COLOVEVE iFIFOllilACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XI. DECEMBER 1982 2 6 3 3 6 0 ST. 12 (125) r Zaključujemo leto 1982 Značilnost leta, ki se steka, je predvsem v tem, da je že nekaj let s strani družbenih dejavnikov priporočana ustalitvena (stabilizacij ska) naravnanost začela spričo nepopustljivega in neodložljivega pritiska dolgov v tujini, na nekaterih področjih resnično delovati. Žal se je do sedaj ustalitveno delovanje vse bolj uveljavljalo v smereh vsesplošnega omejevanja, manj pa so bile ostvarjene težnje po realnem povečanju celokupnega družbenega proizvoda, po povečanju vseh vrst proizvodnje in storitev, s posebnim poudarkom na tistih panogah, ki brez ali z minimalnim uvozom lahko bistveno povečajo izvoz — posebno njegov konvertibilni del. Nadalje ugotavljamo preskromne rezultate v ustalitvenih naporih pri povečanju produktivnosti, pri racionalizacijah tehnoloških postopkov, pri zmanjšanju in skrajšanju raznoraznih mogočih in nemogočih papirnatih postopkov, skratka pri vseh problemih, ki nam ekonomsko neutemeljeno povečujejo cene naših proizvodov, katerih pa inozemski kupci našega blaga in storitev niso pripravljeni sprejeti in plačati. Ker nismo ostvarjali povečanega izvoza, ki bi nam omogočil odplačati obveznosti in pokriti za proizvodnjo in skupne potrebe nujen uvoz, je pač prihajalo do omejevanja uvoza, kar je kot posledica odraz težav v proizvodnji, pa tudi pri preskrbi artiklov široke porabe. Delovne organizacije kemične dejavnosti, za katero je značilen in žal potreben precej večji uvoz iz kon-vertibile, kot je pa možen izvoz naših izdelkov na ta tržišča, so bile z redkimi izjemami postavljene v položaj, v katerem se objektivno ni bilo možno boriti za doseganje in pre-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) seganje resolucijskih in planskih povečanj proizvodnje, temveč smo se borili za čimvečje zmanjšanje padca proizvodnje. Tričetrtletni podatek kaže, da so v letošnjem letu delovne organizacije predelovalne kemije dosegle proizvodnjo samo na nivoju 92 %, od proizvodnje v istem obdobju leta 1981. V Colorju smo v letu 1980 še uspeli povečati proizvodnjo za nepolne 3 %, medtem ko je v letu 1981 že ostala samo na nivoju iz leta 1980, je pa v letošnjem letu po stanju ob koncu novembra dosegla le 98 % proizvodnje iz istega obdobja leta 1981. V TOZD Smole je ta dosežek 97,7%, v TOZD Premazi pa 98,6 %. "V j '■? Z obsegom proizvodnje je samo po sebi povezano ostvarjanje dohodka, t. j. tiste finančne kategorije, ki kaže ekonomičnost poslovanja posamezne delovne organizacije. Po dohodku odmerjajo obvezni obračuni, na osnovi družbenih dogovorov posameznim delovnim kolektivom pravice na obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ter za poslovni in rezervni sklad. V letu 1981 smo pri nas v Colorju dosegli dohodek, ki je predstavljal 24,7 % celotnega prihodka, v tričetrtletju 1982 pa nam je le-la padel na 21,8 %. Vzrokov za to je lahko več. Glavni vzrok je vsekakor v tem, da smo glede na družbeno kontrolo cen naših izdelkov le-te lahko manj povečali kot so se povečali naši stroški poslovanja. Ob tem ugotavljamo, da nastopajo glavna povečanja pri raznoraznih dajatvah družbenega značaja (SIS, zavarovanja, davki, članarine, bančne obresti ipd.) in pri surovinah, povzročenih po vplivu razvrednotenja dinarja neposredno pri vseh uvoznih, posredno pa tudi pri vseh domačih materialih in storitvah. Na višino dohodka vpliva tudi izvoz. Znano je, da v naših pogojih poslovanja redkokatera DO izvaža svoje proizvode z istim ostvarjenim dohodkom, kot ga lahko doseže na domačem trgu. Naš izvoz na konvertibilno področje se je v letu 1982 povečal skladno z usklajenim planom SISEOT in smo ga vključno z oktobrom dosegli s 112%, ob koncu novembra pa smo presegli že tudi letni plan. Drugačno stanje imamo pri klirinškem izvozu. Zmanjšani družbeni interes za to izvozno področje, pa tudi manjši interes Color-ja, vsled pritiska kupcev v smeri izenačevanja cen s svetovnimi cenami, je povzročil padec v vrednosti te kategorije našega izvoza. V letu 1982 bomo izvozili le za okrog 9 milijonov C1 $, kar predstavlja samo okrog 60 % vrednosti izvoza iz leta 1981 na to področje. Pri