Ameriška Domovina Vil a NO. 113 A^e. G , ni našla nikjer širše pod-Zato i° ie vlada naglo od-1 a in prijela. Španski izvor S^NSACOLA, Fla. — Otok . el ob zahodni obali Flori-kj6 ^obil svoje ime po španski alJtei Izabeli. WeČinoma sončno, najvišja '»toatur, okoli 72. vodstvom Ceausescuja ta teden. Potrebo po takem bloku je Kitajec utemeljeval prav z istimi razlogi kot svoje dni Tito. Zato je lahko mogoče, da se bo nekaj malih držav, posebno iz Afrike, odcepilo od Titove skupine neuvrščenih in prešlo na kitajsko stran. Kitajska akcija ni zaenkrM nevarna organizaciji neuvrščenih. Ko pride Maova tovarišija v Združene narode, bo pa kitajska diplomacija začela takoj razdirati ostanke Titovega bloka. Tito se tega dobro zaveda, norda je tudi radi tega večkrat labe volje, saj je v idejo neuvrščenih zabil dosti deviz, ki jih e dobil v dar ali na posodo od svobodnega sveta. Nasvet ŽŠŠR Sadatu BEIRUT, Lib. — Javno se je Nikolaj Podgorny izognil vsaki pripombi o notranjih spremembah v Egiptu, ko je bil na obiska v Kairu pretekli mesec. Privat-io je predsedniku Egipta Sadatu “svetoval”, naj ne bo preveč crd s prijettim Alyjem Sabry-jem in tovariši, ki so obtoženi zarote proti vladi. Ali Sabry je znan kot prijatelj Sovjetske zveze in socializma, prav tako večina teh, ki so se z njim v zaroti povezali proti Sadatu. Italijanska volivna kampanja gre h koncu Nedeljske bčinske v o 1 i t ve . bodo pokazale, v koliko se je političen položaj v Italiji spremenil, če se seveda sploh je. RIM, It. — Do 8 milijonov volivcev bo lahko šlo prihodnjo nedeljo na volitve, da izberejo nove občinske odbore v velikih mestih kot Rim, Genoa, Bari in še 150 podobnih. Na Siciliji bodo imeli tudi pokrajinske volitve. Čeprav bosta dve tretjini volivcev lahko šli, kot pravijo tudi v Italiji, “na weekend izlete”, bodo volitve vendarle pomembne. Vsa italijanska domača politika se je namreč začela zopet majati. Vladna koalicija ni prevrne trdna, ker vlada prevelika zmeda v glavni stranki demokristjanov. To opozicija pridno izrablja, posebno komunisti. Pri tem ji ostali levičarji pomagajo. Nemir je tudi na desni. Posebno glasni so neofašisti, ki radi poudarjajo, da so samo oni sposobni vpeljati-red v italijansko življenje. Na levi si tako nalogo pripisujejo komunisti. Politični opazovalci sodijo, da bodo od tega imeli več korisit neofašisti kot komunisti. Hud boj bo posebno za mestni svet v Rimu, kjer vlada sedaj koalicija z Jeklarstvo na prvem mestu v rdeči Kitajski HONG KONG. — V času “velikega skoka naprej” so po Mao-vem navodilu ustvarjali po vsej Kitajski male peči za izdelavo jekla kar po dvoriščih. Uspeh tega napora na dolgo roko je bil malenkosten, preje zaviralen, HUDI BOJI V KAMBODŽI Močne severnovietnamske redne sile pritiskajo od vzhodne strani proti glavnemu mestu Kambodže Phnom Penim. Obe strani sta inVeli v teh bojih hude izgube. — V I Južnem Vietnamu pretekli teden 19 mrtvih ameriških vojakov. PHNOM PENH, Kamb. —• čih enot so približno iste kot Iz Clevelanda in okolice , • ,v,,. x x A—/ f ’ i x, IvclJIl U.-Lili eilUl SC ker Je zadrževal ustvaritev mo- Rdeči so včeraj mfitali rakete in(leden je_ derne jeklarske industrije. Od tedaj je minilo, že ducat let. Kitajska je v izdelavi jekla še vedno daleč zadaj, saj znaša letna produkcija le 18 milijonov ton naram 100 milijonov, ki jih je dosegla Japonska. Tako je razumljivo, da je vprašanje gradnje jeklarske industrije še vedno na prvem mestu kitajskega industrijskega napora. Na drugem je elektronika. V industrijskem pogledu je Kitajska šele na začetku poti. Modernih tovarn skoraj nima, večina teh dela s starimi stroji, ki jih je dobila Kitajska še pred revolucijo z Zahoda ali pa po tej iz Sovjetske zveze, dokler se ni z njo leta 1960 razšla. Silen napor kaže Kitajska v gradnji jedrskega orožja in prenosnih sredstev zanj, pa tudi v gradnji vsega ostalega orožja za svoje oborožene sile. Senat zopet zaplaval v inflacijske vode WASHINGTON, D.C. — Senat ie pretekli torek najprvo tvjcx viciua seaaj Koalicija z e-,----- J nim glasom večine. Zato nihče izglasoval besedilo že preje odo- mine na tri naselja na vzhodni strani glavnega mesta, kjer se že več dni vrše hudi boji. V torek so kambodžanske sile začele čiščenje močvirnega predela vhodno od mesta onstran reke Mekong. Naletele so na močan odpor severnovietnamske 9. divizije, ki naj bi imela glavni stan kakih 50 milj od glavnega mesta med plantažami na severovzhodni strani. Prišlo je do hudih in neposrednih spopadov na nož, v katerih so imeli Kam-bodžanci vsaj 80 mrvtih in ranjenih, rdeči pa še precej več. Uradno kambodžansko poročilo trdi, da so imeli rdeči v teh bojih ta teden skupno preko 400 mrtvih. Kambodža je poslala v boj svoje izbrane enote, polka Kam-bodžancev, ki so jih v Južnem Vietnamu organizirale in izvež-bale ameriške '“Posebne sile” za varovanje meje proti Kambodži, ko je bil tam na oblasti še princ Sihanuk in je ta na tihem sodelovala z rdečimi v vojskovanju v Južnem Vietna mu. Te enote so najboljše izvež-bane in ne more prerokovati, kdo bo brenega zakona, ki pooblašča ua“c 111 tudl najboljše oprem-prihodnji rimski župan. federalno upravo, da sme pora- Uene, poleg tega imajo v bojih Drugače se Italijanom ne go-|biti ^nesek $5‘5 za jav- z bdečimi dovolj skušnje, di slabo. V gospodinjstvu imajo lna deIa’ ki nai Pomagaj° omiliti kambodžansko topništvo je v tudi v revnih družinah pralne sedani0 brezposelnost. Isti dan sP0Padih z rdečimi včeraj mo-stroje, hladilnike, televizorje, pred vrati pa mini-avtomobile. Sliko kazijo le obupne stanovanjske razmere. Udobnih stanovanj manjka povsod, stanovanjska kultura je razvita samo v premožnejših plasteh italijanskega naroda. Tudi gospodarsko življenje ni slabo, vendar se že opažajo znaki, da je vrhunec dosežen. Gospodarsko stanje na volitve ne bo imelo večjega vpliva. Vojaške obveznosti bi se radi znebili WASHINGTON, D.C. — Črni vodniki so siti vojaške obveznosti ameriške mladine in so pripravljeni na vse, da bi se jo le rešili. Zato so nejevoljni na liberalne demokrate, ki nastopajo proti prostovoljni vojaški službi, ker da bi v tej služili v je izglasoval tudi zakon o povišanju plač vojaštvu za $2.5 bilijona. Nixonova administracija je predlagala v ta namen bilijon dolarjev manj. Lahko se zgodi, da bo Nixon radi tega vetiral zakon o povišanju plač vojaštvu. Glavno pri tem je, da v Kongresu ni padla niti beseda, odkod naj vlada dobi denar za nove bilijonske izdatke. glavnem le — revni, pretežno črnci. Dober del odgovornih ljudi v Kongresu in izven njega nasprotuje prostovoljni vojaški službi v poklicnih oboroženih silah s stališča, da je vsak sposoben državljan dolžan braniti svojo domovino. Dežela bo varna na zunaj in na znotraj tako dolgo, dokler se bodo ljudje tega načela držali in izpolnjevali. ralo