Lgjtao tekoii račun St. 24. — Conto oorreate con la post a). Fosamemna sttvf/ka 20 ifohnk Izhaja vsak pondelfmk in četrteJt ob 8. uri — predpo/dne. — *t*nezaceloletol5L., **Po!leta8L.,začetrt w* 4 L. Za inozemstvo ee/o leto iO L. s/a narotila brez d°Pos/ane naroCnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: IVfifinV OT\EL. mm I7RAZA števiika in. V Gorici, v potiedeljek h oktobra 1923. Letnik v/. flefrankirana Pisma se ne sprtjemajo Og/as/ se računajo po dogovo ru insep/ačajo vnaprej List, izdaja konsorcil T,GO7i/Šf(ESr7lAŽEu Tisk. S. Spazza, v Trstu. Uprava in ZJrodniitvo: ulica Mameli 5. (prej ScuoJeJ- Siiri resoiucije političnega društva Na ohčnem zboru političnega dru&tva "Edinosti» /a Gorifiko so bile pretekli fcetrtek dne 27. septembra sprejete med ^Ofllm nastopne važne resoluclje, ki w dajemo slovenski javnosti na zna- 2a PRAVICE SLOVENSKEGA JEZIKA! 1.) «Občni zbor Politlenega drultva **«ske prevode državnih in deželnih *akonov, ki odgovarjajo praktičnim po- ^bam slovenskega ljudstva in intere- ^01 iavne uprave, zatrli slovensko do- p'sovanje z vsemi deželnimi in državni- ' uradi, propovedali vsem oblastvom, a občujejo s prebivalstvom v njegovi d0Diači govorici in koncno vrgli celö iz s°di6č jczik slovenskega ljudstva. Občni Or izjavlja, da smatra borbo proti slo- J^skemu jp7.iku za ofcito in odkrito °^ho proti slovcnskemu narodu in odo- *ava zatö 7 vseni srcfini in vsn dušo Qt*'ocen nastop na&ih parlamentarniL žastopnikov, našega tiska in naših or- Bao'*acij, pozivajoč jih, naj vztrajajo p09umno v nbrambi naših jezikovnih Bjavic pri obeinskih, deželnih in držav- ™ «radih na slovenski zemlji, poseb- j*° P« pri sodnijah, ker je to najelemen- ar»e|ia zahteva sodobne civilizacije. ZA NASE OTROKE ! , 2) Obe»>< zbor stoji na stali&eu, da ^aio otroci slovenskega ljudstva od °8a in narave dano pravico do takega °ktva, ki edino nudi zdravo vzgojo in ||tavo izobrazbo, to se pravi do Solstva, 1 Priznava materin jezik za podlago Se9a pouka. To načelo je postalo last ul*urnega človeštva, je temelj vsega ievnega napredka Halijanskega na- ^8 in ravnotako temelj vse kulture l0venRk»>ga ljudstva. olafca reforma, ki jo namerava izve- v *eh dneh minister in evropski uče- |ak Giovanni Gentile, pomeni pa smrt- 1 ^darec temu načelu, ker uvaja itali- j*öslti jczik tudi v Ijudsko šolo Sloven- v kot učni jezik. Ta reforma nam ho- ,e v*eti pravlce, ki nam jih je dal Bog katerih nam ne more ugrabiti nobe- sa dräava, nobena vlada in nobena po- vv«tna ali cerkvena oblast. Ako bi prl- J*'U v to reformo, bi privolili v vnt*e- {Ie aaie lastne slovenske kulture, do ^8'^ nimamo nikake pravice ! Nasprot- *' Naložena nam je naravnost sveta jj ö°st, da se borimo za duševno živ- veilie slovenskih otrok ravnotako in Se ' kakor za njihovo telesno življen|e. j *ato dviga obeni zbor v imena stotl- Ce' slovenskih stariiev in njihove de- ^ °*ločen in oster ugovor proti name- ^'»i reform! ter zahteva, da se pra- *oi* SlovenskeBtt llndstva po lastnem ^tvn avatujejo in spostujejo tudi po flai»ii drtavi in sedanji vladi. 5 °VIRAJTE IZOBRAZBE LJUDSTVA1 ,3J Obinl zbor PoUtičnega dr^itva jj****»«» ugotavlja r ialostjo, da se ^kuT*1*0 BlbanJe med BorUkim sloven- "VI ^Qdstvom v zadnjem časn stalno ^ei 1» premlšljeno tlačt Mnogoitevil- **•*•«« izobrajevalne oraanitaciie, ki so bile pred vojno ponos slovenskih va- si in slovenskih trgov ter dvignile te- kom 50 let slovensko Ijudstvo med naj- bolj probujene narode v srednji Evro- pi, so v nevarnosti, da propadejo. Nova dru&tva se načelno več ne dovoljujejo, obstoječe izobraževalne organizacije na- letavnjo pa na take ovire, da je njihovo delovanje postalo v zadnjem času skoro nemogoče. Kako na) razvijajo društva svoje vzgojno in prosvetno poslanstvo med ljudstvom, ako zahtevajo oblastva za posamezno prireditev komisijgki ogled odra, ki stane društvo 150 do 250 lir ? Taka stra&na bremena mora- jo vničiti vsako resno in pozitivno prosvetno gibanje med slovenskim ljud- stvom. Občni zbor opozarja vlado, da sc vrii ta pritisk nad organizacijami, brez katerih ne moremo Siveti, ker skrbijo za ohranitev zdrave morale in širjcnje prave izobrazbe med slovenskim ljud- stvom. S temi prosvetnimi organizaci- jami so vriili Slovene! boj proti alkoko- Ii7mu, proti surovosti, proti razuzdano- sti, proti nekulturi. All hoče vlada, da se vrne slovensko Ijudstvo v dobo pf- jončevanja in surovih vaikih pretepov, ki so jih prosvrfnp prireditve pred 20 leti zatrle ? Občni zbor izjavija, da je kulturna dolžnost države prosvetno gibanje Slo- vencev podpirati in zato zahteva od vla- de, naj odstrani vse krivitne ovire, kl ogrožajo obstanek celokupnega prosvet- nega .pokreta med slovenskim ljudstvom. PROTI OVADBAM ! 