ISSN 0040-1978
9____________
Kulinarični kotičeic
Zava d.o.o.
Ptuj, Panonska
02/778-60-61
02/778-80-71
IÎ Y ±> L 1= 1Í
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVINA
DOMINKO
Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021

COMPUTERS
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p.
Ptuj, 8. marca 2001, letnik LIV, št. 10 - CENA 150 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Namesto rozic -problemi
Potem ko smo po enajstih dneh sneli pustne maske, je življenje v našem okolju dobilo mirnejši tok, a problemov ni zbrisalo. V ptujskem osnovnem zdravstvu vedno bolj vre, razmere postajajo vse bolj kritične, ce kdaj, potem je danes trenutek, da jih nekdo preseka, ker ko se medsebojno pričnejo obtoževati zdravniki, je vrag odnesel šalo. Jez med zdravniki zdravstvenega doma in zasebniki se vse bolj poglablja. Oboji naj bi v prvi vrsti skrbeli za naše zdravje, pa jih vse bolj razdvaja neenak položaj - tako materialni kot delovni, ki je vzrok vseh težav. Ker ne najdejo skupnega jezika, se to vse bolj prenaša na paciente. Njihovih zgodb o takšni ali drugačni obravnavi je veliko, ostajajo pa anonimne, ker jih je strah, da drugič ne bodo mogli do zdravnika, da jim bo odtegnjen reševalni prevoz in podobno. Tudi bolnik, ki mu je zasebni zdravnik vrnil kartoteko, ker ne želi biti več njegov izbrani zdravnik, molči za javnost. Sredi januarja je umrla pacientka, ki je čakala na nujni reševalni prevoz več kot uro. Podrobna zgodba pove, da so zanjo najprej odredili nenujni reševalni prevoz, dogovor okrog tega je trajal uro, potem pa je pretekla še dobra ura od trenutka, ko je bil nujni reševalni prevoz odrejen, pa do prevoza samega. Nihče ne obtožuje nikogar zaradi njene smrti popoldne istega dne v ptujski bolnišnici, najmanj pa svojci, ki so s tem, ko so se v najhujši žalosti obrnili na medije, želeli opozoriti na nekaj, kar se ne bi smelo dogajati. Po dobrem premisleku so se odločili za molk, ker jih je postalo strah in ker bodo tudi oni morda v prihodnje kdaj potrebovali nujno pomoč, še vedno pa čakajo, da jim bo kdo iz Zdravstvenega doma Ptuj pojasnil, zakaj je do tega prišlo, in jim napisal vsaj besedo opravičila.
Ker postaja usoda Zdravstvenega doma Ptuj vse bolj politično vprašanje, občani s Ptujskega upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi župani končno naredili nekaj konkretnega. Ko so se odločili, da bodo najvišji predstavniki svojega okolja, so s tem prevzeli nekatere obveznosti in dolžnosti, tudi za to, da bo sistem osnovnega zdravstvenega varstva na lokalni ravni funkcioniral brezhibno, ne glede na obliko organiziranosti. Da bo vrzeli v nujni medicinski pomoči sedaj poskušal odpraviti strokovni nadzor, daje sicer upanje na izboljšanje razmer, ni pa se mogoče ogniti dvomom o njegovi uspešnosti, saj so ga pristojni opravili že lansko leto, in ker niso bili zadovoljni, prihajajo ponovno, čeprav srž problema v strokovnem nadzoru zelo dobro poznajo. Vnovični strokovni nadzor so spodbudili zadnji dogodki na relaciji zasebni zdravnik oziroma Zdravniška zadruga Ptuj - Zdravstveni dom Ptuj. Država sicer sprejema gasilske ukrepe, da pa bi zadeve korenito zasukala, ji, kot kaže ni, tudi v mošnjo ne želi poseči globlje, čeprav ve, da nujna medicinska pomoč ptujskega zdravstvenega	Wpx^l^ doma pokriva območje IS občin.
KONKURENČNE CENE - HITRA DOSTAVA^—^
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOCd.o.o. Tržaška 37a 2000 MARIBOR.
ECO OIL
I MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV T
DIGITALNI mO-STUm 4 UOKVIRJANJE PREDMETOV^M S 02/78 78 600 ^
I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografija@foto-tone-sp.
VFSmUARJU
-30%
KIDRIČEVO / VROČA PETA IZREDNA SEJA
Vsem svojim bralkam želimo vse najlepše ob današnjem prazniku! Uredništvo
Upoštevali referendumsko voljo
"Referendum, ki je bil izveden 14. januarja, je jasno pokazal voljo občanov in njihovo mnenje o izgradnji sežigalnice v občini Kidričevo. Občinski svet in župan bodo v svojem mandatu upoštevali izraženo voljo na referendumu, občina Kidričevo pa ostaja v konzorciju občin severovzhodne Slovenije z zadržki, ki jih narekuje rezultat referenduma." Takšen sklep so izoblikovali na 5., izredni seji sveta občine Kidričevo v četrtek, 1. marca, po skoraj štirih urah vroče in močno politično obarvane razprave.
Vendar je bila pot do tega sklepa tokrat še posebej trnova. Svetniki so bili izredno neenotni. Tako so se skoraj celo uro prepričevali o tem, ali je bil sklic izredne seje upravičen. Nekateri so menili, da je gradivo s tako pomembno vsebino preslabo pripravljeno, da je v njem premalo argumentov, vsi pa so se sklicevali na dejstvo, da je treba vendarle upoštevati voljo ljudi, ki je z referendumu
postala še bolj očitna.
Skratka žogica očitkov in modrovanj je poskakovala sem ter tja in na čase preraščala v demagogijo, dokler ni županu Alojzu [prahu prekipelo. Vstal je in ves ogorčen povedal, da ne zdrži več pritiskov, ki jih zadnje čase doživlja zaradi gradnje sežigalnice, da že od novega leta prejema grozilna pisma in da mu nenehno grozijo, da mu bodo sežgali hišo, pa tudi njega
in vse njegove sorodnike, če se ne bo odpovedal projektu. Višek pa se je zgodil nekaj ur pred to sejo, ko so ga v pisarni presenetili kriminalisti in mu očitali, da se ukvarja s korupcijo. Vse te očitke je Alojz [prah ogorčeno zavrnil.
Edini, ki je v zvezi s sežigalnico predlagal konkreten sklep, je bil svetnik Zelenih Slavko Fegus, vendar je bil po mnenju razpravljavcev povsem sprejemljiv le prvi stavek predlaganega sklepa. Zato so po krajši in že bolj konstruktivni razpravi sejo prekinili, da so se lahko sestali predstavniki posameznih poslanskih skupin. Ti so vendarle uspeli izoblikovati prej nade-veni sklep, s katerim so se v nadaljevanju seje končno strinjali. Po mmnenju svetnikov je ta sklep za občane in občino Kid-
ričevo izredno pomemben, saj pomeni nadgradnjo izida posvetovalnega referenduma, ki ni bil za nikogar obvezujoč. Sklep sveta občine je menda nekaj drugega, saj ga je treba tudi upoštevati.
Ob koncu so svetnike seznanili s projektom za gradnjo večnamenske športne dvorane ter zunanjih igrišč pri OS Cirko-vce za potrebe devetletke. Vrednost celotne investicije je po projektantskem predračunu in cenah iz decembra leta 2000 327.865.600 tolarjev, realizirana pa naj bi bila od junija 2001 do julija 2002, tako da bi lahko pričeli pouk v novih prostorih ob pričetku šolskega leta 2002/2003.
M. Ozmec
9770040197015
PTUJ / PTUJSKI TAKSISTI OSTALI BREZ PARKIRNIH PROSTOROV
Jim bodo na obiini prisluhnili?
Zadnja leta se je tudi na Ptuju zelo razmahnila taksi dejavnost. Večina je imela svoje parkirno mesto na ptujski avtobusni postaji, ki je v lasti Certusa. Ta je prejšnji ponedeljek, 26. februarja, prekinil gostoljubnost in "pregnal" druge taksiste s svojega dvorišča, ker se je sam pričel ukvarjati s to dejavnostjo. To je med dosedanjimi uporabniki tega prostora - v največji frekvenci je bilo za prevoze na voljo tudi sedemnajst in več vozil skoraj desetih firm, ki naj bi se na tem območju ukvarjale s taksi prevozi - povzročilo ogorčenje. Še najbolj jih je vznejevolilo to, da so bili praktično čez noč odrinjeni z avtobusne postaje; predhodnega obvestila o tem po njihovih trditvah namreč niso dobili, sta nam v njihovem imenu zatrdila taksista Srečko Dežman in Dušan Zorec.
Na ptujski avtobusni postaji poslej le Certusovi taksiji. Foto: Črtomir Goznik
"Brez parkirišč na ptujski avtobusni postaji smo ostali čez noč. Do zadnjega aprila lansko leto smo še plačevali najemnino za parkirišče na avtobusni postaji, od prvega maja lansko leto pa nismo imeli več pogodb. Za tri mesece lanskega leta je ta najemnina znašala okrog 15 tisoč tolarjev. 26. februarja zjutraj ob petih je prišel predstavnik Certusa in povedal, da se moramo odstraniti, ker odslej nimamo več vstopa na to območje. Konec novembra ali v začetku decembra lanskega leta smo se zanimali za podaljšanje pogodb, oddali smo vloge, odgovora pa nismo nikoli prejeli. Vse, kar so nam odgovorili, ko smo se zanimali, zakaj nam ne podaljšajo pogodbe, je bilo: 'Boste že izvedeli pravi čas. Mi bomo postajo zaprli.' Kljub temu da smo si sedaj tudi s pomočjo mestne občine zagotovili nekatera parkirna mesta po mestu, bomo vsi propadli. Veliko smo v zadnjih
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu-ša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu:
www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si
letih vložili v obveščanje potencialnih potnikov o tem, kje nas dobijo, sedaj pa je vse padlo v vodo. Ljudje so navajeni, da je taksi služba na avtobusni ali železniški postaji, povsod je tako. Sedaj pa so nas vrgli ven, sami pa so organizirali svojo taksi službo s tremi avtomobili; to je nelojalna konkurenca. Ce so že začeli novo dejavnost, pa ni bilo potrebe, da so nas odstranili, saj bi lahko dejavnost brez težav nadaljevali drug ob drugem na skupni lokaciji. Naša želja je še vedno, da bi nam območili parkiranje poleg svoje taksi službe. Lahko bi nam omogočili parkiranje ob kioskih v koloni, pa ne bi nikogar ovirali. Možnost je tudi, da bi za naše potrebe uredili del zelenice, verjetno pa bi bili v tem primeru problemi pri vključevanju v promet. Na prostoru ob železniški postaji so nam sedaj dodelili najmanj frekventna mesta, na katerih nismo opazni, ljudje gredo mimo nas na avtobusno postajo in si tam iščejo prevoze, ker pač mislijo, da je naše parkirišče še vedno tam. Resnično žalostno je, da je Ptuj za zdaj edino mesto v Sloveniji, ki nima javnega parkirišča za taksiste. Pa toliko govorimo o turizmu," sta nam v imenu prizadetih taksistov v petek povedala Srečko Dežman in Dušan Zorec, ki se s taksi prevozi ukvarjata okrog dve leti.
Za komentar smo zaprosili tudi predsednika uprave delniške družbe Certus Maribor, ki je lastnica ptujske avtobusne postaje, Mirka Majheniča: "Ptujsko avtobusno postajo smo zaprli za druge taksiste, ker z nami niso hoteli podpisati pogodbe za uporabo parkirnih mest na naši avtobusni postaji. Poleg tega je velikanski porast taksi dejavnosti že ogrožal prometno varnost na tem prostoru in tudi že povzročal ekonomsko škodo, ker so nam dobesedno vlačili potnike z avtobusov. V organizacijo lastne taksi službe s tremi avtomobili smo bili prisiljeni, to ni bila naša razvojna vizija. Dve leti smo stvari poskušali
urediti, pa ni šlo."
Stanislav Napast iz skupne uprave občin je povedal, da so mu ptujski taksisti predstavili probleme, ob tem pa tudi svoje videnje rešitve problema, argu-menirane odgovore pa lahko pričakujejo v enem mesecu. V tem času imajo možnost, da parkirajo na določenih območjih z urejenimi parkirišči, kjer se parkiranje plačuje, in na območjih, kjer se parkiranje na plačuje, na železniški postaji, dve parkirišči pa so posebej za te namene uredili pri OŠ Ljudevita Pivka.
Resnično bi bilo škoda, da mesto, ki toliko stavi na turizem, ne bi poskrbelo za urejena javna parkirišča za taksi službo, če mu že ni uspelo s projektom primestnega in mestnega prometa. Res pa je tudi, da območje avtobusne postaje in bližnja okolica potrebujeta nekatere kvalitetne ureditvene posege. Z zdajšnjo podobo ptujska avtobusna postaja z okolico vred ni v ponos Ptuja. Kioski kljub obljubam o skorajšnji odstranitvi še vedno stojijo, res pa je, da v nekaterih ni več dejavnosti. V iskanju rešitve za zdaj ptujski taksisti med drugim čakajo svoje stranke ob vhodu na ptujsko avtobusno postajo, pred zapornicami.
MG
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR
V iakanju svežega denarja
Po nekaj tednih padanja cen so se tečaji večine delnic na Ljubljanski borzi zopet malce dvignili. Po počasni rasti skozi ves teden je v sredo indeks SBI20 poskočil za slab odstotek in zopet prestopil mejo 1800 točk. V zadnjih dveh dneh pa je indeks zopet padel in v petek zaključil pri 1798,62 točkah. Indeks PIX je počasi stagniral skozi cel teden in šele v sredo je znova narasel, po večjem skoku v petek pa je končal slab odstotek nad ravnijo prejšnjega tedna pri 1487,57
Ta teden je večina podjetij v borzni kotaciji objavila nerevidirane računovodske izkaze za leto 2000, ki so na splošno zelo dobri, mogoče celo malce nad pričakovanji. Večina podjetij je v letu 2000 izkazala za okoli 10 odstotkov večji čisti dobiček kot v letu 1999. Nekaj podjetij pa je imelo lani še posebej uspešno leto.
Lekov čisti dobiček znaša 5,6 milijarde tolarjev, kar je za 2,5 milijarde več kot predlani. Dobiček Krke je po pričakovanjih še višji, saj znaša 7,1 milijarde tolarjev. Slabše sta se odrezali primorski podjetji Intereuropa in Istra-benz, katerih čisti dobiček se je zmanjšal za dobrih 10 odstotkov. Med večjimi podjetji je izgubo zaradi izgubljenih tožb izkazala Dana Mirna. Gorenjska podjetja so bila različno uspešna. Sava je imela 1,3 milijarde čistega dobička, kar je le polovica lanskega, ki pa je bil v precejšnji meri posledica precejšnjih prihodkov iz posla z Goodyearom. Merkur je povečal dobiček matičnega podjetja, medtem ko ima kot skupina zaradi izgub prevzete Kovinoteh-ne trikrat manjši dobiček kot v predhodnem letu. Ob za 15 odstotkov večji prodaji se je do-
biček podjetja LIP Bled povečal za polovico. Potovalna agencija Alpetour pa je po lanskoletni izgubi tokrat prikazala minimalni dobiček.
Dolgo pričakovana in napovedovana prodaja Simobila se je v torek končno zgodila. Cena za delnico je po nekaterih podatkih bila 36 mark, po drugih pa dobrih 39. Simobil Avstrija, hčerinska družba Mobilkoma, je kupila 49 odstotkov delnic Simobila, 26 odstotkov in delnico je kupila slovenska družba Teleim-puls, v kateri ima Mobilkom 49-odstotni delež, Aktiva pa 51-odstotnega. Preostanek delnic, 25 odstotkov minus delnica, je še vedno v lasti slovenskih delničarjev razen Kmečke družbe, ki je prodala ves svoj delež. Ostali delež naj bi Mobilkom odkupil do junija 2002. Slovenski delničarji Simobila naj bi za svoje deleže skupaj iztržili med 237 in 242 milijonov mark.
Slabša pa se zdi situacija pri pidih, kjer po konsolidaciji lastniške strukture pri večini skladov ni več pravega zanimanja vlagateljev. Tudi novi predlog zakona o investicijskih skladih ne omogoča preoblikovanja pidov v vzajemne sklade, kar bi bilo vsaj za delničarje polnih pidov najugodnejša varianta. Posledica tega je precejšen padec delnice Pomurske investicijske družbe 1, ki je z več kot 120 tolarjev padla na 111,5 tolarja. Ta družba je namreč prva načrtovala preoblikovanje v vzajemni sklad. Današnji skok indeksa je v precejšnji meri posledica 25-odstotnega porasta delnic Zlate monete 2, ki je očitno naslednji na vrsti za koncentracijo lastništva.
Rezultati podjetij so torej ugodni, medtem ko so cene delnic navkljub porastom v zadnjih mesecih še vedno pod lanskoletno ravnijo. Rast ne bi bila neupravičena, a za njo je potreben pritok svežega denarja na borzo.
Miha Pogacar
PTUJ / S SKUPSCINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE
V pričakovanju jubileja
UPRAVNI ODBOR POOBLASTILI ZA NAKUP NOVIH ZBORNIČNIH PROSTOROV
23. februarja so se sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj. V ptujski gostilni Pri pošti so ocenili lanskoletne programske in finančne aktivnosti, sprejeli program dela in finančni načrt za letos ter določili višino članskega prispevka za enako obdobje. Poročila o delu so podali predsednik zbornice Jože Milošič, sekretar Janez Rižnar in predsedniki posameznih sekcij. Po najnovejših podatkih deluje pri zbornici 16 sekcij, devet pa jih je v postopku ustanavljanja.
Območna obrtna zbornica Ptuj združuje člane iz petnajstih občin na Ptujskem. Ob koncu lanskega leta je imela 1395 članov, največ, kar 1288, jih ima status samostojnega podjetnika. Na skupščini so pregledali zbornično delovanje na temeljnih področjih njenega delovanja, ki ostaja nespremenjeno že nekaj
let. Z občinami so povečini sodelovali preko odborov za gospodarstvo. Že po tradiciji pa so predstavnike vseh petnajstih občin povabili na celjski sejem, ki predstavlja ogledalo slovenske uspešnosti na področju obrtništva in podjetništva. Preko posameznih sekcij pa so z argumentirani predlogi poskušali
doseči za obrt ugodnejše pogoje poslovanja.
Pomemben korak je Območna obrtna zbornica Ptuj v lanskem letu naredila z izdajo kataloga vseh članov, ki je preveden tudi v nemški in angleški jezik. Veliko pozornost so v tem obdobju posvetili izobraževanju, ki ga izvajajo po posameznih sekcijah. Aktivno se zbornica vključuje tudi v sistem dualnega izobraževanja. V Šolskem centru na Ptuju poteka trenutno izobraževanje za avtomehanika, avtokle-parja in kleparja krovca. Izvajali pa so tudi številne aktivnosti v okviru približevanja slovenske obrti EU. Clane so tudi seznanili z možnosti prijave za uvedbo
Prostori Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj v Vo{njakovi 13 ve~ ne zadostujejo potrebam, poleg tega ~lani nimajo kje parkirati. Foto: Črtomir Goznik
ISO 9000 in ISO 14000. Potekale pa so tudi aktivnosti za izvedbo mojstrskih izpitov, saj se rok za mojstrski izpit, ki bo že leta 2003 obvezen za vse dejavnosti z liste A, nezadržno približuje. S Ptujskega se je za mojstrski izpit prijavilo že veliko kandidatov. V okviru javnih pooblastil je Območna obrtna zbornica Ptuj lani izdala 82 novih obrtnih dovoljenj, odjav iz obrtnega registra pa je bilo 77.
Ker je lansko leto prenehal delovati Ptujski nonet v stari sestavi, so se odločili, da bodo finančno pomagali nonetu, ki je začel delati v popolnoma novi sestavi, ker ne želijo prekiniti obrtniške tradicije na tem področju kulturnega udejstvovan-ja. V letu 2001 bodo po besedah predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj nadaljevali že utečene aktivnosti, ki predstavljajo kontinuiteto zborničnega dela, ob tem pa bodo dali poudarek izobraževanju člnastva, mojstrskim izpitom in področju varstva in zdravja pri delu, ki zahteva tudi izdelavo ustrezne dokumentacije - izjave o varnosti z oceno tveganja. Osrednji poudarek pa bo v jubilejnem letu na pripravi programa aktivnosti ob 30-letnici ptujske obrtne zbornice; glavne prireditve bodo potekale v jeseni. Še naprej pa se bodo trudili, da bi pridobili primernejše prostore za svoje delovanje, ob katerih bodo tudi urejeni parkirni prostori. Izbiro primerne lokacije je skupščina zaupala upravnemu odboru. Ponovno postaja aktualna lokacija bivšega Tehnoservisa na Ormoški cesti.
Za vse oblike delovanja v letu 2001 bo zbornica potrebovala skoraj 82 milijonov tolarjev. Večino bodo zbrali s članarino in prispevki. Osnovo in stopnjo za članarino v novem progamskem letu so določili s posebnim sklepom.
MG
Izvedeli smo
ZASEBNI ZDRAVNIKI PLAČUJEJO VEČ
S spremembo pravilnika o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže, ki jo ptujski mestni svet sprejel na 23. seji, so dejavnost zdravstva prenesli iz skupine A v skupino C, s tem pa so se povišale najemnine za poslovne prostore zasebnim zdravnikom, ki opravljajo dejavnost v prostorih, ki so občinska last. Doslej so za te prostore plačevali 2,12 nemške marke po m2 prostora, po novem pa trikrat več (6,38 nemške marke). V primerjavi z drugimi občinami je to še vedno malo, saj na primer v Zdravstvenem domu Celju zasebni zdravniki za najem po kvadratnem metru plačujejo med 14 in 24 nemških mark po kvadratnem metru.
LANI 764 PORODOV
Na oddelkih ptujske bolnišnice se je lansko leto zdravilo 11.734 bolnikov, katerih povprečna ležalna doba je trajala 7,4 dni. Na porodnem oddelku so evidentirali 764 porodov, v katerih se je rodilo 771 otrok, v specialističnih ambulantah ptujske bolnišnice pa so opravili nekaj manj kot 69 tisoč pregledov.
GIMNAZIJCI ŠTIRIH DEŽEL NA PTUJU
jutomerski gimnazijci so v prejšnjem tednu gostili svoje kolege iz Danske, Norveške in Poljske, ki se zanimajo za etnološke značilnosti omenjenih dežel. Med bivanjem v Sloveniji so v nedeljo obiskali tudi Ptuj, kjer so si ogledali pokrajinski muzej, razstavo o maskah, se sprehodili po starem mestnem jedru in na koncu še po ptujski vinski kleti, ki se ponaša z najstarejšim vinom na Slovenskem.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
v
Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku bo na sporedu film z naslovom "Volkinovo maščevanje".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na sporedu so glasbena oddaja "Naj viža" s skupino Gašperji, poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev v freskah" in oddaja o svetovnem moto športu.
MG
POROČAMO, KOMENTIRAMO
GOVORI SE
... DA si je ptujski kolesar na Sicilijo privozil 300 kilogramov špagetov. Meso bo menda dodala ptujska pokroviteljska firma in gostija bo trajala dan in noč.
... DA je danes pravi dan za moška slavja, saj je potrebno dati ženskam ob njihovem prazniku mir.
... DA so gostilne za vse dana{nje mo{ke kuharje na vidno mesto izobesile cenike kosil.
... DA so cene cvetja danes ob~utno porastle iz pov-
sem preprostega razloga: da bodo mo{ki kon~no spoznali pravo vrednost žensk.
... DA bo v zdravstvenem domu uveden strokovni nadzor. Lahko bi rekli, da potrebuje nujno medicinsko pomoč.
... DA gresta ptujsko zasebno in javno zdravstvo vsak po svojem tiru, pacienti pa tavajo nekje na sredini.
... DA potem, ko je fašenk v naprotju s svojo tradicijo le poskrbel za nekaj snežnih uric, slovenska smučišča razmišljajo o nakupu ptujskih korantov.
... DA bi lahko glede na to, da so celi kosmati, ko-ranti zaslužili več kot 100 ali 200 mark za eno storitev.
VIDI SE...
... DA je v Markovcih zagotovljeno potomstvo raznovrstnih pustnih likov.
ZAMUSANI / 9. OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE PTUJ
Zelo uspešno leto 2000
9. redni občni zbor mlekarske zadruge Ptuj je potekal v optimisti~nem razpoloženju, pričakovanje uspešne prireje mleka v letu 2001 pa temelji na uspešnem predhodnem letu, ko se je kljub veliki suši in zmanjšanemu pridelku krme prireja mleka povečala in presegla 26 mi-lijonv litrov. V letu 2001 načrtujejo nadaljevanje rasti prireje in napovedujejo kar 15-odstotno povečanje.
Med uspehe lanskega leta štejejo tudi pripojitev Mlekarne Ptuj k Pomurskim mlekarnam, saj je odpadel problem presežkov mleka, uredilo pa se je tudi plačilo za mleko, ki je sedaj redno, vsak mesec na določen dan. Z rastjo prireje Mlekarska zadruga Ptuj zagotavlja že 45 odstotkov vsega mleka, ki ga predelajo v Pomurskih mlekarnah. Tudi predstavnik omenjene mlekarne je poudaril visoko kakovost mleka, ki je bogato z maščobami in beljakovinami ter z nizko vsebnostjo mikroorganizmov in somatskih celic. Občni zbor je obvestil o jesenskem obisku evropskih inšpektorjev v Pomurskih mlekarnah; ti so bili s stanjem v mlekarni zelo zadovoljni, mlekarna pa je ohranila izvozno licenco za države Evropske unije. Napovedal je tudi
Najuspešnejši proizvajalci z vodstvom zadruge. Z leve sedijo: direktor Drago Zupanic, Ivan Pin-taric, Cvetka Bezjak, Marica Arnuš in predsednik zadruge Jože Lah. Stojijo predstavice najčistejših zbiralnic: Milica Hojnik, Marija Prelog in Rozalija Sagadin.
nadaljnje povezovanje slovenske mlečnopredelovalne industrije, proizvajalcem mleka pa zagotovil, da bodo Pomurske mlekarne v pogajanjih o odkupni ceni mleka na njihovi strani.