p’onovno ustaviti ogenj, ko je prišlo do neposrednih bojev pehote na nož in je bila nevarnost, da bo streljalo na lastne enote. Kambodžanskim silam se je kljub močnemu obstreljevanju bojišča posrečilo odnesti večino mrtvih in ranjenih tovarišev, ki so v bojih v torek padli okoli vasi Prey Them, enega izmed štirih naselij v močvirnem svetu vzhodno od glavnega mesta. V teh bojih naj bi imeli rdeči okoli 200 mrtvih. Ameriška letala B-52 so napadla skladišča in oporišča rdečih v severovzhodni Kambodži. Pretekli teden 19 mrtvih SAIGON, J. Viet. — Vojno poročilo, objavljeno danes, pravi, da je v bojih v Južnem Vietnamu padlo pretekli teden 19 ameriških vojakov, najmanj v zadnjih 5 letih vojskovanja. Izgube južnovietnamskih in rde- Do večjih spopadov v Južnem Vietnamu je prišlo znova na področju tik južno od Demilitarizirane cone in v kotu med to in laoško mejo na področju Khe Sanha in doline A Shaw. Južnovietnamske sile so začele večjo vojaško operacijo na področju pri mestu Pleiku na Srednjem višavju, kjer so rdeči v zadnjih dneh napadali vojaška oporišča vzdolž meje proti Kambodži. V Laosu, kjer so rdeči utrdili svoje položaje, ko so zasedli Bolovansko višavje v njegovem južnem delu in s tem zavarovali del Hočiminhovih poti v skrajnem južnem delu Laosa, se je vojskovanje uneslo in rdeči predlagajo znova razgovore. Monzumsko deževje, ki je zdaj nastopilo, namreč ni posebno ugoden čas za bojevanje. Ali hodita Clifford in Xuan Thuy samo vsporedno proti miru? 'triPT A TYTTY T>* ■, ..... CLEVELAND, O. — Bivši obrambni tajnik Clark M. Clifford je v ameriškem političnem svetu dobro znana o-sebnost. Je sicer demokrat, toda ne prisega na vse, kar sklepa in odobrava demokratska politika, misli s svojo glavo, nikomur pa ne zameri, ako misli drugače. Ako ne bi bil tak, ne bi mogel pomagati bivšemu predsedniku L. E. Johnsonu iz zadrege, ko je ta iskal naslednika za McNama-ro. Vedel je, da se s Johnsonom ne strinja glede ciljev vietnamske vojne, pa je vendarle šel pomagat zvezni vladi, da se je lahko vojskovala do spremembe gospodarja v Beli hiši. Z Johnsonom se ni morda razšel glede načina vojskovanja v Vietnamu, ampak v načinu iskanja miru. To so v Washingtonu dobro vedeli. Kdor pozna Johnsona, pa ni rad zagovarjal Cliffordo-vih misli in iskanja miru, Cliffordu pa tudi ni bilo na tem, da jih poudarja pri vsaki priliki. Kot pri drugem, mu je tudi takrat njegovo stališče do vprašanja miru pridobilo mnogo prijateljev v o-beh strankah. Kot je Clifford tiho prišel v Pentagon, je tiho od tam odšel, ko so republikanci prevzeli federalno upravo, in molčal — do sedaj, kar je za ameriškega politika prilično dolga doba. Sedaj se je zopet oglasil in pri tem načel naj- na mir že do konca leta, kar na prvi pogled močno preseneča. Clifford ni mogel pri tem dati konkretnih dokazov, kako daleč je njegov optimizem utemeljen. Ako bi bil hotel to storiti, bi moral povedati mnogo podrobnosti iz virov, ki nočejo biti imenovani, tega pa ne sme napraviti. Clifford je tako resen politik, da ne pretirava, to pa tem bolj, ker nima političnih ambicij. Do določene meje mu torej lahko verjamemo, da bolj kočljivo vprašanje, kako izgledi za mir res taki, kot jih priti čim preje do miru v Vietnamu. Iz njegovih izvajanj na nekem shodu, ki jih je deloma prenašala tudi televizija, se pa da sklepati, da je Clifford že dolgo vrtal za kulisami, pri nas doma in na tujem, kot je sam trdil, kako Clifford vidi. Njegov načrt je tem zanimivejši, ker omogoča tudi skorajšnjo osvoboditev naših vojnih ujetnikov, kar jih je v komunističnih rokah. Iz previdnosti sodimo, da je prav v istem času, toda čisto slučajno, govoril na nekem priti do miru. Iskanje pota do sestanku v Parizu tudi glavni miru mu je odkrilo toliko no- delegat severnovietnamske vih vidikov, da je sedaj pre- vlade na pariški konferenci pričan, da je mogoče misliti Xuan Thuy o možnosti miru. V svojih izvajanjih je v glavnem ponavljal stare komunistične ideje, pa je vendarle dodal nekaj podrobnosti, ki se odmikajo od sedanjega uradnega rdečega stališča. Omenil je na primer, da je mir mogoč tudi sedaj, ko je v Sai-gonu na vladi vojaška diktatura Van Thieu-Ky. Dodal je, da vprašanje vojnih ujetnikov ni tako nerešljivo, kot dela videz. Pa še par drugih podobnih namigavanj je napravil. Bela hiša ni dala do tega trenutka še nobene izjave, ki bi obravnavala misli bodisi Clifforda bodisi Xuana Thuy-ja. Upajmo, da bo imela pri svojem odgovoru več sreče, kot jo je imel bivši predsednik L. B. Johnson, ki pač ni hotel biti predsednik takrat, ko bi Amerika sklenila “mir brez končane vojne”. I. A. Pakistan rešuje obtok denarja na svoj način ' KARACHI, Pak. — Pakistanska vlada ne uživa dobrega slovesa. Da ga ne zasluži, je sedaj zopet pokazala pri zamenjavi denarja. Zgodilo se je namreč tole: Ko so v Vzhodnem Pakistanu za nekaj dni vladali uporni Bengalci, so izpraznili tudi blagajne J vseh lokalnih bank. Ko je prišla pakistanska vojaška uprava, je našla prazne banke in blagajne. Bengalci so pobrali tudi vse bankovce po 100 in 500 rupij, te pa tvoiijo v Pakistanu okoli 60'< vsega denfarja v obtoku. Seveda je uprava vedela že v marcu, kdo je pobral bankovce, toda ni doslej storila ničesar. Sedaj je preko noči razveljavila vrednost vseh teh bankovcev, banke sol jih vzele iz prometa, dale pobotnice, ki bodo morda v par mesecih zamenjane za nov denar. Prebivalci se bodo morali boriti ves ta čas z vprašanjem, kako naj živijo. To ni edina nadloga, ki čaka prebivalce. Uprava je dala ugotoviti . v Vzhodnem Pakistanu številke serij denarja, ki so ga pobrali bengalski uporniki. Banke imajo sedaj spiske teh serij, ima jih pa tudi policija. Kdor se bo pokazal s temi serijami, mu grozi nevarnost, da bo ateriran, glede na to, ali je sploh bil v Vzhodnem Pakistanu ali ne. ZDA povečale pomoč Indiji za bengalske begunce WASHINGTON, D.C. — Stiska bengalskih beguncev v Indi-ji, trdijo, da jih je tam že preko 5 milijonov, je tolikšna, da so ZDA k prvi pomoči 2.5 milijonov dodale novih 15 milijonov, od tega 10 milijonov v hrani, 5 milijonov pa v gotovini. Na indijski poziv se je odzvalo več držav, ki so skupno brez /.DA darovale 26 milijonov. Sovjetska zveza je darovala živila in zdravila v skupni vrednosti 12 milijonov dolarjev. — Narodni gozdovi v Koloradu zavzemajo eno petino celotne površine države. PEIPING, Kit. — Včeraj je priletel sem na uradni obisk jugoslovanski zunanji minister M. Tcpavac. Seja— Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo, 13. junija, popoldne ob 1.30 redno mesečno, sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Vse članstvo je vabljeno, ker v juliju, avgustu in septembru seje ne bo. Seja je važna zaradi društvenega piknika v Izletniškem središču ADZ 18. julija. Podr. št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 13. junija ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Papir bodo pobirali— V petek in v soboto bodo šolarji sv. Vida zbirali papir v soli na Glass Avenue. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 S2Z so vabljene jutri, v petek zjutraj ob 8. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. *viary Starc. Pevska vaja— Pevski zbor Korotan ima v soboto, 12. junija, oh pol osmih zvečer pevsko vajo. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj omejil s 67: II glasovom število vpoklicev vojaških obveznikov v prihodnjih dveh letih na 270,000, od tega 140,000 v prvem letu, ostanek v drugem. Število je daleko nad tem, ki je zdaj v načrtu, toda vendar izraža jasno namere Senata omejiti vsako večje vojskovanje. — Senat je prav tako sklenil, da morajo obrožene sile označiti tiste, ki so se vdali vživanju mamil in jih skušati pozdraviti, predno jih vrne v civilno življenje. PARIZ, Fr. — Današnja 116. seja konference za končanje vojskovanja v Indokini ni prinesla nobene bistvene spremembe stališč in napredka. Kot doslej so tudi danes rdeči skušali sejo izrabiti za propagando. MOSKVA, ZSSR. — Kozino-navti v Salutu so odklopili naprave v vesoljskem vozilu Sojuz 11, kar naj bi pomenilo, da mislijo ostati v vesolju dalj časa. Vesoliski laboratorij Salut naj bi bil velik kot kak železniški voz in imajo kozmonavti v njem dovolj prostora za delo in življenje, pa tudi obiio zalogo vode in živil. Vesoljski laboratorij, ki kroži okoli Zemlje od 19. aprila, so kozmonavti z vžigom motorja pognali nekaj dlje v vesolje in ga tako zavarovali pred prenaglim povratkom v zemeljsko ozračje in — uničenje. MOSKVA, ZSSR— Predsednik vlade A. Kosygin je včeraj v volivnem govoru poudarjal sovjetsko miroljubnost in dolžil ZDA odgovornosti za zastoj v medsebojnih razgovorih. Posebej je obsodil ZDA zaradi Indokine in Srednjega vzhoda, pa tudi zaradi Srednje Evrope v zvezi z zadnjimi sovjetskimi predlogi. BONN, Nem. — Kancler W. Brandt je v parlamentu razkril, da je prišlo do sporazuma o prometnih zvezah med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo na zadnjem sestanku poslanikov 4 velikih sil pretekli ponedeljek. To naj bi olajšalo dogovor v ostalih spornih točkah glede položaja Zahodnega Berlina. j Ameriška Domovina /V'VI ■ ■/K- » v 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18nQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND Cl,ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO l No. 113 Thursday, June 10, 1971 Laoška fronta ne bodo mogle biti tudi čete plemena Meo, ki jim je na čelu general Vang Pao. Te so edine, ki pomenijo resen odpor proti rdečim akcijam v Laosu. V vojaško-političnem oziru igra pomembno vlogo tudi naše poslaništvo v Vietnamu. Naš poslanik Godley 111 mora namreč pristati na vsak novi cilj bombardiranja v Laosu. Njemu je učinek bombardiranja gotovo najbolj znan. V senatu to vedo in bodo gotovo porabili prvo priliko, da ga zaslišijo. Do zaslišanja bo moralo priti. Kongres bo moral končno dobiti podatke, da lahko presodi, ali brezpogojno strateško bombardiranje z navadnim strelivom res toliko vpliva na izide drugih vojaških operacij, kot mislimo. Gotovo ima strateško bombardiranje velik pomen za razvite dežele, kot je bila Nemčija, nima pa takega pomena v nerazvitih državah, kot je na primer Laos. Pojavilo se bo vprašanje, ali ne kaže najprvo presoditi, kakšne vrste bombardiranje naj pride v rabo v posameznih slučajih, ne pa zasipati z bombami civilno prebivalstvo v krajih brez posebne vojaške vrednosti in tako vpletati v vojskovanje popolnoma nedolžne civilne prebivalce. Morda bo ravno ta debata o pravilni rabi bombardiranja več vredna za svet kot pa izid sedanjega vojskovanja v Indokitajski. BESEDA IZ NARODA prosila bom Boga, naj vsem o-hrani zdravje, človekovo največje bogastvo. Matilda Ropret France Gorše CLEVELAND, O. — Poznani slovenski kipar profesor France Gorše, ki je od leta 1952 do pred kratkim živel v Združenih državah, je na letošnji binkoštni ponedeljek priklical v življenje v Kortah na Koroškem svojo lastno galerijo in stalno razstavo ne- Laoškemu kraljestvu že Francozi niso pripisovali posebne neodvisne vloge. Ta državica je bila zanje prometno in gospodarsko zaledje za Vietnam in Kambodžo. To vlogo naj bi Laos imel tudi po francoskem umiku iz Indokitajske, pa mu je zgodovina namenila še novo nalogo: postal je vo-jaško-prometno zaledje za vojskovanje v Indokitajski. Pomen Laosa kot vojaškega zaledja se je menjal; kakor se je spreminjalo vojskovanje, se je spreminjala tudi laoška vloga v njem. Laoški vojaški pomen se je najprvo pokazal 1. 1964. Takrat so namreč začele padati nanj ameriške bombe. Napada samega niso izzvali Amerikanci. Kot je znano, naj bi Laos postal in ostal nevtralno ozemlje v sporih mednarodne politike v Vietnamu. Je to tudi postal, ni pa ostal nevtralno ozemlje v sporih mednarodne politike o Vietnamu. Je to tudi postal, ni pa ostal. Iz centralne laoške vlade so odšli laoški komunisti Pathet Lao in spravili pod svojo oblast severovzhodni del dežele. Laoška vlada je sicer protestirala, toda morala je to stanje priznati. Uprlo se je pleme Meo komunistični oblasti, njega je pa začela 1. 1965 podpirati ameriška CIA, seveda ne s četami, ampak z bombardiranjem krajev, kjer so taborili laoški komunisti. Ameriški bombniki so prihajali nad severni Laos deloma iz Tajske, deloma iz Vietnama in z ameriških letalonosilk v Ton-kinškem zalivu. Bombardiranje v začetku ni bil prehud bič za severni Laos. Ameriški bombniki so imeli takrat dosti posla z bombardiranjem Severnega Vietnama. V Laosu so samo podpirali defenzivno vojskovanje plemena Meo, obenem pa podirali Hočiminhova pota iz Severnega Vietnama preko Laosa na jug. Ko je Amerika ustavila bombardiranje Severnega Viet- ... , , ,. . . , , . v . » .vt . svoie kiparske umetnosti v nama, so prišli za severni Laos težki časi. Ameriško vojno |, , * letalstvo se je vrglo z vso silo na uničevanje Hočiminhovih x'm °i)Ub osenem zuPniscu-poti, posebno na odseku skozi Laos. Bombardiranje se je vršilo z vojnih letališče ZDA v Tajski in v Vietnamu, deloma pa tudi z letalonosilk. Intenzivnost bombardiranja se je stopnjevala od meseca do meseca. O njem je nekaj več poročalo evropsko, posebno francosko časopisje, manj pa a-meriško. Nekaj resnice o njem smo zvedeli šele zadnjih 12 mesecev, ko se je, senat začel zanimati, kaj je z letalskimi nastopi v Laosu. Debato v senatu so porabili tudi drugi kritiki bombardiranja. Ni jih malo med njimi, ki trdijo, da je bombardiranje hujše kot katerokoli v drugi svetovni vojni, saj so naša poveljstva pošiljala dnevno do 700 bombnikov na primeroma majhen del majhne dežele. O posledicah bombardiranja še niso izginili vsi sledovi. Nedotaknjene so še ostale vse porušene vasi in mala porušena mesta, ki jih je zadelo bombardiranje, daleč od doma so pa tudi begunci, ki so bežali bolj pred bombami kot pa pred vojaškimi operacijami na laoškem ozemlju. Begunci morajo še danes živeti v primitivnih taboriščih v hudi stiski. Višek je doseglo bombardiranje v letih 1963 in 1969, kar je pognalo do začetka 1. 