Leto V.	Y Celju, dne 15. septembra 1910. * Št. 37.
ishsj» T»sk Setrtek; ako je ta dan »rajnik, pa dan poprej. —	„Narodni List" Btaae celo ieto 4 K, za pol leta 2 K, za	Oglasi se rafinnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta —
v »c po&ljatve (dopisi. reklamacije, vpraganja itd.) je pošiljati	Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. PrUtoj-
i» umIov: „Karodni L5sS" v Oeljv. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — tamsma številka	bine za oglase je plačevati po pošti na naslov- Narodni
9>*$utne j>«wte. — ürffluiStvo: Schillerieva cesta itev. 3,	«tane IO vin»	List" v Celju.
Klerikalna posurovelost Zopet političen uboj.
Odkar je klerikalna stranka na vrhuncu svoje politične moči, so politični uboji naprednjakov prišli na dnevni red. To je žalosten znak propada v javnem življenju slovenskega ljudstva.
Nov uboj, ki ima politično ozadje, se je zgodil 28. avgusta v selški dolini na Gorenjskem. Omenjenega dne je ubil Franc Šuštar, klerikalni odbornik selške občine, zaupnik klerikalne stranke in cerkveni ključar, svojega svaka Ivana Tuška, istotako občinskega odbornika, ki je pripadal napredni manjšini v selškem občinskem odboru.
Tušek je bil odločen naprednjak, blag, požrtvovalen mož, ki je imei vedno odprto srce za svojega bližnjega. Ril je eden najbogatejših posestnikov v celi dolini; rad je podpiral vsako v resnici narodno stvar. Bil je ustanovni član »Slov. Matice«, — taki kmetje so pri Slovencih res redki —, član »Sokola« v Železnikih itd.
Postal je žrtev svoje politične veroizpovedi, prestrigel mu je nit življenja njegov sorodnik.
Sorodnik ubije sorodnika radi nasprotstva v političnem mišljenju. To dejstvo da mnogo misliti! Kam plove slov. ljudstvo? Kje je iskati vzrokov te živinske posirovelosti našega baje dobrega in vernega ljudstva?
O stvari pišejo kranjski napredni listi sledeče:
Povdariti moramo, da so teh žalostnih razmer v prvi vrsti krivi vzgojitelji priprostega ljudstva — politikujoči dušni pastirji. V vsakem cerkvenem govoru se le hujska in zopet hujska. Naivno verujočo kmetsko dušo se zastruplja z brezmejnim sovraštvom do vsega, kar ni klerikalno. In Žalostne posledice se že kažejo po celi slovenski domovini.
Hujskanje je tudi vzrok najnovejšega takega žalostnega slučaja. Ubijalec Šuštar je analfabet (nepismen). Torej se iz časopisov sovraštva ni mogel navzeti, pač pa iz družbe, v kateri je živel in se gibal. Šuštar je mnogo občeval s poslancem Demšarjem, ki je »slavni mož« radi tega, ker je celo v deželnem zboru pokazal svojo primojduševsko-gorenj-skopretepaško naravo. Bog vsem klerikalnim kmetom v naši dolini pa je znani demagog dr. Krek, ki na vsakem zborovanju ščuje nezavedno ljudstvo proti naprednjakom. Njegova beseda drži pri teh ljudeh kot sveta. In ta mož se celo drzne pačiti večno-lepi, vzvišeni nauk Jezusa Kristusa o krščanski lju-
bezni do bližnjega. Nekoč je namreč čisto krivover-sko učil v Škofji Loki kmete, da, če ti da eden klofuto, mu takoj vrni dve, tri ali pa štiri, češ, da znam Jezusov nauk, »ako te kdo udari na levo lice, ponudi mu še desno«, dandanes ne more več veljati,da ne odgovarja modernim razmeram. In na zadnji čukar-ski slavnosti v Selcih je zopet pozival kmete na boj proti naprednjakom ter vihtel pesti kakor kak pretepač, ki kliče na korajžo.
In od Škofje Loke do Sorice so vsi dušni pastirji taki nestrpneži, da je pač še težko najti na Slovenskem dolino, ki bi imela tako bojaželjne predstavnike »bojujoče cerkve«. Snov za njih cerkvene govore jim daje povečini bivši lemenatar, ki na vsakem svojem zborovanju nastavlja naprednjakom nož na srce. In raz vse lece v selški dolini se čuje infamno hujskanje proti naprednjakom in svobodo-mislecem. Vse pa še-prekaša posvoji zagrizenosti in bojevitem razpoloženju železniški župnik, katerega vneti in verni poslušalec je bil skoraj vsako nedeljo ubijalec Šuštar.
Naši politikujoči duhovniki s svojim večnim hujskanjem in zabavljanjem pode iz cerkve bolj izobražene elemente in jih tako vedno bolj odtujuje cerkvi. Sami sebe profanirajo, ker se postavljajo na stališče navadnih političnih agitatorjev ter pačijo verske nauke s svojimi političnimi strastmi. S svojim divjanjem pa sèjejo sovraštvo in prepir. Da, njih delovanje ima za posledico, da so vstvarili podobne razmere, o katerih govori evangelij sv. Luka (XII. 52.—54.): »Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi« ,.. »Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z maj terjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo«.
Te razmere v resnici pri nas vladajo in povzročili so jih v prvi vrsti hujskajoči cerkveni govori Prišli smo tako daleč ,da neklerikalec radi svojega prepričanja ni niti več življenja varen. In če ubije klerikalec naprednjaka, pravijo klerikalci, da je to prst božji; seveda če pa ubije strela cerkovnika, ko zvoni k hudi uri, če zadene kap debelega župnika pred oltarjem, če se Marijina devica prekucne črez. robe in se ubije, to ni prst božji; ampak bog je najbrž le obiska! svoje »verne pristaše«!? Tako so tudi klerikalci po selški dolini govorili, da je Tuška kaznoval Bog. Ta je lepa! Konec koncev boste še naredili vsakega klerikalca, ki ubije naprednjaka, za božjega služabnika ali posla.
Tako je danes nravno mišljenje tega »dobrega. |
pobožnega, vernega« ljudstva. Tak .daleč so pripeljali politikujoči dušni pastirji naš narod. Klerikalci bi od same pobožnosti kmalu odlizali svetnikom pr--ste, hodi se k spovedi in obhajilu kar na komando in v uniformah, vse to pa teh ljudi prav nič ne moti, da bi, ne obrekovali, ne lagali, ne kradli, ne prisegali po 'krivem ,ue ubijali. Vse to delajo in takorekoč s patrnoštrom v roki in z molitvico na ustnicah. Na jeziku imajo vero, v srcu hudobijo. To hujskanje je našega kmeta privedlo že tako daleč, da ne vidi nobene druge oblasti nad seboj, kot duhovniško. Za državo se pa že ne zmeni več. saj vidi dan na dan, kako ta zvesto izpolnjuje klerikalne ukaze. Zato pa je pripravljen storiti vsako, še tako ostudno dejanje, če je le klerikalni stvari v prospeh, saj čuti do-padenje »gospodov« nad dotičnim početjem. Tako se ubija nravnost v našem ljudstvu. Državna oblast to mirno gleda, dasi je to skrajno nevarno državi sami in človeški družbi.
Ta grozen dogodek pa z bengalično lučjo razsvetljuje pogubonosen upliv toliko proslavljenega izobraževalnega dela klerikalne stranke, ter nas v novič potrjuje v našem prepričanju, da je pobijanje klerikalizma najboljše delo za celo človeško družbo sploh, in za narod posebej. V resnici naroden biti, se pravi, biti protiklerikalen.
„Kako delajo liberalni učitelji"?
Pod tem naslovom je »Slov. Gosp.« z dne 8, t. m. priobčil nesramno hujskajoč članek proti naprednemu učiteljstvu, zavijajoč dejstva in troseč drzne laži. Poroča tam, da je liberalni učitelj Bajt v Solkanu (na Primorskem) hotel naenkrat komandi-rati v cerkvi ter je s posebnim uradnim odlokom prepovedal katehetu, da šolskim otrokom ne sme dajati v poljub relikvije sv. Alojzija. Zakaj je Bajt to storil, tega katoliški hujskač seveda ne pove. Ne pove, kako ostudno je, tuje sline in smrkle z ustnicami lizati. A ne le grdo, ampak naravnost škodljivo in nevarno zdravju. Jaz di privoščil tistemu črno-suknježu, ki je v »Slov. Gosp.« ono budalost napisal, da bi šel poljubljat kake relikvije za tistim pijanim romarjem, ki je 8. t. m. popoldne prišel iz Maribora in katerega sta dva soseda domu vlekla fn si nose držala zavoljo smradu ,ki je prihajal iz njegovih ust, iz katerih so se mu sline cedite. Človek, ki količkaj na sebe drži in iia svoje zdravje, ne bo za takim človekom šel recimo križa poljubljat. Koliko ljudi si je
LISTEK.
0 železnicah.
Spisal železnični nradnik.
(Dalje.)
III.
Z zadnjo postavo smo posegli razvitku železnic že malo naprej. Vrnimo se toraj v ono dobo, ko so bile prve težkoče v železničarstvu premagane, ko je postalo zanimanje za železnice že splošno in so to novost začele celo podpirati države, to je okrog leta 1840. V tem času so na Dunaju že spoznali, da je pri zgradbi železnic upoštevati ne le kupčijski pomen, marveč tudi politične in vojne ali kakor navadno pravimo strategične ozire. Vkljub temu je bila Avstrija zelo počasna. Potrebovala je korenitega pouka, ki ga je prejela v letih 1859 in 1866, predno je začela zares pridno graditi železnice. Sicer je bilo leta 1840 zasnovanih že mnogo načrtov, kojih uresničenje je bilo poverjeno deloma zasebnim podjetnikom. Za u-resničenje takšnih osnutkov se seveda potrebuje mnogo denarja. Bolj ko se pa po kaki stvari povprašuje, tem težje ali bolj dragi kup jo je dobiti. Tako je tudi z denarjem. Po ärugod so države žilavim podjetjem posojevale denar, pri nas je ta način pomoči še le proti letu 1860 dobil veljavo. Zato se do te dobe železnice niso mogle prav razvijati. Skoraj ni bilo več mogoče dobiti denarja za železnice. Vrhu tega so politični odnošaji nudili malo prilike pečati se z železnicami. Južna železnica je bila 1. 1846 od Dunaja do Gloggnitza dodelana in tudi od Mürzuschiaga do Celja. Takisto ena proga od Dunaja na Ogrsko do mesta Rab. V tem ste prišli leti 1848. in 1849., ki ste svoj slab vpliv na promet in zgradbo železnic do leta J 850 raztegnili.
Čudom se je treba čuditi, da je Avstrija prav v tem času započela graditi železnico čez Semmering, najlepši uspeh one dobe in brezprimeren v celi Evropi. Zgraditi to gorsko železnico, o čemer je sam Stephenson dvomil, posrečilo se je avstrijskemu inženirju Ghegi. Stanovski tovariši so mu ugovarjali, češ, za gorske železnice ni pripravnih strojev, na-svetovali so za gonilno silo stalne parne stroje, pritisk zraka, žično železnico in drugo, kar je Ghega vse ovrgel, ker je upal za trdno, da se izumi stroj, čigar sila bode znatne teže zmagovala tudi na strmine. Po večih poskusih se je posrečilo to, kar ve danes vsak železničar, da morajo imeti gorski stroji več in sicer majhnih delavnih koles. Delavna kolesa imenujemo tista, ktere vrti moč vodene pare takorekoč neposredno. Druga kolesa na stroju in vozih se le vrtijo, ker jih delovna kolesa prisilijo k temu. Pri strojih, ki vozijo po planem, zadostujejo po štiri delavna kolesa ter smejo biti tudi znatno večja. Pri gorskih strojih pa najdemo vseskoz po 6—8 majhnih delovnih koles.
Ne le glede strojev, ampak tudi glede zgradbe železne ceste nudila je ta gorska železnica velike zagonetke, ktere vzgledno rešiti se je posrečilo Ghegi. Dolga je ta železnica 42 km ter se dviguje do 25 m na daljavo 1 km na višino 898 m nad morjem. Treba je bilo 15 predorov, najdaljši 1431 m, deloma skoz zemljo, deloma skoz pečine, nebroj stenskili in podpornih zidov, številnih in visokih mostov in viaduktov, kar je bilo po petletnem pridnem delu dovršeno 17. julija 1854 1. Ta uspeh ni ostal osamljen. Zgradili so za tem železnico črez Brenner, čez Arlberg itd. Seve so tud druge države Avstrijo posnemale. Švicarska n. pr. je 1. 1905. dogradila železnico na višino 3161 m nad morjem, torej v višino, kjer vlada večen sneg. Gorske železnice je mnogo težavneje in dražje graditi nego one
v nižavi. Toda veda, umetnost, deo in denar premagajo vsaktero oviro, ako složno služijo človeškemu napredku.