4.) Občni zbor Političnega drufetva «Edinosti» v Goriri izra^a svoje globo- ko obžalovanje, da se odstavljajo v na- ii deželi od ljudstva voljeni župani brez zakonite preiskave in se izroča ob- činsko premoženje kratkomalo v roke komisarjev. Komisarji vladajo v Šem- petru pri Gorici, v Solkanu, v Kanalu, Sv. Luciji, Postojni, Sežani, Vojftčici, Medani >- Biljani. Nadalje ugotavljamo z žalostjo, da se jtmljejo našim ljudem obrtne koncesije, večkrat kar na podlagi ovadb ali de- nuncijacij. Opozarjamo vlado, naj prl svojih ukrepih postopa pravično in gle- da strogo na to, da ne postane odvisna od «iniormacij» ljudi, katere smatra na' fta javnost za najslabše in moralno naj- bolj zavržene osebe v deželi. Posebno naj bo oprezna, ako nastopajo ti brez- značajneži pod krinko iašizraa. Opozori- lo, ki ga pofcilja obtni zbor vladi, je važ- no, kajti nič ne more fafeizmu in državi bolj škoditi, kakor če Ijudstvo vidi in spoznava, da je žrtev denuncijacij, da se torej ne vlada po pravici in zakonu, temvec na podlagi ovadb. Obc- ni zbor opominja vlado, naj bo previd- na, kajti Ijudstvo bi utegnilo zgubiti spofttovanje do države in državne avkto- litete, ako bi ovaduhi odločevali pri ukrepih državne uprave». Kaj se godi po svetu ? V vlnd'ujcK'i stranki jv \7A)ruhn\\ spoi1, ki spada nied najvažncjšp i/incd vsoh (losodaiijih sporov v faši- zinu. () teh s]>oi'i]i razjnavlja. 9,v nasial radi razlifnih nazorov o malügiali fašizma. Mussoli- ni in drugi Ujglwlni voditclji faši/.ma ho nainror nincnja, da jr s sasislov- sko revolueijo najmčila zu stranko no\ia daba. Fašisti so (Iaim's na vladi in nosijo pred z^odovino odffovornosi za usodo Italijc, zato morajo skri)eti za red. in niii v dežrli, spo.štuvati morajo zakon in sc strojro izogibati vsakih nasilsava ne sme služiti fašiziini, tcniveČ fasizcin drža- vi. V različnili pokrajinah nastopajo fašisiovski voditelji, ki mislijo, da sc jo zvršila fafiistovska revohicija »amo z:ato, rje s« aploh ne menijo, ker mdslijo, da so oni kot. sašisti edim |!ia\i /Mstopni- ki države. Tsako obnasanjc jc proti- zakoiiiito in za doniovi/no skrajno skodljivo. l^ašizein ]iostaja prcbi- Vialslvu tnj, Ijvidslvo ga zafnc soyra- žiti in so mil iz dma duše upira. Tako javnost. Mussoliniju in vladi zaupa, modloni ko fašistovsko s trau ko od- klanja. in mrzi. Da s<* to ncznoseiK' laincre o-dpravijo, niora. Mussolini voditclje iz deželo ukloniti disciplim. Doslej so, jo naini'oc večkrat dogaj^ilo, da sta Mussolini in l'imsko vodstvo pošiljaLa na deželo ukazc, a voditelji v pokrajinah so niso niarali pokoriti. Nefašisti so Mussoli-nija ubogali, njo. govi najodločnejši prislašr so pa me. tali vladi pole no. pod noge. La strict oblast in lastna. korist, jim je bila vei kakor sašizoiu. V takiihi razrneral) inora sti'anka in"oj ali slej ru/.|iasti. »Prenovljenje ali smrt.« Spričo tejca resrH'ga položaja so je vzdignil iz sažistovskih vrst Massimo liocca iin priobčil v reviji «La Critica Fascista» <3lanek, ki so ga prinesli nato vsi italijanski listi. Ugledni in naobražcni vodüelj fašizina trdi, da jc sedanjc stanje postalo nevzdržno. Trel>a se je vpnaSati, če velja zakon za vse Jtalijane brez razlike, tudi za tistej ki niso vpisani v fašiaem, ali no. Odgovoriti je treba na vprasanje, ali naj se vladia Italija v korist 40 miljonov prebi'valcov ali pa v izključ- Tio korist one same stranko in inji- hovih voditeljev. Strainka se mora prenoviti ali pa pogrine. Druige izbire nima. Tako je pisal Miaesimo Rocca, hote^- s torn koristiti faAizmu in do- movini. »Hotel seni postaviti stranko pred resnJftno zroalo samo sebe in javTie-ga nmenja faši»tov in c«Je^a naroda.« Ta naslop Makflima Rocce, katerega je Mussolini odobraval, je naletel na hud odpor razli-čnih fa- šistovskih feasopisov in voditelj, katerih dožel s jeno, ker jih jo Jiocca v s\¦-... flanku ya>\<) ostro napadol. Nastal j<» gk)Jxjk razpor mod deželo in velikirni mesti, med r-asopisjoni na dožoli in \ prestolici. Organiziran protinapad. 1'j-oti osonzivi gospoda Hotxo s»-- jo pripravljal )>i*fuiigJj*>i] or z <\v. zelo. IJrvi so jo vzdignil znaini vodi- tolj HoJK'j-to Farinawi, ki jo v svo- jeni dnovniku «Cremon« Nuova», bra;nil stališčo f!