Iz poročil predsednika Jožeta Laha in direktorja Draga Zu-paniča je razvidno, da je Mlekarska zadruga Ptuj v lanskem letu odkupila 26 milijonov 290 tisoč litrov mleka, kar je za 4,6 odstotka več kot leta 1999. Za
LENART / TBP Z NOVIM CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ISO/TS 16949 na poti novih izzivov
Tovarna bovdenov in plastike Lenart je od petka bogatejša za nov mednarodni certifikat kakovosti. Družba za proizvodnjo avtomobilskih komponent s 350 zaposlenimi, ki v povprečju ustvarijo 4,5 milijard tolarjev prihodkov, je v začetku leta uspešno opravila certificiranje in kot prvo slovensko podjetje pridobila globalni certifikat ISO/TS 16949 za avtomobilsko industrijo.
Certifikat sta direktorju podjetja Bogdanu Savliju podelila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk, tudi predsednik Slovenskega združenja za kakovost, in Emil Frangež iz TUV Sava Bayern Ljubljana. Certifikat, ki ga ima le 20 podjetij Evropske unije, naj bi uspešnemu lenarškemu podjetju, dobavitelju bovdenskih potegov za avtomobilske tovarne, kot so AUDI, VW, FORD, ŠKODA, LAND ROVER in druge, odprl nove poslovne možnosti na vseh kontinentih sveta.
TBP velja za izrazito izvozno usmerjeno podjetje, katerega začetki segajo v leto 1994. Izvoz na tuja tržišča je v lanskem letu v strukturi prihodkov dosegel dobrih 82 odstotkov. Pomemben delež proizvodnje predstavlja tudi program vakuumske folije in PVC folij za potrebe farmacevtske industrije. Med odjemalci sta obe slovenski farmacevtski družbi in hrvaška Pliva, izvoz pa je usmerjen na italijanski, poljski, nemški, ruski in ukrajinski trg.
ak
Bogdan Šavli z novim certi katom kakovosti v družbi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka
investicije je namenila 16 milijonov tolarjev, v glavnem za nakup 14 hladilnih bazenov in dveh silosov z vso potrebno opremo. S silosi so izboljšali oskrbo svojh članov s potrebno živinsko krmo. V času suše so namreč za ublažitev izpada domače krme nabavili in z brezobrestnimi krediti ponudili svojim članom 80 ton koruze, 200 ton suhega sena, 350 ton pesnih rezancev, večje količine silažne koruze, v njihovih silosih so tudi druge krmne sestavine. Hitro in učinkovito ukrepanje se je pozitivno pokazalo v prireji mleka, preprečilo pa je tudi napovedovano zmanjševanje staleža živine zaradi pomanjkanja krme. Tudi v zimskem času, ki je bil pred leti v prireji mleka siroma-šnejši, se prireja povečuje. Januarja letos je presegla 2,3 milijona litrov in je bila od prireje januarja 2000 večja za 16 odstotkov.
Medtem poteka nadaljevanje koncentracije prireje, število proizvajalcev je padlo že na 934. Mlekarska zadruga Ptuj ima trenutno 180 zbiralnic, 78 indivi-dulanih in 102 skupni. Poleg rasti količine mleka je pomemben tudi podatek, da je kar 99 odstotkov mleka v ekstra ali prvem kakovostnem razredu.
Omenjeni podatki potrjujejo uspešnost dela Mlekarske zadruge, ki je zadnja leta veliko pozornost posvečala izobraževanju svojih članov, zato jih uspehi ne presenečajo. V letošnjem letu bodo zato nadaljevali utečeno delo in v prvi vrsti skrbeli za čim cenejšo oskrbo svojih članov z vsem reprodukcijskim materialom, katerega nakup omogočajo z ugodnim kreditiranjem. Med večjimi investicijami bo tudi v letu 2001 nakup okoli 10 hladilnih bazenov in druge opreme, kupili bodo še en 50-kubični silos s tehtnico in transporterjem ter skrbeli za redno vzdrževanje svojih zbiralnic.
Tudi na 9. občnem zboru so nagradili tri najuspešnejše proizvajalce mleka v letu 2000 in tri najbolj urejene zbiralnice. Največjo količino mleka je oddala kmetija Bezjak iz Placarja, in sicer 366.607 litrov, na drugem mestu je kmetija Arnuš iz Doli-ča s 366.132 litri in tretja kmetija Pintarič iz Zamušanov s 357.151 litri mleka v letu 2000. Najčistejše zbiralnice v lanskem letu pa so bile v Muretincih, kjer je zbiralka Janja Stumpf, v Dragonji vasi pri Roziki Sagadin in v Mali vasi pri Milici Hojnik.
J. Bračič
Mercator
• ••
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
ORMOŽ / ODPRTJE RAZSTAVE ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ
Bogato najdišis na Hajndlu
Minuli petek je župan Vili TTcfenik odprl že drugo letošnjo razstavo v avli ob~inske zgradbe. Tokrat so v ptujskem muzeju pripravili razstavo iz daljne preteklosti Ormoža
-	arheoloških najdb, ki so bile izkopane na Hajndlu v letih 1999 in 2000. V izjemno intenzivnih izkopavanjih je sodelovalo 250 delavcev, od tega kar 13 arheologov. Med številnimi eksponati, razstavljenimi v štirih vitrinah, je razstavljena tudi podkev, najdena na stari rimski cesti, in direktor pokrajinskega muzeja Aleš Arih je v tem videl pozitivno znamenje, spodbudo, da kmalu uredijo tudi stalno zbirko v ormoškem gradu.
Ob otvoritvi, ki naj bi bila po županovih željah sicer na dan podpisa pogodbe za bodočo cesto Ormož-Ptuj, ki ga pričakujejo še to pomlad, sta se z avtorjem razstave Ivanom Žižkom spomnila tudi trdih pogajanj, ki sta jih prestala, da je do izkopavanj sploh prišlo. Po prvotnem predračunu naj bi izkopavanja stala kar milijardo tolarjev. V dolgotrajnih pogajanjih je uspelo to številko zmanjšati na 200 milijonov.
O sami razstavi pa je Ivan Žižek, kustos arheolog Pokrajinskega muzeja iz Ptuja, zapisal:
"Arheološko antično in prazgodovinsko najdišče na Hajn-dlu leži v veliki meri znotraj trase bodoče hitre ceste Ormož
-	Gorišnica, ki bo to najdišče presekala na dva dela. Samo najdišče je bilo ugotovljeno s topografskimi pregledi že v letih 1960-1970. S pregledi, ki so sledili, so arheologi dobili tudi približen vpogled v obseg najdišča in okvirno časovno pripadnost.
Najdišče leži na skrajni terasi Slovenskih goric nad potokom Sejanca. Teraso, ki jo tvori debela plast gline, na treh mestih presekajo struge nekdanjih potokov. Plast gline prekriva ledenodobno naplavino gramoza. Približna nadmorska višina je 220 m.
nica in obsega 33554 m2. Tretje območje se nahaja severno od obstoječe ceste in zavzema okoli 9000 m2. Območji 2 in 3 sta obdelovalna kmetijska površina. Zaradi globokega oranja je bil arheološki spomenik na nekaterih delih močno poškodovan.
Zaradi različne ohranjenosti ostalin in velikega obsega tere-
kov. V enem se nam je še ohranila lesena konstrukcija, narejena iz hrastovega lesa. Pri ~i{~enju notranjosti smo zasledili organske ostanke, kot so: ~rni trn, le{nik, jabolko ali hru{ka ter neznano vzpenjalko. Radiokar-bonska analiza lesa je pokazala starost od 2500 do 2700 let.
V delu 1. in 2. obmo~ja smo raziskali ostaline iz bakrene in
Ivan Žižek, avtor razstave, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, razstavo pa je odprl Vili Trofenik, župan ob~ine Ormož
Priprave na izkopavanje smo pričeli pozimi 1998 in 1999, ko je bila vsa trasa hitre ceste ekstenzivno pregledana v mreži. Temu so sledili intrasite ter pod-površinski pregledi, s katerimi smo določili globino kulturne plasti in njeno ohranjenost.
Vse področje, namenjeno arheološkemu raziskovanju, smo razdelili na tri območja. Prvo se nahaja pretežno v gozdu in je veliko okoli 10000 m2, drugo se nahaja južno od obstoječe magistralne ceste Ormož — Goriš-
V zadnjem času potekajo zelo živahni pogovori med ormoškim županom Vilijem Trofenikom in direktorjem ptujskega pokrajinskega muzeja Alešem Arihom o obliki delovanja ormoške enote v okviru muzeja. Že kmalu naj bi na ormoškem koncu najdene predmete vrnili v Ormož in uredili stalno zbirko v gradu, dopolniti pa nameravajo tudi etnološko zbirko v velikonedeljskem gradu. Zdi se, da ideja o ustanovitvi samostojnega muzeja v Ormožu ni več prisotna, saj nameravajo ormoško enoto strokovno nadgraditi in ji zagotoviti maksimalno strokovno in organizacijsko samostojnost znotraj muzeja Ptuj. Tudi na področju financ sta sogovornika našla skupni jezik. Občina Ormož bo plačala svoj dolg iz lanskega leta, s tem da bo bodoče poslovanje bolj tran-sparentno. Novi osnutek statuta pokrajinskega muzeja pa je končno skladen tudi z ustanovitvenim aktom.
na ter kratkih izvedbenih rokov smo izbrali kombinirano metodo strojnega odriva orne zemlje z ročnim izkopom.
Oktobra 1999 smo pričeli delo v prvem območju ter nadaljevali marca 2000 v drugem in tretjem. Skupno so dela potekala na 47.000 m2 veliki površini.
Raziskanih je bilo več objektov iz starejše železne dobe v obliki jam z delno ohranjenim tlakom, na katerem smo našli žrmlje in veliko keramičnega gradiva. Keramika je različna: od finih latvic do grobih loncev za vsakdanjo uporabo, skodelic, vretenc, piramidalnih uteži, pekev in ognjiš~nih koz. Kamnitega orodja je manj. Lep vpogled v materialno kulturo nam dajejo raziskani jarki v drugem in tretjem obmo~ju, v katerih je ohranjenih ve~ celih posod. Od arhitekture,ki smo jo zasledili, izstopajo sledi štirih stavb, ki so imele stene grajene iz horizontalnih brun in predstavljajo nov na~in gradnje v tistem ~asu na našem prostoru. Iz tega obdobja smo raziskali tudi ve~ vodnja-
bronaste dobe. Prebivalci iz zgodnje bakrene dobe so na tem prostoru živeli v zemljankah. V njih smo našli ve~jo koli~ino keramike in kamnitega orodja.
Pri intraside pregledih smo našli tudi poznolatensko-keltsko keramiko, ki je mo~no grafi tirana, in anti~no kolen~asto fibulo iz 3. stol. po Kr.
Iz rimskega obdobja smo raziskali 250 metrov dolgo in 6 m široko cesto ter sedem pe~i za žganje apna. V pe~eh smo zasledili opeke z žigom petovionske-ga opekarja, ki je živel konec 2. in na za~etku 3. stol. po Kr.
V ~asu zaš~itnega arheološkega izkopavanja na Hajndlu je višji kustos Branko Lamut organiziral tudi dva mladinska raziskovalna arheološka tabora z dijaki Gimnazije Ormož. Realizacijo tabora je finančno podprla občina Ormož. Svoje delo so predstavili na priložnostni razstavi spomladi 2000."
viki klemenčič ivanuša
FILMSKI KOTIČEK
Prava frekvenca
Ali ste si že kdaj zaželeli, da bi čas zavrteli nazaj ter spremenili dogodke iz preteklosti? Potem je dana{nji film prav{nji za vas. Dovolil vam bo namre~ sanjati, kaj bi bilo, ~e ...
Kriminalni policist, ki je že krepko zabredel v trideseta, je nezadovoljen s svojim življenjem, zraven tega ga je pravkar zapustila punca. Nekega večera pa se oglasi star radioamaterski aparat in na drugi strani ni nihče drug kot njegov oče izpred tridesetih let. Sedaj bosta oče in sin najprej sku{ala preprečiti očetovo smrt v požaru, potem pa {e mamin umor ...
Kako se spremeni preteklost? Prvo kot prvo, za kaj takega morajo biti ugodni naravni pogoji — polarni sij mora biti jasen. Drugič, sprejeti moramo dejstvo, da ima čas pet dimenzij, in se otresti vsake nejevere. Tak{nega recepta za skok v preteklost so se poslužili filmarji Prave frekvence, toda nič si ne razbijajte glave, če ga niste prav razumeli. Saj ga tudi oni niso — bolj kot z logiko so se poigrali s svojo domi{ljijo. Zakaj pa ne — tudi filmov Vrnitev v prihodnost z Michaelom J. Foxom ni nihče prav razumel, pa so postali uspe-{nica!
Polarnega sija pri nas ne bo, zraven tega obstaja velika verjetnost, da boste obtičali samo v eni časovni dimenziji, pa četudi jih je {e deset. Preostane vam torej samo ta film, ki sicer dovoli sanjati o nemogočem, obenem pa dolgočasi in utruja. Še najbolj pa konec. Verjetno so si ga sposodili od kak{ne Danielle Steel, saj ni samo 'po-cukran', od njega bi lahko dobili celo sladkorno.
Ne dovolite, da bi v va{em življenju bilo preveč če-jev. Življenje je prekratko, da bi se ozirali nazaj in sku{ali popravljati napake. Zato se potrudite, da boste počeli tisto, česar ne boste obžalovali — prva stvar bo, da si ne boste ogledali tega filma.
Nataša Žuran
DOBRAVA / OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA
Postali del kulturne ponudbe
Kulturno društvo Dobrava deluje šele od leta 1996. Publiki so se priljubili s svojimi predstavami in koncerti in postali so del vsakoletne ormoške kulturne produkcije. Pravijo, da je težko vzdržati tempo in si po zares odmevnih nastopih vsako leto izmisliti kaj enakovrednega.
V društvu deluje 35 članov. Pevski zbor pod vodstvom Franca Magdiča je lani imel šest nastopov in s takšnim delom nameravajo nadaljevati tudi letos. Gledališka sekcija je lani pripravila predstavo Analfabet. Nastopili so skupaj z pevci na večeru, kjer sta se izmenjevala beseda, igra in pesem. Režijo je vodil Milivoj Zemljič. Predsednik društva Otmar Šoštarič je povedal, da je projekt želel gledalcem prenesti sporočilo: "Ne pozabite besede, ljudi , kraja in običajev, iz katerih smo zrasli, da ne potonejo v pozabo, z željo, da bi mladi rod gojil te vrednote naprej." In prav to je ena največjih kvalitet dobravskega društva, kjer se z istim interesom družijo in sodelujejo različne generacije.
Da pa znajo vsi poprijeti za delo, je bilo videti na sobotnem občnem zboru, ko so se v kuhinji med krožniki in kuhinjskimi krpami spretno vrteli tudi fantje.
vki
PTUJ / SLOVESNOST NA OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA
Spomnili so se F. Prešerna
Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili slovesnost v spomin na našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna tudi na OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Program so pripravili učenci od 4. do 6. razreda ter OKMO 2 skupaj s svojimi razredniki v okviru projekta Naš največji pesnik. V številnih recitacijah, pevskih točkah, branju svojih spisov, ob glasbi in plesu so predstavili življenje in delo pesnika. Učenec Leon, ki je povezoval program, se je sprehodil skozi življenjsko pot dr. Franceta Prešerna od rojstva v Vrbi do pesnikove smrti v Kranju.
Na slovesnost, ki je bila 6. februarja v telovadnici šole, so povabili tudi starše učencev. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se Slovenci zavedamo pomembnosti dr. Franceta Prešerna, saj je bila prireditev zelo dobro obiskana. Spoznanje o zavedanju Prešernovega pesniškega dela, ki pomeni prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenske poezije, daje moč za nadaljnje kulturno delovanje na šoli.
Zdenka Kokol
		PROGRAM 8. - 22.3. 2001	Obstaja umetnost, ki človekovo ujetost dokumentira, in obstaja umetnost, ki njegovo ječo razstrelil. Elisabeth S. Lukas
NASLOV	URA	DATUM	VSEBINA
MARJETKA, str. 89 RAZPRODANA	19.30	8. četrtek	NAJBOLJŠA KOMEDIJA LETA 2000!
SVOBODNO RAZMERJE, gostovanje v Desklah	20.00	9. petek	Zakonska satira.
MARJETKA, str. 89	19.30	11. nedelja	Na Dnevih komedije v Celju je prejela kar tri nagrade od Štirih.
TA PRESNETA UUBEZEN, ogled za šole in izven	10.00 11.15	13. ponedeljek	Igra 0 ljubezni in spolnosti
SVOBODNO RAZMERJE, gostovanje v Domžalah	20.00	14. sreda	Zakonska satira
ANA IN KRAU, ogled za šole in izven	09.30 11.00	15. In 16. marec	Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča kapica - velike pravljice v predstavi za male ljudi
ANA IN KRAU, gostovanje v Trstu	09.00 10.30	19. In 20. marec	Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča kapica - velike pravljice v predstavi za male ljudi
SVOBODNO RAZMERJE, gostovanje v Domžalah	20.00	22. četrtek	Zakonska satira.
PTUJ / OBISK JANEZA JANŠE IN DR. ANDREJA BAJUKA
Državni proraiun ni razvojno naravnan
SLABO ZA SLOVENIJO JE, DA VZDRŽUJE KONKURENČNOST GOSPODARSTVA Z NIZKO CENO DELOVNE SILE, NE PA S PRIVATIZACIJO IN POCENITVIJO DR@AVNE UPRAVE
Refektorij ptujskega minoritskega samostana je bil v soboto zvečer nabito poln, nekateri so si morali prostor poiskati v hodniku samostana. Vsi pa so želeli prisluhniti besedam prvih mož Nove Slovenije dr. Andreja Bajuka in SDS Janeza Janše, ki sta ju v goste povabila mestni odbor SDS, vodi ga Miroslav Luci, in mestni odbor Nove Slovenije, ki ga vodi Janez Rožmarin. Slednji je bil tudi moderator pogovora o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji.
Clanom in simpatizerjem obeh strank so se na pogovoru pridružili tudi poslanci obeh strank Franc Pukšič, Jože Jerovšek in Alojz Sok, uvodni pozdrav pa je v imenu gostiteljev obeh strankarskih prvakov opravil Miroslav Luci. Povedal je, da lahko tudi na lokalni ravni pride do sozvočja obeh strank, da je Ba-jukova vlada precej razmišljala o Ptuju, ki so se mu obetali boljši časi in bi tudi kmalu prišli, če bi Bajukova vlada še nekaj časa ostala, pa tudi sedaj v Novi Sloveniji precej pozornosti namenjajo Ptuju, vendar je vse tudi zelo odvisno od tega, kako se bodo v začrtane aktivnosti vključili v posameznih okoljih.
Četudi mediji čas Bajukove vlade skušajo očrniti, ostaja dejstvo, poudarja dr. Andrej Bajuk, da so bili v svoji sicer kratki vladavini uspešni, naredili so odločilne korake za Slovenijo; če jih ne bi, bi to lahko bilo zelo usodno za državo. V DZ so pred-
nega vsega, kar smo pričakovali, Slovenijo vendarle čakajo boljši časi. Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih desetih letih preusmerilo na druge trge, jugoslovanski trg zanj ni več odločilen, so pa urejene razmere na tem območju bistvenega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije, da bomo lahko izkoristili svoje primerjalne prednosti. Kljub na videz skromnim 22 glasovom v DZ stbari niso tako črne, poudarja Janša. "Dejansko se stvari nepovratno spreminjajo, koliko več ljudi se zaveda, da mora poseči v družbeno dogajanje. Več ljudi se bo ukvarjalo s politiko, manj bo tako imenovane 'umazane politike'."
ZDRUŽENA STRANKA - STRANKA PODEŽELSKIH LIBERALOV
člani in simpatizerji SDS in Nove Slovenije s Ptujskega, iz
Nove Slovenije, druge ni kljub drugačnim navedbam v medijih, je še posebej poudaril dr. Andrej Bajuk. Referendum je najbolj umesten način reševanja skupnih vprašanj.
Kar zadeva sam proračun, s katerim se bodo kmalu spopadli poslanci DZ, je dr. Bajuk ugotovil, da v njem "ni našel tistih ključnih stvari za prihodnost Slovenije". Slovenija je v finančni krizi, je nadaljeval, slovenske finance so zelo omejene, v proračunu je malo fleksibilnosti. V Sloveniji se napačno lotevamo razvoja, skoraj vse gre preko sistema javnih financ. V času njegove vlade so zastavili drugačen pristop glede nekaterih projektov, zlasti še infrastrukture. Gre za sistem koncesij, zaupati je potrebno v ustvarjalnost posameznikov, zaupanje v zasebno iniciativo je jedro tržnega gospodarstva. Dve tretjini gospodarstva sta še vedno na ta ali drugačen način v državni lasti. Pri bankah se prav tako stvari ne lotevamo pravilno, zanima nas le, koliko bomo prodali neke banke, ne pa, kakšen finančni sistem sploh potrebujemo v Sloveniji. Nasploh pa Slovenija še nima bank, ki bi znale spremljati zasebno iniciativo. Bančni sistem bi moral podpirati zasebno
Janez Janšo in dr. Andrej Bajuk na pogovoru v reflektoriju minoritskega samostana.
stavili odločilne zakone, ki so pomembni za vstop Slovenije v EU. Uspešnost Bajukove vlade na tem področju je lani novembra pozitivno ocenila tudi evropska komisija.
Janez Janša je v uvodnem nagovoru poudaril pomen slovenske pomladi za konstituiranje slovenskega naroda. Slovenska pomlad je eden od temeljev, na katerem gradijo socialdemokrati. 20. stoletje je Slovencem prineslo največji dar, deset let imamo svojo državo, 10 let vsaj teoretično lahko odločamo o svoji usodi. Del lastne suverenosti pa bomo v kratkem prenesli na evropske institucije, kar ima nekatere pluse in nekatere minuse, vendar je plusov več. "Politično se bomo priključili svetu, iz katerega smo bili pred več kot 50 leti iztrgani, priključili se bomo nekemu normalnemu svetu. EU je s svojimi zahtevami po reformi tudi zaveznica slovenske opozicije," je med drugim poudaril Janez Janša. Kljub temu da v desetih letih, odkar smo samostojni, ni bilo nareje-
Ormoža in širšega okolja so pri Janezu Janši in dr. Andreju Ba-juku iskali odgovore na nekatera izpostavljena politična vprašanja. Glede združene stranke, ki je imela v soboto kongres v Murski Soboti, je Janez Janša menil, da bo za ureditev razmer potrebovala še več kongresov, če ne želi postati stranka "podeželskih liberalov". če bo nadaljevala po stari poti, bo prej kot slej sko-pnela, slej kot prej ljudje spoznajo tiste, ki ne držijo besede. V stranki SDS bodo počakali na to, kaj bo naredilo novo vodstvo, sodili pa jih bodo le po dejanjih. Kar zadeve razmere na RTV Sloveniji v zvezi s čade-žem pa Janša iskreno upa, da se bo v slovenskem medijskem prostoru nekaj spremenilo na bolje.
Andrej Bajuk pa je v zvezi z združeno stranko povedal, da je Nova Slovenija nastala samo zato, ker vodstvo združene stranke ni hotelo uresničiti obveze o uvedbi takega volilnega sistema, kot je bil izglasovan na referendumu. To je resnica o nastanku
iniciativo. Pod vlado dr. Janeza Drnovška dr. Andrej Bajuk ne pričakuje bistvenih sprememb v proračunu.
MAJHNOST DRŽAVE KOMPENZIRAJMO Z ZNANJEM
Tudi Janez Janša soglaša s tem, da stanje slovenskih javnih financ ni dobro; temu sicer pritrjuje tudi sedanja vlada. Ko so bili lani na oblasti so se dokopali do realnih podatkov. Kljub temu da je marsikaj zapisano, tudi to, da bomo vlagali več v znanje, v tisto, kar nas bo naredilo enakopravne z okoljem, ker svojo majhnost lahko Slovenija kompenzira z znanjem, tega iz osnutka proračuna ni zaznati. Malo je denarja za znanost, tudi za šolstvo oziroma štipendijsko politiko. Zelo malo je pravih prioritet, slovenski javni dolg ni enoodstoten, temveč enkrat višji, ugotavljajo tudi v Mednarodnem denarnem skladu. V sistemu javnih financ je preveč skritih privilegijev s socialnim značajem, preveč široko pode-
ljenih pravic posameznikom. "Rezerve niso v plačah, tudi Mednarodni denarni sklad je prepričan, da v Sloveniji ni možno več zadrževati njihove rasti, ker je tako razvita, da lahko realno zagotovi večje plače. Trenutno konkurenčnost slovenskega gospodarstva vzdržujemo z nizko ceno delovne sile, namesto da bi se le-ta vzdrževala s privatizacijo in pocenitvijo fukcioni-ranja oblasti. Da se bo državna uprava pocenila, je Drnovškova vlada obljubljala že leta 1994, pa se ni nič spremenilo. Poleg tega pa je resnica tudi ta, da je slovenska uprava premalo učinkovita," je še poudaril Janša. Pametne države denar od koncesij namenjajo za tehnološki razvoj, Slovenija pa za krpanje proračunske luknje, kot na primer od mobilne telefonije, kar bo za
zdaj še odložilo finančno krizo, do katere bo zagotovo prišlo, če se država ne bo lotila reform, ki jih zahteva tudi EU. O revščini, ki je prizadela že 14 odstotkov Slovencev, pa se v tej državi tako ali tako premalo pogovarjamo.
Dr. Andrej Bajuk poudarja, da se je potrebno boriti za vse naše ljudi, ne samo privilegirance. Če bi bila socialna pomoč pravilno distribuirana, bi omogočila preživetje tudi najbolj ogroženim, je prepričan Janez Janša. Vzroke je iskati v močno centralizirani državi, ki ni centralizirana samo v upravnem pogledu, temveč tudi v kapitalskem. Zdaj je vse skoncentrirano okrog Ljubljane, okolje pa močno zaostaja. Ob vsem drugem bo potrebno izenačiti tudi socialne pogoje šolanja. Glede zamenjeve Iztoka Podbregarja pa je povedal, da je
nenavadno, da mlajšega častnika zamenjajo s starejšim.