1970 okoli 700,000 domačinov v begunstvo. Tretja doba bombardiranja, ki traja še danes, se je začela z začetkom vojskovanja v Kambodži. Za vojskovanje v Kambodži imajo zaenkrat komunisti samo eno pot, ki jim omogoča prevoz orožja, opreme in prehrane s severa na jug: Hočiminhova pota. Na uničevanje te poti so se južno-vietnamske sile vrgle z vso silo, vendar se jim “laoška ofenziva’’ ni posrečila. Južnovietnamska ofenziva v Laosu je pokazala še nekaj drugega, na kar svet ni bil preveč oozoren. Postala je očiten dokaz, da se z bombardiranpem v Laosu ne dajo doseči vsi vojaški cilji brez izjeme. Ako bi se dali, bi bila vietnamska ofenziva v Laosu nepotrebna. To dejstvo je dalo svež povod za senatno debato, ali se je bombardiranje Hočiminhovih poti s tako intenzivnostjo sploh obneslo. Saj je bilo jasno, da so vietnamski komunisti po vsakem intenzivnem bombardiranju hitro zakrpali vsaj za silo vse, kar so bombe pokončale. Komunisti so pri tem še razširili prometno mrežo skozi Laos proti jugu in zahodu z novimi zasilnimi stranskimi potmi. Saj druge podlage ne more imeti njihova najnovejša želja, da spravijo pod .svojo oblast ves Laos vzhodno od črte Luang Prabang-Pakse. Ako uresničijo ta načrt, bo postala vlada Suvane Fume navadno okrajno glavarstvo za glavno mesto Vientiane. Vse’drugo bo pa že pod komunisti. Tretja faza bombardiranja Laosa še ni končana. Trajala bo tako dolgo, dokler se ne bo odločila usoda Kambodže. Kipar iorše ustanovil lastno gaterijo v Kortah pri Železni KapSi na Koroškem WEWS, Kanal 5, to nedeljo, 13. junija 1971, med 1. in 2. uro. Prisrčna hvala tudi vsem številnim obiskovalcem in obisko- , ,, ,, v , in* bilo prizaneseno med drugo sve- valkam našega koncerta. Res ste 1 b Odhaja v pokoj! CHICAGO, 111. — Dobro poznani in spoštovani g. Martin Pečarič je 25. maja obhajal svoj 65. rojstni dan in odhaja v pokoj. Za to priliko mu je sin Pavel z ženo Ireno in ostalimi Pečaričevimi pripravil lepo “presenečenje”. Zbrali so se vsi Pečaričevi pri Pavlu na vrtu, kamor so povabili tudi mnogo prijateljev, med katerimi sva bila tudi midva z možem. Bili smo številna, vesela družba v dobrem razpoloženju in vsega je bilo dovolj, kakor na ohceti. Med nami je bil tudi znani Joe Gomilar s svojo harmoniko in nam igral prelepe slovenske melodije. Pečaričev oče je doma iz Drašč* pri Metliki v Beli krajini. Zgleda še prav mladeniško in bi mu človek ne prisodil njegovih let. Ako se pomeša med sinove, moraš kar dobro pogledati, kateri ima že šest in pol križev za seboj? Izdajajo ga le njegovi srebrni lasje. Kakor mnogim tudi njemu ni Odnos kristjana do danainje družbe “Živimo v času silnih družbenih sprememb — pravi sv. oče Pavel VI. v svoji zadnji socialni okrožnici “Octogesimo adveni-ens” — in ko se obzorje človeka neprestano na novo oblikuje, se tudi ustvarja položaj, ki bo lahko za človeka postal usoden. Človek brezmiselno izkorišča naravo in jo uničuje, pri tem pa se izpostavlja nevarnosti, da bo sam uničen. Je to socialen pojav širokih razmerij, ki zadeva vso človeško družino in kateremu v nasprotju z obema ideologijama, ker priznava Boga, enostransko usmerjenost človeka in človeka pojmuje kot svobodno bitje z lastno odgovornostjo. Kljub temu pa se dobijo danes kristjani, ki jih privlači socializem, v katerem hočejo najti težnje, ki so lastne njih veri. Zlasti poudarjajo voljo do pravičnosti, solidarnosti in enakosti, ki da preveva socialistično ideologijo. Tu je treba pred vsakim sodelovanjem biti gotov, da mora tudi kristjan posvetiti vso'sc1 zajamčene vrednote kot svo-svojo pozornost, saj je soodgo-'koda, odgovornost in odprtje do voren za skupno usodo člove- duhovnega sveta, ki edini lahko se v izrednem številu odzvali našemu vabilu ter napolnili obsežno farno dvorano. Prisrčna hvala za to res veliko in lepo podporo! Slovenski fantje Lepe Je bilo WIOKLIFFE, O. — Res je lepo, ko se zbere toliko ljudi na Slovenski pristavi, lepo vselej, a še lepše in mnogo bolj razveseljivo je, ko se na stotine ljudi zbere na spominski dan naših narodnih mučenikov. Tdžko je izraziti pravo hvaležnost Vam vsem, dragi Slovenci in Slovenke. Vi ste, ki nam dajete nekako krepost, nekak pogum na delu za ideale, za ka- tere so dali svoja življenja slovenski fantje — domobranci in Otvoritve se je udeležilo solastniki, ljudi, ki so prihiteli od blizu inJ Slovenska žena, slovensko de-daleč. Slovesno odprtje je s po- ^e> ponosni smo na vas in na membnim in tehtnim govorom lepo opravil obirski provizor č. g. Tomaž Holmar. Slovesnosti dogodka je dal močan poudarek nastop domačega pevskega zbora, ki je ubrano zapel dve koroški narodni pesmi in s tem dal kulturni okvir kulturnemu dogodku. Sedaj, ko je galerija in razstava v njej že nekaj časa odprta, je vidno, da je natelela v koroškem kulturnem življenju na lep odmev. Razstavljenih del je petdeset, dopolnjuje jo deset risb in monumentalni osnutek v rjavi kredi za eno reliefno kompozicijo in dve novejši deli, skupaj trinajst del, ki še nikjer niso bila razstavljena. Kipar France Gorše, ki ima sicer svoje stalno bivališče v New Yorku, si je v Kortah na Koroškem ustvaril prijetno u-metniško pribežališče. “Galerija Gorše”, v kateri bodo razstavljena njegova dela, naj bo deležna velikega števila obiskovavcev v lepem gorskem zatočišču koroške zemlje! Čestitamo! M. L. ‘‘Slovenski fantje” so zahvaljapjo CLEVELAND, O. — K uspehu našega koncerta je mnogo pripomogel dirigent g. dr. Jerko Gižinčič, za kar smo mu “Slovenski fantje” zelo hvaležni. Prav tako se tudi toplo zahvaljujemo osobju kuhinje in bare, obema inženirjema za odlične vaša dela. Rano v jutro ste se podale na pristavo, da preskrbite za telesne potrebe naših mnogih prisostvovalcev spominske proslave. Ker ne moremo navesti imen vseh žena, ki so pomagale v kuhinji, in teh, ki so darovale pecivo, se na tem mestu vam vsem skupaj iz globočine srca naj lepše zahvaljujemo. Vsekakor moramo omeniti gospo Resmanovo, katera je imela skrb glede kuhinje. Hvala, gospa Resman, za Vaš trud in za Vaš čas! Nekak žar vsemu spominu napravijo narodne noše, njih o-kraski, jih lepota te ponese nazaj v rodne kraje. Hvala vsem, ki ste bili v narodnih nošah. Nemogoče je nam se zahvaliti vsakemu posamezno, zato: Iskrena hvala vsem! Vidva, slovenski mož, slovenska žena, sta, ki ohranjata to, kar hoče komunizem uničiti: BOGA, VERO, DOMOVINO. Za Tabor: F. O. Iz Mišnice se je vrnila EUCLID, O. — Nedavno sem se vrnila iz Euclid General bolnišnice, pa sem