<>krajinskijj fafi J skiihl vod.itelj<*v, pobijajof zelo in nasilno nazore Maksiirm ii Osebno gla.silo prodsodnika Mu. . nija «II J'ofX)lo d Italia» je luoralo jjoscči vmes in jo pozvalo Farinaccija, naj neJra, kor nisi na Ui naoiin disci- plino stränke. Na poziv «J^opola dl- talija>/ jo Farina-cci odgovoril z napa- di na nekatore Clano vlade in j;ouda)'- jal v svojom dmevniku, da sloni mor vla.de lavno na ix)dežolskiJi voditel- jiJj, jtroti katorim se jo zacela oscn- ziva. Toda Faifina<:ei ni hi I osamlje-r». I'stanovila so je zveza med stiriuii glavnimi podoželskiini voditolji iÄ Severn*» Jtalije, in sicer mod nek\m Baronciinijoin i/ Hologne, .grosom Har- hiollinijem iz I^accnze, gospodom Arrivabone iz Mantove in Farinacii- jeni iz Crcmom». Ta skupina razi ' ga z dvoma dnevnikoina, in sw «r.i'Pino'iio Nuovo» in <'La S^nre» r/. l'iace'nze ter z »azširjenim teoj(i nu podpirati in so skupno naj.adali vm»- tis1<-, ki odobravajo nazoi-o Maksirna Hocce. Svojim nasprotnikom uiso prav \v(: prizanašali, tcinvet jim <;pJo grozili. Mussolini jo zadržanje toh ^•asnikov in toh voditolj^v odlocno obsojal in njogov list «II l'opolcj d Ita- lia» je priobfil nov ojHHniTi na Fari- naccija. Nepričakovan ndaroc I Spor je postal oeiten, o njom je raz- pravljalo ^asopisjo celo državo. Zato jo hotel Mussolini, da se stvar razCi- sti do dna in se brez odloga zvršijo ]K>tr^bni sklopi. Vedol jo nannec", da gro za življofjjc stranko, C^sopigje j« n«z.nainilo, da ne snide v fetrtek 21. sept. izvršJlni odbor stranko, in da s» sostane 2. oktobra 72 zaupnikov iz vselj pok raj in. drzave. Po na-T-rtu Mu^- solinija b\ so morale zvrgiti na teh dveh zborovanjih vso poti'ebmo refor- mo, ki naj prenovijo življonje fafii- stovake «tränke. Na«protniki Roccc so se v tern pripravljali na odlofilo/i sunok. -PotPgnili so nn svojo stran čla/ne izvr f>d)x)ra in čakali na sojo 5d7. s« . ia, da zadajo Rocci smrtni udarec. Kakor poroča «Corrie- re dclla Sera» so baje žo dva dni pred ho jo izvrsilnt'jga odbora tajno ski »mi. li, da izključijo iz Ktranke Muksima Faocco feš, da je krsil disciplino in da je politi&no nevr«den. Mussolini mi bil o »tvari ni-f obvefcfen. Izvrfiilni odbor ne j« v Cetrtek 27. soj>tembra zbral in izključiJ enoglawno Rocco iz stranko, kar je zved«l Mußbolini še- le iz ča»opJsov. Vest o izklju&tvi Maksima Rocco, je mapnavila v Rimu največji vti» in vzhudiLa nilno začu- donje. Isti dan zv<^er je iz«uil Mus- solini riftd dogodkom svoj« «gor^'""« in izjavil, dia bo zahteml od iz neg» odbora preklic «torjenega Hkie- pa. Ali je komk btvrtilnegia odbora opomioi pokrttjinek^ f«Ai«tov&kih vo Strati 2. GORIŠKA STRAÄA diteljev, da sc bodo nameravaui re- form i stranke vV treba uprli ? Tega me vemo. Nh vsak mačin je izkljuf:i- tev Rocee žalitov Mussolini ja, ker j»1 pač zna.uo, cDa se ministrski predsetl- iiik v glavnem .strinja z mazori izklju- čenog,a voditelja. Zahtcvam odstop do 6. ure ! Mussolini ni mož, ki hi so v kiitir- nili hriiotkih obotavljal. Drugi dan zjutraj, to se pravi v petek, jo pokli- cal k sobi bivšega glavnega tajnika stranke in clan a izyrsilncisra oclbora Milnaela Bianchija tor nm po krat- kem burnoni dvogovoru izjavil: «Iz- •vršilni od'boi1 inora predložiti svoj od- stop da nc« do G. ure zvečer, si cor po- dain izjavo, da scm solidaren z Mas- siniom Rooco». Na to jo Mussolini jvrekinil razgovor in šel s hitriini ko- raki proti izhodu. Bi.anchi rnu jo sle- dil do avtomobila in mu hotel daja- ti pojasnila, a Mussolini »'a jo dva- krat rezko prekinil: «Odstop, odstop danes zvečer oh si. uri>. Izvršilni odbor so jo zbral, a ni od- stopil, pač pa so odstopili «Hani taj- tiištva, ki so obenem vsi Člani izvršil- iiega odbora. MLslili so, da so bo Mus- «*olini s tem zadovoljil, pia so ni. C.o- TiHi so boteli rešit i izvršiLni odbor ? Zato, kor priöakujejo, da so snide 2. oktobra z-boi1 zaupnikov, ki izrefe so- lidarnost z izvršilnim odborom in po- trdi izključitev Rocce. Na ta način bi si no rešil izvršilni odbor samo življenja, ampak bi obenoin zmaga- la struja pokrajinskega fašizma na «celi Črti. Postal a bi absolutua gospo- darica položaja. Saj piSe Roberto Fa- rinacci kar odkrito, d:a so bo zboi zaupnikov postavil odlo-uno na stran pokrajinskili voditeljcv. Potrobno jo toroj sanio to, da se odstop izvrSil- iie-ga odbora zavleče do 2. oktobra. Aut aut Mussolinija ! Tod a gonpodje so so zinotili. Musso- lini ni lnož, ki gre kar tako na li- rnianice. Poklical je neinudoma k se- I)i Miliaela Biancbija in izjavil, da zaililteva takojšnji odstop izvrsilnega odibora. Da pokaže svoj nepreklicen sklep, je dal takoj razglasiti po ča- «opisih, da jo zaukazal po Mibaelu Rianchiju izvršilnemu odboru brez- poigojni odstop. V opoldanskih rtovi- Jiah so čitali odločen poziv Mussoli- nija Člani izvrsilnega odbora. Obo- uom pa je dal Mussolini objaviti,* da &e sestauek zaupnikov me bo vršil 2. oktobra, temvoc se prencse na nedo- ločen čas. S tem je šlo tudi upanje na zaupniko po vodi. Vs-e kaže, da se bo izvršilni odlim- nklonil %ju clanes že odstopil. Boj, ki ga jo za-čel Mussolini proti izvršilnemu odboru lastne stranke in proti odličniin voditeljoin fašizma priča o pogumu in izrodni odlofnosli ministrskega predsodnika m z:uo smo prepričani, da bo zmagal in izvo- del refonno stianko. Kaj se godi v Jugoslaviji ? Paäic je iinel pred bolgrajsk;:n J>arlamentoni pricakovani govor o Roki. Vsi so bili l'adovedni, kaj po- n'f'P, toda i/. njogovili i;st niso slišali prav za prav ni-č. Stan lisjak je ^o- voril skoi-o pol ure, a ni povedal nili one stvari, ki bi odkrila njogove ia- črte. Pašič nanierioma ni povodal niC*, ker boco inieti ]>n bodočih pogajanjib z Mussolinijoiii proste roko in no nia- ra kazati svojib numonov. Jiavno tako kakor I*ašir je govoril Ninči'".:. Opozi.cija seveda ni bila s tem zado- voljna in je napadala vlado z vso od- ločnostjo. Ko jo pri.