V dobi 1850—1860 obstoječe železnice odgovarjale so le bolj domačim potrebam. Da bi zado-bile tudi za večje razdalje pomen, treba jih je bilo tam zvezati med seboj, kjer so se stekale, v kar je bilo zopet počakati nekaj časa, predno so se u-prave zjedinile o tej potrebi. Tovori, ki bi naj bili prehajali z jedne železnice na drugo, morali so se raz in zopet nakladati, kar je bilo prav mudno. Temu se je odpomoglo z zgradbo zveznih železnic, ki bi naj razna obrtna proizvajališča, rudo in pre-mogokope priklopila h glavni progi, ter bi blago lahko brez zamude časa kar nastopilo pot od proizvajališča v določeni mu kraj. Vendar bi bile železnice ostale pri najlepšem razvitku samo polovičarska naprava, ako bi jih bile zgradile države zgolj zase, ter bi se ne bilo poskrbelo za stik železnic raznih držav. Avstrija se je sicer sprva protivila takemu početju, ko so pa nje državniki uvideli, da je mogoče nove kupčijske zveze velike važnosti in da-lekosežnega pomena ožitvoriti le na ta način, se je avstrijska vlada odločila dovoliti stik severne z Val-helmovo železnico pri Bogominu že leta 1848, s čimer je bila zveza med Dunajem in Vratislavom zagotovljena. Ze nekaj let prej s Saksonsko sklenjena pogodba glede železnice ob Labi s Češke v Dražda-ne se je uresničila še le 1. 1852. Stik Bavarske z Avstrijo pri Pasavi in preko Solnograda je postal leta 1859. pravomočen; z Rusko leta 1860. Ednako so tudi druge države si prizadevale potom stičnih železnic svoj promet razširiti ter si tudi iskati za svoje proizvode v tujini odjemalcev n. pr. Bavarska s Francijo, Hollandska s Prusko, Pruska z Rusijo itd.
Dalje sledi.)
že zahodilo nalezljivih bolezni s poljubljanjem! Tega ta katoliški hujskač ne pove.
Hvalevredno je od učitelja, da ima skrb za tujo deco Katoliškemu hinavcu je seveda vseeno, če je tuja .deca nalezejo bolezni. On je neoženjen, za deco, ki jo ima kje na skrivnem, mu pa itak mar ni.
Tudi drugi učitelj, o katerem piše »Slov. Oos p.«, je storil le dobro delo, ko je nastopil proti katehetu, kateri je zahteval od otrok, naj bi h odili vsako drugo nedeljo k spovedi. Resnica je, d a otroci, ki potratijo preveč časa z verskimi vajami izven predpisanih dni, postanejo za šolski pouk malomarni, leni in topi. Spoved napeljuje marsikoga k hinavščini. Pri nas je neki možakar vedno tičal pri spovednici in se delal pobožnega, nazadnje pa se je izkazalo, da je skozi pet let kradel cerkveni denar. Dobil je zato tri leta časa nadaljevati v zaporu v Mariboru svoje »pobožne vaje«.
Ji političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor je sklican na 20. sept. Kaj to pomeni? To pomeni, da vlada z obstrukcijo slovenskih klerikalcev ne računa več resno. Klerikalci so že dober teden sem v pogajanjih s štajerskim namestnikom, pod kakimi pogoji bi obstrukcijo opustili. V svojih listih in na shodih proglašajo, da bodo boj v Gradcu nadaljevali, dokler se razmere ne spremene. Mirno čakamo do zasedanja. Bomo videli, kako resno smatrajo klerikalci svoj boj in kaj si predstavljajo pod „spremembo razmer".
Na češkem so se zopet pričela pogajanja med Čehi in Nemci. Vsled nemške obštrukcije je prišla dežela v silno hud položaj in bi bil pri vztrajanju teh razmer fiuančni polom dežele neizogiben. Da bi to ravnotako škodovalo Nemcem kot Čehom, uvidijo zdaj že tudi Nemci, zato'so se spustili v pogajanja. Seveda se zdi, da ne resno, ampak le da bi pokazali nasproti vladi češ: glej, vlada, mi se hočemo pomiriti. Ker pa stavijo zahteve, v katere Čehi seveda nikdar ne morejo privoliti, bodo potem lahko zopet rekli: glej, vlada, Čehi so nepomirljivi!
Državni zbor bo baje sklican krog 8. ali 10. novembra. Zasedanje bi trajalo dva tedna. Rešil bi se proračunski provizorij za prvo četrtletje 1911 in nekatere druge točke.
Znamenito slavje v Srbiji. V Varvarinu ob srbski reki Moravi bo 18. septembra velika slavnost na spomin bitke na varvarinskem polju, ki se je 18. sept. 1810 tam vršila. 7000 Srbov pod vodstvom Črnega Jurja, deda sedanjega kralja Petra, in 700 Rusov pod vodstvom grofa Orurka je takrat premagalo 45.000 mož broječo turško armado in osvobodilo Srbijo izpod turškega jarma. Odkril se bo spomenik padlim srbskim in ruskim junakom. Slavnosti se udeleži tudi kralj Peter.
Črnogorski kralj Nikola pride najprej v obisk k avstrijskemu cesarju.
Spomin na cesarico Elizabeto. Dne 10. t. m. je bila obletnica umora cesarice Elizabete. Cesar je obiskal njeno rakev in rakev cesarjeviča Rudolfa v kapucinski cerkvi. V dvorni cerkvi je bila črna maša, kateri je prisostvoval cesar z mnogimi dostojanstveniki.
Velikanski shod slovanskih železničarjev se je vršil 11. t. m. v Pragi. Navzočih je bilo nad 5000 zborovalcev. Ostro so protestirali proti zapostavljanju in preganjanju slovanskega nradništva.
BcUzle.
III. narodna zbirka 20. septembra 1910.
V prihodnjih dneh razposlale se bodo nabiralne pole. Prosimo tudi sedaj pomoči vseh cc. gg. nabi-rateljic in nabirateljev; v slačaju pa, da ne bi bili voljni nabirati za zbirko, naj blagovolijo predati nabiralne pole drugim osebam, katere bi bile pripravljene nabirati za nas. Obletnico narodnih mučenikov proslavili bomo najlepše, če daruje vsak Slovenec za kulturne in narodne namene zatiranega naroda našega.
Klub slov. napr. akademikov v Celju.
Letošnji novici morajo pod orožje dne 7. vinotoka, nadomestni rezervisti pa že dne 3. vinotoka.
Tečaj za uporabo sadja priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 26. do 30. t. m. Za udeležbo se je zglasiti do 19. t. m. pri ravnateljstvu zavoda.
»Tri dome« že imamo na Spodnjem Štajerskem, vpije pondeljkova »Straža«. »Liberalci pa komaj jed-nega!« No — ljuba »Straža«, »Sokolski dom« v Ga-berju je pač tolik, da bi se lahko pod njegovo streho spravilo vse tri »dorne«, pa bi še ostalo kaj prostora. Primerjati žalostni kočici v Velenju in Št. Ilju s So-kolskim domom v Gaberju je sploh smešno in kaže samo, na kaki megalomaniji trpe naši klerikalci. Ko-
nečno bi tudi še vprašali, koliko je dala klerikalna »požrtovalnost« pri teh »domih« zaslužiti — nemšku-tarskim obrtnikom. Dr. Korošec bi bil slobodno pu tem vprašal v Trbòvljah!
Premeščen je iž Celja v Brežice g. Franjo Pavline, c. kr. fin. nadpaznik.
Samoumor praporščaka. V Materiji v Istri se je ustrelil praporščak 87. pešpolka Maks Toplak. Že dalje časa je bil melanholičen in je izražal željo po smrti. Ustrelil se je z vojaško puško v srce. Bil je sin ptujskega davkarja g. Toplaka.
CeljsKi oHraj........~
Sv. Pavel pri Preboldu. Občni zbor naše Ciril - Metodove podružnice se je moral preložiti od 8. sept. na 25. septembra. Dnevni red in prostori isti. Preloži se prireditev zaradi slavnosti latkovaške požarne brambe, kamor v nedeljo vsi pojdemo!
Pri občinskih volitvah na Teharjlh, ki so se vršile včeraj in danes, smo Slovenci v vseh treh razredih propadli. O volitvi še izpregovorimo.
Sokol v Trbovljah priredi v nedeljo 18. t. m. javno telovadbo in veliko veselico pri g. Forteju na vodah. Ob pol 1 uri sprejem bratskih društev na kolodvoru, sprevod na telovadišče, ob 3. nri javna telovadba na Fortejevem travniku, nato v Fortejevi dvorani veselica. Vstopnina k javni telovadbi 40 vin., k veselici 60 vin. Veselica bo pri vsakem vremenu.
Trbovlje. Nad vse klaverna je bila nedeljska čukulada. 80 fantičkov-čukov je pričukalo. Klerikalci so poparjeni. Napredni misli-je ta prireditev le koristila. Klerikalci pa si naj v nedeljo pogledajo naše Sokolske čete!
Čebelarska podružnica za Št. Jurij in okolico ima svoj izvanredni občni zbor v nedeljo 18. t. m. pri g. Rudolfu Dobovišeku. Vsi člani ste najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 3. uri, v slučaju nezadostnega števila članov se zboruje pol ure pozneje pri vsaki udeležbi. Odbor.
Iz Gaberja nam piše popotnik: Te dni je prišel neki večer v gostilno k g. Čečku neki pomočnik od nemškutarskega peka Lesjaka s krvavim vratom. Pravil je, da ga je „mojster" brez vsakega vzroka v delavnici napadel in davil. Lepa reč to! Zdaj si bodo ti nemškutarčki svojo jezo zaradi volitev menda na ta način hladili. — Te dni sem prišel tndi v gostilno Lassmance, ki je bila tudi „nemška" volilka. Vsedem se za mizo in čakam, da mi kdo postreže. Pa je prišla k meni natakarica — z repom in štirimi nogami v podobi podgane in me prijazno gledala. Da mi je to vzbudilo neverjeten apetit, se razume samo ob sebi. Da, da, snaga nad vse!
Iz Žalca. Hlapec Josip Gril je ukradel g. F. Piklu v Žalcu kolo, vredno 250 kron in še nekaj drugih predmetov. Tatu so že prijeli in izročili okrožni sodniji v Celju.
Tatvina. Na Frankolovem je v starem šolskem poslopju v noči od 8. in 9. t. m. med 11. in 4. uro udri neznan zlikovec v prvo nadstropje v kuhinjo učitelja A; Strigla ter tam vzel iz kovčeka novčarko z 2 K 10 v, razmetavši vso obleko. Dalje si ni upal vlomiti v stanovanje, ker je bila prva soba pri kuhinji zaklenjena. Iz kuhinje pa se je splazil v pisarno nadučitelja I. Strukelja ter mu ukradel srebrno žepno uro in verižico iz tuia - zlata in iz nove obleke pa novčarko z drobižem nekako do 5 K. Čudno, da je tat popustil na hodniku še čisto novo obleko nadučiteljevo, ki jo je izmaknil iz pisarne. Potem se je splazil spodaj v nadučiteljevo stanovanje v lopo, .kuhinjo, jedilno shrambo in prvo sobo. Odprl je kredenco in predalnik, pretaknil in premetal vse perilo, iščoč in stikajoč samo za denarjem. Od perila je odnesel samo dvoje kosov. V sosedno nezaklenjeno spalnico si pa najbrže ni upal, ker je tam gorela luč. Iz lope je na dvorišče zanesel dijaški kovčeg s knjigami, poskušal vanj vlomiti z dletom, pà ni mogel. Popustivši na dvorišču kovček in na tleh ležečo lestvo, jo je zopet tiho popihal. Tat ima res svojo srečo, da ga ni nihče od stanovalcev čul, da so ravno to noč tako dobro spali. Po poznejšem domnevanju sta morala biti tukaj najmanj dva zli-tovca. Skoro na enak način se je poprejšnji torek pred sejmovim dnevom izvršila tatvina v Vojniku. Isti tat mora biti identičen s tem na Frankolovem.
Redek slučaj. Iz Petrovč nam piše somiš-ljenica : V nedeljo 8. t. m. mi je prišel v roke šopek jablaninih cvetov vzcvetelih na lepem sa-donosniku sp. g. stražmojstra Josip Travnerja v Arnivasi pri Petrovčah, kar je v sedanjem času redek slučaj pri nas, kjer se že pristni jabolčni mošt toči.
Pravico javnosti je podelil .štaj. deželni šolski svet šulferajnski ljudski šoli v Hrastniku.