uvozu so se močno odrazili ustalitveni ukrepi, ki so zelo zožili prostor možnega uvoza. Od planirane potrebe konvertibilnega uvoza 14,6 milijonov US $ in v okviru SI- COLOR 2 SEOT usklajenega plana 10,1 milijonov US g, smo do konca oktobra uspeli ostvariti le 80 % dinamike dovoljenega oziroma možnega uvoza. Vzrok temu je predvsem odlok zveznega izvršnega sveta, ki je zmanjšal izvoznikom pripadajoči razpolagalni delež deviz od 65 % na okrog 30 %. Nas je najbolj prizadel ta ukrep posredno s prizadetostjo turističnih DO, ki spričo tega zmanjšanja niso bile več sposobne izpolniti združevanja deviznih sredstev, ki so jih predvideli sklenjeni samoupravni sporazumi. S pojačanimi aktivnostmi združevanja deviznih sredstev po čl. 67. deviznega zakona znotraj repro-verig smo sicer nekaj tega zmanjšanja deviz nadoknadili in se tako ob koncu oktobra z 99 % realiziranega uvoza z 1 % zaostankom le približali nivoju konvertibilnega uvoza v letu 1981. Klirinški uvoz nam daje tako po obsegu, kot po asortimanu izrazito manj pomembne možnosti, pa še te bomo v letu 1982 uspeli ustvariti kljub velikim naporom, le na nivoju 75—80 % u-voza iz leta 1981, tj. nekje med 2,5 —3 milijone C1 dolarjev. Izvajanje investicijskih del je bilo v tem letu osredotočeno na rekonstrukcijo mešalnice. Vsa dela naj bi bila zaključena v I. četrtletju 1983, z izjemo rešitve problemov pnevmatskega transporta in avtomatskega tehtanja. Ti problemi so nastali potem, ko nam je omejena možnost uvoza te tehnologije in o-preme onemogočila s projektom predvidene rešitve. Sedaj skušajo strokovnjaki Colorja, v povezavi z raznimi strokovnjaki domačih raziskovalnih institucij in delovnih organizacij priti do primernih tehničnih rešitev in z izdelavo ustrezne domače opreme pripeljati do konca projekt rekonstrukcije mešalnice. Nadaljnja investicija, ki predstavlja tudi jedro Colorjeve srednjeročne investicijsko-razvojne dejavnosti, je projekt povečanja kapacitet za proizvodnjo sintetičnih smol (7. reaktor) z napravami za skladiščenje in doziranje anhidridov ftalne in maleinske kisline in projekt rekonstrukcije peči in napeljav, ter toplotno regulacijskih naprav za ogrevalni medij vseh reaktorjev. Vsi potrebni projekti so bili pripravljeni do oktobra tega leta, kreditni a-ranžman z Gospodarsko banko je bil predpisan še v septembru. Investicije smo prijavili v oktobru pri SDK in v novembru začeli z gradnjo. Vzporedno z deli na teh dveh naših osrednjih projektih so tekla dela tudi na manjših projektih. Od teh bi omenili zagon sortirnice za trdne odpadke in stiskalnice za papir in plastiko, s čemer dajemo svoj doprinos k družbenim naporom za zbiranje sekundarnih surovin. Nadalje smo dokončali dela pri razširitvi nakladalne rampe za železniške vagone in utrditvi tal pri zunanjih skladiščih fasade. S temi deli smo izkoristili še obstoječe razpoložljive zemeljske površine in se tu- di na zahodu dotaknili tovarniške ograje. Posebej je potrebno omeniti rekonstrukcijo dovodnih in odvodnih cevi pri naših predzemeljskih cisternah za skladiščenje topil in olj. S temi deli smo pristopili k realizaciji prepotrebne sanacije tega, dokaj zahtevnega problema. Ta dela bomo postopno nadaljevali in jih vse bolj usmerjali v nadaljnjo izgradnjo nadzemnih skadišč za vse vrste naših tekočih surovin. Naš SOZD Kemija je v letu 1982 že vseskozi redno posloval. Organizacijsko je sicer doživljal še nekoliko nedorečenosti (Belinka), sicer pa smo s skupnimi napori le osnovali interno banko, ki je začela s poslovanjem in tudi nam v Colorju že pomagala s finančnimi sredstvi pri zaključenju finančne konstrukcije za projekt razširjenja proizvodnje sintetičnih smol. Po začrtanem programu dejavnosti SOZD smo pripravili in sprejeli temelje plana skupne srednjeročne dejavnosti vseh članic SOZD in pripravili analizo ter izhodišča za nadaljevanje skupnih akcij na področju ekonomskih odnosov s tujino. V pripravi je tudi analiza stanja na področju prekrivnosti proizvodnih programov posameznih članic. Ta dokaj občutljiv in zahteven problem bo vsekakor potrebno začeti obravnavati. Pri tem pa bomo morali ravnati vsi obzirno in pametno v vseh pogledih, predvsem z željo in ciljem, da bodo dobljeni rezultati