^lo do glasovanja, so se strnile vse opozicionalno strc, - ke v eno: deinokrati, ljudska stra i- ka. inuslimani, zernljoradniki in so- cijalisti. (ilasovali so enotno proti ro^.. ki politiki I'asira in le s težavo jo dobi la vlada vori no. Oa je I*a5ič znia- gal, so inorali glasovati Nemci, džemi- jet, dva Radireva disidenta in cn'o ministri. Paširu se je sicor posrerilo strniti zopet vrsife radikalcoy in olira- niti dosodanjo zavezniko na svoji strani, toda miditi je moral zato Nom- cem in dženiijetu različno koncosi|<'. Iz tega vidimn, da jo vprašanje F{o- ke postalo volika ovira Pašičovi j)o. litiki. Vpoštovati moramo namrer, da je proti «popustljivi» politiki na Reki večina deželo. Co. iiamreT- pomisliino, da Riidi^a ni v pxirlamentu in da so njegovi po- slanci gotovo na strani opozicijo, m- tem ni nobenega dvoni.n, il;i inia l'a- šič glode Roko v državi nianjšino. ri'o dejstvo bo gotovo PaSič vpošteval pri pogajanjib z rinisko vlado. Gledati bo moral namror na to, da no dela |>o- litiko^ ki je v nasprotju z misljenjcm vočine probivalstva. To je praktičon j>omen opozicijc a belgrajskem parlaiuentu, to njen vpliy na ]>otek pogajanj. Pohod v Berlin ! Kakor smo svoječasno poudavili, j'1 kapitulacija Nem-čije za neinško n publiko zelo nevarna in resna zad'u's)flni ponos so upira ])o.ni/.anju pro I tuj- com. In tako je po noni.ški dj-zavi, po- sebno pa na Bavarskom zavrsulo mod nacionalisti. «Tzdali so hoiMŠki narod ! Prodali domovino!» To je goslo, s katerim vžigajo ivacionalisti ljudstvo! 0<] vso]i strani se j«' zarolo novarno gihanjc oborožonili na-ciona- listov, ki so zbiiali svoje fete po promišljenoni načrtu. Kakor jo zado- nel pred enim letoni med italijanski- mi fašisti klič: «Udarinio v Rim!», tako se je vzdignilo mod nomskimi nacionalisii nenadoma gcslo: «Vko- lajino v Berlin ! Vizi mo vlado i/.Uu- jalcov!» Krvava nieščonska vojna so j«1 zarela. pi'ipravljati v različnih po- kraj in ah državo! Vojaška diktatura v Nemčiji! Toda borlinska vlada ni čakala, glohoko verno. Mud nami so raziK' politirm« struje — kakor sicor ])i'i vsoli narodnih - toda tak(» imctiovnnih »kultiunobojnili« T'azpolopienj med narni ni. V.si jiilijs"ki Slovani brez ra/.like »stnijeo smo .si lorej edini v tem, da se ima vraili vzkojm. našib otrok na krfieari- sk i podla^i. 1'reneseno na solo porncni to naziranje, da smo julijski .Slovani vsi Inez ra/.like odlcx'ini prislaai verskis «olo in iiasprotniki brezverskih ucilnic.« lU'tOrma ministra (lentileja n#s lie more v tem oziru zatlovoijiti. Kajti »pri nas se pod »veronaukom« ne ra/.umeva sanio nekoliko molit.vic, zgodhe sv. pisnui uli n. i>r. rerkvena /.godovina, temvef' ima la pojein pretezno vzgojni znaraj. To se pravi, da zahtevajo stariäi oil verouritelja, da jim v/goji otrokc na podlagi kisčanske ve're \- vsakern pogle- dn, 1. j. n. pr. da jilt med dnigim pri - pravlja /a sv. birmo, za prvo sv. obbajilo iid. Doseilanjn uredba. verskega ponka v naših krajib je (emu eiljn odl^'1 ^ odgovarjala predvsem vsled tega, ker J l)il i)ouk tega predmeta j)overjen tis» ' ki tudi sieer vršijo med ljudstvom p0*4 verouriieljev, namrer duhovnikoJTi. je duhovnik obenem ludi vo.nmritc'J . šoli, je toi'ej popolnoma logicno l!\ tnoralo veljuti kot splošno pr»vl ' rrii.'dlern ko na j l ' gro.« Fond za naie kraje I To lK'"a zbor društva. «Dante Aligliicui», ki ' namen, siriti italijanstvo \' tujini '" ma mod tujerodnimi manjšinanii. '' , rovanje je pozdravil krnlj s posebn" ^ zojavko. Razpnvvljali so med dmg'^ ^ «narodni asimilaciji». ki se vrši P° drušlva «v yolali novih pokrajin». • ' jeta. je bila reuolucija, ki pravi : «Odbori (Dante Alighieri) iz '"'"^ \ idrrui, (iorice, Čedada in <1 radish ' rrmenja., da ni zmagoslavni koiiec ^ ni1 nikakoj- zrnanjšal ]iomena nfivon" Obnova drozinskega iivljenia. Dr. Hrecelj je iinel na katoliškem sliodu v Ljubljani govoi" o družini, ki jo tudi za nas I'rimorce veiike praktirne važnosti. Zato prinaSanio v podlistku glavno misli (\v. Rroc- Ijevih izvajanj: «Knjigo, debolo knjigo uain iroba o obnovi druzi'iiskog'a življenja. Obnova družinskega življenja je najbolj važno in nujno sobodno vpra- sanje med nami. Pogled v vsakdanje življenje nan) kaže, da družinsko življenje hira. Vemo pa tudi iz usod- reganja- n zatirainju, ako je njih notra nja /jvljenska sila krepka, ako.jc njih družinsko življenje zdravo. Na.