Tako Andrej Bajuk kot Janez Janša se čudita, da se v Sloveniji zadnje čase tako malo govori o malem gospodarstvu, čeprav na tem področju zaostajamo za drugimi. V razvitem svetu malo gospodarstvo že ustvarja 70 odstotkov druženega proizvoda, v Sloveniji komaj 30. V Novi Sloveniji in SDS bodo naredili vse, da bodo razvojna vprašanja prišla v ospredje, sta med obiskom na Ptuju poudarila Janez Janša in dr. Andrej Bajuk. Srečevanje s člani in simpatizerji na terenu pa je nujno tudi zaradi tega, da stališča in predlogi obeh strank do aktualnih vprašanj, ki jih mediji ponavadi zaobidejo, pridejo do njih.
MG
Foto; Črtomir Goznik
PTUJ / O REKONSTRUKCIJI IN DOZIDAVI OŠ GRAJENA
Ne bo država dala nii?
Dan pred začetkom proračunske razprave v državnem zboru (5. marca) ptujska poslanka Lidija Majnik še ni imela nobene usmeritve oziroma predloga svoje baze glede investicije v rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Grajena, ker ta investicija ni vključena v gradivo državnega proračuna za letos oziroma program investicij v letu 2001 za šole in vrtce. Še nedavno, na 24. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 26. februarja, je bilo svetniku Janezu Vertiču iz Grajene na njegovo vprašanje, kaj se dogaja z investicijo v njihovo šolo, rečeno, da bodo v mestni občini Ptuj naredili vse, da bi do gradnje v juniju letos prišlo, kot je bilo napovedano na seji mestnega sveta novembra lani, ko so se svetniki odločali o tej investiciji.
Gre za enovzporednično šolo za 225 učencev v devetih oddelkih, ki bo imela skupaj s telovadnico 2130 m2 uporabnega prostora. Investicija je ocenjena na 366 milijonov tolarjev. Prvotno je bila ocenjena precej višje, na skoraj pol milijarde tolarjev, z združevanjem nekaterih prostorov pa so jo uspeli znižati, kljub temu pa še vedno zadovoljuje zahtevane standarde in normative.
Kot je znano, je mestna občina Ptuj na natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in da bi se izboljšali prostorski standardi osnovnih šol, v letih 1995-1999 prijavila tudi investicijo v OS Grajena. Ker ta ni bila vključena v državni program sofinanciranja, jo je morala občina ponovno prijaviti na osnovi razpisa za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji za obdobje 2000-04, ki je bil objavljen 14. maja 1999. 22. februarja lani so bili predstavniki mestne občine Ptuj seznanjeni, da je za vključitev investicije v proračun leta 2000 prepozno, da pa je rok za oddajo projektno-gradbene dokumentacije predstavljen z marca 2000 na junij 2000, da bi bila investicija lahko vključena v proračun leta 2001. Predstavniki ministrstva za šolstvo so ob tej priložnosti Ptujčanom svetovali, da si pridobijo mnenje o problematičnem stanju konstrukcije, kar bo investicijo ovrednotilo višje. 24. marca lani je bilo s strani mestne občine Ptuj na ministrstvo posredovano poročilo o stanju objekta in naprav na podružnični šoli, 20.
septembra lani pa tudi poročilo o pregledu nosilne konstrukcije s smernicami za sanacijo objekta, kar je investicijo zaradi problematične konstrukcije uvrstilo v sam vrh prioritetnega reda investicij, prispelih na razpis. Idejni projekt za rekonstrukcijo in dozidavo podružnične OS Grajena je ministrstvo za šolstvo prejelo 20. decembra lani, zatem pa je občini posredovalo mnenje o usklajenosti projekta s sektorjem za osnovno šolstvo in sektorjem za šport. 24. januarja letos pa je služba za investicije ministrstva za šolstvo, znanost in šport mestno občino Ptuj seznanila, da na osnovi varčevalnih ukrepov vlade in že znane višine sredstev za osnovne šole na demografsko ogroženih območjih, ki v letošnjem letu ne zagotavljajo vseh pogodbeno prevzetih obveznosti, ter tudi neuradne napovedi o višini sredstev za dopolnilna sredstva občinam (gre za sredstva pri ministrstvu za finance), ocenjujejo, da na osnovi prejete in usklajene projektno-gradbene dokumentacije in razpisnih pogojev v proračun za letos ne bodo vključevali investicij, ki so brez zaključene projektne dokumentacije. Za tolažbo pa, "v kolikor nam bodo sredstva omogočala vključitev še dodatnih investicij, bomo OS Grajena vključili v proračun za leto 2001". Iz službe za investicije ministrstva za šolstvo, znanost in šport so tudi opozorili,"da investicije, ki ob vključitvi v proračun za tekoče leto niso imele zaključene projektne dokumentacije ter ob upoštevanju vseh zakonskih rokov (soglasje ministrstva za finance, javni razpis, navodila za
izplačevanje iz proračuna) praviloma niso uspele relizirati proračunskih sredstev, rezerviranih v državnem proračunu za njihovo investicijo. Podobno predvidevamo, da se lahko zgodi tudi pri tej investiciji."
Ptujski župan Miroslav Luci je na naše izrecno vprašanje, kaj sedaj glede grajenske investicije, dejal, "da bo treba še potovati v Ljubljano in odgovorne prepričati o nujnosti investicije, preko poslanke Lidije Majnik pa poskušati z amandmajem. Pri-čakujujemo pa tudi angažiranje ravneteljice OS Ljudski vrt Tatjane Vaupotič."
Vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovi~ je 21. februarja povedal, da je vsa dokumentacija, ki je potrebna za začetek gradnje, pripravljena oziroma je v pripravi in bo pripravljena do takrat, ko naj bi gradnjo pričeli. "Idejni projekti so končani, končan je dokument identifikacije, do prvega marca bo končana projektno-gradbena dokumentacija, ki jo bomo takoj predali ministrstvu za šolstvu; prav tako tudi investicijski program. Zatem pa potrebujemo samo še sklep ministrstva za šolstvo, da nam to investicijo odobri. Sklep potrebujemo zaradi tega, da bomo od ministrstva dobili 30 odstotkov sredstev; če bi gradnjo pričeli brez omenjenega sklepa, denarja ne bi dobili. Vemo pa, da ima ministrstvo za šolstvo v svojih financah primanjkljaj, o tem govori v zadnjem intervjuju tudi ministrica Lucija čok v Solskih razgledih, kjer je povedala, da v proračunsko leto 2001 prihaja ministrstvo z 2,4 milijarde primanjkljaja. Pa tudi to, da bodo morale investicije, ki se še niso začele, počakati. Mi se kljub temu trudimo, da bi pridobili sklep ministrstva za šolstvo za 30-odstotni delež, da bi lahko gradnjo pričeli. Ne vemo pa, ali nam bo to uspelo. Za grajensko investicijo smo v letošnjem letu predvidevali, da bi pridobili od države polovico od predvidenih 30 odstotkov, mestni proračun pa naj bi prispeval polovico deleža mestne občine."
MG
HAJDINA / PREMIERA BURKE "MOZA JE ZATAJILA"
Igra za dobro voljo in sprostitev
Dramska sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina se je prejšnjo soboto prestavila s četrto premiero v novejšem obdobju. Po ponovni oživitvi sekcije, ki ima na tem območju že dolgo tradicijo, saj so odrske uprizoritve pričeli v bistvu že leta 1913 ob ustanovitvi bralnega društva, so na oder postavili v zadnjih treh oziroma štirih letih štiri dela: Male oglase, Politiko, bolezen mojo, Gugalnik in nazadnje Moža je zatajila, burko v treh dejanjih neznanega avtorja.
Z njimi so se uspešno predstavili na bližnjih odrih. Povsod so imeli dober obisk, kar je le {e utrdilo njihovo prepri~anje, da so na dobri poti. Najve~jo samozavest pa so pridobili z lanskim nastopom na obmo~nem sre~a-nju odraslih gledali{kih skupin, ki jih je z igro Gugalnik pripeljalo na medobmo~no sre~an-je odraslih gledali{kih skupin v Lenart.
Med deli se odlo~ajo v glavnem za komedije, ker želijo obiskovalce razveseliti in obenem razbremeniti vsakodnevnih skrbi in problemov.
V burki "Moža je zatajila" nastopajo v glavnem sami mladi, neizkušeni igralci, razen ene igralke. Njeni glavni protagonisti so: Srečko Kirbiš, Sanja Muršec, Nataša Stumberger, Robi Krajnc, Sebastjan Dob-
nik, David Veronek in Klavdija Auer. Režija je bila v rokah Ide Markež in Maksa Fridla, šepe-talstvo so zaupali Cvetki Vratič, maskerka je Barbara Murko, kostume je izbrala Zlatka Her-ga.
Kot je povedal dolgoletni režiser na Hajdini Maks Fridl, ki se z režijo ukvarja že ve~ kot 30 let, so delo izbrali že lansko pomlad, aktivno delo - prve bralne vaje pa so pri~eli jeseni. Maks je tudi izbral igralce, a je zaradi bolezni njegovo delo nadaljevala u~iteljica slovenskega jezika na OS Breg Ida Markež, ki se je prvi~ sre~ala z režijo. "Da se je vse dobro izteklo, je prav gotovo Maksova zasluga, ki je ob-~asno kljub bolezni še pomagal, da je delo zaživelo tudi na odru. Po premieri lahko re~em, da sva oba zadovoljna. Tisto, kar bi bilo potrebno še izboljšati, so
Ekipa dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki je na oder postavila burko Moža je zatajila. Foto: Črtomir Goznik
finese igralskega nastopa, tega pa od amaterjev, saj gre za izredno mlado skupino, brez pravih igralskih izkušenj, niti ne gre zahtevati. Svoj nastop so ve~ kot dobro opravili," sta prepri-
VIDEM / DRUGA LETOŠNJA PREMIERA
Življenje podeželskih plejbojev po 2. svetovni vojni
S premiere Podeželskih plejbojev na videmskem odru
Pred polno občinsko dvorano v Vidmu je bila v nedeljo premierna predstava komedije Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev po 2. svetovni vojni ali tuje hočemo, svojega ne damo. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 11. marca, in nato še nekajkrat, zagotovo 24. marca, ko si bo nastop videmskih gledališčnikov ogledal tudi selektor medobčinskega srečanja gledaliških skupin.
Režiserka Marija Černila, zadovoljna z odzivom številnega občinstva in z nastopom svojih igralcev, je takoj po premieri povedala, da so se Jovanovičeve komedije nameravali lotiti že lani, pa je zmanjkalo časa in poguma, tako da je ob letošnjem uspehu toliko srečnejša. To je bila obenem že druga letošnja premiera pod njenih režiserskim
vodstvom, saj smo pred kratkim poročali o premieri igre za mladino, družino in odrasle Pikica in Tonček, ki je doživela že nekaj uspešnih ponovitev, še nekaj pa jih predvidevajo v tem mesecu.
Komedija Življenje podeželskih plejbojev govori o vsakdanjem življenju, ki poteke navidezno mirno in urejeno, v
zakulisju pa se dogajajo marsikaj, kar je vredno prikazati tudi na gledališkem odru. Druga priložnost, da se ob tem nasmejite, bo že to nedeljo ob 18. uri.
Vloge v komediji je režiserka zaupala Tomažu Galunu, Sre-čku Bedraču, Manji Vinko, Jožiju Gajserju, Mirku Rihta-riču, Marjanu Pergerju, Metki Letič, Francu Kodermanu, Biserki Selak in Tamari Černila. Sepetalki sta Ančka Selak in Sandra Skuk, sceno sta uredila Marija Černila in Boris Novak, za glasbeno in svetlobno opremo predstave pa skrbita Mirko Černila in Dejan Rihtarič.
JB
čana režiserja Ida in Maks.
Igra se dogaja v začetku prejšnjega stoletja. Prikazuje vzorno ljubezen dveh zakoncev, ki sta že sedem tednov najsrečnejši par. Da pa ne gre vse po maslu, pokrbi Irmina teta, ki je velika sovražnica moških, in prekine idilo. Mož Bogomir, da bi ostal pri ženi, se mora izdajati za drugega moža. Zapleti delajo to igro
privlačno za dušo in srce.
Že to soboto in nedeljo se bodo ob najnovejši predstavi KPD Staneta Petroviča Hajdina lahko nasmejali Markovčani in ponovno tudi Hajdinčani, saj je med domačini za novo igro veliko zanimanja. V nedeljo so jih morali polovico odsloviti, saj je v dvorani prostor le za 120 gledalcev.
MG
SVETINJE /
RAZSTAVNA DEJAVNOST TAVERNE KUPLJEN
Razstava del Adolfa Pena
Prihodnji četrtek bo na Svetinjah pričetek slikarske kolonije, ki se je bo na pobudo Adolfa Pena udeležilo osem slikarjev. V mednarodni zasedbi bodo slikali na temo Svetinj in vinorodne krajine.
Sicer pa v prostorih Taverne na Svetinjah gostijo razstavo del Adolfa Pena. Avtor je doslej priredil 26 samostojnih razstav doma in v tujini, prisoten pa je tudi na internetu (http://www.come.to/AdolfPen). V Sloveniji, Jugoslaviji, Avstriji in na Poljskem je sodeloval pri okoli 200 skupinskih razstavah in je prejel številna priznanja in odkupne nagrade. Njegov najpogostejši motiv je krajina, ki je pogosto povezana z arhitekturo, in čeprav je njegov svet realen, njegovo slikanje še zdaleč ni realistično, o Penovem slikarskem izrazu pravi umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin.
vki
PERUTNINI
O T I Č E K
T-» • V' V'	V . • /».t
Ptscancp jile v ovitku
Sestavine za 4 osebe:
Polovice piščančjih prsi PP	4 kom
Listnato testo	2 kom
Pikanten namaz	10 dag
Jajce	2 kom sol, poper, maslo za peko pikantna farsa (pripravimo jo sami)
Priprava:
Piščančje prsi solimo, popopramo, na maslu opečemo ter jih ohladimo. Ohlajene namažemo s pikantno farso, katera je sestavljena iz sesekljanih kaper, kumaric, oliv, feferonov, sveže paprike, gorčice, soli in popra. Nato jih zavijemo v listnato testo, ter pečemo pri 200 °C. Ko je jed pripravljena lahko zraven ponudimo kakšno poljubno omako ali pa morda obložimo z zelenjavo.
Gostilna PP, Novi tig 2, Ptuj Tel.:02A'4 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
m
Perutnina Ptuj
POGOVORI IN RAZMIŠLJANJA
PTUJ / POGOVOR Z DIREKTORJEM PTUJSKEGA GLEDALIŠČA SAMOM STRELCEM
Koliiino spremenili v kvaliteto
Odziv na najnovejši uspeh ptujskega gledališča in njegovega direktorja Sama Strelca se kaže tudi v tem, da najboljša komedija na 10. dneh komedije v Celju, komedija Marjet-ka, str. 89, ponovno polni dvorano ptujskega gledališča. Marčevske predstave so razprodane in gotovo je največje darilo gledališčnikom, če igrajo pred polnimi dvoranami, ob tem pa so prejeli veliko število čestitk z lepimi željami za prihodnost ptujskega teatra. "Ampak življenje gre naprej, zgodilo se ni nič usodnega," je povedal direktor ptujskega gledališča in režiser Samo Strelec, ko smo ga obiskali nekaj dni po novem uspehu.
V ptujskem gledališču je trenutno šest redno zaposlenih, dva pa jim pomagata v okviru projekta javnih del. Ko so konec leta pošiljali na davkarijo podatke o honorarjih v gledališču v lanskem letu, so na{teli 50 honorarnih sodelavcev, igralcev, režiserjev, kostumografov in drugih, brez katerih gledališče ne more.
Po zdajšnji viziji so stalne igralce načrtovali zaposliti prvega septembra letos. Sedaj se je ta termin oddaljil vsaj za eno leto, ker ptujski mestni svet še ni sprejel sprememb akta o sistemizaciji v ptujskem gledališču, ki je vse to predvideval. Pa še to je po Strelčevem mnenju optimistična napoved. Za začetek so kanili zaposliti štiri igralce, pa še kakšnega gosta so načrtovali, da bi lahko igrali igre, kot so Ifigeni-ja na Tavridi, Pohujšanje v dolini Sentflorjanski, torej tekste, pri katerih na odru stoji več igralcev. Gledališče je do tega trenutka doseglo neki optimalni vrh, sedaj prihaja obdobje povečane produkcije, težjih predstav, ki bodo v Sloveniji dvignile še več prahu, poudarja Samo Strelec.
"Leta 1999 smo ugotavljali, da smo na nekem vrhu po statističnih kazalcih o gledalcih in predstavah. Zato smo se odločili, da bomo v letu 2000 naredili kvaliteten preskok. Predstavo Snubec medved smo zato delali v dominikanskem samostanu, kjer se je zbralo več kvalitetnih ptujskih igralcev in slovenskih kulturnih ustvarjalcev: Zvone Sedlbauer, arhitekt Vojteh Ravnikar, prevajalec Milan Jesih. Tudi Marjet-kin uspeh je tisto, kar smo si v letu 2000 želeli: količino spremeniti v novo kvaliteto," je o sezoni 2000 povedal Samo Strelec. V pogovoru z njim smo se zanimali tudi za uresničevanje vizije razvoja ptujskega gledališča, o stalnih zaposlitvah igralcev in o rekonstrukciji gledališke stavbe.
TEDNIK: Kako se uresničuje vizija razvoja ptujskega gledališča?
S. Strelec: "Mislim, da je bila vizija dobro zastavljena. Dosedanje triinpolletno delo je pokazalo, da je smer, ki smo si jo izbrali, realistična. To, kar smo si zastavili, po~asi uresni~ujemo. Sedaj, ko gre mandat proti koncu, smo si postavili neko novo vizijo za naslednjih pet let. Zavod je formalno star pet let, v
obdobju 2000-2005 bi po na{ih mnenjih in razmi{ljanjih moral ubrati neko novo smer. V tem trenutku ne vem, kaj bo s to vizijo, za sedanjo pa bi potrebovali več denarja. Če bo denar ostal enak, bo potrebno vizijo spremeniti."
TEDNIK: Kot vemo, pa vi že precej delate na tem, da bi potrebni denar dobili?
S. Strelec: "Ja, vendar v proračunu za 2001 ne kaže dobro. Proračun za to obdobje je sprejet, verjetno se lahko kak{ne večje spremembe zgodijo {ele v letu 2002, ampak to je spet stvar po-
S. Strelec: "Lahko rečem, da sem bil pred srečanjem s svetniki zelo razočaran, ker me je čakalo pisno sporočilo, da o tem aktu svetniki mestnega sveta ne bodo razpravljali na prihodnji seji zaradi obilice drugega dela. Če bi želeli igralce zaposliti letos, bi to morali vedeti že danes, zato jim je bilo gradivo tudi posredovano. Niso sicer rekli, da sprememb ne mislijo sprejeti, vendar bodo o tej temi razpravljali kdaj drugič. Že velikokrat smo jih prosili za konkretne odgovore, vendar jih nismo dobili. V gle-dali{čih pa vemo, da se zaposluje od septembra do septembra, zaposlovanje igralcev sredi sezone je nesmiselno. kljub temu bomo vztrajali, da se akt o sistemizaciji čim prej spremeni. Gre namreč za to, da prina{a zaposlitev petih igralcev, kar bi pomenilo dodatno letno obremenitev ptujskega proračuna za več kot 14 milijonov tolarjev. Ob tem želim tudi povedati, da je potrebno v gle-dali{ču delati na zelo dolgi rok. Stvari, ki jih sprejemamo danes,
Samo Strelec. Foto: Črtomir Goznik
gajanj in ocen financerja, kam svoje prioritete usmeriti na kulturnem področju."
TEDNIK: Ptujski svetniki naj bi že prav kmalu (prvotno je bilo sicer načrtovano, da bo to že marca) razpravljali o spremembi akta o sistemizaciji delovnih mest v ptujskem gledališču. V ta namen ste jih tudi povabili v gledališče ter jih seznanili s posledicami teh sprememb za ptujski proračun in za sam zavod.
Odbor za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj je na osnovi pobude svetniške skupine LDS predlagal ptujskemu županu, da v sodelovanju s strokovno službo občinske uprave v zvezi s pobudo direktorja ptujskega gledališča Sama Strelca o nadaljnjem razvoju gledališča organizira usklajevalni sestanek s predstavniki vseh javnih zavodov s področja kulture, ker naj bi v tem primeru šlo za precejšnji poseg v proračunska sredstva znotraj kulture in družbenih dejavnosti. Na njem naj bi potrebe in možnosti pred dokončno pripravo programov do leta 2004 uskladili in upoštevali tudi za ostale kulturne zavode. To razpravo naj bi izvedli pred obravnavo sistemizacije. Z letošnjim proračunom je za ptujsko gledališče zagotovljenih nekaj nad 44 milijonov tolarjev, kar je 12 milijonov več kot lansko leto. S sprejemom spremenjenega akta o sistemizaciji delovnih mest v ptujskem gledališču pa bo potrebnih dodatnih 14 milijonov tolarjev.
bodo imele posledice v naslednjih dveh, treh letih. Prvi realni termin za nove zaposlitve je tako prvi september 2002, kar pomeni, da jih bo že sprejemal novi direktor. Vedeti moramo, da so igralci v gledališču najbolj bistveni, zelo pomembno je, da vodstvo in igralci držijo skupaj. Nova zakonodaja govori o tem, da se sme igralce zaposlovati največ za mandat direktorja. Tudi v ptujskem primeru bi želel, da je podobno, da bo tisti, ki bo imel novi mandat, odločil o tem, kdo bodo njegovi novi sodelavci. Sam se še nisem odločil, ali bom po izteku zdajšnjega mandata ponovno kandidiral."
TEDNIK: Če ni skrivnost, na katere igralce ste mislili, ko ste pripravljali spremembe akta o sistemizaciji, tudi na dobre ptujske igralce, ki sedaj igrajo zunaj?
S. Strelec: "Sedaj, ko je ta zgodba za letos končana, bom govoril kar z izmeni. Če bi se v mojem mandatu zgodilo to, kar se ni, bi k sodelovanju povabil Nenada Tokaliča, Vojka Belšaka,
Tadeja Toša in Ivo Krajnc. Ti igralci so moja osebna želja, potem bi verjetno še v enem mandatu vztrajal. Ker sedaj ni tako, moramo počakati na to, kaj se zgodilo prihodnje leto."
TEDNIK: Kaj pa repertoar?
S. Strelec: "Smo sredi sezone, zima je za nami, konec marca nas že čaka tretji festival monodrame. To bo teden dolga prireditev, od katere spet pričakujemo lep obisk. V Sloveniji je dovolj publicitete za naše gledališče. Poleti pa bomo kot ponavadi delali na prostem, spet bo to nova komedija, po vsej verjetnosti nekakšno nadaljevanje Ovinka. Ne čisto z isto zgodbo, govorila bo o nekih ljudeh in problemih, ki jih bodo ljudje zelo hitro prepoznali. Igralci bodo uporabljali naš dialekt, ker se mi zdi pravilno, da ob vseh drugih slovenskih dialektih tudi štajerski jezik včasih zajadra na oder. Jeseni pa se bo pričela nova sezona, ki bo popolnoma slovenska. Že oktobra bomo uprizorili neki novi tekst
za otroke."
TEDNIK: V kakšni fazi pa so trenutno vaši načrti glede prenove gledališke stavbe?. Vaše angažiranje pri tem je bilo precejšnje.
S. Strelec: "Maja lani so bili projekti končani, predali smo jih ptujskemu županu Miroslavu Luciju. Zraven glavne gledališke hiše je upravno poslopje, ki je v denacionalizacijskem postopku. Zelo velika verjetnost je, da bo objekt vrnjen rimskokatoliški cerkvi v naravi. Če bo resnično prišlo do vrnitve, bomo ob objekte, v katerih opravljamo večji del svoje dejavnosti, od bralnih vaj do pisarniškega poslovanja in prodaje kart. Ne gre samo za nekaj kvadratnih metrov prostora, ampak za naš vitalni prostor. Načrti pa so narejeni tako, da se velika in mala hiša povežeta. Če upravno poslopje odpade, potem bi bilo najboljše, da bi prostore, ki so bili v Mur-kovi v 60. letih že gledališke delavnice, dobili nazaj. To pa je
spet stvar politike in pogajanj, ker bi bilo potrebno trgovine izseliti. Načrti, ki so končani, bodo s koncem denacionalizacije padli, ker sta hiši povezani, brez upravnega poslopja pa ne vzdržijo. V tem primeru moramo rešitev iskati drugje, nikakor pa ne moremo v turniški grad ali v Slovenjo vas, kot nam nekateri dobrohotno predlagajo. Sem pa optimist, menim, da bo obnova gledališča prišla zelo kmalu, ker je to eden najlepših slovenskih trgov, pa tudi sam center starega mestnega jedra. Stara fasada, ki bo obnovljena, bo temu delu Ptuja dala čisto drugi pečat. Ne bojim se, da gledališče ne bi bilo obnovljeno, bolj se je bati, da se bo pri obnovi skušalo obiti stroko. Projekti za večnamenske dvorane za teatrski del namreč niso dobra rešitev, to se je že pokazalo marsikje v Sloveniji, upam, da na Ptuju te napake ne bomo ponovili. Ni namreč mogoče, da bi dobro dvorano naredili za gledališče, za koncert, za razstavo in podobna dogajanja, take univerzalne dvorane ni. Obnove gledališča se je potrebno resnično premišljeno lotiti. Osebno bi si želel, da bi dvorana ostala takšna, kot je, obnovljena in vrnjena v prvotno stanje."
MG
... PA BREZ ZAMERE
Karies Zemlje
KDO SE ŠE SPLOH SPOMINJA KYOTA?
česa oziroma koga ste se, ko ste bili še mularija, p'ra-viloma najbolj bali? Kaj je bilo tisto, kar vam je v vaši rosni mladosti vlilo največ strahu v kosti? Kaj je bila tista stvar, pred katero ste se skrivali, si izmišljevali, da imate vročino, naprošali mamice in ateje, naj vas lepo prosim ne silijo k njej? Sola? Ne, pomislite še enkrat. Teta Pehta? No, poskusite znova. Kaj je nasploh tisto, česar se v veliki večini boji vesoljna mularija? Vesoljnega potopa? Eh, tako daleč in globalno pa povprečen mulček vseeno ne razmišlja. Narobe opravljene domače naloge? Lepo vas prosim! Inflacije? Korupcije? Butastih politikov? Propadanja gospodarstva? Ne, ne, ne.