še vedno pod zdravniško oskrbo. Vsem številnim prijateljem, ki so me obiskali v bolnišnici, vsem, ki so mi poslali različna darila in tovno vojno. Kot zaveden Slovenec, veren katoličan se je postavil po robu komunizmu. Leta 1945 je moral zapustiti svojo drago domovino, ljubo ženo in mlado, številno družino ter iti po svetu neznano kam? Preko mnogo gorja in težav ga je pot pripeljala v Ameriko. Sam je bil tukaj več let. Spominjam se, ko je bil vedno v skrbeh, kako se ima mama z otroci doma? Pet sinov, dve hčerki. A vse je dobro vzgojila, kar lahko vidimo danes, in za kar ji gre vsa čast. Starejša sinova Martin in Pavel sto jo prva “popihala” za očetom, kakor hitro sta malo od-rastla. Nekje preko Karavank sta se pritihotapila v svobodo. Odšla sta v Kanado, ker ta ju je takoj sprejela, za Ameriko je bi lo pa treba čakanja. Pavel si je pozneje našel življenjsko družico v Chicagu in se preselil sem. Martin se je poročil in ostal v Kanadi Po mnogih letih je očetu u-spelo dobiti za seboj ženo in mlajše otroke. Sin Jože je ostal doma, moral je odslužiti vojake in se družini pridružil pozneje. Tako so bili vsi v svobodnem svetu. Pečaričeve v Chicagu vsi poznamo in jih radi imamo. Saj so družina, da malo takih. Vsi so dobri, verni in pridni. Vsi srečno poročeni, vsi imajo lepo urejene domove, le sin Peter je še fant. Pravi, da se je tudi naveličal samskega stanu ter nas vabi na ohcet v juliju. Veselje jih je videti, kako se razumejo in si med seboj pomagajo s pravo bratsko ljubeznijo, katere žali Bog danes tako zelo primanjkuje na svetu. Vse to je gotovo zasluga skrbnih staršev, ki so svojo družino tako lepo vzgojili v tistih razburkanih časih, povrh še ločeni po sili razmer. Res so lahko ponosni na njo in Bogu hvaležni za uspeh. Tudi mi smo preživeli že mnogo veselih ur pod Vašo streho in bili deležni Vašega gostoljubja. Mislim, da še nihče ni šel od Vase hiše, da bi ne bil prijazno sprejet in gostoljubno postrežen. C če kaj radi prinesejo liter dobrega, češ takšnega pa Belokranjci znamo narediti. Prav lepa Vam hvala! Vam, Pečaričev oče, želimo še mnogo veselih rojstnih dni ter da v sreči in zdravju uživate cvetje vsem, ki so mi poslali pozdrave, se prav prisrčno zahva-|svojo zasluženo pokojnino dolgo lim za njihovo pozornost in do-ivrsto let. Uživajte sonce in svež broto. | zrak ter se veselite s svojimi Človek šele v bolezni spozna j vnuki! prave prijatelje. Nihče ni nam- Anica Tasner Kar bogat ribji lov svetlobne efekte na odru in I reč v stiski rad sam, pozabljen Naše čete so boja za Kambodžo ne udeležujejo, primero-jvsem. ki so pomagali k uspehujin zapuščen. Torej res: Bog potna malo naše vojno hrodovje, nekaj več pa naše vojno le-'našega koncerta. vrni! talstvo. Naši bombniki bodo še naprej skušali ne samo pod- | Slovensko javnost opozarja- Hvala rev. Zariutiču od župni- WINNIPEG, Man. — V vodah pirati južnovietnamske in kambodžanske čete v spopadih mo, da nastopimo z dvema toč- Je sv- Pavla, rev. J. Celesniku od Manitobe nalove povprečno let-S komunisti bodo še naprei bombardirali Hočiminhova ^ama na televizijskem progra-ISv- Kristine in duhovnikom od no rib v vrednosti 6 milijonov pota kot po sedanji navadi. Prepuščene svoji usodi seveda mu POLKA VARIETIES, Sv. Križa za obiske. Molila in dolarjev. štva.” Današnji človek si želi zlasti pravičnosti in enakosti. Vendar sta ti dve dobrini še marsikje nepoznani, če ne celo zasmehovani, drugod pa se jih je le navidez in formalno priznava. Prav evangelij pa je tisti, ki poudarja spoštovanje do revežev in da se jih mora vk j učiti v družbo: privilegirani naj bi se odpovedali določenim pravicam in dali svoje dobrine bolj velikodušno na razpolago drugim. Kdo ne vidi v tem osnovni prispevek krščanskega duha, ki pomaga uveljaviti človeško hre-penjenje po ljubezni? Ljubezen do človeka, prva vrednota v zemeljskem redu, zagotavlja mir, tako v družbi kot med narodi, in utrjuje bratstvo. Ta ljubezen vabi tudi k večji pravičnosti v razdeljevanju dobrin tako znotraj narodnega občestva kot v mednarodnem obsegu. Najbolj važno poslanstvo pravice pa je — in to smo že ponovno rekli, pravi sv. oče —, da se da vsakemu narodu možnost razvoja v okviru sodelovanja, daleč proč od uporabe sile ali težnje po gospodarski in politični nadvladi. Ljudje se želijo rešiti dveh stvari: neprestanih potreb in odvisnosti od drugih. Toda ta osamosvojitev je možna le tam, kjer se človek dokoplje do notranje svobode, ki ga razpoloži za službo drugim. Kjer te manj-ko, tudi revolucionarne ideologije ne dosežejo drugega kot spremembo gospodarja; ko pridejo novi ljudje na oblast, se hitro obdajo s predpravicami, o-mejijo svobodo in uvedejo nove oblike krivice. Danes se nudijo ljudem razne vrste modelov, ki naj bi družbi zagotovili čim večjo mero javne blaginje. Javna blaginja ni le v gospodarski dejavnosti. Ta je lahko vir bratstva in znamenje Previdnosti, če je v službi človeka; lahko pa, če se z njo pretirava, tudi svobodo uniči. Zato mora imeti na družbenem in gospodarskem področju, tako v narodnih kot mednarodnih odnosih, zadnjo besedo politična o-blast. V skladu s svojim poslanstvom se mora politična oblast vedno truditi, da najde rešitev za odnose med ljudmi. Kristjan se mora v to delo vključiti in najti soglasje med evangelijem in lastnimi izbirami. Pri vsem tem pa je treba razvijati čut za odgovornost, ki je — kot je že podčrtal papež Janez XXIII. v okrožnici “Mati in Učiteljica” —- osnovna zahteva človeka in konkreten ■ način izražanja njegove svobode. Ko pa hoče kristjan živeti svojo vero v politični dejavnosti, ki jo pojmuje kot službo bližnjemu, si ne sme sam sebi nasprotovati ter se pridružiti ideološkim sistemom, ki radikalno ali v bistvenih stvareh nasprotuje-jo njegovi veri in evangelijski zamisli človeka. Kristjan zato odklanja marksistično ideologijo, njen brezbožni materializem, njeno dialektiko nasilja in dušitve osebne svobode, njeno zanikanje nadna-ravnosti v zgodovini človeka; odklanja pa tudi liberalistično idelogijo, ki sicer poveličuje individualno svobodo, toda ji ne postavlja nobenih omejitev. Krščanska vera je v tem oziru jamčijo celostni razvoj človeka. Nekateri kristjani pa se tudi sprašujejo, hi mar marksizem v svojem zgodovinskem razvoju prišel že do take stopnje, da se da z njim v določenih primerih sodelovati. Na to je treba reči sledeče: danes ima socializem več obrazov. Za nekatere je še vedno po* ziv k razrednemu boju, ki ga je treba nadaljevati, čeprav brez upanja na uspeh, brez prestan-i ki jih Cerkev oznanja, da ne ho postal plen sistema, čigar totalitarizem bo odkril vse prepozno> če ne bo pravočasno spoznal njega korenin. Kristjan naj skrbno opazuj6 slabe strani teh ideologij, ki so že razkrile, kjer so na oblasti kot npr. birokratični socializem, tehnokratični kapitalizem