še družine propadüjo l)olj iz no- tiianjib vzrokov. Neka laililkoniiselnost se je razpasla hhmI nami, zlasLi v «poLnih zadevah. Koliko l>ode in g-o- l'ja n:ast,aja iz laihkomiselnega s|»ol- negia življenja izven zakojia in v njem, nam pi-ičajo sj)oln,e kuge? ki se sii'ijo med nami, sramotno visoko števJlo luezakonskib otrok, vedn.o ve>Cjo število nesreJnih družirT, iista- novlj(!iiih brez; potrebe in zadostnih pogojov za ob.stoj z mnogo.številni- mi otroki, ki zamirajo v nežni dobi, a preofltal'i so bolestni, mainj sposobni zia trdo življe;nje. Pol no -cvetja, a malo sad ja, a fie to fcrvivo' odpada! Nnjliujse zio pa, ki nam zastruplja družin.sko življonje, jo ona brezsnvna sebičnost in, pretkanA užitkaAeljnost, ki se kakor nevarna kuga vtiliotaplja mrej in odpove^iuje de '^j, iz krajev zapadne propiadajore ^ ture k mam zano.semi gnilo)>a &* jU v ihlot(!J)om umetneni onemogo^ ^ smotrov družinskoffa življenja^¦ .^ gnuisneg-a prepre^evanja ropalost se ^ inaj.bolj v onüil kixjgih, ki im*)0 .gp uspevanjo. drnžin šo niajugoü' ^ zuinanje j)ogoje. Narava je ^ '^ dobra mati, ki juugraja flovc1^ v izvi'sono delo z bo^atim 1»^' X 'jj- obliki zdravja in zivljenjske zado^^ nosti, a je Jikrati kruta ina^^kojo vsern sladosti'a.stnikom, ki ji I/AU* ^)U nagrado a so odtegujojo njeni s '^ kaznujo jib y, rojem ysakovT» } boložni, sreno ]n*aznoto, življett ^, nozadovoljs'tvorn. Tp zlo, ki se f" ( v ljudske sloje, j« fiajvečjia ne.varJflt»- druzinskomn življeiiiu, omejuje * j navljanje družin in izpreminjad ^ no, ki liaj bi bile življcnj» P^ zibelko. v mrtvaske rakv«1 ! GORISKA 8TRA2A Straa 3. UefcJt vprašanja v .lulijski Krajini, kaj- 11 tam prebiva na granici . Zato naj se usta.novi /a Kurlani- 'Jo in .lulijsko Krajino poseben denarnl sklad pod imenom «Fondo Giulio» (Ju- •^Ki fond), s katcrim naj mzpolaga jo ^clhori v Trstu, Vidmii, (iorici, Cedadu 11 li''adiški za »irjonje italijanstva. ¦'redlog je bil enoglasno Hprejot. Ka- vür vidirno. skrbijo gospodje zelo /a Uis ! (lelo denur boi-ejo za nas poii'ositi, etvuli jifi zato nisrno prosili. Kaj vse npsi'birno.s| /more ! Za naie fante vojake H J« potegnil občni zbor drušiva «Danie '^'Rhieri» v Padovi. Sklenili so pozvaii fl(li>, naj izvrši re.sne korake, da so «v e^ miadcnicib» ust.vju-i «trdna itali- ^llski«. zavest». Nov tečaj za obSinske tajnike. ^'if 4. oktobra so otvori v (iorici ^•l za oiio oaebo, ki inisTijo položiti ZIJH /a diploma obe. tajnika v me- n's'ii deccmbrn. Na tecaju pou<-uje Mi bivši računski raviiatolj na. dož. "tlljoru gospod Krnesl Kavčii:. Tečaja ¦(> laliko vdelefcp tudi nčiteljice, ki želiJo doseri patent. Nadaljo so ^^jme.jo nu teeaj vso osebo, ki sö ^vršile srednjo solo. Vpis so vrši v&&kJ dan na Corsu Verdi št. 23^otl l0- do 12 ure. Nabori letnika 1904. ^°jni minister jo izdal okroznico, 1 klice letnik 19()4 na vojaSki nabor. ^ledovanjo novincev so pri cm» 15. °kto!n-a 1H23. in koir'a 20. mar- V korlst lovcev I (l()ap(>d Walter Windspach, trgovec s- užaini lisic, kun, podlasic, zajeev, ]H('k i. 1. d. je otvori 1 svoje skladišre in Jlisan»> v ulici Carducei št. 10 (hisa (Ü«- ^ni) v Gorici. Vsakdo wimnre ze od da- C( I'u/Jouiti desko z veliko lisico. Wind- *|1{ich plarujo najvisjo oene za živalsko '.()*e- Sedaj ku])iijc ko/e zajcev (in ne li- >1(> kot je l)ilo v zadnji «(loriški Straži» '>0lTio(oina objavljeno), )>roti konon me- *fi('a o"kfnbra pa vsc dnigo živalsko ko/.o. Sirite Narotaite Berite ..GorUko Straio". ^ odpor proti toliko novainosti /a obstoj dm.žino in lüarodia so je j löüla j)ova ptanoga zdravjoslovnili I ^'«'iravoslovnih xed pod imemoiii ^.^''^keigu wlravjoslovja in evgo. t T.1 ^onnOjne iiigotovitv<' in aabteve * ^vljonjeslovno stroke so: , tl) ^akon, nolooljiva iin do snirti j uJ^Jo6a življenjskia skupnost mod °*om in žono jo (Miiiia oblika s])ol- . &a življcnja, ki je i>rJnicrna zdrav- j^j, ln ^agotavlja ohranJiov in imiiino- ^t '^f^11^ zdržnost je nujina zdiviv- e'n,a zabteva otrobna tudi zrolim ljiuloni L*% vsakräiip SkcKlc za »dmvjo ali l)ol ¦'°11.1'1'' ^cr no P<»znaino niti one 16^*'"' ki ^i izvirala iz spolno tiyi °^', ker niti tsnc no moremo 'Ui'aviti s spolnim življonjem. IU Nova imcna za Južno železnica. U))ravni odbor Južne žoležnico jc skleni], da vsled razdolitve pi-o^o na posamezno . nasledstvo.ne državo izpre- meni niiziv želoznice. Vr Ju^oslaviji so bo imenovala Savska žole/.nica, v Italiji Jadranska, v Avstriji pa IJo- n'jvskn žoleznicfi. Opozarjamo naie čitatelje na oglas nršnlinskega samostana v r,o- rici. ki ga ]>nnaSarno na zadnji si rani. Uklnjene sodnije. / današnjirn dnom, to je s 1. okto- brom so Jiile nkinjene okrajne sodnij* v Vipa.vj, Kobaridu in Cerknem. Sloveti- ski predstojniki so bili premeščini na sosedne okrajne sodnije. Obenein so ]>ijj nastavljeni na novili sodnijah trije ii.