Poskusite še enkrat, tokrat malce bolj metodično. Kaj je tisto, kar se povprečnemu mulcu zdi pomembno? Ne prav veliko. Vsekakor pa ne prav veliko tega, kar se mu bo zdelo pomembno, ko bo odrasel. Nekaj malega da na prijateljstva, precej na gledanje televizije, kakšne igrice na računalniku ali igralne konzole, lego kocke, barbike in podobne stvari, tu pa se seznam bolj ali manj konča. Vsekakor ne da dosti na to, kar mu pravijo odrasli, da bi naj bilo dobro za njega. Ali zanjo, seveda. Tudi kadar dejansko tisto tudi je dobro in koristno. Tako na primer je dosti sladkarij in si včasih pozabi umiti zobe. Kar vodi do nastanka kariesa. Kar nadalje vodi do obolelih zobkov in za nežno otroško dušo nič kaj prijetnih bolečin. In kar nas nazadnje pripelje do odgovora, ki smo ga iskali.
Ja, kot mularija ste se (razen kakšnih častnih izjem) najbolj bali zobozdravnika. In piskanja, cviljenja in brnenja v vaši glavi, medtem ko ste se krčevito trudili, da od silne groze ne bi padli v nezavest. Zobozdravnik se vam je takrat zdel bolj peklenski od samega hudiča. Se spomnite, kaj vse bi takrat žrtvovali, samo da vam ne bi bilo treba iti na to mučenje? Dali bi svojega najljubšega medota in najdražjo barbiko, ne? Uh, dali bi pravzaprav vse. No, ampak potem ste vsakokrat nekako čudežno preživeli to torturo in si nato vedno znova obljubili, da pa si boste od takrat naprej vedno oprali zobke, da se ne boste dotaknili prav nobene sladkarije več in da boste pa od zdaj naprej res vedno redno hodili na preglede k zobozdravniku. In seveda vse skupaj pozabili pol ure po tem. čez leto dni pa spet prestajali popolnoma enake grozote. In si potem spet sveto obljubili, da boste pa vnaprej res pridni in vestni. In potem spet...
Ko človek odraste, si zobe začne umivati tudi brez posredovanja staršev, ker takrat že ve, da je to izključno njemu v dobro. Pa tudi zobozdravnika začne praviloma obiskovati bolj redno, čeprav se tudi tukaj še najde kar zajetno število izjem (saj res, kdaj ste bili nazadnje na pregledu, heh?). Ampak ena stvar pa se tudi z odraščanjem ne spremeni, stvar, za katero se zdi, da očitno tvori konstitutivni element človeškega značaja. Kadar gre za naše zdravje, še vedno obljubljamo stva-
ri, ki jih potem seveda čez pol ure, kaj pol ure, čez pol minute že pozabimo. Dokler ne boli, ne more biti nič hudega, ni nič narobe. To je tista logika, ki ostane še iz otroštva. In te se držimo tudi v primeru, ko ne gre samo za naše zdravje, ampak gre za zdravje celega planeta (in s tem tudi za naše, saj, če ste slučajno pozabili, smo tudi mi še vedno del tega planeta, pa če vam je to všeč ali ne). Tu še posebej.
Ali vam beseda Kyoto z-veni znano? Se lahko spomnite, kam bi jo lahko uvrstili? Kje ste jo že slišali? Kaj pa protokol iz Kyota? Ne? Kaj pa protokol o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida iz Kyota? In leto 1997? Aha, to pa je že malo bolj znano. Za kaj je takrat že šlo? Za neko zmanjšanje onesnaževanja ali nekaj takega, ne? Ja, ja, točno, nekaj so se dogovarjali, da bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida po svetu. Ker da CO2 razjeda ozonski plašč. Točno, to je to, podpisali so sporazum o tem; to je tisti protokol iz Kyota. Tudi Slovenija. Hm, torej smo bili zraven tudi mi.
Kako lepo in kako prav. Narode sveta skrbi za usodo našega modro-zelenega planetiča, zato so se zavezali, da bodo zmanjšali onesnaževanje zraka in s tem samim sebi ohranjali zdravje, še več, ohranili življenje tudi poznejšim rodovom. Krasno. Kako lepi sklepi. Obstaja le en majhen problemček. S takimi dobronamernimi sklepi, ki se tičejo našega zdravja in posredno tudi (čeprav se tega zaveda zelo zelo malo ljudi) našega golega preživetja, je namreč tako, da jih zelo pompozno sprejemamo (spomnite se primera z zobozdravnikom), a se jih potem skoraj nikoli ne držimo. Ali, kar je še najprikladnejše, jih lepo pozabimo. Cim prej, tem bolje. Ce pa je to v interesu kapitala in dobro za biznis, jih pozabimo še hitreje. In biznis potrebuje emisije ogljikovega dioksida. Razumete? Vsa tehnologija je naravnana na ta štos. Samo poglejte svojega jeklenega konjička. Ali še bolje, povohajte tisto svinjarijo, ki jo v zrak spušča vaš plehnati prijatelj, če si upate (vendar ne svetujem), pa boste takoj razumeli.
In tako ne le da se emisije ogljikovega dioksida od leta 1997 niso zmanjšale, ne, dragi moji, emisije CO2 so se še povečale. Uh, vse v interesu biznisa. Kaj to pomeni, pa ni treba posebej razlagati. Več CO2 pomeni manj ozonskega plašča oziroma več ozonskih lukenj. Več ozonskih lukenj pomeni več rakastih obolenj kože, večje sevanje, globalno segrevanje (kar je dokončno neizpodbitno dokazala skupina eminentnih znanstvenikov pod okriljem Združenih narodov), o čemer ste se lahko prepričali v obdobju, ko naj bi bila letošnja zima, in še bi lahko naštevali, vendar lahko nadaljnje posledice deducirate sami. Verižna reakcija.
Ja, vsi smo mulci, ki se obnašamo po "dokler ne boli, ni nič narobe" m,entaliteti. Ampak veste kaj, že začenja boleti. In tokrat bo zobozdravnik zaoral globoko. Hudo globoko. Direkt v živec.
Gregor Alič
PTUJ / OBISK V DE PREDELAVA PERUTNINE PTUJ
Najveiji proizvajalec perutninskih klobas
Perutnina Ptuj je pred več kot četrt stoletja orala ledino v proizvodnji in ponudbi klobas iz piščančjega mesa. Takrat se je rodila danes že legendarna klobasa poli in osvojila tako rekoč vso Evropo ter jo še danes proizvajajo po nespremenjeni recepturi. Poleg tega ima danes Perutnina širok proizvodni program klobas, ki jim je skupno to, da vsebujejo v primerjavi s klasičnimi klobasami 15 odstotkov manj maščob. Perutninine paštete, ki prav tako sodijo v program klobas, pa vsebujejo kar 30 odstotkov manj maščob kot druge paštete. Prav maščobe pa so tista sestavina prehrane, ki negativno vpliva na naše zdravje.
Perutnina je največji slovenski proizvajalec klobas iz piščančjega mesa. Med tako imenovane obarjene klobase sodijo hrenovke in posebne klobase, naslednja skupina klobas vsebuje konzervirano meso v kosih, to so šunke in šunkarice, med kuhane klobase pa sodijo perutninske paštete v prijaznih, klobasicam podobnih ovitkih.
Zgolj suhoparno naštevanje vrst izdelkov postane zanimivo, ko o izdelkih, njihovi proizvodnji, lastnostih in prednostih pred drugimi živili iz mesa spregovorijo tisti, ki sodelujejo v njihovem snovanju in proizvodnji. Tokrat smo se za mizo v sprejemni pisarni perutninine mesne industrije srečali s Tanjo Šmigoc Senčar, vodjo DE Predelava, in tehnologoma Simono Habjanič in Enverjem Šišicem; vsi so univerzitetni diplomirani inženirji živilske tehnologije. Namen pogovora je bil ugotoviti, kaj klobase, izdelane v Perutnini Ptuj, loči od drugih, ki so preplavile tržišče in so na zunaj celo podobne njihovim izdelkom.
"Perutnina je edini proizvajalec izdelkov iz piščančjega mesa, ki ima licenco za izvoz na trg Evropske unije," so poudarili v en glas. Seveda pa mora za to izpolnjevati stroge kriterije in
jih nenehno dokazovati in izpopolnjevati. Začne se pri gradnji objektov, sledi zagotavljanje visokega nivoja higiene, vrhunska oprema, nenehno izobraževan-
nim procesom - od vhodne surovine, za kar skrbi posebna služba, do končnega izdelka. Proizvodnja v Perutnini poteka po strogih internih standardih, ki imajo osnovo v splošnih predpisih, nadgrajeni pa so z lastnimi, bistveno višjimi zahtevami. V času nastajanja izdelka poteka tako imenovana procesna kontrola po metodi HACCP, ki ugotavlja in sproti odpravlja morebitne kritične točke delovnega procesa, tej pa sledi še končna kontrola vseh izdelkov.
Senzorična kontrola izdelkov je pomembna sestavina dogaja-
Strokovna moč v DE predelava. Z leve: Simona Habjanič, Enver Šišić in vodja delovne enote Tanja Senčar Šmigoc.
je delavcev, ustrezna organizacija dela in učinkovita notranja kontrola. V vse to vlaga Perutnina ogromno napora in sredstev ter se nenehno dokazuje v uspešni proizvodnji ter v zaupanju potrošnikov.
Tudi v proizvodnji klobas je zagotovljena popolna sledljivost vseh uporabljenih surovin, oko stroge kontrole bdi nad celot-
nja v Perutnini Ptuj. Vsak dan se zato sestane komisija za sen-zorično ocenjevanje izdelkov, ki jo sestavljajo predstavnik službe za kontrolo kakovosti, tehnolog in pooblaščeni veterinarski inšpektor. Vse to pa še ni dovolj, končno besedo o izdelku namreč izrečejo degustatorji, ki za ocenjevanje izdelkov uporabljajo sejemski točkovni sis-
LENART / GOSPODARSTVENIKI Z JOŽKOM ČUKOM
Vznemirljiv pozitivni naboj lenarškega gospodarstva
Na obisku v občini Lenart se je konec prejšnjega tedna mudil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in se srečal s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Predsednik Čuk je bil po srečanju s predstavniki lenarškega gospodarstva vidno presenečen nad dosežki zadnjih let, še posebej ker v medsebojnih razgovorih ni bilo govora o zaostalem Lenartu in Slovenskih goricah, temveč predvsem o pozitivno naravnanem gospodarstvu, ki se z nekaterimi svojimi podjetji zadnja leta uvšča tudi med najhitreje rastoča podjetja v državi."Vznemirja me pozitivni naboj vašega gospodarstva," je še dodal Jožko Čuk.
Župan Ivan Vogrin je Jožka Čuka najprej seznanil s poslovanjem občine, mu predstavil zaključni račun za lansko leto in poudaril, da je občina blizu 50 odstotkov proračunskih sredstev namenila investicijam. Zatem so lenarško gospodarstvo predsedniku Gospodarske zbornice predstavili še vodilni možje devetih večjih lenarških podjeti j: Preventa Haloga, TBP-ja, Mascoma, Lentherm-investa, Klementala, Sadjarstva Lenart,
Letnika - Subermacherja, Inter-lesa in Dumide. Jožko Čuk je pohvalil napredek občine in ga pripisal gospodarskemu dogajanju zadnjih let ter bil mnenja, da je v Lenartu prisotna močna gospodarska samozavest. V nadaljevanju razgovora je menil, da bo v Sloveniji potrebno čimprej sprejeti novi zakon o delovnih razmerjih, glede olajšav na dobiček pa pripomnil, da trenutno ni še nobenih konkretnih predlogov. Svoje gostitelje je se-
znanil tudi s tujimi vlaganji v slovensko gospodarstvo in dodal, da Slovenija po mnenju potencialnih vlagateljev še ni dovolj internacionalizirana. Po Čukovih besedah naj bi bile v Slovenijo doslej vložene 3 milijarde ameriških dolarjev, medtem ko je naša država na tuje vložila okoli 700 milijonov dolarjev.
Jožko Čuk se je v pogovoru z lenarškimi gospodarstveniki dotaknil tudi poslovanja z državami, nastalimi na tleh nekdanje Jugoslavije, ter poudaril, da vsi posli trenutno tečejo še brez vsakršnih garancij države. Spremembe je, kot je napovedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, pričakovati že v prihodnjih dveh mesecih, zlasti v Zvezni republiki Jugoslaviji, kjer naj bi po hitrem postopku sprejeli okoli 200 novih zakonov.
ak
tem. Ocenjujejo zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Izdelku tako izrečejo skupno oceno, ki je podrejena strogim kriterijem Perutnine. Za PP kakovost so primerni le izdelki, ki prejmejo oceno 18 do 20 točk (od 20 možnih); če prejme izdelek oceno, nižjo od 15 točk, pa po internih standardih ni več primeren za prodajo, čeprav je po splošnih tehnoloških kriterijih povsem neoporečen. Perutnina ima visoko stopnjo kakovosti vgrajeno in strogo določeno že v proizvodni specifikaciji slehernega izdelka, ki je seveda obenem tudi strogo varovana poslovna skrivnost. Za sprotno in končno mikrobiološko kontrolo ima Perutnina lasten dobro opremljen laboratorij.
Za kakovost slehernega izdelka je nadvse pomembno tudi stalno izobraževanje zaposlenih, od tistih v neposredni proizvodnji do strokovnih delavcev. V tem procesu spoznavajo pomen kakovosti in pričakovanja potrošnikov. Tudi v tem segmentu svoje organiziranosti se lahko Perutnina kosa s sorodnimi podjetji po Evropi in ostalem razvitem svetu.
Pomembno mesto ima v Perutnini Ptuj uvajanje novih izdelkov. Ti nastajajo v okviru službe razvoja, predhodne aktivnosti pa tečejo v posameznih profitnih centrih, odvisno od tega, ali gre za novosti v proizvodnji ali trženju. Kreatorji "vsebine" novih izdelkov so v glavnem tehnologi iz neposredne proizvodnje, medtem ko prihajajo ideje iz različnih smeri. Pri na-
Proizvodnja klobas v Perutnini Ptuj. Foto: iz arhiva PP
črtovanju in uvajanju novih izdelkov pa sta znova v ospredju kakovost in skrb za zdravje potrošnika. Tako morajo biti vse klobase iz perutninskega mesa narejene izključno iz mesa, pridobljenega iz lastne vzreje. Dodane maščobe so lahko izključno rastlinskega izvora, kar zagotavlja nizko raven holesterola. Klobase tudi ne smejo vsebovati glutona, to je beljakovine v žitaricah, ki pri nekaterih povzroča alergije. Na seznamu "prepovedanih" so tudi aditivi, torej dodatne arome, barvila, konzervansi. Proizvodi iz belega pi-ščančjega mesa se upravičeno ponašajo z znakom varovalnega, zdravega živila. Med temi velja izpostaviti piščančje prsi v ovitku.
Ob koncu omenimo še nekaj pomembnejših predstavnikov obsežne družine klobas iz Pe-
rutnine Ptuj. To so znana poli tudi v mini in maksi podobi poli z vrtninami, lahki poli nato ptujska posebna klobasa ekstra posebna in puranja po sebna. Sledijo pizza klobasa piščančja klobasa s feferoni, pi ščančja šunkarica petovio, piš' čančja šunka (piščančje prsi v ovitku), puranja toast šunka in puranje prsi v ovitku. Sledi široka paleta hrenovk, ki bodo v kratkem v novi embalaži - potiskani foliji z več podatki za potrošnika, prav tako bogata pa je izbira med paštetami, ki so jim dodani šampinjoni ali orehi. PP izdelki so pripravljeni tako, da ugajajo okusom različnih generacij. Zaradi harmoničnega okusa po njih segajo tako otroci kot odrasli, predvsem vsi tisti, ki cenijo kakovostno in zdravo prehrano.
J. Bračič
PTUJ / PRVA OCENA 41. KURENTOVANJA
Cilji doseženi
V gospodarskem interesnem združenju Poetovio vivat počasi končujejo seštevanje plusov in minusov 41. kurentova-nja, ki je v enajstih dneh privabilo 90 tiso~ obiskovalcev. Ti so ob obeh povorkah dobro ocenili tudi živahno večerno dogajanje na Mestnem trgu, ki je vneslo več pustnega življenja na ulice in trge, ki so zadnja leta samevali tudi zaradi karnevalskega šotora. V gostilnah pa kljub temu z obiskom niso zadovoljni, saj so ob večerih ostale ponavadi prazne.
Ob načrtovanju 42. prireditve bo potrebno več narediti tudi na programskem dogajanju v gostiščih, za kar se bodo morali odločiti sami gostinci. Letos jih je GIZ vabil k sodelovanju bolj kot prejšnja leta: ponudil jim je pustna oblačila, ki so jih šivali v okviru projekta javnih del, prav tako pa so jih povabili, da se potrudijo s pustno ponudbo jedi. V trgovinah je bilo podobno, vendar pravega odziva letos še ni bilo. Več izložbenih oken bi moralo dihati v pravem pustnem vzdušju, na razstave, ki so včasih krasile te prostore, pa smo že skoraj pozabili.
Minja Vucinic, v.d. direktorice GIZ Poetovio vivat, je s potekom in rezultati letošnjega kurentovanja zelo zadovoljna, še posebej, ker se bo prireditev tudi finančno izšla pozitivno. Za mestni del letošnjega kuren-tovanja, vključno z obema povorkama, so zbrali nekaj nad deset milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj je največjo prireditev javnega pomena na svojem območju podprla s sedmimi milijoni tolarjev. Karnevalski šotor in dogajanje v njem je letos organiziralo podjetje Albin Promotion, kjer so z izkupičkom zadovoljni, prav tako z obiskom: vseh enajst dni naj bi gostili okrog 50 tisoč gostov. V bodoče bodo za ta del pustnega dogajanja razpisali koncesijo. Letos se je GIZ šotoru odrekel tudi zato, ker so se želeli v celoti posvetiti dogajanju v mestu, poudarja Minja Vučinič. Izbira izvajalca za komercialni del je potekala v okviru nadzornega sveta združenja. Letos sta glavna organizatorja pustnih
prireditev le-te oglaševala ločeno, kar je obiskovalce zelo motilo, kot tudi to, da program ni bil na voljo v tujih jezikih. Ker bo po vsej verjetno GIZ kmalu ugasnil, njegovo vlogo pa naj bi vsaj v delu, ki ga je ob letošnjem kurentovanju le-ta opravljal, prevzela lokalna turistična organizacija. Sklep o njeni ustanovitvi leži že skoraj leto dni v občinskih predalih.
Minja Vučinič, vršilko dolžnosti direktorice gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat
Markovčan Milan Gabrovec
je že peto leto programski vodja ptujskega kurentovanja. Tudi letos so se trudili, da bi pripravili zanimivo in povezano prireditev, posebej še obe povorki. Čeprav na letošnjem 4. tradicionalnem srečanju značilnih pustnih likov in mask Slovenije ni bilo takšne udeležbe kot v prejšnjih letih, pa je 800 aktivnih udeležencev, med njimi več sto kurentov, Ptuj prijetno zvabilo v enajstdnevna pustna dogajanja. Že na prihodnjem srečanju naj bi nastopilo enkrat več skupin tradicionalnih pustnih likov od drugod. Letos so prišle le tri, v Sloveniji pa jih še živi
več kot dvajset. Izboljšanje čaka tudi karnevalski del nedeljske povorke, čeprav je letos sodelovalo več skupin kot lansko leto, vendar med njimi razen dveh partizanov na kolesu ni bilo nobene ptujske, že po tradiciji pa so prišli Duplečani, Mezgovča-ni, Dravčani, Polenčani in še kdo. Izboljšanje vidi Milan Gab rovec v povečani udeležbi in v vizualnem pogledu. Želja organizatorjev je, da bi Ptuj resnično zaživel kot karnevalsko mesto. Tudi v bodoče bodo v okviru tradicionalne ptujske prireditve ohranili obe povorki.
Že sedaj pa Minja Vučinič in Milan Gabrovec napovedujeta, da bo 42. kurentovanje veliko boljše, kot je bilo 41. Predvsem bo prireditev pridobila na pomenu in ugledu, če bomo na nedeljski povorki na Ptuju resnično lahko videli vse skupine iz Markovcev, ki so se letos še predstavile na ta dan doma, v torek pa naj bi v Markovcih vi-
Milan Gabrovec, programski vodja 41. kurentovanja. Foto: Črtomir Goznik
deli vse skupine, ki bodo v nedeljo na Ptuju; pogovori o tem že potekajo. Želja je tudi, da bi dosegli večje sodelovanje z drugimi pustnimi prireditvami na Ptujskem v tem smislu, da bi se tuje pustne skupine, ki v nedeljo nastopajo na Ptuju, predstavile tudi na drugih fašenkih. Organizatorji si bodo prizadevali, da bi se del etnografije vrnil v karnevalski šotor; o tem se bodo morali dogovoriti v okviru podeljevanja koncesije. Dogajanje v karnevalskem šotoru mora biti programsko povezano z ostalim pustnim dogajanjem, saj šotora ne bi bilo brez ptujskega kurentovanja.
MG
PTUJ / SREČA JE PRIŠLA NA PUSTNI TOREK
Audi A3 vozi 19-letni Janez Karnekar
Porsche Maribor in firma Albin promotion sta držala prepustno obljubo in izmed gore kuponov vstopnic obiskovalcev karnevalskega šotora na zadnji nori zabavi na pustni torek zvečer izžrebala srečnega lastnika novega temno modrega lepotca audi A3. Pustna sreča se je na široko nasmehnila 19-letnemu trgovcu ptujskega centra Spar Janezu Karnekarju, ki je opravil vozniški izpit šele pred pol leta.
"Bilo je kot v sanjah. Po super nori zabavi v {otoru smo se vra~ali domov. Ko smo se s prijatelji pogovarjali pred na-
{im blokom na Arbajterjevi 5 v Ptuju, je zazvonil mobitel in neki mo{ki glas mi je sporočil, da sem bil izžreban za avto-
Srečen lastnik novega Audia A3 19-letni Janez Karnekar; desno zadaj sta Albin Brencl in Stanko Osenjak. Foto: M. Ozmec
mobil, ter me povabil, naj se čimprej oglasim v {otoru. Sprva nisem verjel, enostavno nisem mogel dojeti, preveč je bilo od{tekano. Ko pa sem prihitel v {otor, sem presrečen spoznal, da sem dejansko postal lastnik novega audija A3, ki se je {opiril ob odru. Sedaj bo treba {e nekaj poti zaradi urejanju papirjev, da ga bom lahko čimprej registriral. Potem bomo s prijatelji srečni dogodek zagotovo proslavili, kot se spodobi. Hvala vsem!" je na hitro strnil dogodke ob srečnem presenečenju 19-letni Ptujčan Janez Karnekar, ko sta mu predstavnik Porsche Maribor Stanko Osenjak in direktor firme Albin Promotion Albin Brencl temnomod-rega lepotca uradno predala.
Vsem, ki bi radi postali vozniki vozil znamke AUDI pa sporočamo, da ga lahko dobite pri Stanku Osenjaku, predstavniku Porsche Maribor v Ptuju.
Pa srečno vožnjo, Jani!
M. Ozmec
PTUJ / PREDPUSTNI KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Generalka pred Našo pesmijo
V četrtek, 22. marca, so člani komornega moškega pevskega zbora, ko jih vodi Franc Lačen, povabili ljubitelje svojega petja na letni koncert. Čeprav je bil čas predpustni, pa so pevci in dirigent svoje delo vzeli povsem resno.
V dveh delih smo sli{ali dvakrat po osem pesmi, začen{i z renesanso, kot je pač navada na pevskih koncertih, pa prek svetovne in domače klasike do modernej{ega konca, ko so zaz-venele sodobnej{e priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Kot solisti so se v nekaterih pesmih
pojavili basist Franjo Levstik, baritonist Gregor Lačen ter tenorista Gianfranco Zelenko in Vili Samobor, na tamburin pa je zbor z velikim navdu{enjem v ciganski Cae {ukarije spremljal Bo{tjan Vauda. Poslu{alce je koncert, sodeč po navdu{enem aplavzu in izsiljenem dodatku,
navdu{il, saj so pevci dokazali, da so priprave na leto{njo Na{o pesem, tekmovanje slovenskih pevskih zborov, ki bo 24. in 25. marca v Mariboru, vzeli zelo resno.
Koncert je povezovala Nata{a Petrovič ({e dobro, da jo poznamo, sicer bi njeno ime zaman iskali v sicer obsežnem programsko-propagandnem zvežčiču, ki smo ga obiskovalci dobili ob prihodu na koncert).
Na letnem koncertu se je komorni moški pevski zbor predstavil s 24 pevci
SKORBA / GLEDALISCNIKI PREDSTAVILI VDOVO
v
ROSLINKO
Nasmejte se ob predstavi!
Gledališka skupina v Skorbi deluje od leta 1996 v okviru tamkajšnjega kulturnega društva, gledališko delo pa so v Skorbi pričeli že leta 1983. Zadnja leta se odločajo predvsem za vesele predstave, saj si ljudje želijo predstav, pri katerih se sprostijo in nasmejijo.
V leto{nji sezoni so se odločili za Vdovo Ro{linko. Veseloigra govori o Ro{linki, ki, {e vedno mlada, izgubi moža in rada pogleda za mo{kimi. Premoženje in gospodarstvo ji daje možnost, da kak{nega tudi dobi. Ker pa ima hčerko, primerno za možitev, se zaplete, ko ji ta hoče speljati ženina. Janez, potencialni ženin, seveda omahuje, vendar
je hčerka dovolj zvita, da ga ne prepusti materi. Ženitovanjski posrednik na vasi Balantač pa ima pri roki kup ženinov za brhko vdovo. V igri pride seveda do mnogih zapletov in komičnih prizorov.
V gledali{ki skupini igrajo predvsem mladi. Poleg Skor-bljanov sodelujejo tudi mladi iz bližnjih vasi - Hajdine, Haj-
do{ in Kungote. V gledali{ki igri Vdova Ro{linka nastopajo: Darja Trafela, Andreja Mir-kovic, Tanja Furek, Bo{tjan Zelenko, Janko Turn{ek, Da-majan Ogrizek, Drago Brumec, Uro{ Krajnc, Iztok Ogrizek in Emil Ogrizek. Avtor veseloigre v treh dejanjih je Cvetko Golar, režiser je Silvo Vucak, {epetalka Bojana Zega, maskerka Suzana Ko{tomaj in drugi sodelavci: Ivan Ogrinc, Danilo Leljak in Dragica Kozel. Veseloigro Vdovo Ro{linka so gledalci dobro sprejeli.