in avtoritarna država, pa bo hitro uvidel, da te ideologije nis° male zadovoljno rešiti velikeg3 človeškega problema sožitja v pravičnosti in enakosti. Sicel pa, kako naj se ti vrednoti uv6' ijavita sredi materializma, eg°' izma in težnje po nasilju, ki t£ ideologije spremljajo? Zato se v današnji družbi p1'6' mnogi zatekajo k oporekanj3’ ne da bi kaj novega ali boljšeg3 nudili. Da se izognejo lastni odgovornosti v sedanjem času, se predajajo neki utopični sliki bodočnosti. Prav sredi tega oporekanja Pa je mesto za kristjana, ki more in mora postati glasnik Boga, & je postal človek zato, da pomag3 človeku v njegovem zgodovh1' skem in psihološkem procesu, v katerem se borijo m menjavaj0 svoboda in omejitve, težina gre' ha in dih Duha. Razgibanost krščanske vere zmaguje nad ozkosrčnostjo čl° veškega samoljubja. OpogurI1 ijen od moči Kristusovega duh3 in oprt na upanje se bo kristj30 trudil, da zgradi novo človešk0 mesto, miroljubno, pravično ^ polno bratstva. Toda pričakov3 nje “nove zemlje” ne sme krisi jana oslabiti v njegovi voljb obdeluje to zemljo, temveč mora spodbujati k naporom rast nove človeške družine, kateri se bo že dalo zaznati e sev prihodnjega sveta. K. G« , PRANCE BEVK: V mestu gorijo luči “S Kristino ni najboljše”, je Mozaika zategnila in povesila oči. “Moj Bog! Torej ima že otroka?” “Ima Dvojčka. Pa to še ni najhujše.” “Jezus, Marija!” je soseda sklenila roke. “Ali je umrla?” “Umrla ni”, je Rozalka še kuje zategnila in merila v ženin obraz, ki je bil siv kakor stena. “Pomračilo se ji je.” Žena se je kar zašibila in se sesedla na klop. Stemnilo se ji je, izba se ji je divje vrtela Pred očmi. Napela je vso silo svoje volje, da se ni onesvetila. Tegoba, ki jo je obšla, je bila Prevelika, da bi bila mogla zajokati. , “Ali je v norišnici?” je zašepetala. Rozalka je samo prikimala. Zena se je dvignila, kakor da ne more prestajati na mestu, a Se je od slabosti iznova sesedla. “Saj je bila že od nekdaj nenavadna”, ji je tožeče prišlo čez Ustnice. “Vedno je bila drugačna ko drugi otroci. Pa ,— kako Se je zgodilo?” “Kdo ve!” je Rozalka vzdihnila. “Do zadnjega, skoraj do Zadnjega je bila taka kakor po navadi. Le shujšala je bila in Zelo resna je postala. Gospodinja, pri kateri je stanovala, Pravi, da je ponoči vstajala in vzdihovaje hodila po sobi. Podrti je srečala onega ničvredneža. Menda ga je še zmeraj ktiela rada. Nihče ne ve, kaj ji le rekel ali storil, da je pobesnela. Nenadoma so jo zgrabile Porodne bolečine, prepeljati so 1° morali v bolnišnico ...” Premolknila je. Žena je gle-predse in premikala 'Ust-n'Ce> kakor da v mislih ponavlja besede. “Skrbelo jr je, kako se bo poživila”, je končala Rozalka. ^e z enim otrokom je križ, a *u kar dvojčka... Ne čudim se, se ji je pomotilo.” Soseda je topo prikimala. “Kje sta otroka?” je dvignila obraz. “Eden je umrl, drugi je v Svetišču.” Ženo je mučila žalost, grenka prb in bridko očitanje. Zakaj ^ Ubogala moža? Če bi bila hčer iskala, bi se to morda ne bilo godilo. Ril je že mrak, ko je prišel teož domov. “No, kako je?” je vprašal Ro-Zalko po pozdravu. . “Slabe novice je prinesla”, ga te žena pogledala s solznimi 'temi. “Lahko si mislim”, je verjel, a mu je že vse jasno, ako ženo e pogleda v obraz. “O tem mi ^te ni treba praviti”, se je jezno 'tebrkal. “Ne maram slišati.” “Nič si ne moreš misliti”, so ženi nejevoljno poblisknile “Hujše je, kakor če bi nam umrla.” ^iož se je zavzel in vprašujoče gledal Rozalko. Izpreletela P te mrščavica. 'Kako — hujše?” , “Med norci je”, je ženi brid-„°stno, a hkrati ostro zapel glas. b tega si ti kriv. Ce bi me bil JteRl, da bi jo bila obiskala . .. h.°^a ti nimaš srca! Ti nikoli ^ imel srca!” .. Resede so bile hude, žena se j11 ie prestrašila, ko so ji prišle ^ Ust. Toda morala se je olaj-morala mu je povedati, kar dolgo nosila na srcu.. Moj Bog, res?” si je otrnil pot s čela. (i ‘mel je predse. Obiskat jo pojdem”, mu je j, a žena mehkeje ko prej. pteoj jutri se odpravim na pot. v°troka prinesem domov, da s vedel. Naš je, ne bom ga 5Pa pri tujih ljudeh.” 1 ji odgovoril, le brada se Letošnja romanja tezel Str mu je krčevito potresla. Dvignil se je in upognjen počasi odšel skozi vrata. Izginil je v mraku, ki je nalegal na drevje. Pozneje, ko je Rozalka odšla, je žena stopila za vogal hiše in dolgo strmela v noč. “Slišiš!” je poklicala. “Kaj je?” se je oglasilo iz teme. Mož je sedel pod košatim drevesom, glava se mu je sklanjala globoko na prsi. Ko je žena prišla do njega in počenila, je poiskal njeno roko in jo molče stisnil. S tem je izrazil vso bolečino. ’ 14. Rozalka je sosedo pospremila v norišnico. Sredi velikega vrta so stale čisto nove, temnorjave niše. Ta dan ni bil določen za sbiske, a ker je žena prišla od ialeč, je niso zavrnili. Rozalka =e je poslovila. “Nisem sama,” je pogledala po sebi, “lahko bi ni škodovalo.” Soseda je ostala nma v čakalnici. “Počakajte”, ji je rekla paznica v beli halji. “Kmalu pride.” In je odšla. Žena je sedela sključena, na rolenih je držala črno torbo, v materi je prinesla hrušk. Tistih rumenih in sladkih, ki jih je Kristina že nekdaj najrajši jedla. Vso pot je razmišljala, kaj naj bi ji še kupila, da bi jo razveselila. Ko je dospela v mesto, je bila tako zmedena, da je na vse pozabila. Zamislila se je. Obšla jo je čudna bridkost in jo upognila, brada se ji je naslonila na roke. Zapeklo jo je v očeh, a je premagala solze, ozrla se je okrog. Miza s stoli, bele stene, na katerih so visele pokrajinske slike. Velika okna so gledala na vrt, na katerem so rasla drevesa in grmovje, ki mu ni vedela imena. Skozi bele, gosto nabrane zastore na šipah je sijalo jesensko solnce; bilo je videti, kakor da se preceja skozi gosto sito na mizo in na pod. Zaslišala je korake in se vsa zdrznila, dvignila se je kakor na povelje. Kristina je obstala na vratih, paznica jo je z rahlim sunkom potisnila v sobo.. Prestopila se je le za korak ali dva, nato je iznova obstala. Saj bi je mati skoraj ne bila spoznala. V modrobeli črtkasti obleki, izpod katere se je bridko odražala suhota njenih udov, ji je bila tako zelo tuja. V okviru ostriženih las, ki so ji razmršeni padali na ušesa in na lica, ji je bil obraz še bolj podolgovat ko prej in tako zelo bled, tako upadel, kakor da ga ji je do konca izmozgalo trpljenje. Globoko vdrte oči so ji gledale mračno, a na dnu zenic ji je ležalo nekaj kakor siv pepel ugaslega plamena. Mati jo je gledala, gledala, kakor da le počasi spoznava svojo hčer. Hotela se je premakniti, stopiti k nji, toda zgrabila jo je nenadoma taka velika tegoba, da so ji bili udje kakor omrtveli. “Kristina!” je vzkliknila z mehkim glasom; iztežka je zadrževala solze. Hči jo je dotlej opazovala nepremično, kakor da je ne pozna, niti najmanjša poteza se ji ni zganila na obrazu. Šele na materin vzklik se je rahlo