dokazovali ekonomsko upravičenost in ob vsem ne bodo povzročali v končnem rezultatu občutka kakršnekoli objektivno ocenjene prizadetosti posamezne TOZD in njenih delavcev. V letu 1981 poživljena dejavnost in povezanost naše DO s Skupnostjo krajevnih skupnosti Medvode, se je tudi v tem letu uspešno nadaljevala. Opažamo pa nove kvalitete, ki se pojavljajo predvsem spričo organizacijskega utrjevanja novo ustanovljenih krajevnih skupnosti na širšem področju medvoške regije. Tako posamezne KS, kot tudi posamezne DO in med njimi tudi Color, pa se bomo morali vse bolj zavedati,, da živimo drug ob drugem, da zavisimo drug od drugega in da bomo v bodoče vse bolj tudi drug drugega potrebovali. Leto, v katerega bomo kmalu vstopili, nam bo po objektivni presoji prineslo nešteto težav. Ob resolucijah, ki jih že imamo in so po marsikaterih postavkah dokaj optimistične, še vedno čakamo na najvažnejše opredelitve pogojev gospodarjenja v letu 1983. Med najpomembnejšimi je novi devizni zakon, ki bo tudi za DO Color opredelil skoraj najvažnejše elemente, ki bodo imeli bistveni vpliv na to, koliko in kako bomo uvažali in izvažali, od tega pa bo neposredno zavisel tudi asortiman in nivo proizvodnje. Vsekakor bodo potrebni tudi naši dodatni napori na področju konvertibilnega izvoza, medtem (Nadaljevanje na 3. strani) Odgovor na delegatsko vprašanje »Zakaj prihaja do kasnitev rekonstrukcijskih del v obratu mešalnica« Sprejeti načrti rekonstrukcije v letu 1980 z aneksom k investicijskemu programu iz leta 1977 so sloneli na takratnih veljavnih predpisih o uvozu investicijske opreme. Program je predvideval uvoz opreme iz ZRN za pnevmatski transport sipkih materialov in njihovo šarži-ranje ter šaržiranje tekočih surovin. V šaržirnici je po programu predvidena visoka stopnja avtomatskega vodenja tehnološkega procesa. Takoj po sprejetju aneksa na DS in potrditvi v LB .so se pričeli razgovori o dobavi z znanim proizvajalcem tehtalnih in pnevmatsko transportnih naprav s firmo Pfister. Tehnološko tehnični in komercialni razgovori so bili hitro zaključeni, tako da je bila pripravljena in podpisana pogodba že 10. 10. 1980. Na osnovi predhodne parafirane pogodbe smo zaprosili pri SISEOT za soglasje, ki smo ga prejeli 29. 7. 1980 z veljavnostjo do 31. 10. 1980. Vendar je Narodna banka takoj po prejetju soglasja prenehala sprejemati prijave za uvoz, zato kljub zagotovljenim finančnim sredstvom v času veljavnosti soglasja SISEOT (Nadaljevanje z 2. strani) ko bomo skušali zagotoviti devize za potrebni uvoz po združevanju v repro-verigah, po povezovanju s turističnimi, lesnimi in živinorejskimi organizacijami, nekaj pa bomo pridobili deviz tudi z lastnim izvozom. V letu 1983 bo Color slavil 75-let-nico svojega delovanja. Ta jubilej bomo skušali, čeprav v težkih gospodarskih okoliščinah dostojno o-beležiti in proslaviti, ker to je naša dolžnost do tradicije in delovnih ter razvojnih uspehov firme do delav--cev, ki so nam Color predali v u-pravljanje in do delavcev, katerim bomo vsak ob svojem času našo DO v bodočnosti predajali. Na kraju se obračam na vse delavke in delavce — člane kolektiva s povabilom, da v teh težkih časih čimbolj strnemo vrste, enotni poprimemo naš jugoslovanski in tovarniški voz naloženih in nakopičenih težav ter z angažiranostjo in dobrim, poštenim delom, vsak na svojem mestu in po svojih sposobnostih, doprinesemo svoj . obvezni in solidarnostni delež za dobrobit skupnosti in vsakega posameznika. Z željo, da bi vse pred nas postavljene naloge čim uspešnejše opravili, želim z vsemi svojimi sodelavci, vsem članom kolektiva, vašim svojcem in članom vaših družin, u-spehov, sreče,, zdravja in zadovoljstva v novem 1983. letu! Milivoj Hladnik posla nismo mogli realizirati. Podaljšanja soglasja pa nismo uspeli pridobiti. Takoj, ko je bilo jasno, da so z uvozom opreme težave, smo pristopili k rešitvam z domačimi proizvajalci avtomatske elektronske in strojne opreme. K sodelovanju smo pritegnili ISKRO — DO Avtomatika, Ljubljana in Kovinarsko, Krško, tako da bi skupaj s pomočjo inženiring organizacije Smelt sprojek-tirali in izdelali opremo, ki bi nadomestila opremo iz uvoza. S pogovori smo pričeli v drugi polovici lanskega leta in po