Iz Vojnika. Povsod po drugih krajih čitamo, kako se razvija in napreduje narodno in društveno življenje. Le pri nas je vse tako tiho in mrtvo, manjka ljudij, manjka pa tudi veselja. Čitalnica, ki se je pred leti ustanovila po zaslugi nepozabnega g. nadučitelja Škofleka tudi vedno bolj peša. Bogata knjižnica, ki smo si jo v zadnjih letih
poskrbeli, je malo obiskovana, in gledališki oder, ki smo si ga nabavili z dohodki vsakoletnih prireditev, letos sploh ni prišel do svoje veljave. Jednako mrtvo je bilo tudi v sosednji Novicerkvi in v Šmartnem. In vendar smo imeli v teh krajih zadnja leta lepe prireditve. In tudi letos bi bilo to mogoče, vsega pač ne smemo odložiti na rame nekaterih naših okoličanov, ki tudi vsega sami ne morejo. Toliko časa bi naši slovenski inteli-genti pač lahko našli, da bi se nekaj storilo. Čitalnici se stanarina zviša, in neki „pobožni" odbornik Posojilnice v Vojniku se je izrazil, „da je Čitalnica itak za samo pohujšanje, da se mora nehati, kar ie začel tisti Škoflek, ki pa je slednjič le crknil". Tako je sedaj pri nas; gospod urednik, poročam Vam prihodnjič zopet kaj.
V Šmarju pri Jelšah so napravili nekdaj na šolskem dvorišču arteški studenec. Njegova voda neki ni bila užitna. Letos pa so tam izkopali 8 m globok vodnjak in postavili v njega sesaljko z lesenimi cevmi. 18. avgusta ga je blagoslovil domači dekan ob navzočnosti učiteljstva, šolskih otrok in malega števila odraslih, ki so tako slučajno nakapali na dvorišče. Slavnost je bila prav skromna — saj tudi vodnjak ni boljši od kakega navadnega vaškega studenca. Nepoklicana poslušalka je pravila, da je bila od dekanovega nagovora do solz ginjena. Primerjanje lurške Bernardike s prikaznijo Marije pri studencu izpod skale z našim šolskim ravnateljem in njegovo zaupljivostjo v Marijo in novi šmarski šolski studenec je sicer malko šepavo, vendar lepo in svojega namena ni izgrešilo. Sedaj se širi novica, da dobi ta vaški vodnjak ime »Cesarja Franca Jožefa I. jubilejni studenec«. O neokusnosti tega imenovanja ne bodemo niti govorili — privoščili bi samo nekoliko vode na glavo iz novega šolskega studenca tistim ljudem, katere celo pri vodnjakih »bolijo gumbnice«.
Tatovi so vdrli v kopališčno uto pos. Vincenca Janiča iz Medloga, katero ima ob Savinji. Pobrali so nekaj perila za kopanje.
Št. Pavel pri Preboldu. Požarna bramba v v Latkovi vasi priredi v nedeljo 18. t. m. veselico pri g. Sadniku. Začne se ob 3. uri popoldne. Spored bo velezanimiv. Bratska društva se vabijo, da se v obilnem številu udeleže.
t Franc Kopriva. V soboto zvečer je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov naš dragi tovariš in član osrednjega odbora Franc Kopriva iz Arjevasi pri Petrovčah. — O njegovem delu in zaslugah za narodno-napredno stvar v splošnem ter za našo napredno mladinsko organizacijo posebej še obširno poroča poklicano pero. Njegovima žalostnima sestrama in celi rodbini pa naše naj-prisrčnejše sožalje! Zveza slov. napredne mladine v Celju.
Iz Žalca. (Pogreb Franca Kopriva.) Truplo pokojnega g. Fr. Kopriva je došlo šele v torek zjutraj v Žalec in se je vršil s kolodvora pogreb. Vodil ga je žalski župnik Koren, udeležila pa se ga je velika množica ljudstva iz domače vasi, Petrovč, Žalca in cele okolice. Med udeleženci je bil g. drž. posi. Roblek, člani osrednjega odbora Zveze slov. napr. mladine, čegar odbornik je bil pokojnik, zastopniki in zastopnice krajevnih odsekov ZSNM v Petrovčah, Gotovljah in Grižah, arjevaška požarna bramba polnoštevilno in dr. Na kolodvoru in na pokopališču so mu zapeli žalski pevci pod vodstvom g. učitelja Preglja dve ginljivi žalostinki. Krsto je pokrivalo vse polno vencev. Sprevod je šel najprej v žalsko cerkev, kjer se je brala maša zadušnica, potem pa po trgu na pokopališče sv. Kancijana. Tam je spregovoril rajnkemu v slovo tov. podpredsednik ZSNM Lešničar in slavil ranjkega značaj in delavnost v domači vasi kakor tudi v ZSNM. Kako priljubljen je bil ranjki, je najbolje pokazalo to, da je ostalo maloka-tero oko suho, ko so ga položili k zadnjemu počitku. Naj mu bode lahka žemljica domača!
Iz Polzele. Naše nemškutarstvo gre v klasje. Sad je obrodilo na dobro zemljo vsajeno drevo fabriškega gospodarja. Niso še ponemčevalnice otvorili, a že vidimo, kakšni so njihovi priganjači. Da bo nemška šola s 1. oktob. na Polzeli otvor-jena, to se je slov. javnosti že naznanilo. A ta javnost treba vedeti, kakšni ljudje so najhujši agitatorji za šulferajnsko šolo. Največji agitator, najzagrizenejši privrženec vsenemške Prymove tovarne in njenih iz Prusije privandranih uradnikov, je Franc Kolenc, p. d. Šantel. Ta človek mrzi vse, kar je slovensko tako srdito, da še ma-lokateri nemškutar tako. Pa kakšen je ta naj-agilnejši „vsenemški" nemškutar? Sedaj sedi že v zaporu. Pobijalec je in pretepač. Pred par dnevi je v braslovški fari napol ubil fanta Cimperšeka. Prerezal mu je trebuh, da so mu čreva na mestu pogledala iz telesa. Rešitev življenja je skoraj gotovo izključena. To naznanjamo za danes slov. javnosti, da zve kakšni ljudje agitirajo za šulferajnsko šolo in da si lahko predstavlja kake sadove bo še šola obrodila. Toliko za danes, več prihodnjič!
Pravila Ciril-Metodove podružnice za Breg
pr! Celju so potrjena. V kratkem se vrši ustanovni občni zbor.
Iz Brasiovč. Pričetek šolskega leta je pred durmi. ž njim se pa začnejo tudi nove skrbi starišev, o-trok in učiteljev. Največ preglavice povzroči nabava šolskih potrebščin. Nekaterim zares primanjkuje potrebnega drobiža, drugi se obotavljajo, takim načinom se pričetek rednega napredovanja zavlačuje teden za tednom. Koliko je otrok, ki po celo leto ostane brez šolskih knjig in ni čuda, ako ni pravega napredka. Da se tem nedostatkom v okom pride, jc tukajšnji krajni šolski svet sklenil, naj dobijo vsi u-čenci brez izjeme vse šolske potrebščine v šoli, le katekizem, ki naj bo v vsaki krščanski hiši, in tablico bi si otroci nabavili sami. Nastali stroški bi se pokrili potom rednih doklad enakomerno na vse davkopla-čilce, kar bi bila nekaka olajšava težkega bremena onih občanov, ki imajo po več otrok v šoli in bi pospeševalo redno napredovanje. Čeravno bi bili prispevki posameznika jako neznatni, vendar se nekateri protivijo taki obče koristni napravi; zato se vabijo vsi, ki se zanimajo za to zadevo, zlasti stariši, ki imajo otroke v šoli, naj pridejo v nedeljo po prvem sv. opravilu v šolo, da se posvetujemo tej zadevi in da se izve mnenje večine prizadetih. — Krajni šol. svet v Braslovčah, dne 12. septembra 1910.
Celjska podružnica »Prosvete« priredi v soboto 17. t. m. v veliki gostilniški sobi celjskega Narodnega doma svoj ustanovni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi več predavanj (o verskem vprašanju, dosedanjem delu »Prosvete«, narodnostnem stanju v celjski okolici), pričakujemo tudi iz vrst celjske inteligence obilo udeležbe.
Ciril - Metodova jubilejna slavnost v Mozirju. Tudi naša mozirska - gornjesavinjska žensko podružnica ni hotela letos zaostati, da ne bi ob druž-binem jubileju proslavila zaščitnice slovenske mladine — slovenske šolske družbe. V osredju prireditve je bila šolska mladina, ki je s svojim lepim nastopom pač zaslužila večjo udeležbo domačinov. V velikem številu so nas ta dan počastili naši sosedje, zlasti omenjamo šoštanjski »Sokol«, ki je nastopil z naraščajem in prostimi vajami in vajami na bradlji. Navzoče občinstvo je »Sokole« navdušeno pozdravljalo. Imenom odbora žen. podružnice je pozdravila navzoče gdč. Tonči Ježovnikova, gospod potovalni učitelj I. Prekoršek pa se v svojem govoru spominjal jubileja C M družbe ter zlasti pohvalno omenjal, da mladina v tako odlični meri sodeluje pri delu za narodno obrambo. Mozirske gospe in gospodične, na čelu jim gospa dr. Goričarjeva, so nam pripravile prijetne šotore, kjer se je razvilo pravo živahno življenje, pogostilo se je tudi otroke. Mozir-ski podružnici in mozirski mladini pa kličemo -- naprej tako!
Zavedno ljudstvo. Kakor smo zvedeli, se snnje v Bočni pri Gornjemgradu Ciril - Metodova podružnica. Da so Bočani in prebivalci njene bližnje okolice zavedno slovensko ljudstvo, nam dokazuje to, da je bilo tekom štirih dni nabranih 63 ndov, ki bodo radevolje zlagali po 2 K na leto za našo ubogo obmejno mladino. Ustanovni shod bočenske C.-M. podružnice se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. in bode spojen z narodno veselico na prostem. O natančnejem vsporedu veselice, ki bode tndi v prid C.-M. družbi, se bode še pravočasno poročalo. — Le tako naprej, vrli Bočani! Cast vam!
Od 87. pešpolka. Podčastnik Hebar, ki se ustrelil vsled znane poneverjevalne afere je doma iz Trgovišča pri Vel. Nedelji. Oženil se je še le letošnjo spomlad.
Iz Grobelnega se nam poroča: Kako lepo se je moral obnesti dne 4. t. m. na Ponikvi shod »katoliških« mladeničev, evo zgled: Ko se je pripeljal večerni vlak na Grobelno, zaslišali so se ljuti glasovi, hrapanje »aui biks«, »kuraš« itd. Ljudje so se kar začudeno pogledovali, misleč, kaj in kdo mora to biti. No bila je šentjurska »katoliška« požarna bramba, lepo v kroju pijana, katera se je ravno vračala s shoda v Ponikvi. Delali so ti suroveži take obraze, da bi gotovo ne bilo varno kakemu drugemu zraven njih. Oj ta ljuba katoliška izobraženost! Takšne shode nam dandanes pripravljajo naši duhovniki in vabijo nanje skupaj našo slov. mladino, da se potem pijana slabej obnaša kot neumna živina. Stariši in predpostavljeni, ne puščajte na takšne shode svoje mladine! Popotnik.
ptujsKi oKraj.
Iz Rogoznice pri Ptnju. Za nedeljo 11. t. m. nameravana slavnost pri Bračičn je morala zaradi slabega vremena izostati. Vrši se pa 18. t. m. Priredi jo narodna godba. Sodeluje Ptujski Sokol. Rogozničani so požrtvovalni narodnjaki, zato v nedeljo vsi tja!
Žetale. Komaj je prišel kaplan Kranjc k nam, že je začel s svojim razdiralnim delom. Kaj pravzaprav hoče? Ali mu nismo dovolj narodni? Ali ne izpolnjujemo svojih krščanskih dolžnosti? Ali ne delujemo na gospodarskem in izobraževalnem polju? Naj nam pomaga, a naj ne razdira tega, kar smo si s trudom ustvarili. Ako bi hotel to, bomo mu potrkali na prste tako odločno, da ga bodo minile skomine. Pozor!
Iz žetalske grabe. Včerajšnjo nedeljo, 11. t. m. sem se vozil po »lüftbalonu« iz Krapine domov čež grabo v Žetale. Kar zagledam tam pred gostilno g.
