirani od Nemcev, At« strijcev in Bolgarov. V 'ženevi je ustanovil v ta namen centralno poslovalnico Rdečega križa. Po ujedinjenju se je. Milorid Draškovid z ostalimi člani nekdanjih sa-mostalcev najprej približal, potem popolnoma priključil demokratski stranki, med katere najodllčntijše voditelj« je odslej spadal. Zastopal je stranko v vseh vladah, pri katerih so demokrati fodolovali. V prvem koalicijskem ministrstvu Stoja na Protida je bil minister za javna. dela. v Davidov idevem demokratsko - socijaliKtičnom pa minister saobračaja. Njegove zaeluge na tem i>olju, zlasti kar se tiče organizacije železniškega prometa v Srbiji, mu priznavajo tudi politični nasprotniki. Ko je po malo srečnem intcrmozzu vlado Parlamentarne zajcdniec pod vodstvom Stojana Protida sestavil dr. Vesnlo zopet, koalicijsko vlado, je bilo poverjeno Dražkovicu ministrstvo za. notranje zadeve. Ta resort je obdižal tudi, ko jo gosp. Vosnida zamenjal Ni-kola Pašid. Zo takrat pa ie izrazil željo, da se ga oprosti z oiirom na njegovo slabo zdravje težke iu odgovorno službe. Podal jn tudi formalno domisi-jo, ki pa ni bila. sprejeta, kor so nujni državni interesi zahtevali, da ostane šo dalje na svojem mestu, ftelo pred par tujini, ko jc nujno ponovil jvojo prošnjo* za odpust, ker so mu je zdravje vedno bolj slabšalo, je bil naposled razrešen dolžnosti. Vodstvo notranjega; ministrstva je liilo poverjeno g. Sveto« ur ju Pribičovidu, DraškoviA pa je od< potoval v lepe Delnice, da si tam op"°''iiika orožništva v Rusiji, ki je povzročil pogrome proti Židom leta 190?. in 1911. Policija je že davno sumila, da je anarhist. Nastanil se je v naši državi (v Pančevu) že leia 1920. in tamkaj zbiral okrog sebe ljudi ter imel zveze z boliševiSkimi agenti. V bolnici so zaslišali dr. Bossieua iti vojake, ki so bili ranjeni pri atentatu. Dr.Bossieu je izjavil, da zase ne zahteva ulkake odškodnine, samo da se kaznujejo krivci. London, 21. julija. Angleška banka jo znižala diskont od R na 5 ia se'- odst< Program luinosrbskih muslimanov Znane so zahteve, ki jili je stavila Rkupina muslimanskih poslancev v konstituanti, izstopivŠih iz radlkakikih tet demokratskih vrst. Tam se zahtc-,va poleg polne odškodnine za razlaščeno velopoeestvo in poleg zahteve po le delnem izvedenju agrarne relorme tudi, es kredit za to šolo. Pouk naj so vrši v njih v turškem jeziku. Učitelji v šolah naj se nastavljajo po odobrenju njihove organizacije, seveda na račun države. Vse to velja za ljudske in učiteljske šole, ustanovi pa se naj tudi j>o-sebna muslimanska univerza. Da se agrarno vprašanje v južni Srbiji reši po uvodoma navedenem načinu, dalje da. uživajo Turki popolno enakopravnost v državi, da na pr. vlada v trgovini svoboda iu da dobe Turki potni list tako naglo ko Srbi (!) ter da se v južni Srbiji nameščajo uradniki, ki govore turško, ki poznajo vero, običaje in življenje Turkov in sploh muslimanov. Dal je zahteva, da se preneha z iuterni-ranjem družin kačakov, ki so šli med roparje ter da se doslej internirani odpuste domov. Naposled, da naj list -Hal; . ki izhaja doslej v turškem jeziku v Skoplju. izhaja zanaprej kot dnevnik in sicer polovico v turškem, polovico v srbskem jeziku, in zlasti važna, je točka, da naj se njihova organizacija spoji z muslimansko organizacijo v Bosni. To so glavne zahteve južno-srbskih i muslimanov. Kakor vidimo, so neka-1 tare točke čisto smiselne, one glede Kačakov pa vsekaor zelo problematično. dasi ne moremo trditi, da je današnja meioda interniranja kori-tna. Najnenavadnejše so šolske zahteve. "Tu je treba pomisliti, da so muslimani na jugu po narodnosti trojne vrste: turške, arnavtske in srbske. Turki bivajo skoro le v mestih; po vaseh pa le v omejeni meri na levi strani Vardarja. Po mnogih krajih imamo muslimane našega jezika in narodnosti, toda kakor znano, se tudi pri teh politična grupacija v rši po kon' -iji, ne po narodnosti. Glede Arnavtov je >"r>om-niti, da so sc oni, ki so se doseljevali v mesta, pretvorili v Turke. Kako je, številčno razmerje med temi narodnostmi, o tem nimamo doslej še nobene točno statistike; vemo le. da znaša število vseh muslimanov v južni Srbiji okroglo 708.000 duš. lo je 49% celokupnega, prebivalstva, dočim tvorijo pravoslavni 50%. Najinteresantnejša in za bodoči parlament važna je resolucija, da se južni muslimani politično spoje z bosanskl-mi. Ako pride do tega. nam je računati v bodoči skupščini na okroglo 11 odstotkov muslimanskih poslancev. Francoski program sat pn svcfll rekonsfrukcilo Tur8lie! 1 u Pariški «Tomps» javlja iz Carigrada, da je francoski vrhovni komisar general Pelle podal važno izjavo gledo stališča francoske vlade v turškem vprašanju. Goneral Pol Ie jc izjavil, da želo zavezniki, v prvi vrsti Francija, da so izvede, popolna rekonstrukcija današnje turške države. Da se dosože ta cilj, je treba, da postanejo Turki element ravnotežja, napredka in reda v vzhodni Evropi. Zato je |*a potrebno, (bi se Turčija preuredi socijalno in upravno tako, da bo tvorila enotno in edinstveno državo. Turška vlada mora izvesti radikalne rcforuie v vseh strokah državne upravo, posebno pa, kar se tiče justice, ker v sedanjo državno upravo nobena zapadno-ovropska država ne moro imeti zaupanja. Tudi mora turška vlada stopiti v pogajanja s svojimi sosedi, slasti v gospodarskih vprašaujih, ki bodo tvorila podlago bodočih dobrih medsebojnih odnošajev. Seveda turška vlada ne more vsega tega Izvesti sama, temveč je navezana na pomoč velikih sil, ki pa zahtevajo gotovo kontrolo. Turška ima še iz predvojnih in povojnih ča.-ov gotove obvezo do velesil, katero mora izpolnjevati. a izvrševanje teh obvez morajo velesile kontrolirati. Vsled tega stoje velesile na stališču kontrole, to pa samo toliko časa. dokler turška ne izpolni vseh svojih obvez, ki se tičejo državnih dolgov, kakor tudi določb mirovne pogodbe. General Pella je izrecno povdarjal, da nima Francija nobenih sovražnih namenov proti turški, pač pa želi sa-mo napredek te države, ki pa ga je mogoče doseči samo potom rekonstrukcije sedanje Turške. Martiršš Istre Nobenih visokih liesed ne homo rabili iu nobenih olepšav se ne bomo po-služDi, da bi vzbudili sočutje slovenskega naroda, ker dejstva sama so tako grozotna, da je odveč vsaka beseda. Niti vseh grozot ne bomo omenjali, temveč se omejili samo na statistiko razrušenih domov in prepričani smo, da bo ta žalostna statistika zadostovala. In da liomo še bolj kratki, bomo prezrli na opustošenja, požige vseb narodnih domov, čitalnic in drugih naših kulturnih središč ter se omejili samo un dobo od l. marca pa do danes, to je za dobo velikega boja. V tem času je izdelal fišistovski barbarizem sledečo statistiko: Okraj Pulj: V Prištini (vasi Veliki in -Mali Vareški ter fiegoliči) je bilo uničenih 26 stavb: v M e d u 1 i n u 1 stavba. Poreški okraj: V vaseh Pa j ari in H e r a k i so bile zrušene 4 stavbe. V Motovunskem okraju, vas O p r - taljski kras 3 stavbe. V Koperskem okraju so dala opustošenja sledečo statistiko: C e7,ari 7 stavb, Mačkovi je 4. Crnal 1 hišo in B u z e t 1 hišo. Vsega skupaj torej 47 porušenih domov. Sramoto