zdrznila in se zmedena ozrla okoli sebe. “No, pozdravi!” ji je rekla paznica. “Kaj samo gledaš?” Prestopila se je, preložila skorjo kruha, ki jo je bila prinesla s seboj, iz roke v roko, nato je z istim topim izrazom kakor prej ponudila materi desnico. Nič ni rekla, zastrmela je v raskave prste svoje roditeljice, ki je niso izpustile. (Dalje prihodnjič) LEMONT, 111. — Kresna nedelja, 27. junija 1926, je bila za katoliške Slovence v Ameriki zgodovinski dan. Ob enajsti uri dopoldan se je začela slovesnost kronanja lemontske podobe Marije Pomagaj. Podobo je kronal ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. S kronanjem podobe lemontske Marije Pomagaj se je uradno in slovesno začela božja pot v Lemontu, na ameriških Brezjah (AM 1926, št. 7. July, stran 226). Slovesnost se je vršila na prostem, na istem prostoru, kjer se sedaj zbiramo med romanji pri glavni romarski maši. Pri slovesnosti so bili navzoči ti duhovniki: P. Regalat Čebulj, OFM, provincial iz Ljubljane; p, Kazimir Zakrajšek,’ OFM, komisar, ki je imel svoj urad v Chicagu; župnik C. Zupan, OSB, iz Puebla, Colorado; župnik V. Kragl iz Frama pri Mariboru; ljubljanski kanonik dr. Mihael Opeka; Ivan Štrajhar, župnik iz Jolieta. Po evangeliju je imel škof Jeglič govor, o katerem poroča Ave Maria: Pred leti sem kronal čudodelno podobo Marije Pomagaj na Brezjah; danes bom pa tukaj na ameriških Brezjah krbnal po čudodelni podobi narejeno sliko kličete po telefonu: St. Mary’s Retreat House 1400 Main Street Lemont, Illinois 60439 (Area Code 312) 257-5102 a 257-2494 Fr. Danilo Sedlar Omejitev izdatkov za vojskovasije v Laosu WASHINGTON, D.C. — Po treh in pol ure tajnega razpravljanja v Senatu o vojskovanju v Laosu je dejal sen. S. Symington, ki je zahteval to sejo, da bo predložil omejitev izdatkov ZDA za vojskovanje v Laosu na 200 milijonov dolarjev v novem proračunu. ZDA so posegle v Laos še v času predsednika Kennedyja, dejansko celo že pod Eisenhower jem. Položaj se je slabšal iz leta v leto in Kennedy je upal Laos urediti s posebnim dogovorom v Ženevi leta 1962. Dogovor je proglasil Laos za nevtralno državo s koalicijsko vlado desničarjev, sredincev in levičarjev. Levičarji so vlado kmalu zapustili in boj se je začel znova. Zadnje dni je vodnik levičarjev princ Sufanuvong pozval predsednika kraljeve vlade, naj Marije Pomagaj. Nato so lepo poskrbi, da bodo ZDA preneha- razložili pomen tega obreda in zakaj zasluži Marija, da je kot Kraljica nebes in zemlje kronana. Ta dan je pomemben tudi za Baragovo zadevo. Pri kosilu za goste — škofa in duhovnike — je p. Regalat Čebulj, provincial, prosil, da bi poslali v Rim prošnjo, da bi bil naš rojak Friderik Baraga, indijanski misijonar, prištet med svetnike. Vodilna misel letošnjih romanj bo: Marija in današnji svet. Spored slovenskih romanj pri Mariji Pomagaj v Lemontu: Od 3. do 4. julija: Vseslovensko le bombardirati Laos, nakar bo mogoče o b n o viti nevtralnost Laosa in koalicijsko vlado. Slični predlogi v preteklosti niso privedli do nobenega dogovora, tudi od tega si ne obetajo veliko. Nihče namreč ne verjame, da bi Severni Vietnam umaknil iz Laosa svoje čete, dokler je vojna v Vietnamu. Število teh čet je ocenil predsednik laoške vlade princa Suvana Fuma pred časom na 60,000 mož. tudi v drugih oblikah. Tako ni uprava dovolila, da pridejo na prazne župnije patri od zunaj, dočim domačih duhovnikov še ni dosti na razpolago. Turistični promet žrtev zagrizenega nacionalizma BERLIN, Nem. — V Zahodnem Berlinu se je našlo 5,100 Nemcev, ki bi bili radi šli na počitnice v Varno v Bolgarijo, pa jim je sovjetska in vzhodnonemška z a g r izenost preprečila ta načrt. Letala, ki bi morala turiste prenesti v Varno, niso dobila dovoljenja za pristanek v Varni. Ko je za to zvedela sosedna Romunija, je turistom takoj ponudila svojo luko Constanzo in še nekaj ugodnosti pri potnih stroških. Bolgarski tujski promet je pa moral molče požreti jezo nad takim postopkom tovarišev iz Berlina in Moskve. Ognjenik Etna se umiril SANT ALFIO, Sic. — Ognjenik Etna še kaže življenje, toda njegove vulkanske sile pešajo. Strokovnjaki mislijo, da se bo kmalu popolnoma umiril. Drugi so še večji optimisti, trdijo, da je bil to zadnji velik ognjenikov izbruh in da bo treba smatrati njegovo delovanje za končano. Da je ognjenik zopet prišel do življenja, je treba pripisati nabiranju plina pod zemljo, ki je končno našel pot do žrela in začel bruhati lavo. Računajo, da znaša škoda, ki jo je ognjenik napravil v zadnjih dveh mesecih, približno $8 milijonov. Kitajci na Dunaju DUNAJ, Avstr. — Kitajska je bila pri svojih pogajanjih za vzpostavitev rednih diplomatskih stikov z nevtralno Avstrijo silno “razumevajoča” in popustljiva. Nič ni omenjala pri njih vprašanja Formoze, kot je to storila pri takih pogajanjih z drugimi državami. Sodijo, da v F*eipingu računajo na to, da jih Avstrija ne bo Portugalska vlada v sporu z Belimi očeti RIM, It. — V portugalski koloniji Mozambik je red Belih romanje.— Na to romanje so'očetov igral važno vlogo ne sa-tudi povabljeni mlajši iz Cie-! mo med portugalskimi priseljen-* velanda in drugod in ako jih ci, ampak tudi med domačini, motila pri ustanavaljanju večje- bo dovolj, bomo imeli poseben Njihovi misijoni so spadali med ga obveščevalnega središča za ugledne v Afriki. Red se ni vti- Evropo v okviru poslaništva na kal v politiko, se pa tudi ni dal Dunaju. V Parizu in v Bernu ni- izrabljati od portugalske upra- so za take kitajske načrte kazali j ve za politične namene. nobenega razumevanja. Beli očetje so na primer rabi- ------o----- li v stikih ^ domačini njihove dialekte, ne pa portugalskega ^ “Oil IA I \JY \2111 [ KŽ jezika, kot je to zahtevala od ---- lem letu — ob pričakovanju devalvacije dinarja. Takšni “šefi” pa so velikokrat samo kvalificirani delavci, včasih pa niti nimajo nikakršne kvalifikacije! Leta 1945, ko so kvalificirani delavci zaslužili okoli 3000 starih dinarjev, so šefi zaslužili kakih 40 odstotkov več; pet let za tem je bila razlika med enimi in drugimi že okoli 80-odstotna; pred 10 leti so kvalificirani delavci zaslužili okoli 25,000, šefi pa okoli 50,000 starih dinarjev, zdaj pa zaslužijo kvalificirani delavci okoli 100,000. šefi pa kar za 200 odstotkov več. Ob tolikšnih razlikah so tudi nekateri novinarji ugotavljali, da razlike niso prevelike. Posledice pa so takšne, da si je moral marsikateri d e 1 a v ec zategniti pas, marsikateri njegov otrok je moral opustiti izobraževanje na srednji ali visoki šoli; šefi pa so si medtem gradili vikende in vse svoje sile usmerjali v rekreacijo- Seveda so tudi razponi med najnižjimi in naj višjimi prejemki preveliki in so se že raztegnili na razmerje 1:10. Prišli smo že tako daleč, da lahko u-gotovimo, da niti v kapitalističnih deželah ni tolikšnih razlik. Ob tem