dolgotrajnem usklajevanju strokovnih stališč, organiziranju ogledov podobnih naprav in z organiziranjem preizkusov odločili, da pridobimo ponudbe za tisti del naprav, ki ne zahtevajo novih tehnoloških in tehničnih rešitev. Pri preizkušanju transportirani a TiCh v pnevmatski napravi v Serpenici se je pokazalo, da običajna naprava ni primerna za njegov pnevmatski transport. Preizkus je pokazal, da se TiCh močno lepi na stene, posebno na krivinah in na ta način zamaši cevovod. Na tej,osnovi so se odločili Kovinarska, Smelt, Iskra in Color, da nadaljujejo s preizkušanjem, s tem, da se prijavi, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije razvojno inovacijska naloga s ciljem rešitve tehnološko tehničnih problemov. S preizkusom teh-talnega sistema na disolverskih posodah pa problemi, ki so nastali, niso nerešljivi in Iskra meni, da jih bo rešila brez težav. Zaradi vsega naštetega smo razdelili celotno vlaganje v 2 fazi, in sicer: 1. faza: Rekonstrukcija šaržirni-ce, tehtalni sistem, avtomatizacija in doziranje iz dnevnih silosov. 2. faza: Izgradnja in postavitev skladišča sipkih materialov v silosih in pnevmatski transport do dnevnih silosov. I. faza je že v projektu, projekti za II. fazo pa bodo izdelani na osnovi rezultatov inovacijsko razvojne naloge. Prva faza naj bi bila končana konec 1. 1983 in postavitev bi omogočila normalno proizvodnjo, s tem, da bi pnevmatski transport sipkih materialov začasno nadomestila obstoječa dvigala. Predvidevamo, da bodo rezultati za drugo fazo znani že do 1. julija 1983, kar bi pomenilo, da bomo investicijo zaključili že v prvi polovici leta 1984. Za prvo fazo smo v oktobru že sklenili pogodbo, tako da dobavni rok že teče. Vsa dela po sklenjenih pogodbah bodo predvidoma zaključena do konca leta. Zakasnitve lahko nastanejo le pri elektroinstalacijah zaradi velikega pomanjkanja na tržišču, vendar najkasneje do konca januarja. Za obratovanje v ribalnici bomo pridobili uporabno dovoljenje. Za okrnjeno obratovanje v delno dokončani šaržirnici je imenovana posebna skupina tehnologov, ki mora proučiti vse možne improvizacije proizvodnje do zaključka montaže prve faze. Predračunska vrednost del, ki bodo končana letos bo predvidoma znašala 94 milijonov din. Predračunska vrednost prve faze znaša 24,5 milijona din. Za drugo fazo še nimamo točnega podatka, ocenjujemo pa, da bodo stroški znašali okrog 25 milijonov din. Za ventilacijo in ogrevanje starega dela mešalnice smo v fazi zbiranja ponudb. Predvidevamo, da bo realizacija teh del v prvi polovici leta 1983. Vodja investicijsko razvojnega sektorja. Koželj Vid, dipl. ing. Omejitve hitrosti nihče ne upošteva, zato nekateri predlagajo, da se uredi pločnik. Drugi trdijo, da je že itak dovolj sprehajanja po tovarni ter da je potrebno motoriziranim »divjakom, katere poznamo, stopiti na prste ... COLOR 3 Splošni vplivi na ekonomičnost proizvodnje premazov V naši DO smo se odločili, da skupno s specializiranim zavodom (ZOP) pripravimo projekte, ki bodo v prihodnosti pripeljali do boljših poslovnih rezultatov. Ti projekti so me spodbudili, da objavim prevod članka »Splošni vplivi na ekonomičnost proizvodnje premazov«, avtorja Fredericka K. Daniola, ki je bil objavljen v reviji Journal of Paint Tech-nology, Vol 45 No 577, 1973. Članek je povzetek s predavanja avtorja na seminarju: Ekonomija v industriji premazov. Avtor je ustanovitelj in predsednik firme »Daniel Products Co.«, Jersey City. N.J. Študiral je na Univerzi v Berlinu, Hamburgu, Zii-richu in Londonu in je specialist za koloidno kemijo. UVOD Cilj proizvajalcev premazov je, kot pri vseh ostalih proizvajalcih, doseganje največjega možnega o-stanka dohodka. To pa je funkcija mnogih med seboj odvisnih faktorjev, med njimi: 1. Prodajno-tržna politika 2. Kvaliteta proizvoda in cena 3. Tehnične usluge 4. Raziskave in razvoj 5. Stroški izdelave Zadnji faktor je najbolj problematičen, zato ga bomo natančneje osvetlili. V najbolj enostavni obliki stroški izdelave predstavljajo: cena surovin, embalaže, direktne ljudske ure ter skupno imenovana - »izdelovalna nadgradnja« (manufacturing overhead), ki vsebuje: dajatve, e-nergijo, zavarovanje, zaloge, vzdrževanje in popravila itd., kakor