MS
LJUTOMER / SKUPSCINA ZVEZE DRUŠTEV VINOGRADNIKOV IN VINARJEV VINIS
Desetinka promile je premalo!
Na nedavni skupščini Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Vinis je bilo zbranih precej{nje {tevilo predstavnikov članstva iz vseh vinorodnih dežel, številna vprašanja pa so letela na goste iz različnih državnih in drugih institucij. Največ negodovanja je moral na svoja pleča vzeti državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Drago Simončič. Zbrane pa je pozdravila tudi sedanja slovenska vinska kraljica Jerneja Bratuša.
Vinogradniki in vinarji so opozorili na neživljenjski vinski zakon in manjkajoče pravilnike, na problematiko prodaje vin in degustacij pri pridelovalcih, trn v peti jim je tudi pla~evanje številnih pregledov vzorcev in po njihovem mnenju bi bilo prav, da vsaj prvega plača država. Ogorčeni so zaradi tega, ker država potrebuje že 10 let, da našemu kmetu vrne njegovo zemljo. Znani so primeri, ko so vinogradniki, ki od tega živijo, najemali zemljo, kljub temu da jim le-ta pripada in da bi jo že lahko vrnili, številni vinogradi pa medtem propadajo. Opozorili so na slabo stanje "skladovih" vinogradnov. Moti jih tudi neenak položaj kmetijskih zavodov in inštituta, v Posavju pa svojega kmetijskega zavoda še niti nimajo.
Marjan Četrtič, novi predsednik Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis
Vinogradniki so napovedali, da je konec časov, ko so se z ministrstvom "božali", čakajo jih
trša pogajanja. V skladu s tem so se najbrž odločili tudi za spremembo na čelu zveze. Dosedanjega predsednika Stanka Šosterja iz Ljutomera je po zaključku mandata zamenjal Marjan Četrtič iz Goriških brd. Pri tem se je na žalost pokazala tudi kronična bolezen slovenskih vinogradnikov — neenotnost. Člani Vinisa naj bi se menda že ob ustanovitvi dogovorili, da bo predsedniški mandat rotiral po vseh vinorodnih deželah, kljub temu pa je Stanko Šoster ponovno kandidiral za predsednika. Tako je nastala precejšnja zmeda zaradi različnih kandidatnih list.
Na skupščini so izrazili tudi protest proti ideji revije Viva, da se pripravi nov zakon o cestnem prometu, v katerem bi bila dovoljena vožnja le še z 0,1 promila alkohola v krvi. Tudi jim ni všeč beseda vinjen, ki jo mediji pogosto uporabljajo in meče slabo luč na plemenito vino, medtem ko so udeleženci v prometu lahko pijani tudi od piva ali žganih pijač.
viki klemencic ivanuša
ORMOŽ / 115. OBCNI ZBOR GASILCEV
Tradicionalno uspešni gasilci
Ormoški gasilci so se minulo soboto zbrali na že 115. rednem občnem zboru. Predsednik društva Alojz Jaušovec je povedal, da so v minulem letu sodelovali kar na 33 intervencijah in štirih vajah. Pripravili so dan odprtih vrat za ormoške šolarje in otroke iz vrtca, nekoliko manj pa so se posvečali delu s svojim podmladkom.
Tudi ženske se vključujejo v društvo v manjšem številu, so pa zato nepogrešljive. Zadovoljni so z delovanjem servisne delavnice, ki prispeva pomembna sredstva k dohodkom društva, usposobili pa so tudi serviserje iz svojih vrst. Zelo so pozorni na gospodarjenje z dvorano, saj večjih renoviranj ne bi zmogli. Spadajo v najvišjo, 4. kategorijo gasilskih društev v občini. To pred njih postavlja seveda velike zahteve v operativi. Številna oprema izpred let je vse manj primerna za moderne izzive. Lani so nabavili štiri zaščitne obleke za visoke temperature,
čelade, motorno žago gasilko in muljno črpalko. Z veliko lastnega dela in deležem občine po pogodbi so prigospodarili 11 milijonov tolarjev.
Poleg gašenja opravlja PGD Ormož še številna druga dela. O tem je govoril Rajko Košič, poveljnik ormoških gasilcev. Iz podrobnega poročila je bilo razvidno, da so pogosto morali intervenirati pri prometnih nesrečah. Šlo je za tehnično reševanje iz razbitin ali pa za dekontaminacijo in očiščenje zemljišča po razlitjih nevarnih snovi. Brez težav pa so, ko je bilo potrebno, izčrpali vodo iz zali-
Od tod in tam
ORMOŽ / Skup{iina kluba tajnic
Jutri se bodo v hotelu Ormož zbrale članice kluba tajnic Ormoža in okolice na 4. redni letni skups~ini. Pogovorile se bodo o svojem minulem 4-letnem delu ter sprejele smernice za delo v letu 2001. Na skupščini, ki se prične ob 18. uri, bodo podelile tudi priznanja ter izvolile novo vodstvo.
MIKIAVŽ / Gasilci v jubilejno leto
PGD Miklavž pri Ormožu je minuli konec tedna pregledalo svoje delo v lanskem in doreklo načrte za letošnje leto.
Miklavževski gasilci se letos pripravljajo na veliko slovesnost, saj nameravajo primerno proslaviti 80 let obstoja društva. Zato se bodo letošnje aktivnosti v veliki meri vrtele okrog priprav na veliki jubilej. Letos nameravajo razviti novi društveni prapor. Veliko se ukvarjajo z zbiranjem različnega gasilskega materiala - starih dokumentov, ki pričajo o njihovem delovanju v preteklosti. Svojo zgodovino bodo namreč predstavili v kroniki. Seveda pri tem ne bodo zanemarjali svojih prvotnih nalog - aktivnega delovanja pri skrbi za požarno varnost. V ta namen bodo dokupili tudi nekaj opreme in upajo, da tudi dihalni aparat.
Društvo šteje 82 članov, na minulem občnem zboru pa so medse sprejeli še pet novincev.
vki
tih kletnih prostorov in opravili prečrpavanje kurilnega olja. Opravljali so tudi požarne straže, 16 operativcev je opravilo 64 prostovoljnih delovnih ur. Lani so bili dežurni tudi na silvestrovo. Na tekmovanjih niso sodelovali, so pa se zato intenzivneje posvečali izobraževanju in vajam. Svojo udarno moč so povečali z nabavo osebne zaščitne opreme, ki omogoča varen vstop v goreče stavbe. Skupno so od-delali 844 prostovoljnih ur.
V tekočem letu se program ne razlikuje bistveno od že utečenih aktivnosti.
Na zboru so podelili tudi nekaj medalj in priznanj. Marjan Mezgec je prejel medaljo za hrabrost za nesebično pomoč pri reševanju, veteransko prizanje pa je šlo Mariji Kolmanič. Priznanje za 40 let gasilstva je prejel Stanko Kokol, bronasto značko za požrtvovalnost in sodelovanje pri 50 in več akcijah je prejelo osem gasilcev, srebrno značko za 100 intervencij pa je prejel Darko Horvat.
Številni gostje so našli veliko pohvalnih besed za delovanje ormoških gasilcev. Še posebej je njihovo delo v skupnem sodelovanju v imenu regijskega štaba civilne zaščite in centra za obveščanje pohvalil namestnik poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Jože Kor-ban. Povedal je, da se je občina Ormož lani priključila na regijski center za obveščanje in je med 16 občinami v regiji edina, kjer odlično deluje tiho alarmiranje in sistem odzivnikov. Izjemno delovno operativo je pohvalil tudi predsednik gasilske zveze Ormož Miran Fišer.
Zbor se je zaključil v prijetnem družabnem vzdušju, kjer je do svoje veljave prišel tudi teran in pršut, ki so ga s Primorske pripeljali gostje PGD Materija. viki klemencic ivanuša
ZEROVINCI / REKONSTRUKCIJA ZELEZNISKE PROGE
Hitreje in varneje
Rekonstrukcija žerovinskega klanca je v polnem zagonu
Nekoliko vstran od ceste Ormož — Ljutomer izvajajo zelo zahtevno rekonstrukcijo železniške proge na območju žerovinskega klanca. Projekt je del izgradnje petega evropskega koridorja in sodi pod okrilje projektov Phare.
Z rekonstrukcijo bo na progi omogočena veliko večja hitrost, saj je sedaj mogoče voziti le 70, po rekonstrukciji pa bodo vlaki lahko brzeli tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. To je še posebej pomembno zaradi nove železniške povezave z Madžarsko. Velik bo tudi prihranek časa in organizacijskih zapletov,
saj je bila proga doslej tako strma, da so za veliko vlakov v Ljutomeru morali priključiti še dodatno lokomotivo, da sta skupaj zmogli klanec.
Pri rekonstrukciji gre za spust proge v dolžini 1500 metrov. 850 metrov bo potekalo v useku, 180 metrov pa bo v nekakšnem tunelu, ki ga bodo pokrili z ze-
mljo in najverjetneje na njem uredili tudi cestni nadvoz. Dela so izjemno zahtevna zaradi plazenja zemlje in zato uporabljajo tehniko pilotnih sten.
Ob delavnikih po progi Ormož - Murska Sobota povprečno prepelje tudi 22 različnih vlakov. Doslej je gradnja potekala ob rednem prometu, od 15. marca naprej pa načrtujejo popolno 60-dnevno zaporo prometa na omenjeni progi, je povedal Marko Jurič, vodja projekta.
viki klemencic ivanuša
LJUTOMER / PRIDELOVALCI NEZADOVOLJNI
Se pridelava pese še splača?
Franc Jurša, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, je pridelovalce pozval, naj vzamejo svinčnik v roke in izračunajo, ali se jim pridelava sladkorne pese sploh še izplača. Opozoril je, da je cena pese v primerjavi z letom 1998 v letu 2000 padla za 23, če pa ji prištejemo še direktno plačilo države, pa za 14 odstotkov. V tem času so se zaostrili tudi drugi pogoji odkupa ter močno narasli stroški repromateriala. Izračunali so, da naj bi v lanskem letu pri pridelku 50 ton na hektar "pridelali" 89.000 tolarjev izgube. Predsednik Jurša je poudaril, da pri tem naj ne bi šlo za poziv kmetom, naj pese ne sejejo.
Omenili so tudi precej boljši hektarski donos, višjo vsebnost sladkorja in tudi ceno sladkorne pese v Evropski skupnosti. Glede EU pa je direktor tovarne sladkorja Jurij Dogša povedal, da je pripravljen takoj podpisati tržni red, ki velja v Evropi, vendar v celoti, ne le tistih točk, ki nekomu bolj ustrezajo. Opozoril je, da je v Sloveniji nemogoče peso plačevati po enaki ceni kot v Evropi, če pa sladkor prodajajo 27 odstotkov ceneje kot v Evropi. Cena za kilogram pese pri nas od evropske razlikuje za 8,6 odstotka. Opozoril je tudi na carine in posebne dogovore, ki jih je lahkomiselno podpisala država in je zato lani v Slovenijo prišlo na desetine tisoč ton tujega poceni sladkorja, ki ga je naša predelovalna industrija vgradila v svoje izdelke. Pod takšnimi pogoji pa ormoška tovarna, ki svoj sladkor prodaja po 120 tolarjev, seveda ni konkurenčna, saj se borzna cena poceni sladkorja iz neevropskih dežel giblje okrog 50 tolarjev za kilogram.
Pridelovalci so tovarni podali tudi nekaj predlogov glede splošnih pogojev za odkup sladkor-
danje pese plačata tovarna in pridelovalci v razmerju 50:50, pesni rezanci so od pridelovalca in tovarna jih odkupi po dogovorjeni ceni. Plačilo semena sladkorne pese pa naj se opravi pri obračunu sladkorne pese, prav tako tudi plačilo mulja. Nekatere od teh zahtev je tovarna že uresničila, druge so še premet dogovorov, vseh pa pridelovalcem najbrž ne bo uspelo
Franc Jurša, novi predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije
ne pese v letu 2001. Predlagajo, da bi bila osnovna cena sladkorne pese pri 15,5 odstotkih vsebnosti sladkorja 7,60 tolarja. Želijo tudi premiranje ranega (14 dni pred začetkom kampanje) in poznega (od 15. 11. 2001 dalje) roka dobave. Tehtanje sladkorne pese naj bi plačala in opravila tovarna, ki ima tehtnico za svojo ograjo. Nakla-
uveljaviti.
Pridelovalci so nekajkrat poudarili, da od svojih zahtev ne nameravajo odstopiti, direktor Dogša pa je izrazil upanje, da bodo kmetje svoje nezadovoljstvo izrazili s traktorji pred parlamentom, ne pred tovarno, saj se ključ skupnega problema nahaja v Ljubljani.
viki klemencic ivanuša
PTUJ / SODISCA V KADROVSKIH TEŽAVAH
Delo na pragu zmogljivosti
Na Okrožnem sodišču v Ptuju so v letu 2000 kljub 45,2-odstotnemu porastu sodnih zadev in kljub kadrovski preobremenjenosti {tevilo nere{enih zadev uspeli zmanj-{ati za 3,4 odstotka. A brez kadrovske okrepitve si v letošnjem letu sprotno delovanje težko predstavljajo. Kot je dejal predsednik Okrožnega sodišča Andrej Žmavc, dela sedem sodnikov na pragu svojih zmogljivosti, zato bodo morali zaposliti vsaj še enega. Podobne kadrovske težave pestijo tudi Okrajno sodišče na Ptuju, kjer je tako kot na Okrožnem sistemiziranih 10 sodniških mest, a jih z vodjem vred dela le sedem, saj za vse nimajo zagotovljenega denarja, Okrajno sodišče v Ormožu pa je s trenutno dvema sodnikoma vsem sodnim zadevam zaenkrat še kos.
Tako smo na tiskovni konferenci 5. marca izvedeli, da so sodniki Okrožnega sodi{~a na Ptuju vsi razen ene sodnice tudi lani pokrivali ve~ pravnih podro~ij in prednostno re{evali zadeve, ki jih dolo~a zakon in personalni svet. Zaradi obremenjenosti so dosegali 168-odstotne norme, vendar jim za pla~e in dodatne zaposlitve manjka okoli 11,5 milijona tolarjev.
Leto 2000 je Okrožno sodi{~e pri~elo s 7 sodniki in 25 drugimi delavci, sodno leto so pri-~eli s 1518 nere{enimi zadevami, med letom pa so v re{evanje prejeli {e 4788 zadev. V letu 2000 je bilo doko~no re{enih 4840 zadev, tako da jim jih je za leto{nje leto ostalo za realizacijo {e 1466.
Po besedah Andreja Žmavca je pri delu sodi{~ sprožila {tevil-ne negativne posledice aretacija nekdanjega vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Zaradi razgaljenega in neto~nega poro~anja v nekaterih medijih je pri{lo do {tevilnih pritiskov strank in ob~anov ter celo do neprimernega obna{anja.
med drugim povedala, da je bilo v lanskem letu vloženih 25 novih ste~ajnih postopkov, kar je za 6 ve~ kot predlani, ter da so jih lani re{ili že 17. Predsednik Okrajnega sodi{~a Ptuj Beno Janžekovič pa je dejal, da so v lanskem letu tudi zaradi posebnega programa re{evanja zaostankov uspeli sodne zaostanke zmanj{ati za 8,2 odstotka. Tako so imeli lani na za~etku leta dobrih 24 tiso~ nere{enih zadev, ob koncu leta pa jim jih je ostalo {e
Delo sodstva v minulem letu so predstavili (od leve): Andrej Žmavc, Biserka Rojic, Beno Janžekovič in Janko Kecek.
"Ne pristajamo na metode lin-~a, mi delamo po{teno in žalosti me, da se take stvari dogajajo. Ne moremo si privo{~iti, da bi vodili javne polemike o odprtih zadevah. To je vendar nedopustno. Pritiski na nas me prese-ne~ajo toliko bolj, ker smo lani prejeli le 8 nadzorstvenih pritožb ob~anov," je ob tem poudaril Andrej Žmavc.
Podpredsednica Okrožnega so-di{~a na Ptuju Biserka Rojic je
dobrih 23 tiso~. Zaradi vse ve~-jega pripada sodnih zadev je sedem sodnikov vendarle premalo, zato bodo tudi oni letos zaposlili {e enega. Predsednik Okrajnega sodi{~a v Ormožu Janko Keček pa je dejal, da zaenkrat z dvema sodnikoma sodne zadeve obvladujejo skoraj teko~e, prvi~ pa se je pripetilo, da se je lani zmanj-{alo {tevilo izvr{b.
M. Ozmec
ZAVRC / 60. GASILSKI OBCNI ZBOR
Letos prenova doma
člani prostovoljnega gasilskega društva Zavrč so skupaj z gosti iz 17 sosednjih društev gasilskega centra Markovci ter Hrvaške in Avstrije na jubilejnem, 60. občnem zboru v soboto, 3. marca, svoje aktivnosti v minulem obdobju ocenili precej kritično. Osrednjo proslavo ob 60-letnici bodo izvedli v drugi polovici letošnjega leta, pred tem pa želijo temeljito prenoviti svoj dom.
Kot je v letnem poro~ilu namesto zaradi bolezni odsotnega predsednika Jožeta Gregureca dejal podpredsednik dru{tva Milan Fostnarič, lansko leto za zavr{ke gasilce ni sodilo med najbolj delavne. Toliko bolj so veseli, da so pridobili in uredili prostor za krajevno organizacijo civilne za{~ite. Tako bo lahko gasilska pisarna služila svojemu namenu, saj je bila do sedaj bolj skladi{~e kot pisarna. Sicer pa so lani navezali tesnej{e stike in se pobratili z gasilci iz Obergralle v Avstriji.
Sicer je bilo delo na operativ-
nem podro~ju po besedah poveljnika gasilskega dru{tva Branka Skoka lani veliko bolj razgibano, saj so v sodelovanju z gasilsko zvezo Ptuj in poveljstvom Markovci že spomladi pri~eli požarno stražo. Opozoril je na nevarnost kurjenja v naravi, saj so lani ugotovili kar pet tovrstnih kr{iteljev, zato bodo temu posvetili ve~ pozornosti predvsem v prihajajo~em spomladanskem su{nem obdobju. V lanskem letu so s {tirimi desetinami sodelovali na gasilskem usposabljanju v Sobetincih, {tirje ~lani so se us-pe{no usposobili za gasilske ~as-
Završkim gasilcem so čestitali tudi gasilski prijatelji iz sosednje Avstrije; desno Milan Fostnarič, podpredsednik PGD Zavrč. Foto: M. Ozmec
tnike, sodelovali pa so tudi na vseh prireditvah in tekmovanjih v okviru gasilskega poveljstva Markovci.
Osrednjo proslavo ob 60-letnici dru{tva bodo pripravili v drugi polovici leto{njega leta, pred tem pa želijo prenoviti in prepleskati svoj dom. Zato so bili veseli zagotovila podžupana zavr{ke ob~ine Petra Vesenjaka, da bodo vendarle prejeli sredstva, za katera so zaprosili. Za vse leto{nje aktivnosti bodo potrebovali blizu 2,5 milijona tolarjev, pri ~emer ni ovrednoteno prostovoljno delo gasilcev.
Zavr{kim gasilcem so ob jubilejnem ob~nem zboru ~estitali predstavniki GZ Ptuj, ob~inske-ga poveljstva Markovci, Postaje mejne policije Zavr~ ter prostovoljnih gasilskih dru{tev Bukovci, Borovci, Zabovci, Dubrava - Lovre~an iz sosednje Hrva{ke, PGD Sobetinci, Markovci, Ki-car, Prvenci-Strelci, Stojnci in Nova vas.
Zaradi smrti dosedanjega gasilstvu predanega gospodarja Antona Vidoviča so za novega izvolili Bostjana Potočnika. Za delegata na ob~nem zboru gasilske zveze, ki bo konec marca, so imenovali podpredsednika Milana Fostna-ri~a. Za aktivno in uspe{no delo so izro~ili gasilski odlikovanji: Srečku Kotolenku I. stopnje in Urošu Kokotu III. stopnje. V svoje vrste so sprejeli {tiri nove mlade ~lane, jubilejni 60. ob~ni zbor pa so prijetno zaokrožili z Mladimi frajlami in veselico.
M. Ozmec
PTUJ / 50 LET ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Delavnega pol stoletja
v ptujskem združenju šoferjev in avtomehanikov so na sobotnem 50-letnem občnem zboru v dvorani Gastroja ugotovili, da sicer število članov zadnja leta nekoliko upada, vendar jih je po besedah predsednika združenja Milana Belšaka še vedno 304 in sodijo med redka tovrstna društva, ki imajo svoje prostore in tudi svojo dokaj uspešno avto šolo.
Da bi tedanji ptujski {oferji in avtomehaniki sledili tehiki in razvoju, so se 1. julija 1951 sestali in ustanovili Klub {oferjev in avtomehanikov. Konferenco je vodil Ludvik P{ajd, ki se je kljub bolezni z veseljem udeležil 50. ob~nega zbora združenja. Leta 1952 se je klub preimenoval v podružnico slovenskega Združenja {oferjev in avtomehanikov,
sprememb in napredkov. Leta 1972 so za izobraževanje bodo~ih voznikov ustanovili avto {olo in jo kljub vmesnim kriznim obdobjem ohranili do dana{njih dni. Leta 1975 pa so sklenili pogodbo za nakup hi{e na Novi cesti 1 v Ptuju, kjer je {e danes sedež združenja; tam kjer se pogosto sestajajo in izobražujejo bodo~e voznike motornih vozil.
Aktivnosti ZŠAM v minulem obdobju je predstavil predsednik Milan Belšak (desno)
svoj stanovski prapor pa so razvili 13. julija 1958. Leta 1968 so na pustno soboto prvi~ organizirali {oferski ples, ki je bil vse do leta 1997 osrednja in tradicionalna prireditev ZSAM Ptuj. Žal pa je zaradi postavitve pustnih {otorov na {ir{em ptujskem obmo~ju {oferski ples postal nezanimiv.
Leta 1970 so se preimenovali v Združenje {oferjev in avtomehanikov Ptuj in tako se dru{tvo imenuje {e danes. V letih od 1971 do 1980 so doživeli vrsto
Ob odli~nem sodelovanju upravnega odbora in delavcev avto {ole so v lanskem letu uspeli pridobiti dovoljenje za delovanje {ole po novem pravilniku in tako izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, ki jih nalaga zakon. Iz sredstev amortizacije so kupili dva nova osebna avtomobila. Svoja težko pridobljena sredstva so uspe{no vlagali tudi v avtomobilski poligon in v nakup ra-~unalni{kih programov ter u~il. Kot vsa leta so se ~lani ZSAM tudi lani uspe{no vklju~ili v ak-
Na jubilejnem občnem zboru so posebej pozdravili Ludvika Pšajda, ki je pred 50-leti vodil ustanovno okrajno konferenco kluba šoferjev in avtomehanikov. Foto: M. Ozmec
cijo za zagotavljanje ve~je varnosti {olarjev prve {olske dni, sodelujejo pa tudi pri izobraževanju mladih po ptujskih osnovnih {olah za voznike kolesa z motorjem.
Ob jubileju so ptujskim {ofer-jem in avtomehnikom ~estitali sekretar ZSAM Slovenije Milan Rakovec in predstavniki združenj iz Celja, Slovenske Bistrice, Polj~an in Maribora ter pomo~-nik komandirja policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger. Žal so pogre{ali ptujskega župana ali vsaj podžupana in predstavnike sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s katerimi sicer dobro sodelujejo.
V drugem delu jubilejne letne konference so izvolili novi, 9-~lanski upravni odbor, nadzorni odbor in ~astno razsodi{~e ZSAM. Za 50-letno zvestobo združenju pa so za ~astna ~lana proglasili Stanka Serona in Franca Podgorška. Kulturni utrip je prispeval mo{ki zbor Komunale Ptuj, ki ga vodi Jože Drnikovi~.
M. Ozmec
DESTRNIK / 32. OBCNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA
Lani sodelovali le pri dveh požarih
člani prostovoljnega gasilskega društva Destrnik so se v soboto zbrali na 32. rednem letnem občnem zboru. Po pregledu dela v letu 2000 so si zastavili nove načrte, podelili več priznanj in odlikovanj ter v svoje vrste sprejeli nove člane. Med dobitniki odlikovanj je letos tudi Ferdinand Benko, ki je gasilstvu zvest že pet desetletij.
Ferdinand Benko, dobitnik odlikovanja za 50 let dela v gasilstvu
Leto 2000 je po besedah predsednika Marjana Zelenika minilo mirno, sodelovali so le pri dveh požarih, najve~ aktivnosti pa znova namenili preventivi in vajam. V letu 2000 so z družbo Radio Tednik Ptuj pripravili Pomladno Orfejčkovo parado in bili
gostitelji tekmovanja Mladi gasilec. Mesec požarne varnosti so namenili ogledom hidrantnega omrežja in dimnih naprav, vklju-~ili so se v preventivno vajo v Trnovski vasi, za osnovno{olce pa v {oli pripravili razstavo gasilske tehnike. Kot gasilci so bili lani
nepogre{ljivi tudi njihovi godbeniki, ki so imeli 12 nastopov. Letos destrni{ke gasilce ~aka ve~ aktivnosti, investicijam pa naj bi bilo po besedah predsednika Marjana Zelenika namenjenih blizu 5 milijonov tolarjev. Med na~rti so tudi gradnja gasilskih objektov in nakup novih vozil.
Na ob~nem zboru je bilo v soboto podeljenih ve~ priznanj in odlikovanj. Prejemniki odlikovanj za dolgoletno delo v dru{-tvu so: Ferdinand Benko za 50 let, Miran Kos za 20 let in Robert Irgl, Matej Kramberger, Gordana Fras in Maja Kos za 10-letno delo v dru{tvu. Priznanja gasilske zveze Destrnik so prejeli Tanja Hauptman, Robert Irgl, Ivan Vnuk in Janez Caf, dru{tvena priznanja Tamara Urbanija, Nataša Arnuš, Andrej Zelenik, Ivan Simonič in Jože Fras ter dru{tvene zahvale Marjan Lovrec, Vrtnarstvo Golob Biš, Srečko Arnuš, Turistično društvo Destrnik, Bife Pri Mici - Silvo Kokol, župan Franc Pukšič, Danica Godec, Ljubo Huzjan, kolektiv Radio-Tednik Ptuj, Umetno kovaštvo Graj, Otmar Simonič in Občina Destrnik.
ak
SIKOLE / REGIJSKA SLOVESNOST OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Brez preventive ne gre
Osrednja regijska slovesnost ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, je v organizaciji Regijskega štaba za Podravje in Uprave za obrambo Ptuj tokrat potekala v petek, 2. marca, na območju občine Kidričevo - v gasilskem domu v Šikolah.