italijanskega naroda bi mogli nazvati to grozotno statistiko. Dati bi ji mogli tudi naslov: Dolžnost Ju-gcslovenov. Bratje, če že ne slišite naših besedi, potc-in čujte, kar Vam govorijo ruševine! Bliža se zima in zvestim Lsfcranom grozi nevarnost, da bodo morali brez strehe prenašati po nasilju fašistov še grozote zime. Bratje, naša, dolžnost jo enostavna in jasna. Kdor je trpel zaradi nas ne sme biti radi tega še brez strehe. Ita lijani skrunijo dalje svojo zgodovino in no popravijo zla, ki so ga, storili, osramotimo jili popolnoma in postani-mo zidarji ini, ki imamo ljubezen in kulturo v srcu in ne na jeziku! To dolžnost nam sporoča ožgano kamenje, to zahteva martirij Istre! Spominjajte se istrskih trpinov! -- Mllltaristtčn« manifestacija v Italijanskem parlamentu. Iz Rima poročajo: Komuuistični poslanec Punta je na seji zbornice dne 20. julija ostro protestiral proti postopanju karablnjerjev napram političnim vjetnikom. Fašisti so govornika prekinili in v zhorniei jo nastal velik vrišč, radi česar je bil predsednik zbornice De Nicola prisiljen. prekiniti sejo. Hrup pa je trajal še dalje. Poslanci so proti skrajni levici metali stole. Predsednik De Nicola je izrazil svoje obžalovanje radi Incidenta, nakar je poslavil vojni minister italijansko vojake in častnike ter v svojem govoru posebno počastil vojvodo D' Aosto in druge generale. Vsa zbornica razen skrajne lovieo jo sprejela Izvajanja vojnega ministra z ži- j vahnim odobravanjem. Z ozirom na izvajanjo poslanca Punta pa je izjavil ministrski predsednik Bonomi, da je armada izven strank. — Mednarodni dijaški kongres. V Freiburgu v Švici se je dne 20. julija pričel prvi mtdnarodni kongres dijaških udružeuj. Kongres bo trajal tri dni. Navzočih je 52 delegatov, ki zastopajo 2-1 narodov. — Ruski demantiji. Iz Pariza poročajo: Vodja ruske trgovinsko misije v Parizu demontira vesti, češ da Rusija mobilizira. V resnici je demobilizacija v polnem teku. Istato demontira vesti, po katerih je baje pričakovati v Rusiji lonetske vstaje. — Diplomat - defravdant. Kakor javlja hudimpeštanski -»Az Est», jo uradnik madžarskega konzulata v Trstu Jožef Somlo ponoveril pol milijona kron ter pobegnil. Somlo bi bil moral v Beljaku pri ravnateljstvu avstrijske državne železnice poravnati razne račune konzulata ter je tudi odpotoval tjakaj, potem pa izginil. — Komunistična Internadjonala strokovnih organizacij. Moskovski kongres revolucionarnih strokovnih organizacij je končal pri glasovanju z zmago levega krila, ki je s 337 proti 11 glasovom glasovala za ustanovitev komunistične internacijonale strokovnih organizacij. — Protiboljševlška zarota v Odesi. Po poročilih iz Odese ie bila tamkaj odkrita velika protirevolncijonarna zarota. Aretirali so nad 100 častnikov. vrne to, kar so oH 3*«waB Avstriji. Večje demagoštvo si je res težko zamisliti. ■f Albanska vstaja. Po poročilih te Djakovice, se vstaja v Albaniji vse bolj in bolj širi. Med vstaši in vladnimi četami se vodi ogorčena borba. Značilno je, da so albanske vladne čete oblečene v uniforme regularne italijanske vojeke, med oficirji albanske vojske jo mnogo bolgarskih oficirjev, ki jih jo svoječasno poslal v Albanijo ma-cedonskl komitot. — Ministrski svet Re je obširno bavil z albanskim vprašanjem in sklenil vse potrebne mer«, opreznosti; na naše ozemlje bole Albanci Mebame-lanci in zahtevajo Intervencijo naše države. Več miriditskih veljakov jc podalo izjavo, da naj Jugoslavija prevzame potektorat nad novo miriditsko ropu bliko. Naše obmejne posadko so dobile povelje, naj bodo pripravljeno za vsak slučaj, da naj razorože vsakega Albanca, ki_ pride na naše ozemlje, a obenem naj čuvajo najstrožjo nevtralnost. + Baranjsko vprašanje. Pečujski »Baranjski glasnik* poroča, da so se te dni vršila v Pečuju važna posvetovanja med zastopniki naše vlade in raznimi političnimi strankami v Bara-nji ter zastopniki tamošnjih madžarskih in nemških organizacij. Za našo vlado sta vodila dogovore poverjenika ministrstva notranjih del poslanca Žarko Jakšič in Stevan Mihaldžič. Po poročilu istega lista vprašanje Baranjo še nikakor ni končno rešeno, ter Jugoslavija še ne izvrši evakuacije, ker madžarska vlada še ni izpolnila določb mirovne pogodbe. Prosvefa Umetniško turnejo prirede člani mariborskega narodnega gledališča gg.Bratl-ua, Skrblnšek In ga. Berta Bukšekova. Dne 23. t. m. gostujejo v Sv. Juriju ob Južni železnici, dne 24. t. m. pa v Žalcu. Podriavljenje mariborskega gledališča. Pred par dnevi le odpotoval v Beograd g Anton Ivanovlč-Mecger, da Intervenira glede vprašanja mariborskega narodnega gledališča. Bil le sprelet od prosvetnega ministra Piblčevlča, ki mu je zagotovil, da preide mariborsko gledališče že v prihodnji sezoni v državn upravo. Istočasno bo imenovano vodstvo In se zviša tudi dosedanja državna podpora. Politične beležke Opozicijski blok. Iz Zagreba poročajo, da, se vrši tam 30. julija sestanek zastopnikov opozicijskih strank v skupštini. Na sotanek je povabljen tudi Jugoslovanski klub. Baje se sestanka udeleži tudi Stojan Protič, ki namerava koncem tega tedna prekiniti svoje letovišče v Rimskih Toplicah .n se vrniti v Beograd. Na potu se ustavi v Zagrebu, kjer se udeleži sestanka. Ako pride na sestanek tudi Trumbič, se še. ne ve. + Sporazum med socijalisti In cen-trumaši. Iz Beograda, javljajo, da se začno tam te dni pogajanja med soci-jalnimi demokrati in oentrumaši, da bi se obe frakciji spojili v eno stranko. Pogoj socijalistov je, da centrumaši priznajo amsterdamsko internacijoivilo kot merodajni faktor v soeijalnih in političnih vprašanjih. Najdelikatnejše vprašanje pri teh pogajanjih bodo osebni spori med posameznimi uglednimi člani obeh skupin in osebne ambicije posameznih politikov. Vendar so tako socijalisti kot centrumaši nadejajo, da pride do sporazuma, -f Vprašanje cerkvenih zvonov. Zo nekaj dni sem se hudujejo naši klerikalni časopisi na našo vlado in zahtevajo od nje, naj vrne našim cerkvam zvonove, ki so jih pobrali Avstrijci in Madžari po zvonikih in jih hoteli preliti v topove in granate. Takrat ko so jemali Avstrijci zvonove, so klerikalci lepo molčali in poklanjali Avstriji zvonove, nikdo se ni upal protestirati. Za morilna orožja so klerikani duhovniki darovali zvonove, ki jih je kupilo ljudstvo z dragim denarjem, danes pa ti isti zahtevajo, da naj jim Jugoslavija Šport in turistika 'Šport- štev. 30 je izšla s sledečo vsebino: Dempesey Carpontier, Konjske dirke v Št. Jerneju, Mariborsko pismo, Športni teden 1921., desetletnica S. K. (Ilirije«, Plavalna tekma na Ljubljanici, Lahkoatletlčni miting v Celju, Josip Oo-ričar. — Razen tega prinaša list tudi krasne slike in ga vsem toplo priporočamo. Ljubljanski športni klub preureja svoje športne prostore ob Ljubljanici, tako da bodo odgovarjali vsem zahtevam modernega športa. Napeljal je vodovod In priredil pršne kopelji, ki bi ne smele manjkati na nobenem Igrišču. Za skakalne tekme ln trening je dobil novo skakalno desko; v kratkem bodo dogotovljene tudi vse potrebne priprave za waterpoIo. Na novem prostoru, ki ga je bil kupil klub od mestne občine, se prireja moderno