tudi nadzor, kontrolni laboratorij in amortizacijo. Mnogo organizacij sešteje ta del letno in ga porazdeli po kilogramu proizvoda. S tem seveda ne dobijo resničnih stroškov za posamezne izdelke. Tega se sicer zavedajo, vendar je natančnejši izračun običajno nedosegljiv. Večje organizacije uporabljajo natančnejše metode in dobijo seveda realnejše podatke, zlasti za izdelke, ki jih izdelujejo v večjih količinah. Tudi tu obstajajo težave, zlasti ko proizvajamo izdelke količinsko in kvalitetno različnih šarž. Vprašanje je, kam vkalkulirati režijsko delo. Še težje pa je z neproizvodnim časom med posameznimi šaržami, ki v določenih primerih znesejo tretjino potrebnih ljudskih ur. Prav tako je težavno vkalkulirati material in ljudske ure za korekturo kvalitete. V nekaterem primeru so potrebne ljudske ure, da sledimo vsem tem spremembam glede na standard z računanjem stroškov predrage, v primerjavi z dohodkom, ki bi iz tega sledil. Zato tudi večje organizacije uporabljajo aproksi-mativne kalkulacije stroškov. Sta COLOR 4 pa še dva razloga, da stroškom ne sledimo natančno: 1. Prodajna cena ne sme bazirati samo na stroških. Diktirati jo mora tržna konkurenca. Zakaj torej natančne stroškovne kalkulacije? 2. Vse metode kalkulacij imajo resne osnovne pomanjkljivosti: pri vseh se sprašujemo: kaj je?, in nič kaj bi bilo, če bi bili stroški... In to je ekonomsko merilo, na katerem je potrebno primerjati rezultate. Oziroma povedano drugače, važno je vedeti, kakšni so stroški pri obstoječem načinu izdelave in poslovanja, toda važnejše je vprašanje: je obstoječi način izdelave in formulacij najboljši za doseganje maksimalnega dohodka? Na tem mestu obravnavamo nekaj faktorjev, ki odgovarjajo na zgornja vprašanja. KOLIKO IN KAKŠNE NAPRAVE? Na to vprašanje se ne da odgovoriti enostavno. Dano bo nekaj pravil, ki pa so v glavnem odvisna od vrste in velikosti oddelka. V tehnološko razvitih državah, kjer je ljudska ura draga in kapital o-bičajno poceni, je ekonomsko u-godno zagotoviti toliko strojev in naprav, kot jih lahko uspešno zaposlimo. Za primer, da potrošimo 50.000 dolarjev za moderen transport materiala in pri tem prihranimo dva delavca, je investicija polno amortizirana. Običajno pa taka investicija zamenja več kot dva delavca. Podobna razmišljanja veljajo za mline,, egalizacijske posode itd. I-meti 5 ali 6 mlinov, kjer povprečno delujejo štirje, je važna prednost. To dovoljuje občasno neobratova-nje določenih strojev ob polni zaposlitvi delavcev in imamo rezervo za specialne produkte oz. barvne skupine. S tem prihranimo čas in denar za pranje in ni prisoten ri-zik za kontaminacijo. Rezervni stroji nam tudi nudijo kapacitete za obratovanje »ob konicah« s porabo 10—15 % nadur, kar je opti-mum z ekonomskega in psihološkega stališča. Očitno pa ni dovolj, da zagotovimo samo dovolj kapacitet na splošno, morajo biti tudi primerne vrste. Tu x imamo v mislih tip in velikost, glede na število menjav, oz. glede na razmerje volumen šarže : volumen stroja. LINIJA ALI FLEKSIBILNOST? V moderno zasnovani proizvodnji premazov se običajno izogibamo starejšega koncepta »naredi vse sam« in nekatere intermediate izdelujemo v posebnih oddelkih oz. jih kupujemo. Med njimi celo tako zahtevne proizvode, kot so niansir-ne paste. (Ekonomsko upravičenost nabave niansirnih past avtor podrobno razlaga v članku: »Econo-mic and Technical Parameters of Pigment Dispersion«, ter tu v povzetku poudarja, da je za celokupno večjo učinkovitost celotne industrije premazov potrebno, da se določeni proizvajalci specializirajo samo za niansirne paste, ker jih tako seveda izdelujejo v večjih količinah.) Pri tem višje nabavne stroške pokrivajo z različnimi direktnimi in indirektnimi prihranki v obliki splošne večje učinkovitosti instaliranih naprav, manj inventarja in manj odpadkov pri nabavljenih polproizvodih, kot včasih tudi z boljšo kvaliteto le-teh. Lahko pa i-mamo tudi v lastni organizaciji specializirani oddelek dispergiranja (Dispersion House — organiziran po pigmentih in ne po premazih). Pri tem je potrebno poudariti, da so peščeni mlini učinkoviti za lahko dispergirajoče pigmente, nikakor pa ne za težje. In to tako zaradi učinkovitosti kot