-(- lijanski sodniki i/. starega kraljestva. Kakor smo zadnjk- i)orotali, bodo nainrec s 'M decemln'oni t. 1. odpuščeni bi/kone iz služlie innogo štovilni slo- venski sodniki. lvakoi1 ka/.e. so torej imenovani trije il.alijanski sodniki ne- kaki predhodniki tistib sodnikov, kl pridejo na izpraznjena rnesta Slovencev. «Popolo di Trieste» v stiski. 1'rod par dnevi je 1r/a5ko i'asistovsko glasilo «Popolo di Trieste» objavilo na uvodnem mestu v. debclimi i-rkami izja- vo glavnega urednika in/. Menesinija, ki i>ravi, da se list nahaja v zelo budih denarnib zadregflii, in zaradi tega l)erc ostre levite vsom tistim, ki l)i moral! ]>od))irati list, pa ga no pod])irajo, dasi- ravno bi to laliko storili. List da bo mo- ral Y kratkem proncliati, ako ne l»o do- bi val potrebne podpore od tistib, ki so ga dol/.ni podj)ii'Hti. Koni'-no i»a pravl inz. Monosini, da je morda on sain 1i- sta. ovirn , ki je na poti napi-edkn (^di- nega sašislovskega lista v Trsin. in iz- javlja, da odstopa kot l'avnatelj lista in daje to svojo sluzbo na razpolago siran- ki. Inž. Menesini je \- svoji izjavi krep- ko zamalmil po tisiih listib, ki «boeejo zidati svoj prospeli na zivinske nagone innozic». lirez dvonia j<> 1n mislil «Pir- eola», edini laški list, ki «izbaja» v Tr- st-ii. Kdo 1)O Menesinije\ naslednik. doslej š<* Pe Vl'Iiiii. Kmetski sinovi in otroci revežev, Zadnjif- smo i)oro<"ali, da se sprejme na srodnje sole le ornejeno yievilo nr-eneev, in sieer ne vec kakor 35 na vsaki raz- ri'd. (:e ))omislimo, da j(^ irn<>la prod voj- iid goriška. gimnazija kar ]>o štiri para- lelke prvega razreda, je jasno kot beli dan, da bo po novem zakoini ogronina ve^-ina naše mladine izkljuf-ena od <»bi- skovanja drž. srednjib š()l. A'clik del na- Šili oirok torej ni vor svoboden pri izbi- ranju svojega poklica, kajti h> en del mladine bo n/ival ])ivdi)ravico višje izo- brazlx1. Kdo. so 1i sreciii otrofi '! \ pi'vi vrsti mesini defki in inestne deklicc. Zakon daje torej mestni rnladini pred- pravice pred krnetskimi otroci. Toi-cj odlocilna ni sarno in Izkljncno sposob- nost in talent, temvci- kmof-ko ali niest- no ])okolenje. Bili krri(>tski sin odsloj ne lie dobro. Kaj naj naredijo torej otroci, ki ne bo- do sprejeti v solo? Dve poii imajo: od- povedati se visji izobrazbi 1er se jwsve- titi kmctijstv\i ali rokodelstvu ali pa vstopiti v zascbno šolo. Toda zasebna sola jc neprimerno drazja kakor dr/.av- na, stane stariSe mnogo vec denarja. I'bogo drnžine ne zmorejo visokih stros- kov. CMroci revezev si torej nc bodo mo- gli privoSf-iti siednješolskega študija. Iz- bili si bodo morali iz glave viSjo izo- bi'azbo in si poiskati drug poklic. Za študij ne bo «Kllocilcn talent, temveč donar. Hogatini bodo itneli ])ie(lpravice pred reveii. Toda tudi na državnib srednjib šolah bo studij za rcvežc odslej lezak, kajti zakon predpisuje šolnine po več sto lir na leto. Kevne dru/.ine tcga ne zmorejo. Prej so bile Solnine nizke in revczi so l)ili oprosr.eni. Kaksne i>osledice bodo imela la dolo- c.ila za slovensko prcbivalstvo, si lah- ko vsakdo sam misli, kajti znano je, da je obstajalu pri nas ogromna večina di- jakov iz najbolj revnih družin. Našim najvecjini lalentom, skoi'o vsem našim pesnikoin, uconjakom in kulturnim de- lavcem je lekla zibel v l-evnib kmetskib kočali, kakor lepo in resnitno opeva n«s ])esnik Simon (jregorčič. Sadno drevje ima mnogo sovraž- nikov. Kako se proti njim imas borili, te pouči ,.Gospodar8ki list". Dhtni iM PoIitiCnega iitva „Eioiif v Goriii \ i'ciiii-K uiic ^'?. so])tembra 1!>'^U. se jc vršil redni obf-ni zbor Političiiega dru- itva «Kdinosti» v (iorici. Navzor-a sta bila drzaYii» ])oslanca Šček in dr. Wil- san, dor-im sta se poslanca Lavrern'ic % dr. Podgornik opravifila in pismeno ])ozdravila obini zbor. Politiöno dništvo «I'-dinost» v Trstn sta zastopala dr. Sla- vik in dr. Čok. Politično dništvo «Kdi- nost» za Istro je pozdravilo obrni zbor brzojavno po svojem predsedniku drj'i Vratovifu. Ob doloceni uri je olvoril obc-ni zbor predsednik g. Krizman. ki je pozdravil vse navzoče, pm-ital pismi ])oslancev drja Podgornika in I.avrenciča. Spomi- njul se je umrlili driistvenili claiiuv, jiredvsem drja Kobala in drja (iruntarja. V znak spoštovanja so vsi vdeleženci vstali. Nato je i»rešel obciii zbor na dne\ni red. Prccital se je