Berlisga veliko ljudi. Spustim se nižje ravno nad hišo in čujem, kako so se fantje v gruči menili od nekega novega društva in da so »gospaud« že mnogim naročili »Naš dom« in »Slfv. Gosp.« — Kaj bo zdaj iz »leberalcov«, so tarnali. Fuč bomo vsi. če se »gospaudu« zazdi. V tem pridejo kaki štirje pubeci, ki so imeli neka čudna znamenja na jopičih pripeta. »To so tedaj novi udje«,' rekli so naši fantje; »no tem smo že kos, ker vse štiri Vrbnikova koza naenkrat zvrne.« Ko so junaški pubeci to culi. so prišli k meni in me prosili, naj jim prodam »liiftbalon«. da se bodo vozili prek meniške in šerdinske grabe v fetale, da ne bi kdaj dobili po plečah. Jaz pa se jim čudim, kdo bo plačal. Tedaj pa se oglasi eden najbolj »fest«, ki ni nič neroden: »Naš atek so'velik »gospaud« pri Kmečki zvezi, so bogati, bodo že plačali.« Pokazal mi je z roko tja prek Šerdinja in še le, ko sem pokukal na rešpetlin, sem videl njegovo vzvišenost, bodočega pred - predsednika itd. »No. bomo videli«, sem dejal, v gostilni izpil kupico vina, kar mi je po taki vožnji prav teknilo. Mislil sem si pa: »Ni čuda, da nas Nemci tako z vspehom pritiskajo čim dalje od rojstne grude, če celo pri nedolžnih zabavah in pri vzajemnih koristih ni sloge. Tudi mi je prišlo na misel, da pač morajo duhovniki dobiti nekaj za to razdiralno delo med Slovenci — od koga? Hm — je jasno!! Žalosten sem zopet odplul dalje. Opazovalec.
Ponesrečil se je v Pirihovi usnjarni v Ptuju pomočnik Anton Kok. Stroj za valjanje mu je zgrabil desno roko in zmečkal prste.
Središče. (Šolska slavnost cesarjeve 801etnice; razstava šolarskih izdelkov.) Osemdesetletnico cesarjevega rojstva je obhajala naša šola slovesno. — Ob 8. uri je bila v župni cerkvi slovesna (levit.) sv. maša, ob 9.uri pa se je zbrala šolska mladina, udje kraj. šolskega sveta, vsi c. kr. orožniki, starši otrok in še nekaj drugih, odličnih gostov v lepo okrašeni šolski sobi 5. razreda. S pesmijo »Avstrija moja« se je slavnost pričela. Nato je sledil kratek slavnostni govor, ki ga je imel neki učenec 6. razreda. Slavil je našega presvitlega cesarja kot dobrotnika otrok. Zdaj so nastopili mački 1. in II. razreda z deklama-cijo »Naš cesar, živijo!« (deklamoval je učenec II. razreda) in z mično »Otrokovo cesarsko pesmijo«. Petje s spremljevanjem harmonija je vobče prav ugajalo. Ko je še neka učenka najvišjega razreda deklamovala pesem »Zahvala cesarju Francu Jožefu I.«, je g. naučitelj s kratkimi besedami opozoril na veliki pomen cesarske pesmi, ki je nekaka vez, ki druži vse mnogoštevilne narode avstrijske s svojim preljubljenim vladarjem. Vsi otroci so nato navdušeno zapeli avstrijsko himno in lepa svečanost je bila končana. Deset dni pozneje (28. avg.), pa je sre-diška šola na drug način pokazala, koliko premore vztrajnost učiteljstva in marljivost otrok. Priredila je namreč razstavo šolarskih izdelkov. Obiskalo je to razstavo okrog 600 ljudi, ki so vsi občudovali lično izvedena ročna dela, lepo pisavo otrok, zlasti pa prekrasne risbe po naravi. »Tako lepo mi kot šolarji nismo pisali, ne risali!« čulo se je izmed občinstva, ki si je ogledovalo šolarske izdelke. Hvalilo se je tudi to, da se učenci najvišje stopnje uče izpolnjevati poštne tiskovine, kakor nakaznice, poštne spremnice itd. Obiskovalci razstave niso bili samo iz domačega kraja, marveč tudi iz Medjimurja, Va-raždina ,Velike Nedelje, da, celo iz Gradca in Dunaja (v Središču bivajoči letoviščarji). Središki šoli in učiteljstvu je na uspehih le častitati. Le tako naprej za blagor naše mladine!
Iz Ptuja nam pišejo, da sta neki Hojnik in Šori v Vodolu pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. s palicami tolkla Iv. Krepsa tako dolgo po glavi, da je umrl. Krepsa, sam znani tat in bojda glavar cele tatinske Ibande, je naznanil sodniji Hoj-nika in Zorija zaradi različnih tatvin. Ta dva sta se maščevala na ta način, da sta prišla zvečer h Krepsu, ga zavlekla iz hiše in v sadovnjaku pred očmi njegovih malih sinčkov ubila. Ubijalca sta zbeždlft
Iz ptujske okoliee. Mlademu posestniku Martinu Šterbalu v Stojncih so se pri oranju splašile krave; plug mu je šel tako nesrečno prek nog, da ga je težko poškodoval. — Kmetu Jerneju Golobu iz Nove vasi je pri vožnji krme iz Haloz poginila na cesti breja kobila.
Pol. društvo „Sloga" t Ormožu priredi dne 18. sept. dva ljudska shoda in sicer po rani maši v Galičevi gostilni pri Sv. Bolfanku in ob 3. uri pop. v Miklovi gostilni pri Veliki nedelji. Na obeh shodih govori drž. posi. dr. Ploj.
SlofcnjegraSKi oKraj.
Iz Velenja. Znano je, da se nemškntarija tako razprostira kakor oljnata kaplja; kamor kane, tam dela vedno večji kolobar. Tukaj je za da-carja nastavljen nek Pepelnjak;" prej je bil v Mozirju barvar in je do sedaj bil še več ali manj narodnjak. Zadnjič se je pa peljal v Wolfsberg hajlat in je tam tako divje hajlal, da se še do sedaj ni znebil hripavosti. Heilovska Amazonka robustna Bizjakova frajla ima torej novega tovariša in skupaj bosta gotovo tevtonsKe bojne trume proti nam pomnožila! Tukaj v Velenju trgovina in obrt nič kaj ne proevitata, edino le trgovina z narodnostjo uspeva. Bo prišla ta trgovina kedaj na kant?
Za lekarno v Šoštanju se poteguje magister Alfred Biršič v Ptuju.
Iz Lepe vasi pri Slovenjgradcu. Naš »Veliki duhoven« Janez je pred par tedni zopet sodnijsko grozno propadel. Tožil je enega naših najodličnejših kmetov radi motenja vere. Zvedel je. da so se nekateri fantje pogovarjali, kak razloček je med krščansko in protestantovsko vero in hajd na zatožno klop. Gospod nadžupnik, ali se vam sanja kaj? Kaj pa ste napravili iz hiše mojega Očeta? Hišo politi-kajočih maziljencev, hišo nemira in prepira, hišo hujskanja in zmerjanja, zbornico kmečke zveze, zbornico vseh mogočih napadov na narodno stranko. Pojdite k planinskim pastirjem in se učite tam, kaj je prava, trdna, požrtvovalna vera in kako mora človek radi vere zatajevati samega sebe. Vi Kristusov namestnik zatajili pa ste vero radi politike; vera vam je sredstvo, s katerim hujskate ljudstvo in delate politiko. In to naj bi mi farmani vse mirno prenašali? Ne. Videli bomo, so li duhovniki radi politike ali radi vere na svetu! Cerkev in vera nimata s politiko nobenega stika! Zapomnite si to! Ce si škof in njegovi duhovni svetniki ne upajo seči v to sršenovo gnezdo, bomo posegli sami. Tožariti — in bernje da-vati — pa se ne pustimo!
Iz Turiške vasi pri Slovenjgradcu. Mežnarjeva mati že šivajo kaplanove žaklje, bernjači pa »puca-jo« rog. Tii-tii-tüii; tii-ü, tii-ii, bernjači so tii. Oče odprite kašte in naštejte groše za sir, mati, pripravite prediva in jajc ter skuhajte mesa in žgankov; Micka, ti pa naredi pušeljc in pokrij mizo, da dostojno sprejmemo in počastimo ljubeznivega in prijaznega gospoda, ki se ponižajo priti vsako leto enkrat k nam, da jim napolnimo žaklje. Pozor, kmetje sotrpini! Kvaterni teden se začne pri nas zopet tista nepostavna, že pred 40 leti odpravljena bernja. — Vprašajte vendar enkrat bernjače, kdo jim je dal pravico do beračenja po fari; zahtevajte, naj vam pokažejo pismo, če ste res kaj dolžni kaplanu in če ie kje vknjižena bernja na vašem posestvu, sicer se nikdar ne znebite teh žegnanih beračev. Ali hočete biti posili celo svoje življenje tlačani in sužnji? Ali naj bodo vaši in vaših otrok otroci še tudi dolžniki farovški? Ali se ne böte enkrat otresli jarma pod-ložništva, v katerega so vas vpregli ti berači? Kako dolgo pa še bodo gospodarili po naši lepi, slovenski zemlji duhovniki z našim imetjem in se norčevali z nas njih podrepniki, ki požrejo vsako leto na sto in sto tisočakov naših krvavo zasluženih davkov, v zahvalo pa nas farbajo in mečejo pesek v oči? —-Naprednjaki! Prečitajte pri vsaki hiši kaplanovim bernjačem dopis iz Šmartna pri SI. G. v »Slov. Gospodarju« št. 26. t. 1.: »Zadnjo nedeljo ponoči je bil napaden zaveden mladenič Ignac Kalinšek; na pol mrtvega so zlikovci na tihem spravili v škedenj, da bi odvalili sum od sebe. Ljudstvo je mnenja (ni res, nego kaplan!), da ga je napadla Narodna stranka, posebno, ker je nazadnje pil v oštariji kandidata Kača«; in dopis v »Slov. Gosp.« št. 29.: »Rajni je bil ubit, a gotovo ne od prjiatelja, tudi ne od kakega obcestnega roparja, ker ta bi ga pustil ležati na cesti, denar pa bi mu vzel.« — Komisija je spoznala, da je ponesrečil in sodnija je tozadevno preiskavo ustavila. Kdo ga je tedaj ubil? Dajte odgovor, ali pa se ogibljite naših hiš!	'
Slovenska šola na Muti je priredila zadnji šolski dan pred počitnicami s svojimi šolarji izlet v Št. Janž nad Vuzenico, od koder je prekrasen razgled" do Dravski. dolini [n Jj]'a_na. Koroško. T ako" je imela_našajpladina^ na_ meji_ prekrasen dan,""katerega gotovo ne pozabi tako hitro. Da se je izlet omogočil, se ^moram^pred^vseni zahvaliti nekaterim prijateljem slovenske mladine iz Vuzenice in Mute, ki so s svojimi prispevki pokrili stroške^ Razun teh sta tudi darovali gdč. Olga Nerat in gdč. Matilda Ribič iz Maribora vsaka po 2 K. Hvala lepa!
V Vuhredu so imeli dne 4. t. m. veselico, katero je priredila ob priliki svojega občnega zbora ondotna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Kljub deževnemu vremenu je bil obisk docela povoljen; posebno iz sosednih krajev je bilo opaziti mnogo narodne inteligence. Opazilo pa* se je, da niso bili domačini iz nižjih slojev udeleženi v večjem številu, kar bi bilo vsekakor želeti v slovenski občini na meji, kjer imajo veselice lep vzgojevalen vpliv na ljudstvo. Igrala se je enodejanka „Krojač Fips" zelo dobro; saj so jo igrali večinoma naši stari znanci na odru. Potem se je vršila licitacija in šaljiva pošta, ki sta dali naši družbi marsikako kronco. Cisti dobiček 150 K se je dosegel kljnb slabemu vremenu. Največ zaslug imata rodbina Pahernikova in pa Urbančeve gospodične, ki so tudi tokrat radevolje sodelovale, kakor pri vsaki narodni prireditvi. Načelnikom novega odbora je bil zopet voljen s prejšnjimi odborniki vred naroden župan gospod Ant. Osrajnik.
Nečloveška mati. Pri posestniku Tretjakn po dom. Vogarju v Št. Ilju pri Slovenjgradcu je služila za deklo neka Helena Javornik. Ko so njeni gospodarji opazili spremembo na dekli, so to javili takoj njeni materi Rozaliji Javornik. Dne 4. ali 5. avg. je dekla otroka povila, ne da bi komu kaj
poveda'a. Tudi njena mati je stvar prikrivala. Za stvar so zvedeli orožniki in orožniški postajevodja Ivan Vračko jo je zaslišal. Dekla je spočetka tajila, pozneje pa je stvar priznala in trdila, da je povila mrtvega dečka s 7 meseci. Otroka je bojda zakopala v bližnjem gozdu. Orožnik je do-tično mesto preiskal. toda otroka ni našel, pač pa sledove krvi. Deklo so prijeli in odgnali v slo-venjgraški zapor.
Konjišhi oKraj.
Cvetoča jablan. Ob okrajni cesti blizu žič-kega samostana je videti jablan, katera nosi že zrel sad in pa še — cvetje.