kvalitete. (Moč obarvanja pri organskih pigmentih). Po mojem mišljenju imajo nekateri večji proizvajalci dosti preveč velikih egalizacijskih posod, disperzerjev, mlinov ter premalo naprav srednjih in manjših velikosti. Celo največji proizvajalci ne morejo biti brez manjših enot, četudi ločeno od linijskih postrojenj. Potemtakem v vsakem primeru potrebujemo določeno sipanje naprav po velikosti. In ne nazadnje vedno potrebujemo pilotne naprave za vse vrste strojev v proizvodnji. Te se bodo uporabljale tako za manjše šarže, kot za pilotne poskuse. Povečevanje (scale-up) iz laboratorijskih na proizvodne naprave brez pilotnih naprav potroši dosti časa in materiala. IZKORIŠČENOST NAPRAV Slej ko prej se zgodi, da je potrebno povečati kapaciteto oddelka. Takrat je običajno pred vodstvom vprašanje: novogradnja ali reorganizacija? Običajno je glede na stroške cenejša reorganizacija. Cilj bo dosežen zlasti ob sodelovanju strokovnjakov s področja proizvodnje premazov. Primarna področja pri reorganizaciji so: 1. Maksimalna možna avtomatizacija z uporabo najnovejše tehnike, kot npr.: a) transport in porazdelitev tekočih surovin po oddelku z dozirnimi črpalkami b) notranji transport praškastih surovin s kontejnerji ter s skladiščenjem v teh silosih c) dobava pigmentov z avtocister-nami 2. Zamenjava iztrošenih strojev. 3. Restrikcije pri produktih z nebistvenim dohodkom. 4. Nabava polizdelkov od zunaj. 5. Večja uporaba javnih skladišč za gotove izdelke. Običajno je cilj dosežen, večja produktivnost. Potrebujemo pa kapitalne naložbe, toda potrošnja denarja na ta način je običajno učin- kovitejša kot gradnja novih stavb z uporabo stare tehnologije. Količina izdelka na ljudsko uro je odvisna od tega, kako dobro izkoriščamo naprave. Optimiranje izkoriščenosti naprav je delno tehničen in delno organizacijski problem. Nekorektna uporaba disol-verja in mlina povzroča ali slabo kvaliteto ali slabo učinkovitost. O-bičajno je tako, da ljudje iz organizacije proizvodnje ne poznajo oz. nimajo časa za izbiro primernih postopkov za določene naprave oz. izdelke. Delavci, ki formulirajo premaze, se za to običajno ne zanimajo oz. teh problemov ne razumejo. Zato je potrebno, da vso odgovornost in avtoriteto prevzame samostojni oddelek za procesno inženirstvo, ki je odgovoren neposredno vodstvu. Drug pomemben faktor za izkoriščenost naprav je niansirni oddelek. Če se vprašamo, koliko egali-zacijskih posod oddelek potrebuje, je odgovor: nikoli jih ni dovolj, če je zadrževalni čas v njih predolg. Vzroki težav v niansirnem oddelku so običajno različni: nekvalitetni nianserji, neprimerne in nestandardne paste, prezaposlen ali neopremljen kontrolni laboratorij, preostre tolerance, slaba koordinacija med oddelkom in kontrolo. Vzroki so lahko: pomanjkljivo izobraževanje in — ali koordinacija. Pomanjkljivost izobraževanja je precej običajna pomanjkljivost industrije premazov. V preteklosti, ko je bila tehnologija bolj statična in delovna sila bolj stabilna, so se delavci izurili na delu. Danes samo sistematično izobraževanje lahko da zadostno zalogo kvalitetnih operaterjev, delavcev za nadzor in kontrolnih kemikov, Izobraževanje sicer stane, toda to je zopet način, kako zapraviti denar, da denar dobiš. In za kontrast dobra koordinacija med nabavo, prodajo, proizvodnjo in kontrolo ne stane nič, potrebuje samo dobro planiranje in organizacijo. Toda to ni dovolj samo napisati, potrebno je to tudi izvajati, zato pa je potrebna koordinacija med ljudmi. Koordinacija vsebuje del, ki mu pravimo morala in ta se ne da kupiti, če ta eksistira, potem so vsi problemi lahko rešljivi. Torej morala je ključ za dolgoročno rast vsake organizacije. POVZETEK Cilj minimizacije stroškov se prepogosto išče s kalkulacijami stroškov dejanskega stanja. Za dosego tega cilja so še druge možnosti, kot: a) boljša selekcija strojnih naprav, b) boljša izkoriščenost naprav, c) izločitev produktov stranskega pomena za dohodek, d) nabava več polproduktov in intermediatov od zunaj, e) boljša ureditev postrojenja, f) večja kapitalna naložba po delavcu, g) sistematično izobraževanje kadrov, h) boljši tehnološki postopki in njihova realizacija, i) ustanovitev močnega in neodvisnega oddelka