Zbrane pripadnike civilne zaščite, med katerimi je bil tudi Bogomir Zupančič, glavni in{-pektor v in{pektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nes-re~ami RS, pripadnike Rdečega križa, humanitarnih in izobraževalnih organizacij, slovenske vojske, policije ter župane občin Trnovska vas, Videm, Žetale in Kidričevo je nagovoril poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar. Ob analizi naravnih in drugih nesreč v minulem obdobju, ko so nas najpogosteje ogrožale poplave in zemeljski plazovi, je opozoril na naloge v letošnjem letu in pri tem ugotovil, da se stanje pri pripravi prostorskih načrtov že nekoliko izboljšuje, slabše pa je, ko gre za posege v naravno infrastrukturo. Brez preventivnih ukrepov in posegov enostavno ne gre več, sicer pa se je do sedaj vedno pokazalo, da so sredstva za odpravo naravnih in drugih nesreč običajno nekajkrat višja, kot je cena za uspešno preventivno delovanje.
V lanskem letu v Podravju na srečo nismo doživeli hujših elementarnih nesreč. Poleg že omenjenih poplav in zemeljskih plazov nam je veliko škodo povzročila dolgotrajna suša, v dveh primerih je prišlo do ekplozije plina v stanovanjskih hišah, v šestih nas je ogrožalo razlitje nevarnih snovi, vse leto 231 po-
Tudi na lanski natečaj Uprave za obrambo Ptuj za najboljše risbe in spise na območju Po-dravja se je odzvalo precejšnje število šolarjev iz dobre polovice vseh osnovnih šol. Dva izbrana spisa sta na slovesnosti prebrali mladi avtorici Nina Bezjak, učenka 4. c razreda OŠ Mladika, in Klaudija Kolari~, učenka 3. b razreda OŠ Juršinci. Zbranim je zaželel dobrodošlico župan občine Kidričevo Alojz Sprah in se v imenu vseh zahvalil pripadnikom civilne zaščite ter gasilcem za humano delo.
Za pomembne zasluge pri delovanju civilne zaščite so bronasti znak civilne zaščite izročili Marjanu Irglu iz občine Des-trnik, Jožefu Kekcu iz občine Dornava ter Antonu Leskovar-ju iz občine Kidričevo. Srebrni znak je prejela Anica Serdin-šek iz Uprave za obrambo Ptuj, zlati znak pa je dan poprej na osrednji slovesnosti v Cankarjevem domu prejel Janez Bel-šak, poveljnik štaba za civilno zaščito Mestne občine Ptuj.
Vsem nagrajencem in drugim, ki uspešno opravljajo naloge zaščite in reševanja, je čestital tudi Stanko Meglič, vodja Uprave za obrambo Ptuj, kulturni utrip pa so prispevali pevski kvartet PGD Lovrenc in mladinska folklorna skupina OŠ Cirkovce pod mentorskim vodstvom Marije Jurtela.
M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Konec stare SLS
šele s sobotnim kongresom SKD+SLS Slovenske ljudske stranke se simbolno in dejansko začenja resnično novo obdobje nove združene stranke. Ravno po zaslugi najrazličnejših pretresov in nesporazumov, ki so v zadnjih mesecih spremljali združevanje in razdruževanje med SLS in SKD se je vendarle izoblikovalo novo vodstveno jedro in verjetno jasno spoznanje, kaj vse je treba storiti, da bi se stranka izvlekla iz krize, v kateri se je znašla. S tega vidika so pravzaprav dosedanji spopadi za pozicije in prevlado ne le v združeni stranki, ampak pri celotni desnici pripomogli k hitrejši diferenciaciji, k natančnejšemu zaznavanju, kdo je kdo in kakšni so njegovi dejanski cilji in interesi. Dosedanji predsednik SKD+SLS Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen je zagotovo zaslužen za pospešen proces novega razvrščanja na desnici, še zlasti s svojim vztrajnim nasprotovanjem in upiranjem Janši in njegovim (hegemonističnim) težnjam po odločilni voditeljski vlogi v desničarskem bloku. Odkrit spopad s takšnimi težnjami je vsekakor nujno povzročil notranje napetosti v združeni stranki, vendar pa tudi njene hitrejše čiščenje. Tako je bila ustanovitev nove Bajukove stranke - Nove Slovenije samo logična in pravzaprav dobrodošla posledica tega procesa, čeprav to še vedno (pre)mnogi v SLS smatrajo za
nesrečo. V Bajukovi stranki so se namreč zbrali predvsem različni ekstremni pogledi, ki so že bili - in bi zagotovo postajali še bolj - moteči v novi združeni stranki.
Nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik je sicer na sobotnem kongresu dejal, da je bila združitev SLS in SKD napaka, in krivdo za to prevzel predvsem na lastna ramena. Sedaj se očitno posipa s pepelom, vendar je težko soglašati z njegovo oceno. Do združitve obeh strank je preprosto moralo priti, ker je bilo na desni politični sceni sistma-tično ustvarjeno mnenje, da je od združevanja usodno odvisen uspeh ali neuspeh politične desnice na volitvah in nasploh v politiki. Na desnici doslej pač niso zmogli volje in moči, da bi se trezno lotili analize svojih dejanskih zmožnosti, napak in zablod. Vselej doslej so se zatekali bodisi k iskanju sovražnikov v podobi "kontinuitete", ki naj bi bila izključni krivec za vse njihove težave, bodisi k nasilnemu konstruiranju nedomišljenih in nerealnih zvez, ki so bile večinoma vnaprej obsojene na propad. Zato je jasno, da bi bil tisti, ki bi se pred meseci upal upreti združevanju, proglašen za izdajalca najbolj vzvišenih interesov in idealov. Takratne razmere je Marjan Podobnik pravzaprav najbolje ponazoril z ugotovitvijo, da je (tudi) Cerkev ves čas stopnjevala pritisk za združevanje, ko je prišlo do spora znotraj
združene stranke in do razdru-ževanja oziroma vzpostavljanja nove Bajukove stranke, pa se je pogreznila v molk. Podobnik Cerkvi zdaj zameri, ker se do vsega skupaj ni opredelila. V resnici pa je Cerkev šele tako, da se ni vključevala v arbitriranje, ravnala edino pravilno in prav.
SLOVO PODOBNIKA IN ZAGOŽNA
Novi predsednik SKD+SLS Slovenske ljudske stranke Franci But začenja kot relativno nov človek svoj mandat razbremenjen mnogih starih predznakov za stranko. Marjan Podobnik je sporočil, da se za daljši čas poslavlja od politike. Dosedanji predsednik dr. Franc Zagožen, ki je zadnjih deset let - ne glede na to, na kateri funkciji je bil - odločilno vplival na življenje in odločitve SLS, se prav tako umika. Delegati na kongresu so se opredelili za novo politiko, ki naj bi najpozneje v sedmih letih stranko spet uvrstila med najvplivnejše politične dejavnike v Sloveniji.
Franc But je v intervjuju za Večer dejal, da je prva naloga SKD+SLS graditev desnosre-dinske politične podobe. "Kje pa piše, da moramo biti konservativci staromodni, to je popolnoma zgrešen stereotip. Ne staromo-dnost in ne modernost nimata ničesar niti z desno niti z levo politično sredino, pa tudi ne z osebnostjo. Sam sledim tiste-
PTUJ / NASTAJA KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD
Prenos in obogatitev strokovnega dela
Območna enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v Ptuju bo pravno-formalno zaživela z letošnjim junijem. To ne pomeni, da se delo njenih organov že ni začelo. O izvolitvi vodstva sveta območne enote smo že poročali, iz dosedanje organiziranosti pa se v okrilje zbornice seli tudi strokovna dejavnost. Vodja ptujske Območne enote je Slavko Janžekovič, dr. vet. medicine.
Slavko Janžekovič pravi, da sodelovanje strokovnega in upravnega dela Kmetijsko - gozdarske zbornice zanj in njegove sodelavce ne predstavlja velike novosti, saj je bilo sodelovanje z uporabniki njihovih strokovnih storitev že doslej dobro in utečeno, odslej dobiva le nekoliko spremenjene organizacijske oblike. Prek raznih odborov in komisij, ki se oblikujejo na terenu, bo potrebno vzpostaviti čim boljšo koordinacijo dela. Te dni so se dogajale zadnje konstitutivne seje odborov izpostav območne enote zbornice, ki so v primeru ptujske izpostave v Ptuju, Ormožu, Lenartu in Slovenski Bistrici. Iz omenjenih odborov bodo prihajale pobude na območno enoto v Ptuju, od tu pa prek delagatov v svet Kmetij-
sko - gozdarske zbornice v Ljubljani.
"Strokovno bomo funkcionirali tako kot doslej," poudarja vodja Območne enote Ptuj. Znotraj Kmetijsko-gozdarskga zavoda v Ptuju bodo delovale služba za kontrolo proizvodnosti in selekcijo domačih živali, služba kmetijskega svetovanja, na novo bo pa vzpostavljena gozdarska služba, kar bo usresni-čeno do konca letošnjega leta. V sestavi Kmetijsko-gozdarskerga zavoda Ptuj bo še osemenjevalni center plemenskih bikov in merjascev.
Lahko trdimo, da se za kmetovalce, člane Kmetijsko - gozdarske zbornice, uporabnike strokovnih storitev sedanjega Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, ne bo
Letošnji dobitniki priznanj Civilne zaščite Slovenije: od leve Marjan Irgl, Jožef Kekec, Anton Leskovar, Anica Serdinšek in Janez Belšak. Foto: M. Ozmec
POLENSAK / USPEŠNO TURISTIČNO DRUŠTVO
Tradicijo želijo prenašati na mlade
Turistično društvo na Polenšaku, ki ga vodi Jože Munda, ima že več-desetletno tradicijo. V nedeljo popoldne so se sestali na letnem občnem zboru. Se posebej so bili veseli osmih novih članov, ki so jih sprejeli v društvo, in tako jih je sedaj 140.
V zadnjih letih so veliko prostovoljnega dela in društvenega denarja vlagali za ureditev turističnega doma; zadnji večji pridobitvi sta centralno ogrevanje in fasada. Turistični dom, ki ima tudi namensko kuhinjo, prebivalci uporabljajo za gostije in druga srečanja.
Clani so pregledali dejavnost društva v prejšnjem letu in ugotovili, da so bili uspešni. Letos želijo še več aktivnosti na sejmih, da bi tako promovirali svoj kraj in prireditev Praznik žetve ter razstavo kruha in pogač. Še posebej si v društvu prizadevajo, da bi se tudi mlade članice naučile peke kruha in žetve pšenice s srpi.
Zupan Franc Segula je pohvalil člane turističnega društva, saj s svojim delom pripomorejo k urejenosti in k boljši prepoznavnosti njihovih krajev.
MS
mu, kar danes v sodobni Evropi in Evropski uniji razumejo in dojemajo kot desnosredinsko moderno krščansko politično opcijo. To je daleč od desnega. Gre preprosto za drugačen gospodarski program, gre za neke družbene vrednote. Sam razumem demokracijo in več-strankarstvo kot možnost in priložnost, da je desna opcija nekaj časa v opoziciji, nekaj časa pa na oblasti. S temi menjavami je družba enkrat naravnana gospodarno, ko pa pride do točke, ko se tako naravnana družba preveč oddalji od socialnih pridobitev, mora dobiti prednost socialna, bolj potrošno naravnana komponenta."
Seveda se bodo mnogi še kar nekaj časa ukvarjali predvsem z vlogo in napakami dosedanjih voditeljev SLS+SKD. Slabo bilo, če bi se denimo SLS spominjali samo po polomu na zadnjih volitvah ali če bi ta polom pripisovali zgolj nekaterim Zagožnovim potezam in predvolilnem razkolu znotraj stranke. Zelo usodne za neuspeh so bile tudi premnoge afere, v katerih se je kot akter neposredno ali posredno pojavljal Marjan Podobnik, ki je svoj in strankin politični vzpon pred leti utemeljil predvsem s propagiranjem "poštene" politike, politike tistih rok. To je bilo preveč očitno neskladje ... Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je bila SLS stranka, ki je - za razliko od večine drugih velikih strank -zelo dolgo potrpežljivo vztrajala
na opozicijski poziciji. Prav tako je SLS v vseh zadnjih letih veljala za najbolj zmerno stranko na desni politični sceni. Zavestno se je izogibala različnim skrajno-stnim ocenam o NOB in sploh preteklosti. Pred nekaj meseci pa je SKD+SLS z opredelitvijo proti večinskemu volilnemu sistemu odločilno presekala nekajmesečno politično napetost in nestabilnost v Sloveniji.
VELIKA VEČINA ZA BUTA
Delo je konec kongresa SLS+SKD pospremilo s komentarjem, v katerem ugotavlja, da je novi predsednik But videti kot človek, ki je sposoben stranko postopoma "urbanizirati". Delo opozarja, da je Franci But "tip menedžerja, in tako je pričakovati, da bo stranko moderniziral, za začetek vsaj operativno, ker ni videti, da bi imel velike ideološke ali retorične ambicije. Dobil je prepričljivo večinsko podporo in to je dobro za stranko, ki bo odslej lahko bolj samozavestno sodelovala v Drnovškovi vladni koaliciji, na drugi strani pa se bo lahko tudi mnogo bolj jasno profilirala pred konglomeratom volivcev tako imenovanega pomladnega bloka. Z drugimi besedami: But mora stranko pravzaprav znova postaviti na noge ... Če se bo SLS uspelo naposled konsolidirati, bo dobro za vse ... In če je bila zadnja sobota res pomemben datum
Slavko Janžekovič, dr. veterinarske medicine, vodja ptujske Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
nič bistveno spremenilo. Tudi na kadrovskem področju ne bo večjih sprememb, saj bodo strokovnjaki z raznih področij svojo dejavnost prenesli v okrilje Kmetijsko-gozdarskega zavoda in poskušali prenos znanja na uporabnike še poglobiti. Za naslednja obdobja pa je v zraku nekaj idej in načrtov, ki bi strokovno plat delovanja novega zavoda obogatili z uvedbo dodatnih specialističnih dejavnosti. Tako bi bilo smotrno imeti specialiste za vinogradništvo, sadjarstvo, vrtninarstvo. Dogodki naslednjega obdobja bodo seveda pokazali, ali so ti načrti realni in bo mogoče sedanje dejavnosti razširiti in kadrovsko okrepiti. Regijska pristojnost novega zavoda bo enaka sedanji, tudi sodelovanje z ostalimi zavodi v Sloveniji. Že sedaj je dobro strokovno sodelovanje vzpostavljeno s Kmetijskih zavodom Maribor, s katerim poteka bogata izmenjava strokovnega dela.
J. Bračič
za ljudsko stranko, bi utegnila biti pomembna tudi za slovensko notranjepolitično prizorišče v celoti ..."
Večer ugotavlja, da pohod Francija Buta na vrh združene poraženke volitev ni bil lahek. "Prvič je poskusil lani, ko sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle združila stranki, s čimer je tik pred volitvami nastala najmočnejša politična skupina v parlamentu ... Če bi bil lani za predsednika združene stranke izvoljen But, se verjetno ne bi razpletlo drugače kot z Zagož-nem in Buta bi kot poraženca volitev odneslo na smetišče zgodovine. Kar pa mu 'nemogoče' lani ni uspelo, ga v teh dneh v ljudski stranki skoraj ni bilo mogoče ustaviti. Kar so mu 'Podobnikovi' onemogočili lani, ni bilo mogoče ponoviti ... But je z velikansko večino postal predsednik stranke, ki je po številu poslancev šibkejša kot kdaj prej v zadnjem desetletju ... Kaj zamenjava na vrhu, ki je bila logi-ča in pričakovana, pomeni, še ni mogoče dokončno oceniti. Gotovo pa nekaj novega in s tem izziv za SLS + SKD, za vse druge stranke in za javnost. Koliko novi šef res šteje, pa bo pokazal rezultat naslednjih volitev, ko bodo že vsi volivci odločali, ali bo But poraženec ali za prihodnost države pomemben politik."
Jak Koprive
DUPLEK / SEJA SVETA V NOVI DVORANI
Svetniki sprejeli proraiun
Svetniki občine Duplek so zadnjo sejo imeli v novi sejni sobi v zgradbi občine, ki so jo že nekaj časa obnavljali. "Glonarjeva dvorana", kakor se prostor imenuje, bo zagotovo olajšala delo svetnikom in upravi, saj so dosedanje seje zaradi pomanjkanja ustreznega prostora morali imeti v neprimernih prostorih. Ob tej priložnosti je župan na kratko predstavil življenje slavista dr. Joža Glonarja, po katerem je novi prostor dobil ime. Občina si prizadeva pridobiti dovoljenje, da bi v tem novem prostoru lahko poročali.
Na seji so svetniki kar nekaj časa obravnavali proračun za leto 2001, ki so ga obravnavali v drugem branju. Predvsem so ponovno proučevali {tevilne pripombe na prvotni prora~un, ki so jih dali politi~ne stranke, svetniki in župan. Po natančnem premisleku so sprejeli proračun v višini 786.071.820,00 SIT.
Občino Duplek je dobila sejno sobo
Sočasno so obravnavali še načrt razvojnih programov občine Duplek za obdobje 2001-04 in investicijsko dokumentacijo za projekt sekundarne kanalizacije v naselju Sp. Duplek. Vse omenjene dokumente je občinski svet potrdil.
Potrdili so tudi spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta, ki se nanašajo na način odločanja; občinski svet se bo odločal z večino glasov navzočih članov.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet obravnaval tudi nekaj kadrovskih sprememb. Odločil se je tudi, da se za gradnjo pošte proda del zemljišča na Vurberku, s čimer bi storitve pošte približali ne samo Vurberžanom, temveč tudi drugim naseljem v tem okolišu, hkrati pa bi bil to eden izmed korakov k oživitvi kraja. Ob koncu so svetniki dali številna vprašanja in pobude.
MS
PTUJ / KONGRES MLADEGA FORUMA ZLSD
'"Ptujska oblast ni naredila niil"
V soboto, 17. februarja, je potekal 2. kongres Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Ptuj. Na njem so poleg sprejetja statuta, ki ga je predlagal predsednik MF Ptuj Jernej Neubauer, potekale tudi volitve za novega predsednika in za izvrševalce drugih pomembnih funkcij ter predstavitev programa za leto 2001.
Kandidat za predsednika Jernej Neubauer je med drugim dejal: "Ptuj je mesto, ki ima odlične možnosti za razvoj turizma, vendar dosedanja oblast ni v tej smeri že šest let čisto nič naredila. Kdor je volil Miroslava Lucija, je naredil škodo sam sebi. Mladi forum bi rad ptujski mladini nudil boljše življenje in s tem tudi prostore, kamor bi lahko mladi zahajali, da bi se izognili pijančevanju in drugim podobnim stvarem, ki se dogajajo v parku in po ulicah. Če pogledamo, kaj je dosedanja oblast naredila za mlade, lahko ugotovimo, da bi katerikoli župan naredil več kot dosedanji. S tem, da bi Ptuj začel nekaj delati v smeri turizma in mladinske kulture, bi se odprla nova delovna mesta tako za mlade kot za starejše."
Jernej Neubauer je dobil vse glasove prisotnih. Poleg njega
pa so izvolili še Džanija Tahiro-viča za podpredsednika, Sandro Jankovič za podpredsednico, Tamaro Jankovič za mednarodno sekretarko, Miha Čučka za tajnika, Petra Frasa za koordinatorja za regije, Dejana Levaniča za organizacijskega sekretarja, Aleša Strafela za koordinatorja za informiranje, Mitja Lešnika za koordinatorja za zabavo, funkcijo za stike z javnostjo pa je prevzela Mirjana Nenad. Vsi so dobili 100 odstotkov glasov.
Poleg volitev so predstavili tudi akcije, ki jih mislijo izvajati v naslednjem letu. To bodo: prireditve za dan žena in mater, koncert za prvi maj ali pa za dan mladih, tri okrogle mize (o varnostni problematiki, pravicah homoseksualcev in o legalizaciji ali prepovedi prostitucije), ob dnevu Zemlje bodo v sodelovanju z osnovnimi in sre-
PTUJ / MLADA PLESALCA USPESNA V KANADI
Zmaga v standardnih plesih
Ptujsko-mariborski plesni par Jernej Brenholc in Daniela Pekic, ki deluje v PK Pingi v Mariboru, se vrača iz Kanade (o njunem odhodu smo poročali v prejšnji številki Tednika) ovenčan z novimi uspehi.
Na plesni tekmi, na kateri je na povabilo sodelovalo šest plesnih parov iz Evrope in šest iz preostalega sveta, sta se več kot odlično odrezala. V konkurenci starejših mladincev do 21 let sta v standardnih plesih osvojila prvo mesto, drugo pa med člani v isti kategoriji. Uspešna pa sta bila tudi v konkurenci latinskoameriških plesov.
Najnovejši uspeh mladega para je nov dokaz, da sta na dobri poti, in če bosta tako nadaljevala, bosta zanesljivo že v kratkem mešala štrene najboljšim "odraslim" plesalcem doma in v tujini.
MG
Jernej Neubauer, stori in novi predsednik Mladega foruma
dnjimi šolami izvedli čistilno akcijo okrog ptujskega jezera, v Orešju in v gozdovih, če pa dobijo podporo ministrstva za kulturo, bodo pripravili tudi dva literarna večera.
Poleg približno 70 članov (MF Ptuj jih ima 140) so se kongresa udeležili tudi gostje iz drugih Mladih forumov: iz Vidma je prišel Bojan Kurež, iz Trnovske vasi Miro Čeh (in se zahvalil za podporo, ki so mu jo člani izkazali na volitvah), iz Zagorja pa je prišel Aleš Zaletel, ki mu je v treh mesecih uspelo zbrati sto članov.
MF ZLSD se je odločil tudi za projekt Rdeča pest. To je interno glasilo za člane, kjer lahko dobijo razne informacije. Glasilo bodo prodajali po 200 tolarjev, izkupiček pa bo šel za prebivalce Loga pod Mangartom. Za solidarne prispevke bodo predsedniki MF prispevali vsak po 1000 sit. Tako naj bi se nabralo okrog 660.000 tolarjev pomoči. Pozivajo tudi vse druge politične organizacije, naj si omislijo podobno organizacijo solidarnosti za Log pod Mangartom.
2. kongres je MF zaključil z zabavo, na kateri je bila udeležba številčnejša kot na kongresu in se je zavlekla pozno v noč.
Ozren Blanuša
PTUJ / PGD ZELEZNICAR PRAZNUJE 50-LETNICO
Z<a požarno varnost železniških delavnic
V dvorani Železniških delavnic na Ptuju so se prejšnji petek, 2. marca, sestali na jubilejnem 50. občnem zboru člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Železničar Ptuj, enega najstarejših industrijskih gasilskih društev na našem območju. Posebej toplo so pozdravili dva še živeča ustanovna člana Janeza Rogina in Franca Cafuta.
O aktivnostih v minulem obdobju sta govorila dosedanji predsednik društva Janez Cucek ter poveljnik Danilo Forštnerič in med drugim povedala, da je bilo gasilstvo v teh delavnicah organizirano že leta 1936; še danes hranijo prvo motorno brizgalno. Največji požar jih je prizadel leta 1977, ko je pogorela cela hala, drugi največji požar pa so doživeli leta 1983, ko je zgorela kompresorska postaja.
V imenu poveljstva Gasilske zveze mestne občine Ptuj je gasilcem železničarjem čestital poveljnik Branko Lah ter se jim zahvalil za uspešno sodelovanje. V imenu veteranov PGD Železničar je na dobre in slabe čase obujal spomine Anton Valentin, ob jubileju pa so jim čestitali še predstavniki sodelujočih gasilskih društev in organizacij.
Društvo, v katerem trenutno deluje 43 članov, je za novega
predsednika soglasno izvolilo Janeza Vidoviča, za blagajničarko pa Dragico Trafela in sklenilo, da bo še naprej posvečalo glavno skrb ohranjanju požarne varnosti v proizvodnih in upravnih
prostorih ptujskih železniških delavnic.
Za dolgoletno aktivno delo v gasilstvu so se s priznanjem oddolžili Robertu Krajncu, dosedanjemu predsedniku Janezu Cučku ter ob odhodu v pokoj še Vinku Duhu; ob koncu pa so v svoje vrste sprejeli tri nove člane: Dragico Trafela, Janka Kosa in Ivana Rajšpa.
M. Ozmec
Gostom in gasilskim sotovarišem je aktivnosti v minulem od-bodbju predstavil dosedanji predsednik PGD Železničar Janez Cuček. Foto: M. Ozmec
OD TOD IN TAM
MAJ[PERK / Svetniki o proraiunu
Na 16. redni seji so se v torek, 6. marca, sestali svetniki občine Majšperk. Po uvodnem delu so sprejeli vsebino pravilnika o denarni pomoči za novorojence, strinjali so se s povišanjem cen vrtca Majšperk, povišanjem najemnin za poslovne prostore, povišanjem najemnim in taks za pokopališča ter s povišanjem cene vode za vodovod Stoperce. V prvi obravnavi so se strinjali s predlogom občinskega proračuna za letošnje leto, ki predvideva dobrih 568 milijonov prihodkov. Sklepali so tudi o spremembah odloka o komunalni taksi za investicije, ki zagotavljajo oskrbo prebivalcev s pitno vodo, o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, o kriterijih za določanje dežurnih prodajaln, o povišanju cen odvoza smeti ter o delitveni bilanci prejšnje občine Videm.
-OM
MARKOVCI / Ustanavljajo stranko Nova Slovenija
Simpatizerji stranke Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke se bodo na povabilo osemčlanskega iniciativnega odbora z območja Marko-vcev zbrali v petek, 9. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Stojncih na ustanovnem zboru občinskega odbora stranke Nova Slovenja Markovci. Organizatorji obljubljajo, da se bosta
zbora udeležila tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk ter poslanec državnega zbora Alojz Sok, za glasbeni utrinek pa bo poskrbela vokalna skupina KOR.