Iz Konjic. Iz tukajšnjega zapora pri okr. sodišču je ušel 16-letni kmečki fant, kateri je bil zaprt zaradi tatvine. Paznik ea je takoj zasledoval s kolesom, pa ga ni mogel ujeti, ker je fant zbežal čez polja. Sedaj ga je rjelo orožništvo. Tekom svojega bega je fantič izvršil več tatvin.
Pri sv. Jerneju bi. Konjic je umrl dne 2.
sept. 85-letni 'Radeckijev veteran Štefan Lubej. Udeiež'1 se je kot lovec vojske v Italiji leta 1848 in 1849.
EjutomcrsHi oHraj.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V proslavo SOletnice rojstva Njega Veličanstva presv. vladarja Frana Josipu I. sklenilo je prostovoljno gasilno društvo jurjevško sezidati novo, lično spravišče gasilnega orodja, ker dosedajno staro in zanemarjeno nikakor ni več služilo svojemu namenu in potrebi. Delo je prevzel domači stavbenik g. Fr. Hole. Stavbo se je takoj pil-čelo staviti in bo kmalu dogotovljena.
Veržej. So ljudje na svetu, in žal da tudi v izobraženih krogih, kar silno slabo vpliva na ljudstvo, ki v klerikalni družbi zabavljajo »čez liberalce«, v »liberalni« pa čez klerikalce. Odkrito povem, da se mi takšni značaji, kakor jih imamo tudi pri nas nekaj, prav nič ne dopadejo, in če ne bo to drugače, bom pa drugokrat bolj odkrito in bolj jasno govoril. Odločno napredni in narodni kmet.
jyiariborsHi oHraj.
Sentiljska slavnost je bojda povzročila, da je prestopilo v Mariboru 10 ljudi k protestantizmu.
Zaradi kride je bil pred mariborsko okrožno sodnijo obsojen na 14 dni strogega zapora ta-mošnji trgovec Jožef Schusteritsch, z Bizeljskega doma.
Lehen pri Ribnici. Z ozirom na naš dopis v št. 35. »N .L.« se nam poroča, da tamošnja Ciril-Meto-dova podružnica po svojih močeh izvršuje svojo nalogo. Vsako leto pošlje družbi znaten znesek. Predsednik pdružnice je vrli narodnjak g. Jakob Urbane. Da podružnica ne more prirejati veselic, je enostavni vzrok ta, da je to v tako samotnem malem kraju skoro nemogoče, tembolj nemogoče, ker ima podružnica polno zahrbtnih nasprotnikov, ki samo kritl-kujejo, sami pa popolnoma nič ne storijo. Naj bi se raje lotili dela, nego da škodoželjno stojijo ob strani in se smehljajo, če dobi kdo kako brco. Tako narod-njaštvo je figovstvo.
Iz Črešnjevca. Znano je, da je župnik Sušnik na Crešnjevcu obsojen v 4mesečno ječo in sedaj nastopi svojo kazen. V nedeljo 11. t. m. je vzel »slovo« od faranov, pri čem je nekaj njegovih prismojenk zagnalo jok. Oddahnili se bodo farani, a tudi »Štajerc« bo gotovo od sedaj dobival manj gradiva. Proti njemu je nastopal župnik z vso odločnostjo, a pri tem Večinoma tako nerodno, da je on ravno najboljši agitator zanj. S svojim delovanjem je pognal marsikoga v nemčurski tabor. Na piki je imel še zlasti tudi železničarje in se je ob priliki obregnil ob nje, češ, naj se obrnejo na Kiteka, ki je nasproti dr. Korošcu kandidiral, kateri še ni za delavce storil, kolikor je za nohtom črnega.
Cesarska slavnost v šmiklavžu pri Mariboru, se je dne 30. avgusta t. 1. povodom 801etnice rojstva presvetlega vladarja vršila kaj primerno. K césarski maši, ki se je darovala pri podružnici Sv. Miklavža, fe bila povabljena vsa šolska mladina in odraščeni. Pri maši so peli šolski otroci. Nato so se zbrali v šolskem poslopju, kjer je šolski vodja Gobec v primernem govoru na šolske otroke in odraščene razložil pomen slavnosti. V imenu šolskih otrok se je tudi zahvalil blagim dobrotnikom. Otroci so tudi dekla-movali več pdtrijotičnih pesmi, ki so poslušalcem prav ugajale. Tako bo 801etnica cesarjeva ostala šmiklavški mladini in odraščenim v najlepšem in naj-trajnejšem spominu. Po slovesnosti, ki se je zaključila s cesarsko himno in trikratnim »živijo«, so bili učenci pokrepčani s kruhom in pijačo, ki jim je šolski vodja priskrbel.
Sv. Peter niže Maribora. V soboto dne 10. sept. se je na potu iz Sv. Petra pri Mariboru proti št. Ru-pertu ponesrečila stara žena Jožefa Petek ter si je zlomila levo nogo.
Sv. Anton v Slov. gor. Poročila sta Se 12. t. m. Anton Plohi in Ljudmila Šegula. Iskrene častitke!
mm Hiraj.
Burkelc, ker samo burl:e vganja!) je sfehtal o i faranov 3000 K. Obetal je, da kupi'za ta denar kaplana, katerega pa ni in ga ne bo. Zopet drugih 3000 K je sfehtal, češ da bo stavil kaplanijo, pa si le farovž razširja. Dokler ni imel Vurkelc komande v občini in v odboru, se je gospodarilo s 50°/o občinskih dokiad, zdaj pa jih moramo plačevati 110%- Prej se je plačevalo občinskemu tajniku 160—200 K na leto, zdaj se plačuje 300 K, kljub temu, da so v občini zmožne osebe, ki bi tudi za prejšnjo plačo to službo opravljale. Tudi Vurkelc popolnoma neopravičeno pobira bernjo, kar znese na leto najmanj 200 K, torej v desetih letih 2000 K. Račnnite dragi bralci, vse te zneske, in prepričali se bodete, za kakšno ogromno svoto je že župnik Vurkelc farane v Dobji oškodoval. Da je sovražnik nčiteljstva in da je zasejal sov raštvo v Dobji, kakoršnega nihče poprej ni poznal, je žal le prevelika resnica. Iu to se še imenuje: Kristusov namestnik ?
Za „Sokolski dom" v Brežicah je daroval g. dr. Vilimek na Bizeljskem K 10'—. Iskrena hvala od brežiških sokolov.
Za ,.Sokolski dom" v Brežicah je nabral g. Vinko Žurman, posestnik na Knežcu pri Rog. Slatini, po nabiralni poli kron 32'50. Darovali so: Kmečka hran. in posojilnica, Slatina K 4, Vinko Žurman, Sv. Križ K 1, Eraa Žurman, Sv. Križ K 1, Marija Ogrizek, Tekačovo K 1, Angelina Ogrizek, K 1, Terezija Ogrizek. Sv. Križ K 2, Alb. pi. Klemen, Slatina K 1. Fani pi. Klemen, Slatina K 1, Jušta Mandeljc, Ljubljana K 1, Mici pi. Klemen, Slatina K 1, Miroslav pl. Klemen K 1, Jan. Žurman, Sv. Trojica K 2, Miroslav Ogrizek, Sv. Trojica K 1, Franc Ivanuš, Topole, K 1, Marija Čonč, Slatina K 1. Regina Čonč, Slatina K 1, Juri Čonč, Slatina K 1, Josip Ermenc, Slatina K 1, Fran jo Lesjak, Osjek K 1, Zora Lesjak, Osjek K 1, Kvartopirci na Knežcu K 4 50, Jo-hana Ferlež, Sv. Križ K 2, Lenart, Boecio, SJa tina K 1, skupaj K 32'50. Izrekamo vsem blagim darovalcem, posebej še nabirateljn iskreno hvalo in bratski Na zdar!	„Brežiški Sokol".
Iz Brežic. Dne 3. t. m. je umrl v tukajšnji bolnišnici nadpaznik finančne straže g. Horvat po kratki bolezni „v želodcu". Po smrti pa so zapazili v bolnici, da ima ranjki prebito lobanjo in da smrti ni bil uzrok „pokvarjeni želodec", ampak „krvavenje možgan" (Apoplenia cerebri). Čudimo se, da so zdravnici to nevarno rano še le po smrti zapazili, še "bolj pa se čudimo, da se merodajni krogi ne brigajo dognati, kako je prišel ranjki do te rane. Mogoče je res, a dokazano ni, da je ranjki padel s kolesom, ko se je v uso-depolni noči vračal iz službe. Ni pa tudi izključen zločin, koji sum naj sodnijska preiskava pojasni.
Iz Pišec. Ustrelil je nekdo dne 12. t. m. ob pol desetih zvečer s puško skozi okno pisarne na g. J. Schlagl, gozdarja barona Moskona v Piše-cah. Strel je zadel g. Schlagla v glavo, a ker je bilo okno zaprto in on ne v neposredni bližini okna, se je učiuek strela zmanjšal, da je gospod Schlagl sicer nevarno, a vendar ne smrtnone-varao ranjen. V bližini je bila gospa soproga, kateri se ni nič zgodilo. Orožništvo poizveduje po zločincu, a ga dosedaj še ni našlo.
Brežiški Sokol je priredil v prid društvu »Sokolski dom« v nedeljo dne 4. septembra 1910 veliko narodno veselico v vseh prostorih »Nar. doma« v Brežicah. Po vseh pripravah sodeč, bi se morala vsa slavnost kar najsijajnejše obnesti. A sreča nam ni bila mila. Preden so se s popoldanskim vlakom pripeljali mili gostje iz Zagreba in oni od strani Zidanega mosta, se je vsula huda ploha in zdelo se nam je, da se je vse zaklelo proti nam. A naši temni obrazi so se nam razjasnili, ko je z vlaki prispelo toliko občinstva, kolikor ga v takem slabem času res nismo pričakovali. Prišli so bratje Hrvati s Sokolicami v lepem številu, na čelu jim veteranska glasba iz Zagreba, polnoštevilna srbska fanfara, videli smo celo enega Bulgara v kroju. Od Severa so prihiteli vrli Krčani, Rajhenburčani, Sevničani in drugi. Vse došle goste je z izbranimi besedami pozdravil podstarosta br. dr. Stiker; pozdravnemu govoru so se seve takoj odzvali bratje Hrvati in Srbi v navdušenih besedah. Na to so korakali Sokoli v čvetverostopih, drugo občinstvo pa za in pred njimi proti mestu, kjer nas je čakala na meji žandarmerija, pozvana iz cele Spodnje Štajerske od našega skrbnega okrajnega glavarstva; o njem in njegovem postopanju napram brežiškemu slovenskemu življu boderno izpregovorili resno besedo na drugem mestu. Omenim samo, da se . je ves sprevod izvršil za nas veličastno, mirno in dostojno tako, da žandarmerija ni imela niti jednega slučaja,
kjer bi morala posredovati. V Narodnem domu pa smo našli že vrle Samoborčane potem Sokole od Sv. Križa-Kostanjevice, kateri so se pripeljali z vozovi. Naenkrat so bili precej obširni prostori do zadnjega kotička zasedeni. Težko je bilo sedaj pri tako velikem navalu vsem naenkrat zadostiti in postreči. A naše dame so izborno vršiL1 svojo nalogo; kako tudi ne, ko so vendar delale, pripravljale in zbirale že cele tedne. Največ zaslug so si gotovo stekle gospe Mici dr. Stikerjeva, Olga Balonova, Ivanka Levakova in Olga Schwej-gerjeva. Tem na strani so stale in pridno pomagale pri prodaji kave, peciva, jestvin, vina, šopkov itd. sledeče gospe in gospodične: Ga: Marijanka Pelikan in J. Požarjeva, gce. Ivanka Balon. Katica Boecio, Frida Frece, Tončka Janežič, Lojzka in Pepca Mastnak, vse tri gospodične Novakove, Tončka Stöger, Linči in Hilda Stumberger, obe gospodični Schweiger in dr. Ako bi ne imeli tako marljivih, delavnih in vsestransko agilnih dam, bi se ne zamogla veselica pri tem slabem vremenu za nas tako častno in v materijelnem oziru tako ugodno obnesti, kakor se je obnesla. Prisrčna hvala vsem, kateri ste nam pripomogli do tega našega uspeha. Ob zvokih godbe, pri popevanju naših milo donečih slovenskih pesmi nam ie čas kaj hitro potekel. Videl si same vesele obraze, saj se je točila tudi priznano dobra vinska kapljica, katero so nam posebej za našo slavnost podarili ga. Olga Balon in Ivan Malus iz Bizeljskega, dr. Matija Schmiermaul iz Sremiča in Andrej Levak iz Sromelj, katerim bodi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala. Da se naš narodni živelj še bolj okrepi in se več zavednosti zanese med naše kmetsko ljudstvo, bi bilo želeti, da bi nam vrli Brežičani priredili še več sličnih slavnosti, kakor je bila ta dne 4. septembra.