za procesno inženirstvo, j) boljša koordinacija med oddelki ter s kontrolnim laboratorijem in komercialo. Mnogo od teh sprememb in izboljšav stane denar, toda tako zapravljen denar je najboljša naložba za večji dohodek; torej zopet denar. Izziv pa je seveda vedeti, kje. in koliko ga potrošiti. Pripis prevajalca: Z rekonstrukcijo obrata II bomo rešili nekatere • važne transportne probleme ter povečali asortiman naprav (zlasti po velikosti), ostajajo pa nerešeni vsi ostali v članku našteti problemi; zlasti področje učinkovitosti in izkoriščenosti naprav. Mislim, da se moramo zavedati, da bomo morali vzporedno z načrtovanimi projekti bistvene strokovne rešitve poiskati sami, sicer bodo rezultati projektov verjetno nepomembni. Colorjev Janezek Po odmevih sodeč ta Colorjev Janezek le ni tako nepomemben, kot se je vse doslej sam sebi zdel. Marsikdo bi mu rad stisnil roko, so pa tudi, ki jim gre že malo na živce. Saj se še dobro ni razgledal po tovarni in ljudeh, pa ga že hočejo spraviti s poti. Ni več pravice na tem svetu, nam je potožil, ko se je zadnjič oglasil v uredništvu. Da mu očitajo potvarjanje resnice, da se praska tam, kjer ga ne srbi, da je drugače kar v redu fant, le tiho naj bo, se je pritoževal. Tisto, o CDS res ni bilo v redu, pa kaj ko ga je bilo sram priznati, da ga je bilo strah obiskati, sejo CDS in si je zato štorijo izmislil. Obljubil nam je, da se podobne napake ne bodo več ponavljale. Zadnjič je obiskal tovarno v Preski; bilo je že pozno popoldne in dan se je že nagnil. Ko se je tako razgledoval, bi za sintezo skoraj končal v nekaj metrov globoki jami — če ne drugega, bi si prislužil vsaj lažji pretres. Tedaj mu je šinilo v glavo, da o tej novi jami ali novogradnji ljudje skoraj nič ne vedo. Lokacija jame je v podaljšku sinteze proti skladišču in sar-žirnici — kot da bi hotel nekdo še na zunaj povezati že tako dobro sodelujoči temeljni organizaciji. Res bi rad slišal v glasilu o tej investiciji kaj več uradnega iz pravih odgovornih ust. Korak ga je zanesel tudi .v mešalnico, da bi se na lastne oči prepričal o rekonstrukciji rekonstrukcije. Kaj ko bi nekdo, morda kak amaterski ljubitelj statistike, objasnil delovni srenji, kako stojimo, do kam smo prišli in kdaj bo stekla normalna proizvodnja tudi v novem delu. S temi vprašanji se je Janezek poslovil. Pristavil je še, da bi srčno rad prebral kak odgovor na zastavljeni vprašanji iz prejšnje številke, ali pa zvedel, v kateri vežici ležijo pokojni. COLOR 5 Franc Kamin, dipl. ing. Po rekonstrukciji bodo na voljo večje zmogljivosti rezervoarjev ... Poslovni rezultati kemične in gumarske industrije Slovenije v prvih devetih mesecih leta 1982 Povzetek poročila, ki je bilo podano na peti seji izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije. Ob ocenjevanju poslovnih rezultatov organizacij združenega dela, je potrebno upoštevati letošnje pogoje gospodarjenja. Odločilen vpliv na poslovanje sta imela predvsem dva faktorja, in sicer: uresničevanje načrtovanih planov ekonomskih Odnosov s tujino v odvisnosti od zunanje likvidnosti ter realizacija celotnega programa sprememb cen v prvem polletju. Izvoz in uvoz članic združenja kemične -in gumarske industrije Slovenije v primerjavi s celotnim izvozom in uvozom SR Slovenije v IZVOZ Vrednost Indeks 1,—9. 82 1'.—9. 81 Skupaj 58,517.104 111,94 Konvert. 43,290.548 116,37 Kliring UVOZ 15,226.557 101,01 Skupaj 67,003.397 98,29 Konvert. 52,324.500 99,06 Kliring 14,678.898 95,68 devetih mesecih 1982 (podatki so v 000 din; 1 dolar je 41,80 din): Uvozne omejitve so povzročile težave pri oskrbljenosti proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom ne samo z uvoznim, ampak tudi domačim tako, da je bila proizvodnja večkrat zaustavljena. K slabi oskrbljenosti za proizvodnjo je prispevalo tudi pomanjkanje kurilnega olja že med letom. Zaloge surovin konec septembra so se v primerjavi, z lanskim septembrom zmanjšale v industriji in rudarstvu povprečno za 2,2 °/o, v Kombi sc je izstavil pod kostanji na parkirišču kegljišča v Zadobrovi. Dvanajsterico nabrušenih Color-jevih kegljačev in kegljačic so domačini — prireditelji vsakoletnega turnirja — pozdravili s toplim stiskom rok. Sivo sobotno popoldne