PTUJ / Mladi forum ob dnevu žensk
Ob dnevu žensk bodo predstavnicam nežnejšega spola po svoje voščili člani Mladega foruma iz Ptuja. S spoštovanjem in dobrimi željami želijo dokazati, da si vsak delovni dan za svoj trud zaslužijo najmanj pozornost v obliki cveta. Zato bodo danes, na dan žena, v centru Ptuja pred Mercatorjevo blagovnico podarjali cvetove vsem mimoidočim ženskam in jim tako poskušali olepšati praznik. Včasih je dovolj zgolj cvet, saj izraža nežnost, lepoto in prijaznost.
-OM
KIDRIČEVO / Proslavili bodo dan žena
V društvu žensk v Kidričevem bodo ob 8. marcu pripravili v petek, 9. marca, ob 18. uri v dvorani restavracije PAN v Kidričevem prireditev, s katero bodo proslavili mednarodni praznik žensk. Ženam, materam in dekletom bodo večer olepšali člani moškega pevskega zbora Talum, najmlajši iz kidričevskega vrtca, ljudske pevke Društva invalidov Kidričevo, učenci kidričevske šole, Pevke druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo, kantavtor Vito Mlinarič ter rock'n roll skupina Plima iz Kidričevega.
-OM
PTUJ / LITERARNI VECER DAVIDA BEDRACA V KOLNKISTI
Z besedami iešeš iloveka
•••
David Bedrač se je širši javnosti predstavil s številnimi literarnimi večeri in svojim prvencem Neskončnost. V zadnjih dveh letih pa se je posvečal predvsem erotični poeziji in rezultat njegovega dela je sklop pesmi Poezija pomolov.
Pesmi iz tega sklopa je David objavil v več literarnih revijah. Sodeloval je tudi pri mnogih projektih, dobil nagrado Litere in bil izbran na 27. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije med najboljše. Vodil je literarne delavnice in prireditev Literarni taksi, zdaj pa je postal tudi urednik za leposlovje nove mariborske študentske založbe Litera.
O njegovih različnih vlogah v kulturi, o tem, kako je pisal v poljskem taborišču Auschwitz, o erotični poeziji in poeziji nasploh bo spregovoril na literarnem večeru v Kolnkišti, ki ga organizira Klub ptujskih študentov, v četrtek 15. marca, ob 20.30 uri. Program bo povezovala Jana Skaza.
Barbara Potnik
DNEVI ZDRAVJA V EUROPARKU
V mariborskem Europar-ku bodo od 5. do 17. marca 2001 potekali Dnevi zdravja in wellnessa. Obiskovalci bodo lahko spoznali delovanje Dru{tva za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnice Maribor, pokusili izdelke z oznako varovalnega živila, se seznanili s proizvodi na ekološki tržnici in s ponudbo medi-cinsko-rekreacijskega centra Fontana ter izvedeli vec o programih fitnes centra Megafit in telovadnih vajah Društva za šport in rekreacijo Železničar. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem bodo pripravljali okusne obroke zdrave prehrane, ki jih bo mogoče tudi poku-siti.
PTUJ / ČEBELARJI BODO LETO 2000 DOLGO POMNILI
Kmalu blagovna znamka "Slovenski med"
V Zvezi čebelarskih društev Ptuj, kjer je povezanih 134 čebelarjev iz ~ebelarskih dru{tev Dornava, Gori{nica, Mar-kovci, Majšperk, TUrnišče, Ptuj in letos še Zavrč, imajo registriranih 5.259 čebeljih družin. Kot je na občnem zboru v dvorani Gastro v petek, 23. februarja, povedal predsednik zveze Ivan Vojsk, je bilo minulo leto za čebelarje zelo ugodno, saj je medilo kot že dolgo ne. Letos jih skrbita čebelja kuga in varoza, pripravljajo se na kolektivno blagovno znamko Slovenski med in na čebelarske izzive Evropske unije.
Dobro medenje v lanskem letu je po besedah Ivana Vojska sicer povzročilo nekaj težav pri trženju čebeljih izdelkov predvsem zaradi nizkih cen, strožjih sanitarnih predpisov ter neprepoz-navnosti domačega, kvalitetnega čebeljega izdelka. Prav zaradi tega si po besedah podpredsednika Zveze čebelarskih društev Slovenije Vlada Pusnika veliko obetajo od kolektivne blagovne znamke "SLOVENSKI MED", ki je že izdelana in bo sledljiva, ker bo porabnik imel na voljo tudi informacijo o pridelovalcu in načinu pridelave medu. Za kvaliteto medu in čebeljih izdelkov bo po Sloveniji skrbelo 60 preglednikov in čebelarskih mojstrov, ki so usposobljeni posebej za te namene. Sicer pa smo lahko slišali, da so bila lani spre-
jeta nova pravila Zveze čebelarskih društev in obsežna študija o strategiji slovenskega čebelarstva, ki jo je pripravljalo 200 stro-
Predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Ivan Vojsk. Foto: M. Ozmec
kovnjakov. Slovenski čebelarji se temeljito pripravljajo na svetovni kongres čebelarstva APIMONDIA, ki bo leta 2003 v Sloveniji, na njem pa bo sodelovalo več kot 6000 udeležencev in okoli 1500 strokovnjakov s področja čebelarstva iz vsega sveta. Tudi zaradi tega so pospešili projekt izgradnje čebelarskega centra v Lukovici.
Na nova žarišča hude čebelje gnilobe v Bukovcih, na že znano v Zavrču, na zaščito pred varozo in na nekatere druge aktualnosti je opozorila veterinarka Vida Lesnik, dr. vet. med., specialistka za varstvo čebel z mariborskega zavoda. Sicer pa je dodala, da je za informacije v zvezi s čebelarstvom dosegljiva na Zavodu v Mariboru vsak ponedeljek od 7. do 9. ure ali po telefonu 041-645-792.
Nova kolektivna blagovna znamka Slovenski med
Čebelarski mojster Franc Panker iz Murske Sobote je med drugim poudaril, da slovenska čebelarska stroka zaostaja za evropsko, da imamo premajhno skrb za bio čebelarjenje ter da slovenska država posveča med vsemi evropskimi čebelarstvu daleč najmanj sredstev in skrbi. Zato brez resnejše pomoči države ni pričakovati boljšega stanja v čebelarstvu.
Lanske in letošnje aktivnosti Zveze čebelarskih društev je podrobneje predstavil tajnik zveze Sre~ko Rupnik, ob koncu pa so dvema zaslužnima čebelarjema, Lovru Cebeku in Ivanu Vi-dovi~u iz čebelarskega društva Turnišče, izročili odličja Antona Janše.
Tekst in foto:
M. Ozmec
PTUJ / STO LET MARIJE RIBIČ
S pesmijo v drugo stoletje
V Marijinem domu na Ptuju, ki nudi varno zavetje dvanajstim ženskam in enemu moškemu, jesen življenja preživlja tudi Marija Ribič, rojena v Mali vasi (občina Gorišnica), ki je 26. januarja letos praznovala stoti rojstni dan. Njena želja, da bi starost preživljala v bližini cerkve, ker globoko spoštuje verska načela, se ji je uresničila.
Rodila se je v družini z desetimi otroki, ki sta jih nadvse dobra oče in mati vzgojila v dobre delavce, poštene in ponosne ljudi. Čeprav je na kmetiji trdo delala, ji nobeno delo ni bilo težko.
Tudi jahala je, je zaupala ptujskemu županu Miroslavu Luciju, ko jo je prejšnji četrtek obiskal s predstavniki mestne četrti Center Jožetom Maučcem, Lidijo Petrovič, Borisom Krajncem in
Eriko Safranko, da bi ji v imenu vseh občanov mestne občine Ptuj zaželel če veliko srečnih in zdravih let pod streho Marijinega doma, ki deluje pod skrbno roko Marije Vaupotič. Jubilantka se ni nikoli poročila, vso ljubezen in skrb je posvetila nečakinji Lizi, ki ji je kmalu po rojstvu umrla mama. Marija je pri stotih še zelo čila in hudomušna, pesmi ji kar silijo na plan. Tudi ptujskemu županu s spremstvom jih je nekaj zapela. Največ pesmi jo
je naučil oče. Če svet gledaš skozi pesem, je tudi življenje lahko veliko lažje, je prepričana Marija. Ob pesmi si dan krajša s kuho, čitanjem, po naročilu pa dela tudi rožne vence. Pri ljudeh Marija najbolj ceni poštenje in odkritost, tega pa je v Marijinem domu, v katerem biva že od leta 1984, veliko.
Čestitkam ob stotem rojstnem dnevu Marije Ribič se pridružuje tudi uredništvo Tednika.
MG
Nagradno vprašanje
Pustne prireditve na Ptujskem so se uspešno iztekle. Čez dober mesec in pol pa bodo na Ptuju organizirali že 12. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki je druga najvec-ja prireditev javnega pomena v mestni obcini Ptuj in pregledna državna razstava za najboljše izdelke slovenskih kmetij. Tudi letos bo potekala v minoritskem samostanu.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejel Franc Rajšp iz Destrni-ka 55, 2253 Destrnik. Pravilno je zapisal, da je bil gost pri Alojzu Kraigherju pri Sv. Trojici slovenski dramatik in pisatelj Ivan Cankar. Čestitamo!
Tudi z današnjim vprašanjem ostajamo na vinski turistični cesti (VTC) 13. Cerkvenjak je razloženo naselje na slemenu s kopastim vrhom (340 m), kjer stojita daleč vidna cerkev sv. Antona in staro šolsko poslopje. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred letom 1399, ko se omenja vas, ki je po njej dobila ime Cerkvenjak. Cerkev je sezidana v poznogotskem slogu in kasneje večkrat prezidana. Vse dozidave so bile izvedene v baročnem slogu. Odlikuje jo ubrana notranjščina in bogata oprava, ki obsega tri oltarje. Od cerkvene opreme je vredno omeniti sliko na glavnem oltarju, delo slikarja Jakoba Brolle. Od zanimivosti kraja je potrebno omeniti še kapelo Janeza Nepomuka s konca 17. ali začetka 18. stoletja. V bližnjih Coge-tincih pa je ohranjeno stebrasto znamenje, na katerem je letnica 1529.
Patron cerkve sv. Anton je

tunsticno
med ljudmi spoštovan kot prip-rošnjik proti mnogim boleznim, ki pestijo domače živali, med drugim tudi proti kužnim boleznim govedi. Sv. Anton pa je še najbolj poznan kot zavetnik domačih živali, katerih meso je v času strahu pred govejo blaz-
Cerkev sv. Antona v Cerkven-jaku. Foto: Črtomir Goznik
nostjo pogosteje na naših jedilnikih in po katerih vprašujemo v današnjem nagradnem vprašanju. Vprašujemo, zavetnik katerih domačih živali je sv. Anton. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 16. marca. Nagrada za pravilen odgovor je nedeljsko kosilo za štiri osebe v priznanem gostišču Pri Antonu, ki se ponaša s kvalitetno kulinarično in vinsko ponudbo ter s številnimi prireditvami. V kratkem bodo ponudbo še razširili s prenočišči visoke kategorije. Gostišče Pri Antonu je eden najbolj znanih turističnih ponudnikov na VTC 13.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Zavetnik katerih domačih živali je sv. Anton?_
Ime in priimek:_
Naslov:
Svojo sovaščanko je v Marijinem domu na Ptuju obiskal tudi gorišniški župan Slavko Visenjak in ji zaželel še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let. Foto: Laura, Gorišnica
Stoletnica Marija Ribič in ptujski župan Miroslav Luci sta hitro našla skupni jezik, še posebej pri pogačah oziroma gibanici, le njuna recepta sta se malo razlikovala. Foto: Črtomir Goznik
SPODNJI VELOVLEK / 90 LET MARIJE BEZJAK
življenje v tišini in delu
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica so v soboto, 11. februarja, obiskali svojo dolgoletno članico Marijo Bezjak v Spodnjem Velovleku 4, ko je praznovala 90. rojstni dan. Razveselili so jo s šopkom cvetja in priložnostnim darilom v imenu vseh članov društva. Njen jubilej so s svojim obiskom in darilom počastili tudi predstavniki gasilskega društva Spodnji Velovlek.
Marija se je rodila 14. februarja leta 1911 kot najstarejša med štirimi hčerkami očeta Mirka in matere Terezije Bezjak v Spodnjem Velovleku 4. Bila je zdrav in vesel otrok. V petem letu življenja jo je prizadela težka bolezen, tako da je za vedno ostala
Marija Bezjak s svojimi gosti na dan praznovanja. Foto: Langerholc
gluhonema. Vrata v šolo in izobrazbo so se ji za vedno zaprla. Ostala je doma na majhni kmetiji in tako kot drugi obdelovala zemljo. Leta so minevala in dve sestri sta se omožili in odšli od doma. Marija kot najstarejša in sestra Neža, najmlajša, ki je letos praznovala 8l. obletnico rojstva, pa sta za vedno ostali na domačiji. Skupaj sta skrbno skrbeli za bolnega očeta in bolno mater. Po smrti staršev je sestra Neža prevzela kmetijo in skupaj s sestro Marijo sta obdelovali zemljo. Na pomoč je prišel Bojan Kolarič, ki jima prihaja vsakodnevno pomagat pri delu, skrbi pa tudi za vzdrževanje opreme za obdelovanje zemlje.
Marija je čila in zdrava. Po očetu prejema pokojnino. Skupaj s sestro Nežo živita življenje, ki izžareva toplino, medsebojno pomoč, razumevanje in spoštovanje. V njunih srcih je veliko lepega, kar osrečuje in potrjuje, da je tudi življenje v tišini lepo, če so ob človeku takšni ljudje, kot je sestra Neža, dobri sosedje in plemeniti ljudje.
Feliks Bagar
8. -14. marec 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 8. marec
slovenija 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.05	Male sive celice, kviz
9.55	Zgodbe iz školjke
10.30	Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija
11.20	Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev
11.50	Čari začimb: Krompirjeva juha z jurčki
12.20	Svetovni izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.40	Večerni gost: E. Johnson Debeljak #
14.30	Zoom #
16.00	Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
16.30	Poročila #
16.45	Pustolovščine pod vrbami, risanka
16.55	Volkovi, čarovnice in velikani, 13/13
17.05	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45	Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 10/16
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi
22.50	(Ne)znani oder
23.20	Bolezni našega časa: Sladkorna bolezen
23.50	Novi raziskovalci, ponovitev
slovenija 2
8.00	SImpsonovI, nanizanka
8.20	VIdeospotnIce, ponovitev
8.55	Vremenska panorama
9.20	Are: Finale, superveleslalom (m), prenos
10.15	Nash Bridges, nanizanka
11.00	Grace na udaru, nanizanka
11.20	Frasier, nanizanka
11.45	TVprodaja
12.20	Are: Finale, superveleslalom (ž), prenos
13.15	TVprodaja
13.45	Vremenska panorama
14.20	Svet poro~a, ponovitev
14.50	Babettina gostija, dansko-francoski film
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 15. epizoda
17.00	Čez rob, ameriška nanizanka, 1/7
18.00	Alma, monodrama s polono vetrih
19.00	Tujci v mestu, dokumentarna oddaja
19.30	Videospotnice
20.25	Suproliga v košarki: Pau Orthez : Krka Telekom, prenos
22.15	Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 9/13
23.00	Jabolko, iransko francoski film
0.25	Veter z vzhoda, francoski film
2.15	Simpsonovi, ponovitev
2.35	Videospotnice, ponovitev
pop tv
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Ve~na ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Ve~na ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Romance Danielle Steel: Palomino, ameriški film
21.45	Urgenca, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Miza za pet, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina
13.45	Mladoporo~enci, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristi~na nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Košarka: Evroliga, prenos
22.15	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.45	Seinfeld, humoristi~na nanizanka
23.15	Nori Hong Kong, ameriški film
trojka
8.00	Iz domače skrinje, ponovitev
10.00	Evropski golf turnirji, ponovitev
10.30	TVprodaja, Videostrani, TVprodaja
14.30	Poslovne informacije
15.00	Iz domače skrinje, ponovitev
16.30	Motor show report
17.00	Jukebox, kontaktna oddaja
18.30	Avto šou
19.00	Razvoj avtomobilizma
19.30	Poslovne informacije
20.00	Sijaj, kontaktna oddaja
21.00	Reporter X
21.30	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.00	Poslovne informacije
23.30	Jukebox, ponovitev
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročilo. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldansko poročilo. 12.35 Večna ljubezen, serija (134/135). 13.20 Stičišča svetovnih kultur: Gruzija (8/12). 14.05 Sličica. 14.10 Poročilo. 14.15 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Informativno-politični program. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (106/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.55 Pink Panther in sinovi, risana serija. (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Vzgoja deklet na Češkem, češki film. 22.10 Pol ure kulture. 22.40 Vizum. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Dokumentarna oddaja. 0.30 Policija, serija (159/300). 0.55 Reševalna služba VII., serija (1/22). 1.40 Na zdravje, humoristična serija (21/53). 2.05 Invisible Man, serija (1/23). 4.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.20 Hit depo. 6.20 Pink Panther in sinovi, risana serija (2/13).
htv 2
10.00 Spomini na domovinsko vojno: Rdeči fičo, dokumentarna oddaja. 10.30 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (6/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (18/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Montrealska policija, serija (1/8). 14.00 Glasbeni mesečnik. 15.00 O znanosti z razlogom. 16.10 Večna ljubezen, serija (134/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Na zdravje, humor. serija (21/53). 19.30 Policija, serija (158/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Reševalna služba VII., serija (1/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.35 Invisible Man, serija (1/23). 0.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
9.25 Are: Svetovni smučarski pokal - superveleslalom (M), prenos. 12.25 Are: Svetovni smučarski pokal - superveleslalom (Ž), pr. 17.00 Vera Cruz, ameriški film. 18.30 Evrogol. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Eleanor Roosevelt - A Good Woman From New York, dokumentarni film. 21.00 Dokumentarni film. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program.
avstrija 1
6.15 Otroški program. 8.00 Nick Freno, serija. 8.25 Princ z BelA-ira, serija. 8.45 Smučanje, superveleslalom (m), prenos iz Aareja. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.45 MA 2412. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljivi, krimi serija. 22.05 Nova, ženska s kalibrom, serija (Doris Schretzmayer). 23.00 De Luca, serija. 23.30 Umetnine. 1.45 Producenti, komedija, 1967 (Zero Mostel). 3.10 Prekleti z otokov, drama, 1951.
avstrija 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1228). 10.15 Mož ne odneha, triler, 1999. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. AlpežDo-navažJadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1229). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: SudanžNubijske karavane, dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: SudanžNubijske karavane, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klub močnih žensk, serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie. 22.15 Alphateam - reševalci življenj v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Nastajanje -novo v filmskih studijih. 1.45 Kviz, pon.
rtl
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL Shop. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Alarm za Cobro 11, akcij. serija, 1998. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljivi, krim. serija, 2001. 22.15 Straža, serija. 23.15 C-16: specialna enota FBI, krim. serija, 1997. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Oliver Geissen Show.
rtl 2
5.15 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princ z BelAira, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.10 Klub. 23.15 Uničevalec, akcijski film, 1995 (Nicole Eggert, r: Robert Kurtzmann). 0.55 Veliki brat, kviz. 2.55 Uničevalec, pon akcijskega filma.
pro 7
6.50 Bulevarski magazin, pon. 7.25 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.45 Jesse, pon. 9.15 Maybe Baby, drama, 1987. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Pri Addamsovih 2, črna komedija, 1993 (Anjelica Huston, r: Barry Sonnefeld). 22.15 TV total. 23.15 Trigger Happy TV. 23.45 Pa me ustreli. 0.10 Inšpektor Fowler. 0.40 Policijska parada, pon. 1.05 TV total, pon. 1.55 Trigger Happy TV, pon.
Petek, 9. marec
slovenija 1
8.00	Odmevi
8.30	Duhovni utrip
8.50	Risanka
8.55	Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka, 3/13
9.10	Pustolovščine pod vrbami, risanka
9.20	Volkovi, čarovnice in velikani
9.30	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.00	Škrat Sanjavec, plesna slikanica
10.35	Novi raziskovalci, dokumentarna serija
11.30	AlpeDonavaJadran: Podobe iz srednje Evrope
12.00	Neznani vojak, drama
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.40	Prvi in drugi
14.00	Bolezni našega časa: Sladkorna bolezen
14.30	Osmi dan
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 15/26
17.05	Pravljičar, nanizanka, 5/9
17.45	Humanistika
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, nadaljevanka, 7. del
20.55	Deteljica
21.05	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi
22.45	Gledališče Rok - Claudio Cinelli
22.50	Polnočni klub
0.00	Zoofobija: Ornitofobija - strah pred ptiči
0.05	Sestra Spanca, ponovovitev filma
slovenija 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	Vremenska panorama
10.00	čez rob, ameriška nanizanka, 1/7
10.45	Suproliga v košarki: Pau Orthez : Krka Telekom, posnetek
12.10	TVprodaja
12.40	Vremenska panorama
13.00	Fotografija čudeža, angleški film
14.40	črni narcis, angleški film
16.25	Lizbona: SP v atletiki v dvorani, prenos
19.30	Videospotnice
20.05	Svet mamil, norveška dokumentarna serija, 1/2
20.55	Grof Monte Cristo, nadaljevanka, 6/8
21.45	Prevara, ameriški film
23.25	Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 8/10
0.20	Big Band RTV Slovenija
1.10	South park, ponovitev
1.30	Simpsonovi, ponovitev
1.55	Videospotnice, ponovitev
pop tv
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Špiclji, nanizanka
21.00	Hudson Hawk, ameriški film
22.50	Zlata krila, nanizanka
23.40	Milenium, nanizanka
0.30	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Miza za pet, zadnji del nanizanke
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace (II.), 1. del humoristične nanizanke
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Sam doma 2, ameriški film
22.00	Felicity, nanizanka
23.00	Trije, akcijska nanizanka
0.00	Policisti, nanizanka
0.30	Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
8.00	Iz domače skrinje, ponovitev
10.00	Motor show report, ponovitev
10.30	TVprodaja
11.30	Videostrani
12.30	TVprodaja
13.30	Poslovne informacije
14.00	Iz domače skrinje, ponovitev
15.30	Spidi in Gogi show, ponovitev
16.30	Jukebox, kontaktna oddaja
18.00	Novodobna klepetanja
18.30	DP v malem nogometu, ponovitev
20.00	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
21.00	Knjiga, oddaja o kulturi
21.30	Družina - izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja
22.30	Poslovne informacije
23.00	Jukebox, ponovitev
0.30	Reporter X, ponovitev
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročilo. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldansko poročilo. 12.35 Večna ljubezen, serija (135/135). 13.20 Stičišča svetovnih kultur: Radžastan (9/12). 14.05 Sličica. 14.10 Poročilo. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Svet podjetništva. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Alpe-Donava-Jadran. 18.55 Superman, risana serija (38/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev. 21.10 Money Kings, ameriški film. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Pump Up The Volume, ameriški film. 0.55 American Perfect, ameriški film. 2.30 Jaz, porota - ameriški film. 4.15 Policija, serija (160/300). 4.40 Na meji mogočega, serija (19/44). 5.25 Planet Glasba. 5.55 Pravi čas. 7.25 Superman, risana serija (38/41)._
htv 2
8.40 Hit depo. 0.40 Pol ure kulture. 11.10 Vizum. 11.50 Fant zre v svet, serija za mlade (106/113). 12.15 Željka Ogresta in gosti. 13.15 Reševalna služba VII., serija (1/22). 14.00 Invisible Man, serija (1/23). 16.10 Večna ljubezen, serija (135/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (165/210). 19.30 Policija, serija (159/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (23/23). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica Alkoholizem. 23.10 Pravi čas. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
15.55 Evrogol. 16.55 Lizbona: Atletika SP prenos. 20.30 Skrivni dokumenti KGB o NLP dokumentarna serija (2/2). 21.15 Planet Glasba. 21.45 Ekran 2000. 22.30_ Šport danes. 22.40 Na meji mogočega, serija (19/44). 23.25 Čas je za jazz. 0.25 Amerika -življenje narave. 1.00 Košarka NBA pregled. 1.30 Košarka NBA liga: Miami - Minnesota, prenos.
avstrija 1
6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Močna družina, serija. 9.10 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 11.00 Sinan Toprak, nepodkupljivi, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.20 Pinky in Brain, serija. 14.45 Sedma nebesa, serija. 15.30 Trije moški in mala dama, komedija, 1987 (Tom Sel-leck). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Smučarski skoki, prenos iz Trondheima. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Nune pojejo 2, komedija, 1992 (Whoopi Goldberg, r: Emile Ardolino). 22.45 Karate Tiger 3, akcijski film, 1990 (Jean Claud Van Damme, r: David Worth). 0.20 Izredno stanje 2, akcijski film, 1991 (Jeff Wincock). 1.45 Policaji, kriminalka, 1994 (Michele Placido). 3.10 Umazana igra, vojni film, 1969.
avstrija 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sedem _ let sreče, komedija, 1942 (Hans Moser). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Josef Menge-ležmorilski zdravnik, dokumentarec. 12.50 Podobe stoletja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1230). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija._21.20 Vsakdanje zgodbe: Devet ur leta od doma, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Ellen, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Vsakdanje zgodbe: devet ur leta od doma, reportaža. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 Komisarka, serija.
SATELITSKA TV
sat1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, serija. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Dekliški kamp. 21.15 Doktor, kom. serija. 21.45 Hišnik Krause - Red mora biti, serija. 22.15 Kdo tam kuka. 22.45 Nogomet, nemška liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Hišnik Krause, ponovitev. 1.40 Doktor, ponovitev. 2.05 Nakupovanje. 2.30 Harald Schmidt Show, ponovitev.
rtl
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, serija. 7.30 Dobir časi, slabi časi, ponovitev. 8.05 RTL Shop. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Kampist. 21.45 Urad. 22.15 7 dni ž 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, ponovitev. 1.55 Kampist, ponovitev. 2.25 Urad, ponovitev.
pro 7
6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Kdo je tu šef. 8.10 Roseanne. 8.40 Jesse. 9.10 Soulman, komedija, 1986. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buel-varski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Doc Hollywood, komedija, 1991 (Michael J. Fox, Julie Warner, r: Michael Caton-Jones). 22.20 Temni angel, zf. kriminalni, 1990 (Dolph Lundgren, r: Craig R. Baxley). 0.05 Robo-Cop, akcijski, 1987 (Peter Weller). 1.40 Vicious Circles, erotični, 1998.3.05 Temni angel, pon. krim. filma.