Pišece. Bralno društvo .ie priredilo v nedeljo 28. avg. veliko veselico na čast Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. (Čeravno je nekdo groznu prosil za dež. ga Bog vendar ni uslišal.) Zastave, ki so plapolale raz posameznih hiš, so naznanjale potniku že od daleč, da se godi v Pišecah nekaj izvan-rednega. In res nekaj važnega in pomenljivega se je godilo v našem romantičnem kraju. Praznovalo se je 80. leto. kar je naš premili vladar zagledal luč sveta. Slavnost se je začela okoli pol 4. uri pop. Pozdravil je goste g. nadučitelj v. p. Ant. Kokot in razložil pomen slavnosti. Temu je sledil slavnostni govor. katerega je dobro izvršil tukajšnji učitelj gosp. Bohinc. Vsakemu je pač zaigralo srce in marsikatero oko je bilo rosno, ko se je vzdignil zastor in si zagledal podobo osivelega starčka, okrašeno popolnoma s cvetlicami. Res krasna dekoracija, za kar se moramo zahvaliti gospe Erni Kokot in gospe Rozi Bohinc. G. učitelj nam ie nato lepo naslikal njegovo življenje in njegovo plodonosno delovanje kot vladarja. Govor je bil sicer dolg, a zanimiv, in če si pogledal po občinstvu, si bral vsakemu iz obraza zanimanje. Govor se je končal s trikratnimi »živijo«-klici. Nato je sledila avstrijska himna. Med petjem si slišal tudi pokanje topičev. Na vsporedu sta še bili dve pesmi in sicer Janez Laharnarjev »Pozdrav« in pa Ferjančičeva »Planinarica«. Ta pesem je sicer priprosta, a ima v sebi nekaj posebnega, domačega, in ravno to prija ušesu.
Pevski zbor nas je kar iznenadil. Temu pa je gotovo veliko pripomogel naš dirigent g. Ferdo Kokot. Nato ste sledili dve igri: »Doktor Hribar« in »Dve tašči«. Najbolj se nam je pač dopadel v prvi igra grajŠčak Radič, ki je s svojim humorjem takoj vzbudil pozornost gledalcev. Razven tega bile bi še omeniti ulogi France in Lizika. Vse druge manjše uloge so se igrale dobro, kakor Lovrin in Malinski, katera sta prav po receptu vaškega padarja zdravila g. Radiča, ki je pojedel celega prašička, ker mu je ta preveč brcal po želodcu. Druga igra »Dve tašči« je bila po mojem mnenju malo slabejša kakor prva, a vsak igralec se je potrudil, kolikor je bilo v njegovi moči ter storil svojo dolžnost. Na tem mestu se pač moramo zahvaliti cenjenim gostom iz Bizeljskega za mnogobrojni poset kakor tudR>damam iz Brega. Dovolj žalostno pa je bilo to, da se niso Vsi domačini potrudili na vrt pod staro šolo. Sicer nismo ha nje veliko računali, ker so večjidel vajeni »boljših« užitkov, kakor jim more nuditi vaško »bralno društvo«, vendar bi pa tako dobro uprizorjeni predstavi tudi njihovemu okusu imponirali in jih torej vabimo za prihodnjič. S to veselico je pokazalo tukajšnje bralno društvo, da še živi tisti »liberalni zmaj«, katerega je naš g. Božiček tako hrabro napadel ter ga hoče z enim strelom spraviti s površja zemlje. A gospodič še boste dosti patronov porabili, predno se vam to posreči. Društvu pa kličemo: hrabro naprej! Kajti z dobrimi in lepimi igrami se goji in vzbuja v našem ljudstvu potom zabave narodni čut in narodni ponos.
Iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Poročali ste v »Nar. Listu«, da je bil voljen dne 30. avgusta t. 1. županom v Št. Petru pod Sv. Gorami g. Janez Hu-dina. Več kakor pet let je že preteklo pri nas od zadnjih občinskih volitev. Pa kaj mislite, da hoče sedaj stari župan dati vajeti iz svojih rok? Kaj še! Namesto da bi bil izročil vse občinske posle takoj po volitvi novemu obče priljubljenemu županu poročai
ne trpinči s težkim delom. Dokler ima konj še mlečne zobe, naj se ga varuje in čuva kolikor moči napornih del; sploh naj se ga ne rabi, predno ni tri leta star Mrzlokrvni konji se dajo sploh prej rabiti nego vročekrvni.
Da obvarujemo klet velike vročine. Ponekod
imajo sploh jako slabe vinske kleti. Po zimi trpi v njih vino vsled preobilega mraza, po leti pa vsled preobile vročine. Tako vino ne zori jednakomerno, zato ne dobi tudi tiste prijetnosti, ki jo ima navadno vino iz dobrih kleti. Vzrok, da so kleti tako slabe, leži največ v tem, da smo do sedaj svoj vjnski pridelek večinoma že v jeseni ali po zimi prodali. Le tam. kjer so prisiljeni hraniti vino tudi preko poletja, n. pr. na Krasu, vidimo tudi boljše podzemske kleti, ki ostanejo tudi v polet, vročini dovolj hladne. Oglejmo si, kako bi se dala tudi slaba, gorka klet ohraniti hladna in pripravna za shranjevanje vina preko poletja!
Najbolj hladna je po leti ona klet, ki je dovolj globoko pod zemljo. Čim bolj pri vrhu se nahaja klet, tem večja bo sprememba med toploto po zimi in ono poleti. Najbolj gorke so toraj kleti nad zemljo. Vendar se dajo tudi te ohraniti hladne. Kako?
V prvi vrsti moramo skrbeti, da ohranimo mrzel zrak v kleti. Kakor znano, je mrzel zrak težji od gorkega, zato se nabira na dnu kleti. Če ne more toraj ta zrak skozi vrata, okno ali kako drugo odprtino, ki se nahaja blizu kletnih tal, iz kleti, imeli bode-mo v kleti vedno hlad. Od zgoraj navzdol se namreč zrak le težko razgreva. Da to dosežemo, priporočamo, naj se napravijo v kleti vrata in okna kolikor mogoče visoko pod stropom. Da ne bodo puščala vrata ali okna zraka skozi se. priporoča se, da jih kolikor mogoče dobro zataknemo. Še najbolje je, če napravimo dvojna zapirala in napolnimo prostor med njima s slabimi prevodniki toplote, kakor je slama, listje, seno itd. Za vsakdanji vhod v klet je dobro napraviti posebna majhna vratca, ki vodijo v kak hišni prostor.
Nadalje moramo skrbeti, da se mrzel zrak v kleti ne razgreje od strani. Zato moramo zunanje zi-dovje varovati solčnih žarkov in odrivati tudi zunanjo toploto od zida. To dosežemo na različne načine. Najbolj uspešno sredstvo je, če obdamo zid s slabimi prevodniki toplote. V ta namen rabimo lahko slamo, vinogradsk. rožje, mah„premogov pepel itd. Najboljše je, če napravimo za pedenj ob zidu leseno staro ter denemo v prazen prostor med to steno in zidom take slabe prevodnike. Mesto lesene napravimo lahko tudi iz opeke zidano steno. Komur se zdi to preveč drago, temu priporočamo, naj vsaj nekoliko zelenega vejevja naloži ob kletno zidovje. Tudi zeleno drevje. trtni latniki itd. odrivajo kolikor toliko vročino od kleti, zato je dobro, če nasadimo senčnate rastline pred kletjo. Poskusi so pokazali, da je bilo n. pr. meseca julija pri vročini 50° C na solncu v senci komaj 22° C. vročine. Zato vidimo, zakaj se kleti, ki so solncu izpostavljene, tako hitro razgrevalo
Kdor hoče toraj dobro ohraniti svoj vinski pridelek. temu priporočamo, naj čuva svojo klet vročine! »Km. Pr.«
Biki in njih raba. V živinorejskih kjajih ima vsaka vas po enega ali več bikov za pleme. Toda vsi gospodarji, ki jih redijo, ne vedo, kako je treba ravnati s tako živaljo, da z uspehom služi svojemu namenu. Navadno se misli, da čim bolje je žival re-jena. toliko bolja je za pleme. A to ni resnično,, ker preveč rejen bik postane lenj pred časom izgubi svojo plemensko moč, ter mora še premlad v klavnico k mesarju. S tem pa še ni rečeno, naj bik strada. ampak dajati mu je treba zdrave in tečrie krme v povoljni meri, a zopet ne toliko, da odebeli pri njej. Vsled tega ga je treba tudi vsak dan spuščati iz hleva nekaj časa na prosto, da se malo zleta in si ude nekoliko zravna. — Prav dobro služi biku delo, zlasti navadno kmetijsko delò, ter ga väruje, da ne postane predebel in predivji. Ako se upreže vsak dan po par ur ter se mu prej in potlej poklada ječmena ali ovsa. se ni bati; da mu bo kaj manjkalo, ampak še bolji bo za svoj namen. Po drugi strani pa se žival privadi bolj ljudi, ter ne postane tako kmalu komu nevarna. Ako imamo pa žival vedno le v hlevu, dobi več muh v glavo, in že marsikaka nesreča se je prigodila od živali, ki se je pustila zdebeliti ? in zdivjati v hlevu.
Gospodinje, ne nosite vrelih jedij na mizo! —
Skoraj neverjetno je, kako trdovratno se drže gospodinje in kuharice grde razvade, da postavljajo vrele jedi na mizo. Te vrele jedi morajo se precej zaužiti, žvečiti in požirati. Žal, da se ne ve in ne pomisli, koliko se s tem pri najboljši volji škoduje! — Prvi slab nasledek te grde razvade je ona, dandanes skoraj splošna tožba o zobnih bolečinah in zgodaj pokvarjenih zobeh z vsemi slabimi posledicami. Čela vrsta zobozdravnikov se živi od tega, ker postavljajo kuharice jedi in pijače skoraj vrele na mizo (50—70° C). — Še vedno premišljujejo in iščejo vzrokov, zakaj da se zobje v zgornji čeljusti poprej pokvarijo, kot oni v spodnji čeljusti. A vzrok je prav blizu. Le opazujmo vroč založaj (grižljej), ki ga vzamemo v usta. Pekoči grižljej najprej jezik z neznansko hitrostjo premetava in suče sem ter tja, pri tem se zadeva in zaletava pekoča jed ob notranjo stran zob v zgornji čeljusti. Odtod prihaja, da se zobje zgòrnje čeljusti najprej razpočijo in ja-mejo drobiti in krušiti, in sicer na notranjih robovih. V te razpoke se zarivajo zobni posteklini škodljive tekočirie, kakor sladkor itd. ter zobe neusmiljeno uničujejo. »
Kaj delajo naši slovenski Vojaki?
Iz Maribora. Razmere pri 26. domobranskem polku. Gotovo bode našo slovensko javnost zanimalo, kako se ravna z vojaki pri omenjenem polku. Za danes naj zadostuje, ako vam na kratko razjasnim, kako se dela pri nas z bolniki — oziroma kako se po vojaški metodi »zdravi«. V prvi vrsti se odlikujeta polkovna zdravnika Sch. in Schw. Njiju vestnost je čutiti posebno sedaj, ko je prišlo do 600 rezervistov. Gospodoma se namreč ne zdi vredno, da bi po svoji dolžnosti preiskovala bolnike, zadostuje jima na dan pol ure k večjemu jedna ura za 30 oseb. To preiskovanje si lahko vsak sam predstavlja. Gotovo vsakemu drugemu zakričita v obraz, da sploh ni bolan, da je goljuf itd. Na tak način jih odženeta gotovo polovico, navadno še več, le nekoliko jih je tako srečnih, da se verjame njihovim besedam in ti so deležni o-srečujočega zdravljenja gospodov polk. zdravnikov. Pa tu jih čaka novo presenečenje. Ako kateri upa, da bo res ozdravel, se jako moti, kajti pri nas se ne pozna druzih zdravil, kakor opium, formalin, ricinovo olje, tu in tam še tudi hypermangan. Največkrat — proti različnim želodčnim in črevesnim boleznim se dava ricinovo olje. S temi 3 oziroma 4 zdravili hočejo ozdraviti ti gospodje vse bolnike, odpraviti hočejo s tem vse bolezni in naj si bodo te še tako različne. Ali je to res vsa vojaška farmakopea? Ali gospodje res ne poznate drugih zdravil? Skoro bi bilo treba, da se pokličejo civilni zdravniki, da pomagajo gospodom ter jih včasih poduče o zdravljenju, ako gospodje sami tega ne vedo. Nadalje omenjena gospoda ne smatrata za potrebno, da bi se prikazala vojakom ob kaki drugi uri kakor ob 5. uri popoldan. Ako kateri revež zboli ob drugi uri, recimo zjutraj, mora čakati do pete ure popoldan, da se gospodoma poljubi se potruditi v vojašnico. Ob drugem času za vojake ne eksistira nobeden zdravnik. Pri takih razmerah se nikdo ne sme čuditi, ako vidimo celo vrsto vojakov, ki se plazijo po ulicah z žalostnimi obrazi kakor sence. Velika večina jih je revna — nima denarja, da bi se dala preiskati od kakega civilnega zdravnika — kar pa gospodom ni po volji — in živeti morajo kot bolniki pri tej vojaški hrani, ki še ga zdrav želodec ni posebno priporočljiva. Svetoval bi gospodoma, da pokusita tako hrano sama, namreč zjutraj malo črne kave in potem pa stradati do 2. ur^ popoldan. Mislim, da jima ne bo preveč teknilo. Za danes dovolj, ob priliki več.