zapisnik ustan. občne- ga zbora, ki se je odobril in podpisal. Sledilo je poročilo o drustvenem delo- vanju. Porotilo omenja veliko delo, ki ga je monilo izvrsili druätvo ob prili- ki krnskili dogodkov, izreka se zabvala drju (iabršrekii, ki je prevzel brezplaiiio pravno zastoi)stvo. 1'orocilo omenja na- t(» organiZf'K'ijska v]»rašanja ki jiii je re- sevttlo driistvo io ležkoce, ki so ovirale ustanovitev Narodnega sveia. Sledi j>o- roi-ilo o uspelib }>rotestib in neštevil- nib intervencijab, ki jib je izvršilo drii- št\(i v obramlx» narodnega šolstva. Ve- liko pozornost je posvečalo društvo ljndskemii solstvn v (iorici in ]>o deželi. Druištvo je doseglo otvoritev tretjega slovenskega i-azreda na mesini Ijudskl Soli. Dmštvo se je zelo Irndilo za obra- nitev slovenskili ljudskib šol \- Devinu, .lamljali, Dobrdobu in Podbrdn in imelo |Hi tern delen nsj)eb. Dosegla se je ob- ntiviiev slov. oddelka na deželni glubo- nemnici v (lorici. Na .sjilofiiio ]m se je morala obramba jezikovnib pravic ome- jiti na j)i-o1este. ki niso l>ili nsjiesni. \* opcijskein vjiraftanju je lajnišivo prii'edilo (>() rekurzoY. vložilo j(! (JO in- Yalidskib prošenj. X) prošenj za vojno odškodnino. a mnogili slinajib je 1aj- ništvo osebno posredovalo in delilo strankarn )>ravne nasvete. (>/.ji društve- ni odbor je imel 'M odborovib sej, Sirši odbor pti pet. Veliko delo je jiolo/ilo dništvo \ obra- nitev deželne aYtonomije, borilo se je proti razcei»itvi goriške de/ele. l'orociln lajništva je sledilo porocilo blagajnika. Ker se je porooilu tajništva in jxiror-iln blagajništva i'adi iormalne strani ugo- varjalo, se je po koncani debati narori- lo liiivu izvoljeiiemn odboru, da zadevo nredi. Nato je pozdravil ubčni zbor v imenu Politifnega društva «Edinosti» v Trstu Ui1. Slavik, ki je pondarjal nujno potre- bo enotnega dela političnib dru&tev. Dr. Wilfan je razvijal svoje naziranje glede ]>oliticnega delovanja Slovanov v Italiji tor je povdarjal, da more bili na- še d(!lo le nacijonalistično, ker je la ideja edina, ki nas vo/.e. liazvil je tudi svojo zamisel o Narodnem svetn, ki bi ga ne smeli sestavljati delegati politič- nili drugtev. Na obcjiiem zboru se je vršila veenrna, niestorna l)urna debata, pri kaieri so gos])odje dr. (labršček, di-. l-'ornazaric. dr. Trošt in Avgust Kozman zapustili zborovali&ee. Po odbodu tell gosj>odov je prescl obeni zbor k pribodnji 1ofki dnevnega reda, k volitvi ožjega in širše- ga odl>ora. Predlagana je Itila samo ena lista, ki so jo zborovalci, ker ni bilo no- b/me pi*otiliste, enoglasno sprejeli. V ožji odbor so bili izvoljeni: dr. En- gelbert Besednjuk, zasebni nradnik J'lanc iiiteznik, dr. Jo,sij< JJitežuik. ilr. Stojan liiajs« in ravnatolj Anton Vuk. Y birši odbor so pa biJi zvoljeni mo^.je vseh stanov, 7'azdeljeni \n> okrajib. Nato je občnj zbor sprejel resoJucije, ki jib ]>rinašarno na uvodnem rnestu, fei1 odobril enoglasno IihI'i >>¦¦> -*"-¦•". < ,•• resolurijf ]. (»brni zbor nalo/i od)>oru,da j>o zgle- dn drugib manjšinskib narodov eimprej izdela jiodroben načri za nurodno obrain- bo na I'rimorskem. II. Obcni zbor naprosa vse (asnike, da s< izogiJiajo stRinkarskiii in osebnih Hporov. III. Obeni zbor naln/i odboru, naj (¦•irnj)rej stoj)i \ stik z dnistvi \ Titiin in Istri, da se izvrsijo takoj |i;inrji\e y» usianovitev Narodnega nvef; Ob V'j uri popoldne se je preriseaujK Krizman zabvalil vdelezencem za nji- bov tj-ud fer zakljiiril f>b^"i zbor. Mestne novice Kr. gimnazija • lice) v Gorici. Prošnje za sprejern mojajo vlo/iti \si bivši in novj dijaki do 10. oktobra. Pro<- nji naj priložijo zadnje šolsko spričeva- lo. V zadnjem Irenulku srno izvedeli, da se vrše sprejemni izpiti za I. gimn. raz- v<<\ /I- dne 1. oktobra ob !>b zjutraj. Pevsko in Glasbeno drnttvo v Gorici vnovife opozarja. na oivoritev «voje glas- bene yole za glasovir in ^ sa godala na lok, kakor tudi teorijo in zbrtrovo petje. mladine, ki se prune 1. oktobra 192:5. Vpisovanje vsak d«n od 10-12 v dništve- nih prostorili, Trgovski dorn, Via J'e- tiarcH 1. I. Dnistvu s« je jmsrecilo pri- (loj)iti za iiriteJja gosli, vijole, vjjolontfe- la in bnsa j^riznancga goriskeg« mu/ii :• profesorja Hudolin IJpizerja, 7,uau<¦;¦;. ustanovjtelja Koriskega kvari.ela. IJadi t(ga se odbor nadeja. dogovoru. Druptvo namerava ludi ustanovjn svoj lastni salofjski orkester k pomofjo boljšib iieencev glasbene feole. Kadi te- ga vljudno vaJjj in pozivlja. vse, ki bi se zanirnali in bi radi sodelovali pri lakem orkestru, da se zgla.sijo'prl vodi- telju glasbene Sole od gori omenjenein rasn. Tak orkester )n bil za vse nafco družaljno življenje posebne važnosti in sc društvo nadeja, da bo našla ta misel toplega odzjva j»ri vseh prizadetib. Sramota. Pororila tukajšnje policije beležijo skoro vsak dan aretacijo kake zenske, ki se v j)onočnib Tirab prodaja po me- stn. Sram nas je, da je med temi props- lieami mnogo Slovenk. Slovenska dekle- ta, kje je vuš ponos, va.