vežbališče za lahko atletiko (tek, skakanje) in telovadbo. Na vseh športnih prostorih vlada vsak dan živahno življenje, zlasti vsled marljivega treniranja za plavalno tekmo, ki jo priredi klub dne 31. t. m. Da omogoči ln olajša trening, je dovolil klub uporabo svoilh športnih prostorov in naprav vsem, ki so se priglasili za tekmo, če tudi niso člani Ljubljanskega športnega kluba. Prijateljsko kolesarsko dirko priredi »Klub slovenskih kolesarjev* v Celju v nedeljo dne 24. t. m. na progi Celie-Sv. Peter in nazaj. Start ob 8. uri zjutraj pri hotelu (Krona® v Celju, obrat v Št. Petru pred gostilno Cvcnk, cilj tam, kjer start Prijave do petka ob 18. pri g. trgovcu Kramarju ali pri brivcu Kranjcu v Celju. Udeležba dovoljena tudi nečlanom. Izlet kolesarjev in motoeiklistov v Novo meto priredi v nedello dne 24. julija ©enaSraj! ideali (Iz leta 1021.) Idealist sem in so zanimam za, ideale. Svoje ideale imam za.prte v posebni, nalašč zanje, izgotovljcni kletki. Tam jih — kakor nekateri ptiče — pitam, rojim in hranim, — pa ne s konopljo. Dajem jim od najboljšega, kar jim morem dati, kar imam. Alternist sem torej kot vidite. Pa vseeno ideali slabo uspevajo. Nekateri so se mi tekom zadnjih let hudo posušili, — sušica pobira navadno le, kar je dobrega! — drugi pa gredo rakovo pot drugače. Bojim se, da mi bodo nekega grdega materijalističnega dno vsi ideali poginili. Zakaj v tem prokletein ozračju sedaj po vojni zapored umira, kar jo kaj vredno. O idealih ee dandanes mnogo govori tn piše. Poznamo pa mnogo vrst ide;v-lov: ideale moških in ideale žensk, ideale duše iu telesa, ideale glavo in trehuha; ideale življenja iu ideale smrti ideale poštenja, pa tudi goljufije; naj na vržem še ideal budalosti. Pojem ■'ideal> ic torej sila širok, je prav velik klobuk, s katerim lahko ookriieš celi svet ali rod. katerega morda, ne more opraviti niti opraviti uiti naše bele — pardon! — pla,ve Ljubljane. Ideali! Hm, lepa, — stvar ali reč, kakor hočete! Stvar so ideali, kadar mislimo na boljše in lepšo življenje; reč pa takrat, ko imamo na umu jed in pijačo, denar, lepotila. dišave in podobno. Vsekakor pa je treba reči, da so ideali vseskozi nekaj lepega; kamorkoli jih postaviš — v želodec ali v srce, — povsod so prijetni. Bil sem oni dan v restavraciji. (Prinesite mi idealen obed!* je naročal debeli gospod pri sosednji mizi. In natakar mu jc prinesel po juhi: kokoši. race in purane, grah. pire krompir in rdečo peso, pa še troje vrst kom-pota. Pijač nisem gledal. To je torej bil idealen obed. Zadnjič sem zašel v neko borzo. »Idealna špekulacija!* je dahnil v svojo brado navidez imeniten mož. (Stointridesettlsoč dinarjev profita z eno samo akcijo! Idealno!* Vprašal sem okolu stojoče čestltkar-je. kdo je ta gospod, ki zna tako idealno špekulirati, (Prod vojuo ie bil Domočuik, ki je svojemu gospodarju, peku, kradel štru-cc in hlebce, da jo mogel živeti; med vojno je postal «k. u. k. Feldvvebel*, po prevratu pa si je našil distinkcije poručnika, je bil kot tak priznan, pozneje jo izstopil iz armade, (ker je preveč srbska in žandarska* ter se vrgel na borzne špekulacije; evo, lo je njegova karijera.* (Ibalna karijera'* mi je ušlo, •»Zares idealna!* — Ali ste že kdaj idealno ljubili? Oh, idealno ljubiti je tako neizmerno lepo! Zaljubljen par nič ne govori med sabo (vidi se, da je ljubezen abstrakten pojm!) samo poljublja, se, posluša petje ptičev po parkih, poseda, v bližuii Sumljajočih fontan in gleda in glead, kako cvetejo rože: prav res idealno življenje! Ljubezenski ideali živijo od zraka (prevarani zaljubljenci pa umr-jejo Cesto od vode), toda življenje od zraka traja le, dokler so na. prostem; ko se, pa vklenejo v zakonski jarem, se porodo iz teh idealov materijalistič-ne zahteve in ideale je treba pitati kot malika Bela. Zato idealno življenje mladih zaljubljenih ljudi z zakonom preneha. Kaj pa je idealno celo izven zakona? Izven zakona je idealno imeti kakšno posebno čast, n. pr. biti župan. Oh, kako je to idealno! Povsod te pozdravljajo postreščki in pometačl: dober dan gospod župan, gospod župan, gospod Zupan! Ce si že izvoljen za župana, a še nisi potrjen, naslovi idealni poslanec na neidealnega. ministra idealen upit, kaj je s potrditvijo idealnega župana. In prejme idealen odgovor: Zavzel se bom za potrditev idealnega župana, ki bo županova! res idealnol Kako zavidam takega župana za toliko idealnost! Idealno je dalje, če se žrtvuje prijatelj za prijatelja (v stranki ali kjerkoli) n. pr.: Tvoj prijatelj skrahira v dosedanji eksistenci. Država ga kot uradnika prenizko plačuje — zato, ker sedi za mizo, dela prav počasi in pride vsakega prvoga po plačo. Tak prijatelj torej pride k tebi. Ti si takozvani bankir — brez kase. A vendar mu idealno priznaš: imam 15 do 20 milijonov. (Zraven seveda ne poveš, če toliko dolga ali kredita) In mu rečeš: Nikar se ne Kolesarska «THrfla». Odprto Je za vs« kolesarje. Skupni odhod je z Dolenjskega mosta ob 5. url zjutraj. • Izlet na Mozirsko planino priredi celi-skl odsek «SavinJske podružnice SPD» 23. in 24. t. m. Podrobnosti v Izložbi knji. garne Ooričar & Leskovšek v Celju. Sokolski vestnih Telovadno društvo (Sokol* v Ljubljani se udeleži zleta bratskega sokolskega društva na Brezovici ter zleta bratske Oorenjske sokolske župc v Kranju v nedeljo dne 24. t. m. Prijave udeležencev sprejema blagajnik br. BIber v petek dne 22.julija ti. med 18. In 19.uro v odbo-rovl sobi v Narodnem domu. Bratje in sestre, udeležite se zleta v čim večjem številu! Kroj je obvezen za vse one, ki ga Imajo. Mariborska Sokolska iupa priredi svo) vsakoletni zlet dne 14. avgusta v Središče. Zleta se udeleže vsa društva od Ko-roške do Medjimurja. Prvič nastopijo v župe včlanjena društva varaždinske žu-panlje. Tudi naši vojaki Iz Maribora, Ptuja, Cakovca In Varaždina bodo na zletu v velikem številu sodelovali. Oh enem praznulo Sredlški Sokol desetletnico svojega obstoja. Zdravo! Sokolska elektna loterija v Novem mestu. Ministrstvo poljoprlvrede 1 voda je z dopisom z dne 22. junija 1921., štev. 15.040 podaljšalo rok za efektno loterijo za zgradbo Sokolskega doma v Novem mestu, vsled česar se vrši žrebanje nepreklicno dno 20. avgusta 1.1. pod držav-nlra nadzorstvom. Pozivllamo vsa bratska sokolska društva, kakor tudi narodno zavedno občinstvo, da prav pridno kupuje srečke, da na ta način kar najiz dstneje podpre sokolsko akcijo, ki bo v korist celokupni sokolski stvari. Srečke se naročajo pri Mestni hranilnici v Novem mestu in so na prodaj v raznih bankah in narodnih trgovinah. Srečka stane samo cn dinar. Del efektov Je razstav-ller. v LJubljani pri g. A. Magdič, kjer se dobe tudi srečke na prodaj. Zdravo! — Upravni svet efektne loterije v Novem mestu. Belokranjski Sokoli prlredc dne 24. t. m. zlet v Adlešiče ob Kolpi. Tam se vrši v starodavnem pobreškem gradu javna telovadba z ljudsko veselico. Kdor hoče enkrat videti še zadnji del Bele Krajine, naj pride sigurno ta dan k nam. Iz Črnomlja ie dobri dve url. Zveze vlakov so ugodne. Vabimo vsa bratska društva In prijatelje naše lepe Bele Krajine v prijazne Adlcšičc. Sokolski dom v Gorenji vasi (Poljan* ska dolina). — Pred dveml leti zasnovani načrt tukajšnjih naprednjakov postaja dejstvo. Dne 15. junija 1.1, sc je namreč v Gorenji vasi pričel kopati temelj za Sokolski dom. Ta dan le za Poljance zgodovinski dan. V novem domu bode poles ostalih naprednih društev pred vsem Imel varno zavetje .'Poljanski Sokol*, čigar naloga bo, gojiti iu razvijati pravo sokolsko idejo ter ljubezen do svojega naroda In domovine po vsej naši dolini. Nadaljna naloga Sokola kot mejaša napram našim še neodrešenim Primorcem bo tudi ta, vzdrževati stalne narodne vezi med brati in sestrami tu in onkraj nenaravne državne meje. Cim prel bo stal dom, tem preje bo prodrla v našo dolino prava lu-goslovanska misel, ki Jo tako brezsrčno teptalo premnogi brczdomovinci, raztreseni po naši dolini. — Ker pa je gradba doma zlasti v sedanjih časih združena z velikanskimi stroSki, katerih poljansko ljudstvo, po večini revno, samo nikakor ne zmore, zato se podpisani odbor tem potom vnovič obrača do vse slovenske javnosti s ponižno prošnjo, za prispevanje denarnih prispevkov. Prijatelji sokolske misli, pomagajte podpisanemu odboru z denarnimi nakazili k dovršenju sicer težavne, pač pa plemenite naloge. Nakazila naj se blagovolijo pošiljati na naslov ^Narodna čitalnica v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE I boj! Le pogum! Dal ti bom navodila, kako se verižl z valuto, soljo in kako se jjrekupčuje z jajci. — in stisneš prijatelju v- roko onih 15 do 20 puhlih milijonov brez imena. Recite, ali ni to naravnost idealno? Ali pa: AH ni idealno, nad vse idealno * ideali kupčevati? Pomislite: prodajati ideale kot demagogijo in pri tem slu-žiti milijone? Poznam može, ki tako kupčujejo z ideali; kateri je med njimi najbolj glasen, je po političnem prepričanju narodni socijalist, Službujejo z ideali pa tudi avtono« misti. Njim je avtonomija Slovenije šs vedno ideal, čeprav vedo, da je w bodo nikoli dosegli. Pa to je ravno! Idealni so — pa še vedno klenkajo: Dajte nam, dajte, avtonomijo! In uc čujejo, kako poje zvon na sosednjem griču: Nehajte, nehajte že s polomijo! In zvonijo naprej. Pa naj še pride kdo in naj ml reče, da dandanašnji ni idealno živeti! Po' slal ga bom takoj k poglavarju naš« avtonomne oblasti, k gospodu žuoan« po zglede! * Regent Aleksander v Parizu. Kakor se iz Beograda brzojavno poroča, je prestolonaslednik regent Aleksander zapustil Vichy ter odpotoval včeraj v Pariz. * Osebna vest. Beograjske »Službene Kovine* javljajo, da je zdravstveni nadzornik g. dr. Demeter Bleitoeis-Trsteni-Ski v Ljubljani stalno upokojan. * Izprememba Iz davčni službi. Finančni minister je davčnega nadupravi-t.olja na Brdu Josipa Vardjana v istem »vojstvu premestil k davčnemu uradu v Velikih Laščah, davčnega nadupravi-telja v Velikih Laščah Alojzija Stermo-Jeta pa k davčnemu uradu na Brdu. * Osebne Izpremembe v carlnarski službi. Glavni revizor generalne direkcije carin je trajno upokojen. Iz državne službe pa so odpuščeni: začasni carini^ Aleksander Stojanovič v Mariboru, začasni carinik Ivan Gojtan in carinik tretjega razreda Viktor Pintar v Ljubljani, carinik Alfred Kramberger v Radgoni in carinik Fran Nepomucki v Bro-du ob Kavi. * Imenovanja v carinski službi. Pri glavni carinarnici v Ljubljaui so imenovani: za inšpektorja generalne inšpekcije carin Mihajlo Ačimovič, dodeljen glavni carinami v Maribora; za glavna revizorja Franc Toroš In Jakob Rupel; za revizorja dragega razreda Karel Gr-gič; za revizorja tretjega razreda Ivan Rreščak; ra revizorja Četrtega razreda Maks Markelj; za carinike četrtega raz-reda Stanko Klemene, Ivan Jadrič, Ivan PerSnh, Fran Tertinek In Večerin Tur-naj; pri glavni carinarnici v Mariboru: Vojislav Petrovič za upravnika prvega razreda; Danilo Beglič In Spiro Subotič ta glavna revizorja; Peter Kupusarevič za blagajnika; Ljudomil Nabergoj za revizorja dragega razreda; Adam Marič in Martin Gabrijel za revizorja tretjega razreda; Emil Tomšič In Hirko Mijusko-vifl za revizorja četrtega razreda; Gjor-gje Stojanovič za carinika dragega razreda; Ivan Korečifi za carinika tretjega razreda; Božidar Tošič, Veneeslav Gle-ščlč, Ferdo Zabavnik, Ivan Koch, Milan Volner, Ivan Pečar in Zivorad Purič za i'arlnike četrtega razreda; v Gornjem Cmurcku: Marko Zovka za carinika četrtega razreda; v Bohinjski Bistrici: Do-brivoj Stojanovič za carinika četrtega razreda; v Kozaršah: Otokar Zora in Tugomir Kožar za carinika četrtega razreda; v Dolnji Lendavi: Anton Piro za carinika drugega razreda; v Hotedršci: Čedomir Bogdanovič za carinika tretjega razreda, Branko Grubič, Žarko Po-povič in Ivan Tevž za carinike četrtega razreda. * Srbski dijaki v Sloveniji. Več (a skupina dijakov realne giinuazije v Rumi se je podala na poučno ekskurzija v Slovenijo. Pretočeni petek so poselili Kranjsko goro, kjer so prenočevali. Naslednjega dne so odšli v Vrata ter po Tominskovi poti na Kredarico in potem na Triglav ter preko Sedmih jezer v Bohinj. Danes prispejo v Ljubljano te/ se napotijo odti;l na Kamniške planine, nadalje v Celje in Rogaško Slatino, odkoder se prtko Zagreba vrnejo domov. * Atentat na slovensko šolo v Tr-«tu. Iz Trsta nam poročajo: V torek okoli polnoči je doslej neznan storilec vrgel bombo proti slovenski šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. Sipo na šolskem poslopju so vsled eksplozije razbite, vendar pa atentat ni zahteval človeških žrtev. * Kmetijska predavanja po deželi. Po-verjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa, in sicer: v nedeljo dne 31. julija: pri Sv. Petru pod Mariborom (strokovni učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu); v nedeljo 7. avgusta: v Godešičah pri Škofji Loki (kmetijski svotnik Rohrmann o poljedelstvu); v nedeljo 14. avgusta: V Slatini (višji živinorejski nadzornik inž. Zidan-šek o živinoreji), v Teharjih (strokovni učitelj inž. Kropivšek o živinoreji in pridelovanju krme); v ponedeljek na praznik 15. avgusta: v Rogatcu (viSji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji). * Obisk angleških mornarjev v Beogradu je izzval v mestu veliko navdušenje. V pristanišču se je zbrala velika množica. Kapitan angleških ladij se je zahvalil za sprejem zastopnikom naših oblasti ter je izrazil svoje veselje, da j^i mogel obiskati prestolnico Jugoslavije. Med 16. in 17. uro se je vršila spominska slovesnost na čast angleškim vojakom, ki so padli leta 19115. v obrambi mesta Boograda. Slavnost je otvoril angleški kapitan. Navzočni so bili vojni minister Zečevič, vojvoda Bojevič, admiral Wickerhauser, čast-ništvo, zastopniki zvnanjtga mmiitr-stva, beograjske občine in drugih oblar stev. Zvečer je naše častništvo priredilo angleškim častnikom svečano večerjo v Častniškem domu. * Umrl je včeraj zvečer v Kamniku tamkajšnji posestnik in podpredsednik Meščanske korporacije gospod Ivan Breznik, oče realčnega profesorja gosp. Josipa Breznika, v starosti 78 let. Pokojnik je bil zvest pristaš demokratske stranke. Blag mu spomin! * Počitniški tečaj soctalnoznanstvenlh predavanj v Mariboru. Predavanje drja. Zmavoa o znanstveni organizaciji narodnega gospodarstva in narodne prosvete se vrši v Mariboru dne 25., 26., 27. in 28. julija ob osmi uri zvečer v risalni ei deške meščanske gole. Krekov« ulica. * Slovenska dijaška zadruga ▼ Pragi in Brnu. Olane obeh zadrug obveščamo, da naj počakajo glede vlaganja prošenj za študije do nadaljnjega obvestila v časopisih. Oni, ki nameravajo v prihodnjem letu pričeti, oziroma nadaljevati študij v Pragi ali Brnu, naj se javijo najkasneje do 6. avgusta 1921 pismeno pri počitniškem odboru, in sicer za S. D. Z. v Pragi pri tov. cand. ing. Hin-ku Petriču, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, II. nadstr. in za 8. D. Z. v Brnu pri tov. cand. ing. Albertu Struni, Ljubljana, Linhartova ulica 8. — Počitniški odbor S. D. Z. v Pragi ln Brnu. * Kongres Jugoslovanskih trgovskih visokošolcev. Trgovski visokošlei, brez ozira na mesto študija, se nujno poziv-ljejo, da se udeleže sestanka zaradi I. kongresa jugoslovanskih trgovskih vi-Bokošolcev. Sestanek so vrši dne 22. julija ob 20. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. — Pripravljalni odbor. * Na današnji sestanek ljubljanskih volilcev-somlšljenlkov JDS pri Češno-varju na Dolenjski cesti ob 8. uri zvečer opozarjamo pristaše naše stranke zlasti Iz šentjakobskega okraja, da se ga udeleže v čim največjem številu. Na sestanku govorit« poslanoa gg. Reisner in dr. Žerjav. * Vojni vjetntk! se vračajo Iz Rusije. V zadnjem času se vračajo večje skupine jugoslovanskih vojnih vjetni-kov iz Rusije. Med zadnjimi transporti je bilo največ Vojvodincev in le kakih 10 odstotkov iz ostalih krajev Jugoslavije. * Poštenjak. Pri tvrdki Bchanzer v Celju nameščena gdč. Roza Ograjenšok je dne 17. julija izgubila tisočdinarski bankovec, katerega je našel kovač v kemični tvornici v Gaberju in ga še istega dno oddal na policiji. * Posvetovanje hišnih posestnikov. V nedeljo in ponedeljek 10. in 11. julija so se vršila v Zagrebu posvetovanja zastopnikov društev hišnih posestnikov Hrvatske-Slavonijo in Slovenije. Na razpravi Je bila predvsem nova stanovanjska naredba in k njej izdani pravilniki. Zastopniki hišnih posestnikov so se pritoževali, da gredo ti pravilniki v marsikaterih točkah šc proko določb stanovanjske naredbe. Sklonili so, da bodo v tem ozira posredovali pri kom-petentnih oblastvih. Razpravljalo se je dalje o predlogu hišnih posestnikov iz Beograda, da se osnuje veliko »Udru-ženjo za zaščito lastnine«, v katerem naj bi sc združili vsi stanovi, ltl morajo na ta ali oni način braniti svojo lastnino. Živahno se je razpravljalo o misli, t9txm vremen«, s» rr« na najlepšem in največjem restavracijskem prostocu, na terasi hotela ln kavarne »Bellevue« koncert prvovrstnoga umetniškega kvarteta s solo-harfo in petjem rusko umetnice gdč. Larise Vasiljevne. Začetek ob pol 19. uri. Ob nedeljah in praznikih ob 16. uri. Vstop prost — Dobra postrežba, pristna vina, vedno svežo mrzlo pivo, priznano najboljša vina v steklenicah mariborske »Grajske kletU. Vedno gorka in mrzla jedila v večji izbiri. Cene primerne. — Za obilen obisk se priporoča: Mirko Tratnik, restavra-ter. (8-1) * Neprevidni kolesarji Dan za dnem se množe pri policiji v Ljubljani ovadbe in obsodbo zaradi neprevidne vožnje po mestu. Kljub precej visokim globam pa se razni neprevidni kolesarji vendar ne spametujejo. Hitra vožnja pač mika. Posebno neprevidno vozi osobito mladina po parku pod Tivolijom, kjer prirejajo mladoniči cele dirke. Včeraj pa jo imel eden izmed njih smolo. Ustavil ga je stražnik ln odpeljal na policijo. Mladega dirkača je spremila cela družba do praga policijskih vrat in žalostno gledala za tovarišem. Se bodo li sedaj spametovali? * Skrivnostna ntica nad Ttvotljem v Ljubljani. V skrivnostni, za marsikoga morda že usodni ulici v šumi nad hotelom Bellevue je aretirala polioija dobro znano Fanl Zabavnikovo, ki je bila že osemkrat kaznovana zaradi raznih deliktov In pa njeno tovarišico Franjo Bajdetovo, sedemkrat predkazumma zaradi potepu fitva. * Strela Je udarila prod dvema dnevoma na Homcu pri Novi cerkvi na Štajerskem v hlev bajtarja Petka in ga popolnoma vpepelila. Zraven se nahajajočo hišico se je posrečilo rešiti. * Nereča na železnici. Na kolodvora v bosenskl Rogatlci se je dne 18. julija pri petila nesreča. Trgovec Nikoia Kovačevlč iz Višegrada Je potoval v Sarajevo, da sklene pogodbo za izvoz lesa v Italijo v vrednosti deset milijonov kron. Skočil je na železniški voz, ko se Je vlak že začel pomikati. Omahnil je tor z glavo zadel v železni vodovodni drog. Z razbito glavo je na mestu mrtev obležal. * Pretep. Delaveo Pavollč In cestni pometač Anton Vule ▼ Mariboru sta se v pijanosti stepla. Med pretepom je Pa-velič udaril svojega tovariša s topori-ščem sekiro po glavi in prizadejal več poškodb. ki jo je izrekel eden izmed debaterjov, da bi bilo treba akrbeti za enotno organizacijo vsh hišnih in zemljiških posestnikov vse države, kar bi imelo samoumevno tudi dalekosežne politično posledice. Posvetovanja hišnih posestnikov se bodo, kakor se nam poroča, nadaljevala. * Sporno stanovanjsko vprašanje. Včeraj jo obravnavalo deželno sodišče v Ljubljani o sporu med Kranjsko stav-binsko družbo in njenim bivšim Žagarjem Mihaelom Finžgarjem, ki je imel na žagi prosto stanovanjo. Zaradi nered-nosti v službi ga jo družba odpustila in mu vzela tudi službeno stanovanjo. Fin-Žgar, ki je prvotno prosil, naj se mu dovoli primeren rok za izpraznjenje stanovanja, kasnejo ni hotel zapustiti stanovanja, češ da veljajo tudi za njega določbe stanovanjske naredbe v zaščito najemnikov. Družba je zaprosila sodno izpraznitev stanovanja- Okrajno sodišče ,e tej zahtevi ugodilo. Finžgar so je pritožil proti razsodbi, katero pa jo druga instanca potrdila z motivacijo, da stanovanje ni bilo oddano po najemni, marveč po mezdni pogodbi in da v tem slučaju Finžgar ni najemnik, marveč le u-službonec družbe. * Za Jngoslovensko Matico so darovali: Dr. Krevl 1240 K kot pravni honorar v zadevi Lebinger kontra Svetec, Kegljaški klub v gostilni Oblak v Litiji 400 K in g. Alojzij Zigon, sodni predstojnik v Litiji 100 K. Iskrena hvala! * CesliS Ohec v Ljubljani porada ve-čirek na rozlončenon s p. Preclikem v restauraci Nar. Domit dne 23. t. m. o 20 hod. Vstup volny, hoste vitani. * Pri kopanju v Oravi so jo ponesre čil ravnatelj mariborsko Glasbene Matice, g. Fran Topič. Padel jo tako nesrečno, da jo dobil poškodbe na glavi. Žrtev vročine. Včoraj dopoldne se je, zadeta od solnčarice, zgrudila na Stolnem trgu v Mariboru nezavestna na tla 171etna dijakinja Dobrila Ostojič, * Poštni uradnik-deh-avdant aretiran v Ljubljani. Ljub. policiji se je posrečilo, da jo slučajno prijela in razkrinkala poštnega uradnika iz Hrašovan na Maravskem, kjer jo poneveril večjo vso to in pobegnil v Ljubljano. Nekomu stražniku se je mladenič zdel sumljiv in ga je zato ustavil in odpeljal na policijo. Neznanec so je legitimiral kot Haber Leopold iz Berna. Policija pa s tem ni bila zadovoljna in je moža natančneje preiskala. Uspeh ni izostal. Našli so pri njem železniško legitimacijo z njegovo fotografijo in njegovim pravim imenom. Dalje je imel pri sebi prerezano poštno nakaznico za 800 čeških kron in pa čekovne