Pogovor
kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim linam, v mefzu Malitravnu.
% § i ti. Kako danef fpet burja piha! V tem mefzu pazh ref fkorej nobeden dan ni bres mozhne fape.
Ozhe. Pofebno letaf imamo vetrov dovelj. Povej, kje neki fo tifte luknje, is kterih fapa pride?
^ i ri. §apa ne pride is Iukinj, ampak isviraod pritifka in vezhi ali manjfhi gofhave sraka (Tj ufta.)
Ozhe. Ali mar srak kaj pritifka, faj ga nizh ne zhutimo?
§in. Srak na vfak proltor mozhno pritifka, defiravno ga ne zhutimo, satd ker je od vfih ftrani ravnomeren.
Ozhe. Kako mi bofh to dokasal ?
§in. Povejte mi kaj itorite, kader hozhete vseti vina is foda sa pokufhnjo ?
Ozhe. Vsamem vehar (zug), ga pri vehi potifnem v vino, satifnem s palzam sgornjo luknjo in ga tako potegnem is foda. In ako hozhem naliti vina v fteklo (glasb), prijenjam s palzam, de va-nj tezhe ; in kader je dofti vina v fteklu, vehar fpet sam a f hi m s palzam.
$in. Ali pa vefte, sakaj de vino neistezheis veharja, dokler sgornjo luknjo dershite samafheno?
Ozhe. Na to fhe nikoli niiim miflil.
Jjin. To ftori srakni pritifk. Kader vehar po-tifnite v fdd, vino v njemu tako vifoko naftopi, kakor globoko ga va-nj potifnete, zhe satifnete s palzam sgornjo luknjo , srak ne more od sgorej pritifkati na vino, pri fpodnji odperti luknji pa pritifka s vfo rnozhjo in brani vinu istezhiti is veharja. Zhe pa palz odmaknete, srak tudi pri sgornji luknji pri-tifne na vino, in vino savoljo fvoje teshe istezhe is veharja.
Sato tudi pri fodih sabljajo vehe, kader jih hozhejo nattaviti, de srak od sgorej ne more tako mozhno na vino pritifkati, in vina pritifk pri fpodnji luknji foda ni tako mozhan, ker ga srakov pritifk nasaj tlazhi.
Ozhe. ^pet ii mi eno rezh rasjasnil, ktere popred nitim vediI.
§in. Tudi vremeni k (srakomer) nam fpri-zhuje od mozhniga srakoviga pritifka. Ali fte vi to orodje she kdaj vidili, ktero vreme kashe in ki ga ima fkorej vfak meltnik pri hifhi?
Ozhe. §im gaja vidil; fej ga ima tudi nafh shupan, kamor ga hodimo gledat, predenj sazh-nemo kofiti.
tfO
§in. §te tedaj tudi vidili, de vremenik obftoji is dolge, na sgornjim konzu sadelane, na fpodnjim pa sakrivljene in odperte ftekiene zevi, ktera je nekoliko s shivim frebram nalita. Ali pa tudi vefte, sakaj de frebro v zevi tako vifoko ftoji, in pri fpodnjim konzu vun ne gre, ako ravno je odpert?
Ozhe. Vrezhkrat fmo fe she od tega modrovali, pa je nifmo samogli istuhtati. Morebiti mi ti vefh povedati ?
§in. Is zevi vremenika fe poprej, ko fe frebro va-njo nalije, srak isshene, kar fe na to visho sgo-di, de fe zev varno na ognju ogreje in fe s gorkoto srak odpravi; tako poftane v sgornjim konzu zevi nad frebram prašen proftor bres vfiga sraka. Tedaj v fpodnjim in odpertim konzu srak s vfo rnozhjo pritifka na frebro, v sgornjim in bres sraknim konzu pa nizh ne pritifka; satorej srakov pritifk brani frebru v fpodnjim konzu pafti in is zevi istezhi. Ako bi fe pa v sgornjim konzu kaka luknjiza naredila, de bi srak samogel tudi od sgor-njiga konza pritifkati, bi frebro prezej padlo in isteklo is zevi.
Ozhe. Pa to fmo fe pri vremeniku tudi vezh-krat modrovali, sakaj de frebro v njem pada, kader ima d es ho vati, in fe vsdiguje, kader ima biti lepo vreme ?
tj in. To isvira od vezhiga ali manjfhiga srakoviga pritifka, ki pride od vezhi ali manjfhi fteg-lj i v o it i in teshe sraka. Bolj ko je srak fuh, bolj je tudi ftegijiv in vezhi je tudi njegov pri-tifk, satd fe frebro v zevi vsdiguje, in pomeni fuh srak in lepo vreme. Bolj ko je pa srak mozhirn, manjfhi je njegova ftegljivoft, manjfhi njegov pritifk; frebro pada, pomeni mokroto v sraku in deshevno vreme.