ša cast ? ! Izpiti na kr. tehničnem zavodu v Gorici. izpiti za sprejem i. 1. d. se Jjoüo vrsili na zgoraj imenovanem zavodu od 1. do 10. oktobra. Kdor se za vpis nat^in^nej- še zanima, naj pregleda razglase, ki so nabiti v veži zavoda na Senenem trgu. Zasebne srednje Sole se že ustanavljajo. Ker bo po novem zakouu ladi oineje- nega števila prostorov ninogim ucen- cem nemogoče obiBkovati drzavno sred- njo fiolo, miHljjo ustanoviti nekateri go- riški ytrososorji zasebno fcolo in so i«; prosilj oblaatvct za dovJjenj«. Nov vir dohodkov ! Statt* 4. OORISKA STRAÄA Vpisovanfe na kr. gimnaziji, oz. liceju v Gorici. Ravnateljstvo kr .gimna/.ije, oz. liceja «Yittorio Kmanuele» raglaša, da mora- jo vsi oni, ki se nameravajo vpisati v to šolo, predlojiti najkasnojo do 10. okl. proänjo za sprejem, kolekovnno s kole- kom za 1 liro (eatta. legale bollo da 1 lira). Kor je stevilo učencev omejeno, se nujno priporoia pravoeasna in prnvilna vložitcv prošenj. Prepozno vložene proi- jije no bodo vpostevane. Uriulinski samostan v Gorici. Dne 1."). okt. t. I. se prif-ne v uršulin- skem samostanii v (loiici teöaj za kro- Jenje ženskih oblek po poselniem kroj- no-mctririiem nar-inu prof. Klare Gentili. Sprejemajo so poru(ene in neporot-ene žonske iz dežele in iz mesla. Spored pouka ohsega; Kiojenje in š.i- vanjc /.onskcga, moskega in ofroškepa perila in celih /enskili obk'k. 'IVraj ti-aja sest mesecev s štirinrnem tedenskim poukom. Tudi izven 1oh ur se radevoljo dajejo poja.snila in powk. Vpisovanje v ta tečn.j se je že pritelo. Za nadaljne podrobnosti se je obrniü — iiHtmcno ali pi.smcno n;i uršnlinski sa most an v florici. Ob istern časn (15. okt.) .so pririie 1u-
  • > iwuiuraiwiiHUrtHffimmmttiimiiuiiiHiBiitwiiwBflHimmi PRESELITEV. Podpisani vljudno irnznanjani, da sein se iz dosed/anjo^ga bivališča |)re- selil v lii.so St. 7. nasproti gostilinc Bratina in ondi odprl svojo krojaško delavnico in prodajaLno izgotovljcnih oblek. Cenjenim odjeinalceni se pripo- ročam za nadaljna maročila. Vr Ajdovščini, dne Hj. nept. 1923. Ivan Kcrtelj, krojaški inojster. Avtomobilna zveza med Kobaridom in Sv. Lucijo. «Podpisano avtomobilno podjctje opo- zarja slavno občinstvo kobariskcga okraja, ki ima opravke pri (olminski sodniji, da vozi poštni avtomobil od 1. oktobra dalje tudi ob pondeljkih, četrt- kih in sobotab ob 8 liri zjutraj iz Ko- l>arida, ostane v Tolminu in nadaljuje svojo vožnjo ob 11.50, da pride do vlaka ob 12.30. Isti avtomobil se vrača ob H.38 iz postaje Sv. Lucija in dospe v Kobarid ob 16.05. A. Devetak dedič, Tolmin. IVflfl COTIC kamnoseški mojster Sovodnje pri Gomci se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih del, ZAHVALA. Vsem mnogobrojnim znancem in prijateljem, zlasti pa občinskemu starešinstva in pevcem, ki so spremili pokojnega moža, oziroma očeta Petra Pavla Lebana k večnemn pokoju, ixrekamo tcm potem najiskrenejso zahralo. Stopec pri Sv. Luciji 27. septembra 1923. Žalujoča mati in brata. Izkušeni civiln! geometer DOMENICO ROCCO bivši geometer I. reda na zemljiški knjigi - Gorica, Corso Vitt. Em. 34-. Na prodaj je vinska posoda /a G00 hi, niera od 1 do 8 111. )ii-i Valonlinn N'cii- draminu p. Kojsko 108. Adria čeviji izdelek „tevljarshe zatiruge v Wirtiu11 Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajai pohiStvo po jako ziižaiib cenah ii «af Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . , 90 , r vzmeti (suite) „ 70 , , blazlne . . . „ 60 , » kompletne spalnice 800 , » Velika izbera navadnih in finejših sob, kakor tudi žeteznih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaioga pohlštva na GoriSkem z lastn« tovarno v Gorici, Via G. Carducoi 14 (preJ 6o«po8ka ulioa) in V. C. Favetti §t 3 in1 Slovenska dru^ina spi-ejinc "J iireiu'^ IiiaiMi in slanovaiijc. Na.slov pri "l''1 \i "floriškc Sirayie»-. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦Ml ¦¦¦¦««'S Vse šolske potrebščine kupite v Knjigarni K.T. D. GORICA Montova hiša. POD^UZfllCA Liubljanske kreditne banks \ üorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon St. 60. Delniäka glavnica in reaerve: 80 MILJONOV Brzojavni naelov: Ljubtjanska bank»- eENTRALA: LJUBLJANA Roserva 6 H S krön 64 MILUONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Meikovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tret. Obreetuje vloge na knjižice po 4V,V. Na daJjdo odpcrred vezane vloge po dogovoru, Nakvp In prodaja vsakovrstnega tujega denaJA. " LrnHUnie vse v banöno stroko apad^f o*e patäe najkulantneje.