pa naši direktorji niso niti delničarji niti lastniki tovarn, ampak so samo uslužbenci in upravniki, ki pa se tako radi imenujejo za direktorje, pa naj bo obrat še tako neznaten. RTV in dnevno časopisje venomer poudarjata, da je treba pogledati predvsem na delavce z nizkimi dohodki. Ali ne bi tega raje storili v praksi in odpravili neupravičene razpone in neupravičeno prisvajanje sredstev, ki so skupna last? ■ (Delo, Ljubljana, 13. marca 1971) ka Otona Župančiča. — Doma je bila iz znane Kessler j eve družine. Rodila se je 12. febr. 1895. Opravila je ekspertno akademijo na Dunaju. Njeno literarno delo obsega mladinske pesmi in mladinsko prozo. Njena “Vesela abeceda” je izšla v 3 izdajah; povestica “Lupinica” pa je doživela že tudi prevod v srbohrvaščino. Za prozo “Mla-ost pod Gorjanci” je dobila 961 Trdinovo nagrado. Zavarovanje proti ognju CHARLESTON, S.C. — Prva zavarovalna družba proti požarom je bila ustanovljena tu leta 1736. MALI OGLASI WILLOWICK — LASTNIK prodaja čisti bungalov s 3 spalnicami, klet z rekreacijsko sobo, družinska soba, priključena garaža. Kličite 943-0401. -(114) V najem E. 75 severno od St. Clair Ave., 4 velike sobe, 2 spalnici, kopalnica, prenovljeno, $65 mesečno. Otroci dobrodošli. HE 1-8613, EX 1-3900, LA 4-9565 (116) LASTNIK PRODAJA Zidano ranch hišo z 5 spalnicami in dvojno priključeno garažo na 2 aker zemlje na Chardon Road, Willoughby Hills. Več posebnosti. Kličite za sestanek in dajte ponudbo 943-3139 ali 481-6072 program zanje. 11. julija: St. Stephen’s Lodge KSKJ; od 17. do 18. julija: Romanje Slovenske ženske zveze; 25. julija: Romanje Društva sv. Ane KSKJ in Prekmursko romanje; 7. in 8. avgusta: Romanje ZOD iz Clevelanda; njih portugalska uprava. Tudi štfi zaslužijo za 200% več na drugih področjih so očetje kot delavci 22. avgusta: Pilgrimage, Corpus j branili človeške pravice domači- V času, ko si na vse kriplje Christi Parish (angleško); |nov. Sredi maja, so člani miši- prizadevamo, da bi obvladali po-29. avgusta: Pilgrimage, St. Ge-1jonskega reda dobili od portu- ložaj, ki je nastal po devalvaci- orge’s Parish (angleško); 5. september: Baragova nedelja, romanje fare sv. Štefana, MEDENI PIKNIK. * Prenočišče, kosilo in večerjo v Romarskem domu je treba re- galske uprave ukaz, da se mora- ji, in stabilizirali gospodarstvo, jo v 48 urah začeti seliti iz Mo- premalo obravnavamo razna od-zambika. Radi tega je 40 patrov stopanja pri delitvi in divjo rast že zapustilo 10 župnij, ki so osta- osebnih dohodkov nekaterih šele prazne. Drugi jim bodo mo- fov in podšefov. Množica tak-rali slediti. šnih šefov se je s svojim oseb- Sovražnosti portugalske upra- nim dohodkom povzpela na ra- Ljubljanski in mariborski študentje-zgodovinarji na Koroškem CELOVEC, Avstr. — Konec prejšnjega meseca in v začetku tega so bili na Koroškem pod v o d s t v om svojih profesorjev študentje zgodovine z Ljubljanske univerze in mariborske pedagoške akademije. Ogledali so si kraje, ki so pomembni v slovenski zgodovini, tako Krnski grad, Gospo Sveto, Krko, Breže, Osoje, Otok, celovški muzej, knežji prestol in tako dalje. Obiskali so tudi Djekše, Globasnico in kraje v Podjuni. Prenočili so pri Miklavžu v Bil-čovsu, zadnji dan svojega obiska pa so se sestali v Globasnici s koroškimi rojaki. Pesnica Vera Albrechtova umrla Dne 25. pret. meseca je umrla v Ljubljani slovenska mladinska pesnica in pripovednica Vera Albreht, žena rajnkega pesni-ka, pripovednika in prevajalca I rana Albrehta, po svoji sestri V najem 5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345. (115) Zakonca Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St. Kličite 486-4265 (115) Hiša naprodaj V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500. Kličite: 442-7862 (115) zervirati. Prosimo, da pišete ali ve do Belih patrov so se kazale ven direktorjev, zlasti v pretek-1 Ani pa svakinja rajnkega pesni- Hiše naprodaj Nova ranch hiša, 3 spalnice, v Euclidu, polna klet, južno od Lake Shore Blvd. $26,900. Zidana condominium hiša, 2 spalnice, v dobrem stanju, preproge. $18,500. Ranch hiša, 3 spalnice, vse na enem, odprte stopnice za zgoraj za več sob, razvedrilna soba, garaža za 2 kare. Harris pri Highland Rd., dobro zgrajena hiša, aluminijasta obloga, 3 spalnice, priključena garaža, polna klet, pripravno za veliko družino. Samo $25,900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (115) Lastnik prodaja dobro hišo v Euclidu, 3 spalnice, klet, dvojna garaža, lep cvetlični vrt, lepa okolica. Za pojasnila kličite 731-6838. -(116) Lastnik prodaja Dva lepa lota, vsak 50 x 160 čevljev, na Yosemite Drive, Chardon Hill. Kličite 541-5821. (114) LUNA 16 IN LUNOHOD 1 — Na levi je slika vesoljskega vozila Luna 16. na desni pa replika Lunohoda 1. s katerim raziskujejo Rusi Lunino povi-šino od preteklega novembra. Luna 16 je poletela na Luno, tam pristala, nabrala nekaj Lunskega prahu in se z njim vrnila na Zemljo.- Obe vesoliski vozili sta nekaka avtomata, Luno so vodili ves čas z Zemlje, prav tako vodijo tudi Lunohoda 1. Obe vesoljski ladji oziroma njihovi repliki sta bili nedavno razstavljeni v Moskvi. Lastnik prodaja v Euclidu bungalov, 3 spalnice, 2 kopalnici, zgotovljena klet, pokrita terasa, priključena garaža, lepo zasajen vrt, več drugega. Trdna cena $29.900. Kličite za ogled: 731-2128 -(114) Hiša naprodaj V fari Marije Vnebovzete, School Ave., okolica, hiša za 2 družini, 4-4, 2 spalnici vsaka, 1 garaža, dober dohodek, spodaj na novo dekorirano. Lastnik pomaga financirati, 541-7011. (2,4,7,10,11,15,17 jun) C;= . Š?Ir' N* : ^ • ALEXANDRE DUMAS j Grof Monte Cristo Hm,” pravi Morcerf, “danes' Luki, in zdaj mi je javil svoj že drugič odklanjate obed pri ' moji materi. To mora biti sklep, gospod grof. Monte-Cristo se strese. “O, tega ne mislite,” pravi; ‘‘sicer je pa tukaj dokaz.” Baptistin vstopi in obstane pričakuje pri vratih. '“O vašem obisku nisem bil obveščen, ali ni res?” “Vraga, vi ste tako izvanreden človek, da za to ne morem jamčiti.” “Vsaj uganiti nisem mogel, da me ne povabite k obedu?” “Da, kar se tiče tega, imate prav.” “Torej poslušajte! Baptistin, kaj sem vam rekel zjutraj, ko sem vas poklical v svoj kabinet.” “Naj zaprem grofova vrata, kakor hitro odbije ura pet,” odvrne sluga. “Naprej?” “O gospod grof...” pravi Albert. “Ne, ne, popolnoma se hočem oprostiti tega skrivnostnega paj prihod. Znanci, katere dobi človek na potovanju, so poželjivi: na vseh krajih zahtevajo prijateljstvo, katero jim je človek slučajno enkrat nekje izkazal. Kakor da bi omikani človek, ki zna z vsakomur, naj bode, kdor hoče, občevati kako urico, ne imel vedno v kakem oziru izjem! Ta dobri major Cavalcanti si hoče ogledati Paris, katerega je videl samo 'enkrat mimogrede, in to še v času cesarja, ko je šel tu skozi zmrzovat v Moskvo. Dam mu do » \ \ v-v-v•v