odrezke za nekaj čez 29.000 čeških kron. Mož jo končno priznal, da je poštni asistent ii Hrušovan na Morav-akem, kjer je te vsote ponevoril in pobegnil. Domovnico na ime Habor iz Brna je kupil od nekega neznanca na Dunaju. * Bellevue nad Šiško pri Ljubljani. V soboto, dne 2B. iuliia in vsak večer oh POLICIJSKI AGENT — NEVAREN ROPAR. Predvčerajšnjim smo poročali o drznem, rafinirano aranžiranem roparskem napadu, ki se jc izvršil v Ljubljani na Cesti v Mestni log na delavca Ivana Kozjeka.. O napadu smo zvedeli sedaj naslednje zanimive podrobnosti V soboto, dne 16. julija je prišel delavec Ivan Kozjek iz Loga pri Borovnici k trafikantinji Frančiški Štefan v Kopališki ulici ln nakupil pri njej za prbližno 1000 kron različnega tobaka Ko je Kozjek tobak pobaaal in so od pravljal k odhodu, je stopil k njemu svak trafikantke Franc Štefan in ga prosil, naj mu posodi kolo, da bo šel za svakinjo v mesto po nov tobak, češ da je vso momentano zalogo prodala njemu. V dobri veri mu je Kozjek ustregel in izročil kolo. Štefan se je odpeljal, ni pa Šol po tobak, ampak je hitro poiskal par svojih tovarišev, s katerimi se je domenil, kake bodo Kozjeka oropali tobaka in denarja, o katerem so menili, da ga ima še več pri sebi. Nato se je vrnil pred trafiko svoje svakinje in dal kolo nazaj Kozjeku, ki se je kmalu potem od| eljal. Ko je vozil Kozjek po samotni cesti v Mestni log, ga je naenkrat ustavil neznan človek, se mu predstavil kot policijski agent Štefan Zagorjan in zali t oval od njega 3000 kron odkupnine, Zagrozil mu je, da ga sicer aretira in povede na policijo, kjer mu bodo nole odvzeli tobak, ampak ira še zaprli. Kozjek denarja nI hotol izroč!ti in se je raje napotil z lažiagentoin proti mestu. ' Spotoma pa sta se pogajala še dalje in se naposled pobotala za odkupnino 400 kron, katero je Kozjek res tudi plačal, nakar je njegov spremljevalec izginil. Kozjek je sedel zopet na kolo iu se odpeljal proti domu. A komaj jo vozil par mirmt, sta ga zopet napadla dva moža, ga vrgla s kolesa, zahtevala od njega, da jima izroči ves tobak in ves denar, kar ga ima pri sebi. Ker se je Kozjek branil, jo prišlo med njim 'm napadalcema do pretepa, med katerim ga je eden izmed napadalcev s težkim ključem dvakrat zaporedoma udaril z vso silo po glavi, tako, da se jo Kozjeku zavrtelo in se ni mgoel voč braniti. Roparja sta mu nato vzela ves tobak v vrednosti nad 2000 kron. — Kozjek ga je bil nakupil tudi v drugih trafikah — in potem pobegnila v šumo. Policija so je vrgla na delo z vso energijo in storilce ros kmalu izsledila. Aretirala je Franca Štefana iz Ljubljane, M jc bil svoj čas policijski agent, potem pa iz službe odpuščen, bi delavca Štefana Zagorjana iz Velike Loke. Osumljenca sta sprva tajila in se pri konfrontaciji sploh nista hotela poznati. Naposled pa sta se vendar vdala in priznala rop v polnem obsegu, Izročena sta liila državnemu pravd-nlStvu, VINO. Ie vseh vinskih delov naše države prihajalo ugodna poročila o letošnji trgatvi. Vsled ugodnega vremena so vinogradi po večini zdravi, ln če no bo posebnih vremenskih nezgod, pričakujejo posebuo vojvodinski vinogradniki obilen ln bogat pridelek. Včeral smo poročali v našem listu, da se naliala samo v Šibenlškl okolici še 10.000 hektolitrov vina, ki se do-slel še nI moglo razpečati. Kakor Dalma-cl|a, tako Ima tudi Vojvodina In lužna Štajerska lepe partije starega vina na proda). Na dunajskem trgu počiva vinska trgovina, ker so si trgovci vsled povišanja carine že pretekli mesec nakupili zadostne množine vina. Iz Madžarske prihaja malo pošlllatev. Vsled zadnltti številnih nakupov so šle cene navzgor ln ne odgovarjalo več dunajskemu trgu. Na Madžarskem počiva trgovina, navzlic temu postaja vino dražje. Enajst do dvanajst odstotkov vina stanejo 2500 do 2800 madžarskih kron za hektoliter (Jugoslovanskih kron 1300 do 1400), deset do enajst odstotno blago se dobi za 2000 do 2500 madžarskih kron za hektoliter (lugoslovansklh kron 1050 do 1300). V Italiji so cene lanskemu vinu vsled toče In peronospere nekoliko nižje. To Je poživilo tudi trgovino. Deset do enajst stoplnjska vina so se prodalala v Pie-montu po 150 do 200 lir za hektoliter (približno 1080 do 1450 lugoslovansklh kron). Bogato trgatev prčakuie Češkoslovaška. Grozdje le lepo odevetelo. Vsled zvlšanlh uvoznih carin so cene trdnejše, posebno za slovaška vina. Trgovci cenijo vsled dobre kvalitete vino letine 1920, zaradi tega |e vinska trgovina z lanskim vinom živahna. Cene vinu so 1100 d" 1200 češkoslovaških kron za hetkolitei ln čez (2266 do 2472 jugoslovanskih K). DAVČNE KOMISIJE. Začasni zakon o proračunskih dvana|-stlnkah z dne 27. |unl|a 1921., »Službene Novine. št. 154, ustreza že ponovno izraženi želji davčnih zavezancev, da sc vzpostavijo cenllne komisije za dohodnino In prlredbene komisije za prldobiiino. Da se pospeši volilno postopanje, so dosedanji predpisi, ki so bili proiaiunjcni za povsem druge razmere, kolikor mogoče poenostavljeni. Na|važne|šl sta dve Izpremembi: 1.) da se uvede ustna volitev namesto pismene, 2.) da se v dohodninske komisije oe voli več po volilnih razredih, mar^et v eni sami skupini. Intcresiranl krogi ne-kvarno morebitnim preuredbam v prihodnjih letih, ako bi se Izkazale za potrebne, ter spremembam niso ugovarjali samo da pridemo čimpreje do komisij. Volllci se bodo opozorili na volitve, volilni dan, način in kraj volitev v Uradnem listu In po Javnih razglasih po občinah. Posebne poverllnice In glasovnice se ne bodo razpošiljale. Volitve se bodo pa vršile na nedeljo in na sedežu vsakega davčnega urada in ne kakor do sedal le na sedežu davčnih oblastev. Ako bi sc volitev ne udeležili vsa) trije volllci, preide pravica, izbrati polovLo dohodninske komisije na poverleništvo za notranje zadeve ln pri prldobninskih komisijah na trgovsko in obrtniško zbornico. Volitev v dohodninske komisije se ho na podstavi teh določil izvršila takol, čim sestavijo davčna oblastva volilne imenike in poteče reklamacljski rok, tako da bodo priredile dohodnino za leto 1921. In prejšnja leta, v kolikor še ni od-merjena, zopet eenllnc komlSlje. cljo za zunanjo trgovina v Newyeftiii Ministrski svet se je bavll s spoiiea^ ki Je nastal med bivšim minlstnutvout za prebrano ter organizacijo za znianja trgovino v Nowyorku. Ministrstvo brane je prejelo svoječasno velike koli-" čine blaga v dolarjih. Sedaj zahte-su organizacija, da so naj dolar račmia po: sedanjem kurzu, dočim hoče ministrstva plačati po kurzu, ki je bil za č(^a te. vršitve kupne pogodbe. >= Celokupni naš izvoz v prvUi štirifl mesecih jo zunšai 786 milijonov dinarjev. Med tem je bilo samo poljskih pridelkov in živine m 622 milijonov dinarjev. Lani smo izvozili v 9 mesecih blaga za 710 milijonov, torej tano lotos v 4 mesecih prekosili lanski 'Omesečui izvoz za 76 milijonov dinarjov. Zanimivo je tudi to, da je bil luni ina prvem mestu kot izvozni predmet ios, letos pa so poljski pridelki in živiiu-i. — Dotok zlata v Zedlnjene države j» znašal prejšnji teden iz razailj držav 1"> milljouov dolarjov. Razpis dobave bele ptiinične me. ka. Dno 28. julija dopoldno so v inten-danturl