smo pustili zunaj. Vstopili smo v svet živahnih ljubiteljev kegljanja in priložnostnih opazovalcev. V sta- 6 cetoR bazni kemični industriji za 8,0 °/o, v predelavi kemičnih izdelkov za 10,5 % ter v predelavi kavčuka za .10,4 %. Pri tem so bile zaloge uvoženih surovin manjše v industriji in rudarstvu za 19,2 %, v bazni kemični industriji za 22,5 °/o, v predelavi kemičnih izdelkov za 32,3 % ter v predelavi kavčuka za 7,6 %. Cene industrijskih izdelkov pri , proizvajalcih so se po odloku o naj-višji ravni cen iz konca junija umirile, vendar na precej visokem nivoju. Reševanje neskladij med cenami surovin, energije in izdelkov odlok o določitvi najvišje ravni cen seveda ni odpravil. V dopolnitvah, ki so izšle v preteklih mesecih je možno Zvezni skupnosti za cene pošiljati le vloge za določitev cen novih iz- SPLOŠNO ZDRUŽENJE Indeks Delež kem. Vrednost 1,—9. 82 in gum. ind. 1,—9. 81 v SRS 7,693.853 101,63 13,15 4,174.506 115,40 9,64 3,519.347 89,02 23,11 9,572.009 87,34 14,29 8,251.089 84,95 15,77 1,320.920 105,94 9,00 delkov. V osnutkih politike cen za leto 1983 in možnosti dvigovanja cen pa lahko pričakujemo še nadaljnjo veljavo odloka o določitvi najvišje ravni cen. V skladu z rastjo fizičnega obsega industrijske proizvodnje ter gibanja cen surovin in repromateriaia med letom je indeks rasti materialnih stroškov in porabljene energije sicer nižji kot indeks porabljenih sredstev, izredno visok pa je delež amortizacije po predpisani stopnji. Smiljan Plesnik rem kegljišču, z visokim nastrešjem, ki ga nosijo močni tramovi, je vladalo prijetno tekmovalno vzdušje, Ploskanje, vzpodbujanje, pa kritike — umestne in tudi neumestne — je polnilo velik prostor. Zračnik na stropu se je neutrudno vrtel, a je bil nemočen pred oblaki cigaretnega dima. Na veliko listo, obešeno na steni, so sproti pisali rezultate. Do našega nastopa (nastopili smo zadnji z ekipo ŠD Polje) so bili samo štirje rezultati napisani z rdečilom — to pomeni več kot 400 podrtih kegljev na 100 lučajev. Naši fantje so se zagrizli in pregrizli do 1. mesta. V posamični konkurenci je z najboljšim rezultatom 442 kegljev navdušil Frenk. Sploh so naši fantje popestrili barvno paleto na veliki listi. Medtem je nas deklefa radodarno gostil s kavo in viljemovko Zorko, bivši predsednik ŠD Polje, dober kegljač in odličen plesalec. Dobro razpoložene smo se pomerile z domačinkami. V skupnem rezultatu so nas premagale za 50 kegljev, v posamični konkurenci pa je slavila Majda s 387 podrtimi keglji. Kegljišče je utihnilo, za točilnim pultom se je spraznilo. Nekaj deklet se nas je v garderobi trudilo z make-upom in parfumom. Okrog sedmih smo se zbrali v veliki dvorani, pripravljeni za slavnostno večerjo. Nagač^pe živali na stenah so dokaz, da so domačini tudi navdušeni lovci. Zorko in Ljuba sta podelila zaslužene pokale in diplome, keglja-čici z največ smole pri podiranju kegljev pa je pripadla razkošna ikebana, ki je ves dan krasila kegljišče. Po večerji smo veselo zaplesali ob šibkih zvokih sicer dobrih kaset. Situacijo je reševal dobro razpoloženi absolutni zmagovalec z glasnim prepevanjem. S pesmijo smo se tu- di poslovili od dobrovoljnih doma- činov. Sobotno popoldne je minilo, ostale pa so naslednje številke: MOŠKI 1. mesto (8 ekip) Stritar Frenk 442 Kristan Marko 427 Kobal Srečko 413 Zidar Miro 396 Dubokovič Vojko 386 Zerovnik Jani ŽENSKE 2. mesto (2 ekipi) 378 2.424 Jesenovec Majda 387 Zerovnik Vida 352 Janjič Kata 335 Stritar Fani « 332 Petaci Anica 319 Križaj Slavka 309 2.034 Pa še rezultati z občinskega prvenstva dne 6. 11. 1982: ZENSKE 7. mesto (13 ekip) V posamični konkurenci dosežena mesta: (52 posameznic) 17. Janjič Kata 341 19. Križaj Slavka 338 28. Zerovnik Vida 320 31. Stritar Fani MOŠKI 5. mesto (28 ekip) 303 1.302 V posamični konkurenci dosežena mesta (171 posameznikov): 18. Stritar Frenk 414 30. Dubokovič Vojko 408 40. Zidar Miro 402 51. Kobal Srečo 396 81. Kristan Marko 376 88. Bitenc Dane 374 2.370 Vida Sobotno popoldne Colorjeve „12“ Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA H Zttrt -t' i T i%' ►S L R V a« s R M R R_ o S R R n ~R H- T \K. T ~R 1 «« O n- Vl.O R N E 1 jH pE V s &L J "" p 7 te; K_ 1 T R 7" R e L E 7 v z t ~R_ A Sk. "V