Ozhe. Sdaj bom she vediJ febi in tudi fofe-dam raslagati to prikasen na vremeniku. De je pa srak tudi ftegijiv in fkerzhljiv, mi fhe nizh niti pokasai.
(Konez fledi.)
74
Pogovor
kmetifhkiga ozlieta s fvojim narav oflovja suzhenim fi iiani, v mefzu M a 1 i t r a v n u.
(Konez.)
J5i n. Vsemite mehur, napihajte ga toliko, de ima gerbe ; savcshite ga in poloshite na gorko pezh, in kmalo bofte vidili, de fo sginile vfe gerbe, ktere je imel poprej; poloshite ga fpet na mersel kraj, in fpet fe bodo vidile gerbe; sakaj s gorkoio fe srak rastegne in sredka, potrebuje vezh proftora in bolj napolnuje mehur; pri mrasu pa fe bolj fkerzhi in sgofti, njegovi pritifk na mehur prijenja, in mehur fe sgerbi.
Ozhe. To sdaj she urnem. Od kod pa fapa pride? kar iim te prezej od konza vprafhal.
(*>in. Vfe to, kar fte sdaj flifhali od srakniga pritif ka, in njegove ftegljivofti in fkerzhljivofti, vam je bilo potreba vediti, preden vam samorem ras-kasati, kako fapa podane. Srak li namrezh prisa-deva, povfod enako fproftreti, smirej fe obdershati v fvoji ravnoteshi, in na fe, kakor na vfe druge rezin', s mozhjo pritifka. Ako v kakim kraju pre-jenja njegov pritifk, ali poltene mozhneji, fe srak ne more vezh ohraniti v enaki teshi; blishnji tesheji hiti v kraj, v kterim je pritifk prijenjai, dokler fe ne poftavi v ravnotesho in gofhavo, in ta vlek, pifh fe imenuje fapa, veter.
Ozhe. Tole mi morafh pa malo bolj pojafniti, tizer ne ras urnem.
$in. Ako po simi odprete hifiine vrata, vidite dim iti v hifho in zhutite fapo. S gor koto fe namrezh srak ftanjfha in slajfha, in s mrasam sgofti in steshi. V sakurjeni hifhi je tanjkeji in lasheji srak, in njegova tesha in pritifk manjfhi, kakor pa sunaj hifhe. Zhe fe hifhne vrata odprejo, hiti svunanji tesheji m gofteji srak v hifho tako dolgo, de fe poftavi s hifhnim v ravnotesho in gofhavo, zhe fe vrata poprej ne saprejo, in napravi fe fapa med vratami.
Ozhe. Is tega poduka sdaj fposnam, kako de fapa poftatie pri vratih; tega pa ne, kako de sunaj naftopi.
^in. Ravno tako fe napravi tudi fapa od su-
75
naj. §onze , ogenj, blifk i. t. d. s greje in slaj-ftia srak, kakor gorkota v hifhi; fofedni tesheji srak sdaj hiti fe s njim poftaviti v ravnotesho. S mrasam, deshjem j tozho i. t. d. fe pa srak ras-hladi, sgofti in steslii, in fi prisadeva, poftaviti fe v ravnogof havo s fofednim redkejim srakam; in ta srakni vlek is eniga kraja v drusiga je veter, fapa, in ne neha poprej, dokler srak ni v fvoji ravnoteshi in gofhavi.
Ozhe. To fi mi sdaj shedobropojafn.il. Povej mi fhe, sakaj de fo f pomlad i vezhidel mozlme fape, slafti pa letaf?
^pomladi po krajih, kjer ni vezh fnega, fonze srak she slo sgreje, tedaj tudi slajfha, in njegovi pritifk od te ftrani prijenja; v krajih pa, kjer je fhe fneg, poftavim v hribih, fe pri tajanju fnega srak mozhno ras-hladi, tedej tudi sgofti in steslu, in njegov pritifk od te ftrani je huji, in tako fe po sgorej danim poduku fapa napravi. Letaf pa fo sato tako hude fape bile, ker je fhe po mnogih krajih veliko fnega, ki fe sdaj taja. Tudi pri pogorifhih fo vezhdel mozhne fape, ker ogenj mozhno srak sgreje in slajfha, fofedni tesheji v ta kraj hiti in tako fapa naftopi.
Ozhe. Ali bi ne bilo boljfhi, ko bi ne bilo vetra, kteri nam vezhkrat naredi veliko fhkode?
^in. Veter je velika dobrota boshja. Veter nam nashene desh in naredi fpet lepo vreme; smefha srak in ftori bolj sdraviga; obrodovi raslozhno zve-tezhe drevefa in selifha, ker rodovitni zvetlifhki prah rasnafha; naf poleti pri delu in na poti prijetno hladi, goni barke in mline i. t. d. in nam je na tolikanj vish prav slo koriften.
Ozhe. Hozhem sanaprej na ta prid vetra mi-fliti, in nikoli ne zhesenj, ali zhes Boga, ki ga je vit varil, memrati.                            Janes Jashirk.