3z raznih slovanskih knjU
Zanimiva razprava bo 17. t. m. pred deželno sodnijo v Ljubljani. Drž. pravdništvo toži znanega radovljiškega klerikalca Kleindiensta zaradi pre-
greška malomarne usmrtitve hranilničnega uradnika, »Sokola« Praprotnika. O stvari bomo poročali, ker je ta slučaj le en člen v dolgi verigi političnih umorov, ki so jih že izvršili klerikalci nad političnimi nasprotniki.
Strašna povodenj v Pulju. Škoda, ki jo je povzročila sobotna povodenj v Pulju, kjer se je utrgal oblak, znaša krog pol miljona kron. V nekaterih hišah je še včeraj stala voda.
S tremi kroglami v telesu Iz Nabrežine peš v Trst. Iz Trsta poročajo sledeči skoro neverjetni slučaj: 25-Ietni zasebni uradnik Ladislav Drvota iz Prage, ki je bil zadnji čas nastavljen pri neki banki v Gradcu, se je na potovanju v Trstu v nekem gozdu pri Nabrežini ustrelil dvakrat v desn« sence, enkrat pa v prsi. Vkljub temu je imel še toliko moči, da se je privlekel v Trst, šel na rešilno postajo in se dal prepeljati v splošno bolnišnico. Mož trdovratno molči o vzroku dejanja.
Razttc nefasti.
Cerkveni ropar Podlipnik. Kakor znano, so pred dobrim mesecem prijeli slovit, roparja Podlip-iiika, ki je bil oropal neko cerkev na Reki in potem v Zagrebu ustrelil nekega stražnika. Podiipnika so zdaj oddali na opazovalnico za umobolne. ker so mariborski zdravniški sodni izvedenci mnenja, da Podlipnik ni pri zdravi pameti.
Težek mož. V Vinkovcih na Hrvatskem je umrl te dni izdelovalec opank Anton Miolič. Zadela ga je kap. Bil je silne postave in je tehtal 176 kg.
Prijet vohun. V Črnovicah so aretovali inženirja Zagranskega. ki je osumljen, da je vohunil za rusko vojno upravo.
Listnica uredništva.
Veržej: Za danes samo tako. Pozdrav! — Žetale: Za danes toliko! Ne tarnati in se udajati obupu, ampak krepko na delo! — Vojnik: Vse preosebno, žaljivo in tožljivo. Imamo tako že dovolj sitnosti zaradi preostrih dopisov! Zdravi! — Ljutomer: Tako daleč pa „licentia poetica" zopet ne sme iti, tudi v humorističnem spisu ne! Stil imate dober, napišite večkrat kaj, ampak pri vsaki stvari, in naj bo še tako humoristična, treba imeti pred očmi cilj: vzgoja naroda. Ali hočete to nazaj? — Komarof Mihalek: Paj ne pozabi driigi tjeden uame!

Na debelo!	PHpOrOČa S6

Na drobno!
edina

galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Hiiä^i --fa-- .	«i mkf ■	ü8»ai.oiß»i« 3
Priča & Kramar Celje
Graška in krožna ulica.

511 35-4
■tsìc>0~ìQ/i «jò'ÀOjÈ v 'VJCi
ffilaSäääßB



^o -^i «Oii&msn /h
*j
Dne 6. avgusta 1910 je udarila strela v najin kozolec in nama uničila popolnoma tri gospodarska poslopja, katera sö büa zavarovana pri
c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi
Takoj po požaru dne 13. avg. 1910 se je cenila,, škodft in dne 28. avgusta t. 1. sva že prejela odškodnino 3660 K (tritisoč šeststo in šestdeset kron).
Čut hvaležnosti nama narekuje, dasezatopovoljnoinhitro izplačilo
O-.SI



javno
slavni c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi ,I)unavft na Dunaju ter toplo priporočava vsakemu posestniku, da se glede zavarovanja obrne do družbe „Dunav" oz. do njenih domačih krajevnih zastopnikov.
V RADMIRJU, dne 8. septembra 1910.
«Franc m Aha
je okrajnemu glavarstvu v Brežice, da g. Hudina ni dobil pri volitvi zadostnega števila glasov. Tu se pa že vse neha. G. Černelč, niste ravno vi čitali z razločnim glasom glasovnic, niste vi proglasili po volitvi Hudina županom, ki je dobil 11 veljavnih glasov ? Vi ste tudi podpisali volilni zapisnik v tem smislu ter še celo častitali Zagrajšeku k izvolitvi. Meni kot pri-prostemu kmetu se tako počenjanje gabi ter se obračam v imenu soobčanov na si. okrajno glavarstvo v Brežice s prošnjo, da blagovoli takoj preiskati vso zadevo ter dati tudi nam kmetom pravico. — Kmet iz okolice.
Iz Kapel. Že dostikrat smo čitali članke iz raznovrstnih krajev, kako sveto živijo in napredujejo Marijine hčerkice. Hočem tudi jaz poročati iz Kapel od Marijinih devic, kako junaško včasih jo že precej po noči mahajo proti svojim domom s svojimi ljubljenci. Tako zopet nedavno! Tako torej pomaga g. župnika nauk, ki jih uči vednega devištva! To ile more biti slučaj, kajti fanti so bili iz sosedne fare Dobove! Najbrž so si takrat mislile pobožne hčerkice, da jim kažejo fanti pot do boljše bodočnosti, da jih osrečijo. Njim gotovo ne zadostujejo nauki g. župnika. In zakaj so obstali zaljubljeni pari ravno tik farovža? Najbrž so si hoteli odpočiti in pokoro delati za storjene grehe,ker gotovo so med potjo govorili marsikaj, kar je Bogu v nečast. Zatorej g. župnik, le učite jih vednega devištva, boste gotovo dosegli velike uspehe, ker imate tako vrle in zveste članice Marijine družbe. Boste mogoče še dočakali večje število devičic, ako se bodo deviška krila večkrat kratkočasila pod milim nebom v mirni in tihi noči, v sladkodonečih poljubčkih. Deklice, le pogumno izvršujte svoje delo, da bo dober tek imelo in da se bo razcvitalo vaše devištvo, potem gotovo dobite ključe, da postanete vratarice nebeškeka kraljestva. — Tisti, ki Vam je vedno za petami.
Vejfnilj
„ZVeze sloVettsKe napredne Mladine".
Iz Središča. Nimam namena, kritikovati shod klerikalne „mladine", ki se je vršil v „obrambo sv. vere" pod vodstvom prof. Hohnjeca in dež. poslanca Ozmeca, staviti hočem samo nekatera vprašanja: Kdo in zakaj je vpisal Frica (Miroslava) Ploha? Zakaj je vpisala Tomašičeva p. d. Biberičeva Franja Serca, člana napredne mladinske organizacije, in Jožefa Raušla, ki je pri orožnih vajah, torej brez njegove vednosti — v klerikalno organizacijo? Na to odgovorite, potem bomo govorili dalje!
Od Sv. Bolfenka pri Središču. ZSNM priredi pod okriljem bralnega društva »Lipe« pri Sv. Bolfen-ku, v nedeljo 18. septembra po večernicah v šolskih prostorih veselico. Vspored: 1. Pözdrav gostov. 2. Gledališka igra »Starinarica«. 3. Prosta zabava v prostorih g. Vrabla. Vstopnina: Sedeži 50 v, stojišča 30 v. Ker je čisti dobiček namenjen ubogi šolski mladini, upamo, da se veselice udeležijo vsi prijatelji mladine. — Pododbor.
Kako živimo Slo venci na Koroškem ?
(Dopis iz Koroške.)
Mogoče bo drage bralce »Narodnega Lista« zanimalo, kako se imamo Slovenci tostran meje v »tuž-nem Korotanu«. Za vsakega Slovenca je potrebno, da pozna razmere Slovencev ne le v domači vasi in deželi, ampak da se seznani tudi s položajem Slovencev v gorati Koroški.
Ko prideš prvič v te kraje, se ti nekako čudno zdi, ko te često v slovenskem kraju pozdravljajo šolarji po nemško, kar je gotovo znamenje, da si je koroško nemštvo in nemškutarstvo pridobilo najbolj nevarno sredstvo proti nam Slovencem — šolo. Tu so takozvane utrakvistične šole, to se pravi, v šoli se podučuje nemško in slovensko, slovensko seveda le toliko, da je ime, torej slov. starišem pesek v oči. Po večini so po šolah nastavljeni nemški učitelji, kateri deco vzgajajo v nemškem duhu. Slovenske učitelje Slovencem krivična vlada pošilja v nemške kraje. Srečal sem iz take šole idočega dečka. Pozdravil me je nemško. Odzdravil sem mu slovensko, nakar je tudi on popravil in me slovensko pozdravil. Vprašal sem ga, zakaj ne pozdravlja slovensko, mi pa reče po nemško, da so učitelj rekli, da je lepše po nemško. Na vprašanje, če zna slovensko, mi pravi, da zna, pa da je lepše in boljše, če nemško govori. Ko sem ga vprašal o stariših, kako govorijo, pravi, da slovensko, ker nemški ne znajo. Ni čuda, da <se potem otroci ne nauče ne nemško, ne slovensko, dobijo v takih šolah in od takih učiteljev nadute pojme o blaženem nemškem jeziku, med tem ko tako vzgojeni res mislijo, da je naš mili jezik slovenski nekaj manj vrednega. Da potem tudi veliko starejših ljudi tako misli in se štajercijanstvo in nemšku-tarija širi, se lahko razume. Da je v mestih, trgih in vaseh, ktere so obdane krog in krog od samih Slovencev, žal še veliko slabše kakor na Štajerskem, boste pač umeli. Štajerski Slovenci ste v tem oziru vendar že precej naprej, ker se vsaj povsod najde nekaj slov. trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, kateri so zavedni Slovenci in h kterim bi lahko vsi Slovenci hodili po svoje potrebščine, ko bi narodna zavednost prešinila vsakega rojenega Slovenca v zadnji siromašni hišici. Pri nas na Koroškem pa v mnogih vaseh in trgih ne najdeš niti enega izmed »svojih«, dasi jim nosi ubogo in premožnejše slovensko ljudstvo dan na dan svoj denar v oderuške žepe. Za zahvalo pa se ti sovražniki Slovenstva norčujejo iz slovenskih ljudi, kateri so te nemškutarje oboga-
tili. V gostilnah in prodajalnah hočejo vedno s kmetom in delavcem govoriti nemško tako da končno res verujejo, da je bolj »nobl«, če se govori nemški.
Vse to nam kaže žalostno sliko, da je slovensko ljudstvo nezavedno, neizobraženo in živi pobožno v uboštvu in siromaščini. Med slov. ljudstvom ni res narodnih izobražencev, ki bi učili in vodili slov. prebivalstvo k izobrazbi, k narodnosti in samozavesti ter k čitanju slovenskih časopisov in knjig. Koroško Slovenstvo vodijo na celi črti klerikal, voditelji, kateri se tako radi hvalijo, da edino oni varujejo koroški slovenski rod.Zal da slabo! Slovenska društva so vsa klerikalna, in če tu in tam priredijo veselice in poučna(!) predavanja, navdušujejo ljudstvo le za n j e g o v a t. j. klerikalna načela. Bog obvari, da bi se prikazal kje na Koroškem Slovenec, ki se ne strinja s to politiko, ki bi bil torej sloven. pošast v liberalni obleki. Slovenskega razumništva si Koroška pri takih fanatičnih klerikalnih slov. voditeljih ne more vzgojiti, ker duhovniki mislijo, da bi jim ne šlo več tako dobro, če bi imeli koroški Slovenci preveč razumnih ljudi, ki bi seveda bili — liberalci. Tako se širijo nemške in nemčurske vrste, katere na eni strani slov. ljudstvo zaničujejo, gulijo, na drugi strani pa se redi mednarodni klerikalizem, katerega voditelji duhovniki slov. ljudstvo v toliko organizirajo in tako izobražujejo, da je njim v dobro. Ali bi jim ne bilo boljše, ko bi imeli zavedne, izobražene, narodne slovenske »liberalce«, kakor pa nemške in nemčurske brezverce? Hrabroslav.