Dravsko divizijsko oblasti v Ljubljani zaključuje pismtiui direktna pogodba z najpovoljnojšim ponudnikom za dobavo 10.000 kg fino, t>-ie pšeničuo moke «0». Interesenti naj pošljejo pismene, a kolkom za 2 dinai^ja kolkovano ponudbe, ali pa naj stavijo ustne ponudbe za tranko vagon ljubljansko in-tendantsko skladišče, ki ona železniški tir, ali franko vagon kake drugo želoz-niško postajo z vojaškim tovornim listom. Kavcija 10 odstotkov. Natančnejši pogoji so Interesentom na vpogled pri komandi Dravske divizijtjko oblasti v LJubljani. =- Novosadsko tržišče. Iz Novega Sa. da se poroča: Minuli teden so kupovali mlini pšenico. Ponudba pa jo bila slaba, ker še ni dovolj novo pšenice na tržiščih vsled zakasnitve žetvo. Nbva pšenica je storila bolje, nego se je pričakovalo. Povpraševanjo po stari koruzi je živahno od strani domačih in inozemskih nakupovalcev. Ceno za 100 kg so bile: pšenica 950 do 1000 K, rž 8(11 kron. ječmen 550 K, oves 560 do 580 K, koruza 500 K, moka št 0 pa 1600 K. = O izgledih letine v naši državi je bilo že toliko različnih in včasih popol noma si nasprotujočih poročil in ugibanj, da res ne vemo, pri čem da smo. Po vseh teh vesteh namreč lahko sklepamo vse, da bo slaba ali srednja ali celo dobra letina — kakor komu bolj prija. — Včerajšnji »Jugoslovenski Lloyd-.> piše sledeče: »Z veseljem kon-statiramo, da so so naši ministri prevarali, ko so širili nepovoljno vesti o naši žetvi (op.: to so nanaša na poročilo poljedelskega ininistorstva o stanju posevkov). Iz Baranjo prihajajo vesti, da se jo letošnja pšenica tako obnosla kot že dolgo ne. Pšenica jo prvovrstna, le slama je slaba. V Bački, Banatu je žetev nekoliko slabša, ali vendar zadovoljuje. Iz Slovenije poroča,jo, da sta pšenica in jočmen dobro obrodila. Po dosedanjih vesteh prido na oral povprečno 12 stotov ječmena in 10 do 13 stotov pšenice. Koruza kažo dobro. Vinogradi do bro obetajo. Oves večinoma slab, samo po nekaterih krajih dober. Sadja jo dovolj, samo slivo odpadajo in no bodo rodilo tako, kakor jo v početku kaza lo.» — Po tej vosti toroj letina v Jugoslaviji ne moro biti slaba. Presenoča nas zlasti poročilo o Vojvodini, od koder so prejšnji mesec prihajale ravno nasprotno vesti, češ da bo v Vojvodini letina tako slaba, da se pokrajina nebo mogla niti sama prebranitl. K vsomu temu imamo samo pripomniti, da bi bilo zelo potrebno zanesljivo uradno obveščanje o položaju posevkov. = Našim sladkornim tvornlcam primanjkuje sladkorne pese. Savez sladkornih tvornic prosi vlado, da najde način, kako bi mogle sladkorno tvorni-ce kriti potrebe z dovoljnimi količinami sladkorno pese, katere zelo primanjkuje, odkar so izvaja agrama reforma na veleposestvih. Spor med našo v!«do !n organ!«* Borza 21. Iuliia Zagreli, devize: Berlin 212 — 215, Milan 730 — 733, London 578 — B83, Newyork kabel 162.50 — 163, Pariz 1860 — 1254, Praga 209.50 — 210.25, Švica 2650 — 2700, Dunaj 19.70 — 19.75, Bu. dimpošta 51.75 — 52.25, valuto: dolar 157.75 — 158, avstrijsko krone EQ 21.75, napoleoni 526 —■ 527, marko 316 — 218, lejl 228, lire 722. Efekti: Banka za Primorjc 800 — 850i Trg. obitna banka 245 — 260. Hrv. eskomptna banka 666 — 67C, Brodska banka 440 — 470. Poljedelska banka 95 — 97. Jadranska banka 1850 — 1880. JiigOBlovenska banka 535 — 510, Narodna banka 550 — 560. Ljub. kreditna banka 800-- Praštediona 5180 — 5200. Rečka pučka banka 420 — 430 Srpska banka 700 — 710. Eksploatacija drva 525 — 650. Dubr. par. družba-- 4200. Našička industrija drva 655 — 557, Gutman 1125--. Slavonia 770 — 775. Ljub. strojno tovarno 860 --. Trbov. premogokopna dražba 735 — 77(1 Dunaj, de vi z o: Amsterdam 26.574, ■ 26.675, Zagreb 506 — 510, Beograd. 2022 — 2042, Berlin 1079 — 1085, Bu< dimpešta 260.50 — 263.50, Bukarešta, 1130 — 1140, London 2992.50 — 3012.50, Milan 3730 — 3750, Newyork 836 — 840, Pariz 6475 — 6515, Praga 1078.50 — 1084.50, Sofija 712.50 — 722.50, Varšava 43 — 45, ZUrich 18.750 — 13.800, valute: dolarji 829 — 838, levi 695 —i 705, nemške marko 1079 — 1085, angleški funti 2975 — 2995, holandski goldinarji 26.375 — 26.475, italijanske lire 3710 — 3730, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 2012 — 2032, poljsko marke 41. — 48, loji 1125 — 1135, švicarski franki 13.712.50 — 13.762.50, čošlcoslo vaške? krone niso notirane. Madžarske krono 260.50 — 263.50. ZUrich, devize: Berlin 7.85, Holan. dija 192, Newyork IS08, London 21.80, Pariz 47.05, MIlan 27.05, Bruselj 45.80, Kodanj 92.25, Stockholm 126, Kristija-nija 78.25, Madrid 78.25, Bucnes Airei 175, Praga 7.80, Budimpešta 1.85, Zagreb 3.75, Bukarešta 8.20, Varšava 0.3:!, Dunaj 0.77, avstrijske krono 0.80. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan 21. julij h M O Z* o o s II 786-7 735'5 736-0 3 So 17-8 29-2 7 Vetrori brei TOtra si. rzb. Nebo 'S ■s k r-a obl. i r.jasno' -obl. j' •2, nor« Srednja včerajšnja temperatura malna 19-9. Vremeneka napoved: lepo, vroče, lok. nev< Solnee vzhaja ob 4-28, zahaja ob 19-44. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F; "Jelene. ftoat SeHfcrr H Blagajna vslikega vojvode Roman. .irujec j« stopit v malo ».prejemnico, fcjer se je vsedel v ameriški naslonjač. Cez par trenotkov so se odprla vrata in vstopil je krepak, korpulenten mož z onimi zioajočimi koraki, ki izdajajo na prvi pogled pomorca. Po glavi je bil popolnoma plešast, njegov obraz je bil bakreno rdeč, imel je precej dolgcs že skoraj popolnoma sivo brado .. «Knpitan i>upont?» «To' sem jaz!» so mi, da intaie jahto.v «Ni&o vam lagali.> «In (ia jo dajete v najem> , «Včatih.» «Tud'i za dolge vožnje?* »Samo za dolge vožnje! Kaj mislite, da j« mo.a jahta obrežni polž?» ■cToliko bolje, povejte mi ceno.» «To ja * različno! Računam navadno na teden, ako ni kaj prav posebnega!* Dobro! In koliko zahtevate na feden?* « Tristo frankov brez hrane in oglja.« «Jako dobro! Vi greste z nami?v. »To se razume, kaj mislite, da se ne razumem ve? v stoje rokv «Toda tam je revolucija!* ' «Tudi to je res. Kdo vas je pa pravzaprav poslal k meni?* ■Hotel sem oditi na Minorko z ladjami alžirske paiopolovne družbe, toda rekli so mi, da njih ladje ne potujejo več v Minorko.* "To sem si takoj mislil — in potem so vas poslali k meni?* «Da, tako jc bilo! Oglasil sem se sicer še pri nekaterih drugih...* «Toda nikdo ni hotel zagrizti v to jabolko, vem, vem. Ali najdete sami mojo jahto, ali naj pridem jaz po vas?* pomolu. Okoli desete ure! Zvečer pridem. Tu imate predujem za teden dni, tudi za hrano zahtevajte, kolikor mislite. Še eno vprašanje: kako se imenuje vaša jahta?* »Štorklja.* / «Dobro, nič ne de, saj ne bo z nami nobene dame na krovu! Lahko noč, kapitan Dupont, in pazite, kot sem rekel ob desetih!* vRER so mT, (B to r vatrt ni treba!« "To mi ugaja gospod, jako mi ugate. Oovorili so vam resnico! Bodite popolnoma mirni, ob pol enajstih odidemo. Oprostite, da vas vprašam za vaše ime, veste, to je včasih potrebno.* «Profesor Pelotard, stanujem v hotelu Angleterre. Lahko noč, kapitan.