GespodarsHi paberW.
Nekaj o umetnih gnojilih.
Skoraj bo prišel čas, ko bo dobil kmetovalec plačilo za svoj trud in delo. Zemlja mu je dala, kolikor mu pri današnjih razmerah dati more, a dala bi lahko več. Večina naših poljedelcev ne pomisli, da zemlja vsled tega silno oslabi in potrebuje dovolj novih moči, drugače mu opeša. Zato moramo zemljo dobro gnojiti, da spravimo v njo zopet tiste znovi, ki jih rastline rabijo. Dovolj hrane pa ne damo zemlji s to množino hlevskega gnoja, s katero danes gnojimo. Posebno zadnji dve leti je bila huda za hlevski gnoj, ker so imeli kmetovalci malo živine vsled pomanjkanja krme. Edina pomoč nam je tukaj umetni gnoj.
Da je gnojenje z umetnimi gnojili v današnjih razmerah, ko zahtevajo razne kulture mnogo več redilnih snovi in ker je zemlja od dne do dne bolj iz-molzena, velike važnosti, zlasti za travnike in dete-ljišča, je umevno samo ob sebi. Le žalibog, da se z nepravilnim ravnanjem in nepravilno sestavo in iz-bero gnojil niso dosegli povsod zaželjeni uspehi. To je ravno vzrok, da se umetna gnojila niso v naših krajih bolj razširila. Neovrgljiva resnica je, da se s pravilno rabo umetnih gnojil dajo pridelki ne samo izboljšati, ampak v dosti slučajih tudi podvojiti. Če pa pridela posestnik, bodisi mali ali veliki, na enem in istem prostoru še enkrat toliko krme, redil bo gotovo tudi več in lepše živine, ki je danes edini vir dohodkov za kmetovalca.
Eno izmed najvažnejših gnojil so dušičnata gnojila. Do sedaj se je rabil kot dušičnato gnojilo največ čilski soliter. Kakor znano, ima ta 15% dušika v sebi in sicer v taki obliki, da ga rastline precej povžijejo. Če ga prezgodaj ali pa malo več potrosimo, ga rastline toliko ne morejo porabiti, pa nam izgine v zrak, ob deževju nam ga voda izpe-re. Kolika škoda je to za posestnika, zato moramo ž njim previdno ravnati. Pa še drugo napako ima. Če manjka v zemlji kalija ali fosforne kisline, potem vpliva enostransko, pospešuje rast slame, ne pa tudi zrnja.
Imamo pa zato drugo boljše dušičnato gnojilo, to je žveplenokisli amonijak. On je postranski pridelek plinaren. Vsebuje pa 20% čistega dušika, ka-
koršen se nahaja v živinskem gnoju. Ker ima več dušika, ga potrebujemo manj kakor čiskega solitra, tako, da pride na 100 kg čilskega solitra samo 75 kg žvep. kis. amonijaka, je toraj gnojenje ž njim ceneje. Ker ni v vodi raztopno, raztopi se še le v zemlji, ga zemlja drži v sebi. Kar je tudi važno in velike vrednosti je, da, če ga rastline ne porabijo, ostane v zemlji in pride v hasek tudi poznejšemu siljuč Tudi se nam ni bati, da bi pospeševal preveč rast slame na škodozrnja, pač pa vpliva vsestransko, ker se po malem razkraja.
Zvepleno - kisli amonijak se proizvaja v naši državi, dragi čilski soliter pa prihaja k nam iz tujine. Zakaj bi moralo biti to boljše, kar je tuje? V umetnem gnojilu plačamo samo redilno snov in sicer vi-mino njegovo ceno, ako izročunamo, koliko velja 1 kg redilnih snovi v gnojilu. 1 kg dušika v žvepleno kislem amonijaku velja 1K 60 v, v čil. solitru pa 2 K. Te prednosti so uvideli nemški kmetje in opuščajo gnojenje s čilskim solitrom, ker je predrag. Zato priporočam, naj tudi naši kmetovalci poskušajo žvep. kis. amonijak, da se prepričajo o izvrstni in velikanski njegovi vrednosti.
Tekom par let sem imel priliko pokazati z različnimi poskusi kmetovalcem, kakšni uspehi se dajo doseči s pravilno rabo umetnih gnojil, posebnR žvep. kis. amonijaka. V dokaz naj navedem le en poskus na travniku gospoda F. Sevra pri Sv. Ani na Krembergu. Odmerile so se štiri velike parcele, od katerih so se tri pognojile z umetnimi gnojili, četrta pa je ostala negnojena. Poskus izračunan za ha kaže sledeči rezultat:
Množina gnoj na ha
' M
\ tao
o. 3
tO
600 kg kajnita
200 „ Sil. solitra 600 kg kajnita
150 „ ž.-k. am.
3790
5460
6520
7000
2256! 6046
2514
3986
4393
7974
10.506
11.393
QJ d)
>T3
(SI	rt "S
o	boJm
a
>	> o.
1928
4460
5347
154-24
356-80
42776
o. iL i c M 5,
J*
o -o *-» <u X; *č/> o >
a
64-15
120-15
112-15
90-09
23665
31561
Pij, kadar se potiš. Mnogo ljudi premaguje žejo pri delu na polju, da bi se preveč ne potili. To pa ni prav, ampak uategne biti celo škodljivo. Žeja opominja, da treba nadomestiti tekočine, katere je izgubilo telo. Če človek ta opomin ne posluša, začne se kri strjevati, staničje sušiti in mnogokrat se je že zgodilo, da so se vneli možgani od presilne vročine. Pa tudi ne glede na te najhujše posledice je gotovo res, da zaradi pomanjkanja tekočin hrana ne tekne telesu. Zaradi tega je napačno, če človek popolnoma premaguje žejo; prav pa delajo tisti, ki ob takem času počasi in zmerno pijejo.
Kako pregnati mravlje? Velikokrat so nam mravlje na vrtih jako nadležne. Da jih od ondot pre-ženeš, pomoči gobo v raztopljeni sladkor, jo čvrsto otisni in pološi potem na mravljičje gnezdo. Ne mine dolgo in goba je znotraj in zunaj polna teh nadlež-nežev. Nato potisni gobo z mravljami vred v vrelo vodo in ponovi to večkrat.
Kako ravnati z mladimi konji? Prvikrat vidimo tu pa tam vpreženega komaj poldrugo leto starega konja. Takega početja nikakor ni priporočati. Še ne doseže tak konj prav četrtega leta, že ima vse mogoče napake na sebi in je že nekako obrabljen. Naj poreče ta ali oni, karkoli mu drago, toliko je gotovo, da je konj tem močnejši in vztrajnejši, čim dlje se ga
Cenitev hmeljske letine leta 1910.
1908
1909
letina
1910
cenitev
stoti à 50 kg
Bavarsko . ......	305.000	90.000	185.000			
Virtemberško.....	70.000	12.000	45.000			
Badensko .......	35.000	2.000	15.000			
Alzacija in Lotarinsko . .	105.000	12.000	80.000			
Poznanjsko in Altmark . .	22.000	7.000	21.000			
Nemčija . . .				537.000	123.000	346.000
	220.000	80.000	180.000			
Ouštje........	70.000	20.000	70.000			
Dub.........	10.000	5.000	10.000			
Zg. Avstrijsko.....	8.000	4.000	6.000			
Štajersko.......	25.000	20.000	26.000			
Galicija.......	18.000	14.000	12.000			
Ogrsko in Sedmograško	15.000	15.000	15.000			
Moravsko.......	8.000	8.000	6.000			
Avstro-Ogrsko . . .				374.000	163.000	325.000
Belgija in Holandija . . .				78.000	30.000	60.000
Francija.......				80.000	27.000	65.000
				70.000	60.000	45.000
	•			475.000	210.000	300.000
Amerika.......				420.000	320.000	400.000
				2,034.000	933.000	1,541.000
1908
1909
letina
1910
cenitev
stoti à 50 kg
Norimberk, dne 17. avgusta 1910.
Maks Legisch.
Vojak streljal na polkovnika. Pri vojaških vajah poleg vasi Miglišci na Ruskem je eden izmed vojakov Aleksander Nevskega polka streljal na polkovnika Ivanova in ga težko ranil. Vkljnb takojšnji preiskavi vendar niso mogli izslediti dotičnega vojaka.
Mahati ne %najo
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici.
LoterijsKe številke.
Trst, dne 12. sept. 1910: 49 72 43 47 86 Line, „ „ „	8 6 10 18 23
Ženitna ponudba.
Gostilničar in posestnik, 45 let star, kateri ima na lepem kraju v Sav. dolini novo hišo, v kateri je gostilna in je tudi za trgovino pripravna — se želi ženiti. Vdova ni izključena; starost od 30—40 let in se želi, da bi imela nevesta 2000 K. Pisma je naslavljati na upravništvo „Nar. Lista" v Celje, pod šifro „Dobra gospodinja".
229 1
Izjava.
Z ozirom na govorice, ki krožijo v Arjivasi, izjavljam, da nisem imela z Bernadom Lednikom nikdar kaj opraviti in da jaz tudi napram nikomur kaj enakega trdila nisem.
Arjavas, dne 2. sept. 1910. 226 i	Mici Kopriva, 1. r.
Želi se dobiti
v najem ali na račun z mesarijo ali tudi brez te v kakem kraju s precejšnim prometom. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista".
222 2-2
Ma prodal
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ii6
Sprejme
sa takoj dobra ItlOČ v mešano trgovino. Pomočniki železninske in špecerijske stroke imajo prednost. — Naslov pove upravništvo tega lista.	219 2-2
1910. Mlada perutnina. 1910.
Za živ dohod se jamči — franko na vsako postajo. 7 kom. velikih, mastnih kur K 5'90 ; 4 kom. velikih mastnih rac K 610 ; 3 kom. velikih mastnih gosi K 10'80. Pošilja franko po povzetju : S. Sterm, Skalat št. 250. Avstrija.
iteže slišali?
Nova odločno slovenska trgovina v Ormoži
Ivan Veselic 8 9. Blagom
se otvori dne I« okt. fl.
Velika zaloga rezanega, drobnega iu špecerijskega blaga, kakor tudi vse vrste železnine. Cene nizke, samo sveže, novo blago. Nakupovanje zrnja, fižola, jajc, masla, suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.	227 3-1
z grostilno, četrt ure od Ptuja, s kegljiščem, veliko njivo se proda zaradi-starosti za 13.000 K. Polovico kupne cene lahko ostane na posestvu. Pripravno je tudi za mesarijo. — Vse natančneje se izve pri gosp. A. lferglezu, gostilničarju v Karčovini št. 137 pri Mariboru.	218 3-2
Škodovati
Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vele-trgovska hiša
R. STERMECKI v Celju.
Sprejme se učenec iz dobre hiše.

nJ
WH 1
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko 1	proti franko vrnitvi. =================
VtJflfii*.WtilKmZ&XSWMIiWttlXMS
mM i stimmi
IV. JaX & SUI, LJubljana
336 52-16
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna Kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

TT
i i
Wr,
297 —25
Šubičeva slika
im
mi

tež m
Franceta Prešerna
ter Groharjev
.*. Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki -— na zahtevo franko. -
U
:i asm:
J—L
■iß
dob
Poštne hran. račnn št. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. --= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
.LASTNI DOIHc
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice st. 12
©e©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure 90® dopoldne. © © ©
64
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi s© obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne postim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljatve narodna vele-trgovska hiša
R. STERMECKI v Celju.
Sprejme se učenec iz dobre hiše.

■	■.;■•■■--■	'.Cr	.v-..;. '.;»-.?
Gramofon Zft 3 K
na mesec dobi lahko vsakdo s 6 ploščami iu 200 iglami vred za 36 K; gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plošče, komad po 3 K; istotam se dobijo nove plošče od S2 K do 6 K ter najboljše igle T"^	1000 po 180, 2 in 3 K, kakor
tudi vsi večji gramofoni po jako znižanih cenah; stari gramofoni in drugi godbeni automati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. — Prosimo zahtevajte cenike.
Zinauer & Co.,
«MMMMNM
MM
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
Inega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg. 60 cui širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13 —, 14 70. 17'80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4"50, 5-20, 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-6
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko.
Lekarnarja A.Thierryja balzam
(obi. varovano.)
Edine pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učioka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici E 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
A. THferry v Pregradi prt «Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18—18
ael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatjh in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Nagrobne
vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
^^^^SlSas______.^isi
M MXf'f Uf
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Cel j p - prevzame vsakovrstna ========
stavbena zlasti tesarska dela
rti 50-33