* Kapitanov gost se. je poslovil oči-vidno zadovoljen z vspehom svojega obiska. Kapitan ga je spremil do vrat, komaj pa je ista zaprl, zaslišal je ponovno trkanje. Odprl je, ker je mislil, da je njegov gost nekaj pozabil. Začudil se je pa, ko je videl mesto njega dva nova in ravno tako neznana gospoda. Eden njih je bil majhen sivolas mož s Zlatimi naočniki. Njegov spremljevalec, ki je bil pravi orjak, je bil tar kakih 35 let, nosil je navzgor zavihane črne brke, imel temne oči, ali izraz njegovega obraza je bil ravnodušen in dobrodušen obenem. Ko je stopil korak naprej, da pozdravi kapitana, je ta opazil, da šepa. "Ali imam čast govoriti s kapitanom Dupontom?* «Da, gospodje. Prosim, kaj želite?* Kaprtan je bil nekoliko presen®, čen vsled teh dveh nepričakovani!! obiskov, šel je v spreiemnico in re> kel: "Oprosttte gospoda, toda moj čas je jako kratko odmerjen, ker moram oditi takoj v pristanišče. Največ pet minut.* ^Mislim, da končamo stvar še poprej. Vi dajete v najem svojo jahto?* je rekel mlajši in večji gospod. «Navadno.» «Tako so nam vsaj rdeli! Ali jj porabna tudi za daljše vožnje?* «Da gospoda, toda...> «Vi vozite vedno sami? Rekli so nam, da ste izboren krmar. Koliko zahtevate kot najemnino?* «Navadno 300 frankov na teden brez hrane in oglja. Toda gospoda .. > «Ali poznate balearske otoke?* Kapitan se je glasno zasmejal: »Seveda draga gospoda, da jih poznam. Tudi Minorko poznam, saj hočeta tudi vidva na Minorko, kaj ne?* Tujca sta se spogledala in nista mogla prikrivati svoje zadrege. Večji gospod, ki je tudi dosedaj go-voril, je namršil čelo in rekel: (Dalje prihodnjič.} Priporočamo domače hrdke: j Mali trgovski ln obrtni oglaM. liliji pil|ot». Vuki oktava 4 K. SkladISta » Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Trgovin*i t. MikuS, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska ceata S. Izidor Paljevec, prodaja drv in oglja, Slomškova ulica 21. 20 Brez posebnega obvestila. Putkarjl: Kalser F. K., Šelenburgova ul. 6. Urorska poiraiilaa delavnic« lian Sallikar, Pot v Rožno dolino JO. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni stroji i [d. p.) Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407. Razmnoževalni aparati i [d. p.] Bar Frano, Cank. nabr. 5. Tel 407. Mehanična delavnic* ■ [d. p.] Bar Franc, Cauk. nabr. 5. TeL 407, tovarniška zaloga papirja Solakth lo pUmrnUkth potrvbtMa. Klsialitn rummMk rvgMilc, M. Tl6ap, LJubljana 709 10—14 Novi voziček 300 do 400 kilogramov teže, proda. Šele štev. 19, poli pošt«. 1169 op'i0.«: za izdelovanje čepic z vsorei la a trojem •• proda sa K 9400'—. Naslov pore oprava «Jutra*. UM s-i Voz sa prevaian je kruha ali soda-vtoe, velik knrnlk s lopo Mas ograjo, golobnjak, veliko kopalno banjo is msoesna, žensko kolo la ve£ J rasnih steklenlo proda KABTIV ANOIOAJ, Zg. Stika pri LJubljani. 11M 8-1 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužne vest, da je naša iskrenoljub-ljena, nepozabna hčerka, sestra, oziroma vnukinja, gospodična Nada Bogady dijakinja II. liceia nenadoma po kratki in mučni bolezni v nožni starosti 13 let mirno hi boguvdano v Gospodu za večno zatisnila oči. Truplo predrago pokojnice se je iz Krapinskih Toplic, kjer se je mudila na počitnicah, prepeljalo v Zagreb, kjer se je v četrtek, 21. t. m. popoldne položilo v rodbinsko rakev v Zagrebu. Maše zadušnice se bodo brale v različnih cerkvah. I. ju lil jan a-Kra p i n ske Toplice, dne 20. jalija 1921. MIlan Bog&djr * Ida Bogadjr ravnatelj i-lov, eskomp. banke v Ljubljani, oče. mati. Ivo, brst. Vera, sesuica. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: B. Fajgolj: Tik m fronto. Bros. 36 K, voz. 45 K, poštnina K 2'80. A. Hova&an: Veleja. BroS. 28 K, v»a. 36 K, poštnina 2 £. Anetale Franoe-Befceljak: Pingvinski otok. Roman, Cena hroe. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. BostoJevskiJ-Ii«vstik: Bosi. Roman t IV. delih. Broš. 42 K, ves. 54 K, po poŠti broš. K 8'— voč, vez. K 30'— več. Oonoonrt-PaotoJkln: Dekle Eliza. Roman. Broš, 15 K, vez. 21 K, po polti broš. K 2-— ve«, vez. K 2 50 več. Gervantce-Sorll: Tri novele. BroS. 10 K, ve*. 16 K, po pošti broš. K S — voč, ves. K S'60 več. Shakespeare-Znpan616: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 38 K, po pttiti broš. K 2-— reč, vez. K 2'60 več. Staobetb. Broš. 32 K vez. 40 K, poštnina 2 K. Ante Bebeljak: Sotnce in Bonoe. BroS. 10 K, vez, 16 K, po pošti broi. K 2-— več, v&«. K 2- 5 J več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. K 26'—, po pošti broš. 3'40 več, rez. K voč. • Josipa Jor&l&a ubrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 2« K, po pošti 5 K več, II. stez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več, Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadrug* v Ljubljani, Sodna ulioa e. 66 67 onemogel, brez _ i sredstev, prosi blaga srca za 'majhno podporo. Pošlje naj se na npravo «Jntra>, Sodna ulica 6. Na prodaj s aknpnlm dvoriifiem oh dveh najbolj prometnih cestah in v sredini mesta Ljubljane. Cena K 850.000"— za obe hiši. Kupca zasigurano stanovanje, eventuelno tudi lokal. Ponudbe pod »Ugoden prostor 35" na itpravništvo «Jutra>, 1162 8—1 Ved spalnic iz trdega in mehkega lesa se oeno odda v novi trgovini s pohištvom Ivan Andlo-vlfl, Oosposvetska oesta 13 (KolizeJ), prltlidjo. 1153 3-3 Išče se mesečna soba eventualno z oskrbo ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. — Ponudbe na poštni predal št. 53. 1096 13 900 44 Damsko, moško in otroško modno blago C. J. HAMANN Mestni trg 8. Sklicujte se pri svojih ^^^^^ ^^ naročilih na oglase v »Jutru"! Izšla |e Svetovna vojna v pesmi In slikah, I. In II. zvezek. W Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri bolporterjih, v trafikah in v upravi »Domovine*', Sodna ulica 6. MM Um LJIU1A Dunajska cesta 9 priporoča 21 104-96 CevIIi vseh vrst, agoški, ženeki in otročji, se dobe po najnižjih dnevnih česali pri snaal tvrdlri ALEKSANDER OBLAT, Ljubllan«, Sv. Patra cesta It. 28. BezpoHljijs :«p« ;m«t|a k mm kTSljetha 601 28—16 ■tHnniMssissaiiHraaeia SnihaBskii strojno! olje] Olje, lahko, sa vretena; S olje za transmisijes m oljo, (trojno sa poljedelske stroje; 8 olje, strojno za, tožke stroje; 5 olje za avtomobile, lahko; * olje , , , izredno teSko; ■ olje sa cilindre; 1 Olj« proti prahn. 67 104—90 g Olavsa zaloga: | M\t, Rakove I ZbbU. I. z o. z. s prej A. Zanki J^i sinovi. § kolonialno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. == Točna in solidna postrežba. ===== Brez posebnega obvettila. Danes, 20. julija ob >/,7. uri zvečer je omrl moj dobri oče, naš stari oče in tast, gospod Ivan Breznik posestnik in podnačelnik Meščanske korporaoije v Kamniku po dolgi mučni bolezni v 73. letu »roje starosti. Pogreb se bo vrSil v petek, 22. julija ob l/,4. uri popoldne i r, hiše žalosti na kamniško pokopališče na Žalah. V Kamnika, dne 20. julija 1931. Josip Breznik JSTuia Breznik, roj. Petek realčnl profesor sin a ha, sin. Jelka, Igor, Marko vnuki. 1166 Talafon it. SOS. St. po«. lok. ur. 11.0S1. OBRTNA BANKA v LJubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, IzvrSuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekači račun obrestuje s ■°lo od dne vloge do dne dviga. —-■ 453 88—18 talila D«lniika tiskarna« d, d. t Lfabliusi.