Sobota, 10. marec
slovenija 1
8.00	Odmevi
8.30	Risanka
8.35	Zgodbe iz školjke
9.05	Male sive celice, kviz
10.00	Kino Kekec: Toča zlata, danski film
11.35	Lingo, TVigrica #
12.00	Tednik, ponovitev #
13.00	Poro~ila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Mostovi, ponovitev
14.25	4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor
14.55	Teksaška pravda, film, 2/2
16.30	Poročila #
16.45	Franček, risanka
17.05	Ebba in Didrik, nadaljevanka, 8/9
17.50	Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.15	Ozare
18.20	Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 12/13
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	Dnevnik #
20.00	Orion
21.30	Ustne šege na Štajerskem, oddaja TV Maribor, 3/4
22.00	Frasier, nanizanka, 15/24
22.30	Poročila #
23.05	Sopranovi, nadaljevanka, 9. del
23.50	Vampirjev poljub, ameriški film
slovenija 2
8.10	Videospotnice, ponovitev
8.50	Are: Finale, slalom (ž), 1. vožnja, prenos
9.50	Are: Finale, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos
10.45	TVprodaja
11.20	Slalom (ž), 2. vožnja, prenos
12.20	Veleslalom (m), 2. vožnja, prenos
13.15	Košarka NBA action
13.45	Štafeta mladosti, ponovitev
14.40	Dokumentarna oddaja
15.10	Lizbona: SP v atletiki v dvorani, prenos
18.10	Povratna tekma četrtfinala lige prvakinj v rokometu:
Krim Eta Neutro Roberts > Larvik, prenos
19.45	Videospotnice
20.05	Zamenjajva vlogi, 1. del francoskega filma
21.45	Praksa, nanizanka, 22. epizoda
22.30	Sobotna no~
0.30	Videospotnice, ponovitev
pop tv
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Družina Zakaj, risanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Šolski hodniki, nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga
12.20	Vse o Sari, ameriški film
14.00	TV Dober dan, ponovitev
14.50	Bes angelov, ameriška nadaljevanka, 1/4
15.40	Bes angelov, nadaljevanka, 2/4
16.40	Močno zdravilo, nanizanka
17.30	Za njihovo dobro, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Vražja dekleta, ameriški film
23.00	Edvard Škarje, ameriški film
0.50	24 ur, ponovitev
kanal a
8.45	Brubaker, ameriški film
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Highlander: Nesmrtna, nanizanka
13.00	Mladoporočenci, ponovitev
13.30	Stilski izziv
14.00	Košarka, Evroliga
16.00	Evroliga, pregled kroga
16.30	Živalim na pomoč, dokumentarna oddaja
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.15	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.10	Prijatelji, humoristična nanizanka
19.40	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristična nanizanka
21.00	Grešnica, ameriški film
22.45	Hladnokrvna morilka: Zgodba Aileen Wournos,
ameriški film
0.30	Policisti, nanizanka
trojka
8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Kalia nasveti, ponovitev 10.30 TVžprodaja 11.30 Koncert 12.30 Videostrani 13.00 TVžprodaja 14.00 Poslovne informacije 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Novodobna klepetanja, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodorom
20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, ponovitev 23.30 Evropski golf turnirji 0.00 SQ Jam, ponovitev 1.00 Poslovne informacije
htv 1
8.00 Poročilo. 8.05 Film. 10.00 Poročilo. 10.10 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročilo. 12.30 Kovačija Bašo, dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročilo. 14.05 Oprah Show (269). 14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.30 Divja obzorja: Neskončno poletje - ptice iz Broo-mea, poljudnoznanstvena serija (3/15). 16.05 Zlata dekleta, humoristična serija (20/180). 16.35 Divje mačke, risana serija (10/13). 17.05 Turbo Limach Show (10.). 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Obraz z brazgotino, ameriški film. 22.45 Poročilo. 23.00 Frostov pristop, serija (1/4). 0.40 Cybertracker, ameriški film. 2.10 Film. 4.00 Policija, serija (161/300). 4.25 Glamour Cafe. 5.10 Svet zabave. 5.40 Čas je za jazz. 6.45 Amerika -življenje narave. 7.15 Otroci Avstralije.
htv 2
8.50 Potovanja: Filipini (9/24). 9.50 Vrnitev v Lonsom Dove, serija (1/8). 10.35 Operna matineja. 13.05 Hišni ljubljenčki. 13.50 Moja pot, dokumentarna oddaja. 14.25 Briljanteen. 15.15 Xena, serija (2/24). 16.00 Črno-belo v barvah. 16.50 Gepard, italijanski film. 19.30 Policija, serija (160/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (23/26). 21.05 Trilček: Daniel Barenboim - 50 let na odru, posnetek
koncerta (1/2). 22.10 Glamour Cafe. 22.55 Seks in mesto, humoristična serija (21/30). 23.20 Svet zabave. 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
8.55 Are: Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 1. vožnje. 9.55 Are: Svetovni smučarski pokal - veleslalom (M), prenos 1. vožnje. 11.00 Policija, serija (R). 11.25 Are: Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 2. vožnje. 12.25 Are: Svetovni smučarski pokal - veleslalom (M), prenos 2. vožnje. 13.25 Košarka NBA liga: Miami - Minnesota, posnetek. 15.00 Are: Svetovni smučarski pokal - slalom Ž, posnetek. 15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 17.55 Lizbona: Atletika SP posnetek. 20.10 Vaterpolo: Jug - Dinamo, prenos. 21.15 Mati in sin, humoristična serija (22/42). 21.45 Cosbyjev Show (23/26). 22.10 Šport danes. 22.25 Rdeči škrat 8., humoristična serija (4/8). 22.55 Na zdravje, humoristična serija (21/53). 23.20 Miles From Home, film.
avstrija 1
6.20 Ootroški program. 8.10 Volčja kri, risana serija. 8.35 Confetti tivi. 8.45 Smučanje, slalom (ž), 1. tek, prenos iz Aareja. 9.55 Smučanje, veleslalom (m), 1. tek, prenos iz Aareja. 10.45 Deskanje na snegu, SP za mladince, posnetek. 11.10 Smučanje, slalom (ž), 2. tek, prenos. 12.25 Smučanje, veleslalom (m), 2. tek, prenos. 13.40 Nimaš pojma. 14.00 Jesse. 14.20 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.10 Sabrina, serija. 15.35 Nogomet, magazin Lige prvakov. 16.05 Nogomet, avstrijska liga: GAK : Sturm, prenos. 18.30 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Mož, ki je vedel premalo, komedija, 1997 (Bill Murray). 22.40 Končna analiza, triler, 1991 (Richard Gere). 0.40 Polnočni blues, triler, 1995 (Damian Chapa). 2.10 Karate tiger 3, akcijski film, 1990. 3.45 Policaji, krimi., 1994.
avstrija 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Trije moški in mala dama, komedija, 1990. 11.10 Kaj ve mama o ljubezni, komedija, 1958 (Rex Harrison). 12.40 Podobe Avstrije, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Operni ples, komedija, 1939 (Paul Horbiger). 14.50 Ognjemet, komedija, 1954 (Lili Palmer). 16.25 AlpežDonavažJadran, magazin. 16.55 Religijesveta: Budin nauk. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Denninger - smrt papa-razza, kriminalka, 2000 (Bernhard Schir). 21.45 Čas v sliki. 21.50 Nežni kaoti, komedija, 1988 (Helmut Fischer). 23.20 Čas v sliki. 23.25 Dotik krzna, komedija, 1961 (Cary Grant, r: Delbert Mann). 1.00 Pogledi s strani. 1.05 Alpe-Donava-Jadran,. 1.35 Pogled v deželo. 2.05 Živalski magazin. 2.25 Konflikti, magazin.
SATELITSKA TV
sat 1
6.05 Kviz. 6.35 V bliskavici, pon. 7.10 Otroški program. 10.00 Alf. 10.25 Risanke. 10.50 Smrkci. 11.20 Tiny Toon. 11.45 Kremen-čkovi. 12.15 Zajček Bunny. 13.10 Pravi Gohostbusterji, risanka. 13.35 Maska. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek: Voyager, zf serija. 16.00 Obalna straža na kolesih. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Košarka: Alba Berlin : Hamburg. 18.30 Nogomet. 20.00 Šport. 20.15 Jaguar, pustolovski, 1996 (Jean Reno, Harrison Lowe). 22.15 Šaljive novice. 23.15 Šaljive novice. 23.45 Krvava kariera: Pogodba s smrtjo, triler, 1996 (Andrew McCarthy). 1.35 Teksas. 3.20 Vesoljska ladja Enterprise.
rtl
6.15 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.45 Varuška. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z BelAira. 14.05 Tretji kamen od sonca. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity, serija. 16.50 Providence, serija. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar?. 21.15 Veliki brat - odločitev. 23.15 Policijska postaja, začetek doku. serije, 1/4. 0.00 Silvester special 1998. 0.55 South Park. 1.25 7 dni - 7 glav. 2.10 Divja sedemdeseta. 2.35 Top of the Pops. 3.25 Beverly Hills, 90210.
rtl 2
6.15 Dr. Quinnova. 7.05 Novo v kinu. 7.30 Prisrčna gospodinja. 7.55 Ellen. 8.20 Ellen. 8.45 Polna hiša. 9.10 Princ z BelAira, pon. 10.10 Bravo TV, pon. 11.30 Odštevanje X: Alarm v vesolju, začetek zf serije. 12.25 Sliders, Paralelni svet. 13.20 F/X: Umori s trikom, začetek akcijske serije, 1/40, 1996 (Cameron Daddo). 15.00 Super policaj, komedija, 1980 (Terence Hill), pon. 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Najbolj neumni zločinci na svetu. 20.00 Poročila. 20.15 Nikita, serija, 1997. 21.10 Vojna, melodrama, 1994 (Kevin Costner). 23.35 Intimo, erotična drama, 1988 (Eva Grimaldi). 0.55 Leon, akcijski, 1990 (J. Cladue van Damme). 2.40 Krivda ne pozna pozabe, melodrama, 1992.
pro 7
6.35 Andreas Turck, pon. 7.30 Svinjak. 7.50 Freakazoid. 8.10 Ace Ventura. 8.35 Highlander. 9.00 Flash Gordon - nove pustolovščine. 9.30 Čarovnik. 9.50 Otorški program. 11.30 Babylon 5, zf serija. 12.20 Kurja polt, serija. 12.45 Grown Ups - Kočno odrasel. 13.15 Prijazna družina. 13.45 Prijazna družina. 14.15 Dharma in Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi 15.40 Sabrina. 16.05 Charmed, čarovnice. 17.00 Roswell, drama, 2000. 18.00 Andreas Turck, ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poročila. 20.15 Agent nič nič nula, komedija, 1997 (Bill Murray). 22.15 Umri pokončno, akcijski, 1987 (Bruce Willis). 0.45 Outgun -Lovec na glave, akcijski, 1996. 2.25 Baza na Luni, zf., 1997.
eurosport
8.30 Slalom, ženske, prenis finala iz Are. 10.00 Veleslolom, moški,
I.	tek. 11.00 Snowboard. 11.30 Slalom (ž), prenos 2. teka. 12.30 Veleslalom (m), prenos 2. teka. 13.30 Smučarski tek, prenos iz Osla. 15.00 Bob dvosed, prenos. 16.00 Atletika - dvoransko SP v Lizboni, prenos. 17.00 Bob. 18.00 Dvoranska atletika, prenos iz Lizbone. 20.00 Smučarski tek, 50 km, Oslo. 21.00 Jahanje. 22.00 Nori športi. 22.30 Motorsprot. 23.00 Športna poročila. 23.15 Boks. 0.45 Bob. 1.15 Portugalski rally. 1.45 Športna poročila.
dšf
9.15 Takeshis Castle. 10.00 Hokej na ledu. 10.30 Košarka, NBA.
II.00	Potovalni magazin. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 14.00 World Soccer. 14.30 Snowboard. 15.00 DSF reportaže. 15.30 Motociklizem. 16.40 Šport po svetu. 17.00 Takeshis Castle. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA, pon. 19.00 Hokej na ledu, NHL. 19.30 Stoke, magazin. 20.15 Košarka: Bayer 04 Leverkusen : Ulm 1846, prenos. 22.30 Wrestling.0.30 Takeshis Castle.
3 sat
10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroavstria, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Šola življenja (3), dokum. 12.15 Prečno, magazin. 13.00 Na koncertu: Music For Montserrat (1), posnetek koncerta. 13.45 Na koncertu: Yes, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Od Orinoca do Andov: V deželi Inkov. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Pogovor z Wernerjem Schneyderjem. 16.00 Veliki rop draguljev, kriminalka, 1950 (David Brian). 17.30 Nasveti: mobilno. 18.00 Možje, parniki, tone tovora, dokum. 18.30 Svete opice iz Rajastana, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Viharni vrhovi -Brontejevi iz Yorkshira, dokum. 19.50 Pogovori v delavnici. 20.00 Dnevnik. 20.15 Pogovor v hiši Stein o odsotnem gospodu von Goetheju, televizijska igra, 2000. 22.00 Plesi noči, dokumentarec. 23.00 Alim Qasimov in ansambel - visoka umetnost petja iz Azer-bajdžana, posnetek. 23.35 Bulevar Bio, talkshow.
Nedelja, 11. narec
slovenija 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička;
Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki I
9.50	Krško 2000 - tekmovanje pihalnih orkestrov, 4. odd.
10.25	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
10.55	Hutan, poljudnoznanstvena serija, 1/6
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poročila #
13.10	Orion
14.35	Garači, nadaljevanka
15.30	Parada plesa
16.00	Čari začimb: Čokoladna torta z lešniki in mandeljni
16.30	Poročila #
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.40	Slovenski magazin
18.10	Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe Jezerskih dolin
(Grintovec II), 5. oddaja
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zoom
21.35	Intervju: Dr. Janez Jerovšek #
22.30	Poročila #
22.50	Zgodbe o knjigi
22.55	Brez reza
23.55	Italijanska noč Waldbuhne, operne arije
slovenija 2
7.40	Videospotnice, ponovitev
8.00	Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka
8.50	Are: Finale, slalom (m), 1. vožnja, prenos
9.50	Are: Finale, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos
10.45	Policija na naši strani
11.20	Slalom (m), 2. vožnja, prenos
12.20	Veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos
13.15	Noro zaljubljena, nanizanka
13.35	Oslo: SP v smučarskih skokih, prenos
15.10	Lizbona: SP v atletiki v dvorani, prenos
18.00	Evrogol
18.55	Vir moči, dokumentarna oddaja
19.30	Videospotnice
20.05	Nove pustolovščine N. Hulota, dokum. serija, 10/13
20.50	Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
21.25	So leta minila, nanizanka, 6/7
22.00	Končnica
23.00	Džankiji, ameriški film
0.30	Videospotnice, ponovitev
pop tv
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Družina Zakaj, risanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Šolski hodniki, nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga, ponovitev
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Kuža na igrišču, ameriški film
14.45	Pod košem, ameriški film
16.30	Prva izdaja, nanizanka
17.30	Zgodba o Sonnyju in Cher, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Tat za vedno, nanizanka
22.10	Športna scena
22.55	Fantovščina, ameriški film
0.45	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Bitka za Montezumo, ameriški film
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Highlander: Nesmrtna, nanizanka
13.00	Komedija zmešnjav, ponovitev
13.30	Pop'n'Roll, ponovitev
14.45	Rock v Riu, posnetek koncerta, 2/6
16.30	Divja Amerika, dokumentarna oddaja
17.25	Brata Menendez: Umor na Beverly Hillsu, nadalj., 4/4
18.15	Merlose Place, nadaljevanka
19.10	Prijatelji, humoristična nanizanka
19.40	Roswell, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristična nanizanka
21.00	Nora ljubezen, ameriški film
22.45	Stilski izziv
23.20	Nesreča ne počiva, ameriški film
trojka
9.00	SQ Jam, ponovitev
10.00	Spidi in Gogi show, ponovitev
11.00	Kalia nasveti
11.30	Družina ž izziv sodobnemu času, ponovitev
12.30	Ključ
13.00	V sedlu, ponovitev
13.30	DP v malem nogometu, reportaža
15.00	Čestitke iz domače skrinje
16.30	Poslovne informacije
17.00	Knjiga, ponovitev
17.30	Vse za zdravje, ponovitev
18.30	Štiri tačke
19.00	Reporter X
19.30	Koncert
20.30	Italijanska nogometna liga, prenos
22.30	Popotovanja z Janinom, ponovitev
23.30	Čestitke iz domače skrinje, ponovitev
1.00	Poslovne informacije
htv 1
7.55 Poročilo. 8.00 Češki film za otroke. 9.05 Risani film. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za mlade (12/26). 12.00 Opoldanska poročilo. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročilo. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, poljudnoznanstvena serija (16/36). 16.45 Inšpektor Rex 2., serija (4/15). 17.35 Neseccity, ameriški film. 19.10 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Črepinje, hrvaški film. 21.55 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.50 Poročilo. 23.10 Čudežna zgodba o kolesu, dokumentarni film. 0.05 V nedeljo ob dveh. 1.05 Policija, serija (162/300). 1.30 Potovanja: Kenija (10/24). 2.25 Inšpektor Rex 2., serija (4/15). 3.10 Čudežna zgodba o kolesu, dokumentarni film. 4.00 Highlander, ameriški film. 5.50 Hit HTV, glasbena oddaja.
htv 2
8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Prenos maše iz Gornjih Bogićevcev. 12.05 Pot v Avonlea, serija za mlade (56/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Dokumentarni film. 14.20 Neznani film noir: The Locket, ameriški film. 15.50 Bob in Margaret, risana serija (9/13). 16.15 Etno. 16.45 Opera Box. 17.20 Split Zagrebu -koncert klape "Filip Dević". 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15
Fotografija v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (161/300). 20.10 Potovanja: Kenija (10/24). 21.15 Highlander, ameriški film. 23.05 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.45 Latinskoameriški film: Ojdip župan, kolumbijski film. 1.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
8.55 Are: SP v smučanju - slalom (M), prenos 1. vožnje. 9.55 Are: SP v smučanju - veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje. 11.00 Policija, serija. 11.25 Are: - slalom (M), prenos 2. vožnje. 12.25 Are: -veleslalom (Ž), prenos 2. vožnje. 13.25 Amerika - življenje narave. 13.55 Večna ljubezen, serija. 15.25 Košarka NBA pregled. 15.55 Lizbona: Atletika SP prenos. 19.00 Hrvaška nogometna liga. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 Lizbona: Atletika SP posnetek. 23.20 Hrvaški glasbeni program.
avstrija 1
6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival. 8.35 Smučanje, slalom (m), prvi tek, prenos iz Aareja. 9.45 Smučanje, veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Aareja. 10.45 Šport. 11.15 Smučanje, slalom (m), 2. tek, prenos. 12.15 Smučanje, veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 13.40 Smučarski skoki, prenos iz Osla. 15.45 udarci pravice, serija. 16.30 James Bond: Diamanti so večni, akcijski film, 1971 (Sean Connery). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Vremenar (The Rainmaker), triler, 1997 (Matt Damon). 22.25 Columbo: Smrtonosna ločitev, kriminalka, 1971 (Peter Falk,). 23.40 Kraj dejanja: Motna voda (Peter Sodann, r: Thomas Freudner). 1.10 The Rainmaker - Ustvarjalec dežja, triler, 1997. 3.15 Udarci pravice, serija.
avstrija 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Na južnem Štajerskem - pisatelj Gerhard Roth, dokumentarec. 9.50 St. Štefan - živa katedrala, dokum. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Pekariji - divji prašiči iz Črne lagune, dokum. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Grad na Tirolskem, domovinski film, 1957. 16.50 Podobe Avstrije. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Julia - nenavadna ženska, serija (Christiane Horbiger).21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Na južnem Štajerskem - pisatelj Gerhard Roth, dokumentarec, pon. 0.00 Tihi junaki, drama, 1998 (Mia Farrow, r: Ken Cameron). 1.25 Kulturni tednik. 1.50 Pogledi s strani, revija. 2.05 Pogledi s strani. 2.15 Lepše življenje.
SATELITSKA TV
sat 1
6.25 Rožnati ponedeljek, melodrama, 1955. 8.05 Weck Up, jutranji magazin. 9.05 Šaljive novice. 10.05 Real Ghostbusters, pon. 10.35 Otroški program. 11.05 Koenig, serija. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 V. I.P, telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacole, Jeklena krila, serija. 16.00 J.A.G., serija. 17.00 Dawson's Creek, Simpatije. 18.00 V bliskavici. 18.30 Proočila. 18.45 Nogomet, nemška liga. 20.15 Mama, jaz in midva, komedija, 1991 (John Candy, Maureen O'Hara). 22.20 Šaljive reklame (Fritz Egner). 22.50 Planeto-pia. 23.35 News & Stories. 0.30 Srčni kirurg, 4. del drame, 1992 (Klausjurgen Wussow). 2.20 Jeklena krila. 3.20 V. I. P, pon.
rtl
5.55 Otroški program. 9.15 Veliki brat - odločitev, pon. 11.20 Steve Prefontaine, tekač na dolge proge, športna biografija, 1997 (Jared Leto). 13.50 SeaQuest DSV. 15.40 Herkules. 15.50 Xena, serija. 16.45 Veliki brat ž družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Hitrost 2 (Speed 2), akcijski, 1997 (Willem Dafoe, Sandra Bullock). 22.35 Spiegel TV, magazin. 23.20 Ženska kaznilnica (1), reportaža, 2001: ljubezen v ječi. 0.15 South Park. 0.45 Prime Time. 1.05 Veliki brat, pon. 2.00 Xena, pon. 2.45 Herkules, pon.
rtl 2
5.40 Flipper. 6.25 Dih z neba. 7.15 Škandal na West Pointu, drama, 1994. 8.55 Solze izginjajo v dežju, melodrama, 1989.
10.35 Vojna, pon. melodrame. 12.40 Pop zvezda - to so moje sanje. 14.35 Bravo Tv. 16.00 The Dome 17 (Daniel Hartwig, Rol-lergirl, Phil Daub in drugi). 19.00 Crazy, nore stave, show. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Multimilijonar, kviz (Phil Daub). 22.15 Najbolj neumni kriminalci na svetu. 23.10 Avtopsija, skrivnostni smrtni primeri. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat - kviz. 3.00 Škandal na West Pointu, pon. drame.
pro 7
5.35 Arabella. 6.30 Jesse. 6.45 Cosby & Kids. 7.05 Flash Gordon. 7.30 Highlander. 7.55 Zmeda v noči. 8.20 Sky Dancers. 8.45 Inšpektor Gadget. 9.05 Sindbadove fantastične pustolovščine. 9.35 Sylvester in Tweety. 10.00 Pinky in Brain. 10.20 Dharma in Greg. 10.50 CinemaxX TV. 11.35 Superman. 12.25 Na jug. 13.20 Sirene, komedija, 1990 (Cher, Winona Ryder). 15.15 Dinozavri, v kraljestvu velikanov, 2/6. 15.25 Izgubljeni svet. 16.20 Relic Hunter, lovka na zaklade, serija. 17.20 Otok McCinseys, pustolovski, 1998 (Hulk Hogan). 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Vremenar, drama, 1997 (Matt Damon, Claire Danes). 22.55 Focus TV. 23.50 Notranja kontrola, kriminalka, 1990 (Richard Gere, Andy Garcia). 1.50 Nočni klici, erotična kriminalka, 1992. 3.25 Superman.
eurosport
8.30 Slalom, moški, prenos iz Aareja. 10.00 Veleslalom, ženske, prenos 1. teka. 11.00 Bob, pon. 11.30 Slalom, moški, prenos 2. teka. 12.30 Veleslalom, ženske, prenos 2. teka. 13.45 Smučarski skoki, 115 m, prenos iz Holmenkollna. 15.30 Atletika - dvoransko SP v Lizboni, 3. dan, prenos. 17.00 Bob četverec, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.15 Atletika - dvoransko SP v Lizboni, prenos. 20.30 Športna poročila. 20.45 Motorsport. 22.30 Motor-sport. 23.00 Športna poročila. 23.^5 Tedenski pregled. 23.45 Motociklizem. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poročila.
dSf
6.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 13.45 Reportaže - maratonski plavalci, pon. 14.15 Potovalni magazin: Južna Tirolska. 15.00 Automagazin. 15.45 Automaga-zin. 16.45 Nogometni magazin. 17.15 Športna poročila. 17.30 Nogomet. 18.45 Intervju. 19.15 Motociklistični magazin. 20.15 Automagazin. 21.15 Športna poročila. 21.45 Nogometni magazin. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Hokejski magazin. 0.00 Košarka, NBA: Boston : Philadelphia. 2.30 Lumberjack.
3 sat
9.45 Literarni klub, magazin. 11.05 Tarabas (1), drama, 1981. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Ženske v Nemčiji, dokumentarec. 14.00 Umetniki življenja, pogovor s Haraldom Schmidtom. 15.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka (9), komedija. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Korejažhladna vojna postane vroča, dokumentarec. 17.20 100 let - odštevanje: 1954 - Berlinski mit, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Podelitev nemške kabaretistične nagrade 2001, prenos. 21.30 Zakladi sveta: Alep (Sirija) - Tisoč in en bazar. 21.45 Novo mesto - prometni zastoj, dokumentarec. 23.10 Pogovor s Thomasom Heisejem. 23.35 Fitz, krimi serija, 1993 (Robbie Coltraine). 0.25 Neslišna zarota, triler, 1995 (Robert Carradine). 1.50 Halo Avstrija.
Ponedeljek, 12. marec
slovenija 1
8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna #
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.30 Pravljičar, nanizanka 9.55 Oddaja za otroke 10.30 Humanistika 11.05 Dosežki
11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.55 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija
12.20 Parada plesa
13.00 Poročila #
13.10 Vremenska panorama
13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
14.15 Polnočni klub
15.25 (Ne)znani oder
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila #
16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki i
16.50 Telebajski, 17. oddaja
17.15 Radovedni Taček: Palma
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik #
20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 9/13 21.00 Dosje: Persona non grata 22.00 Odmevi
22.50 Dogodek v mestU Gogi, posnetek predstave SNG
Drama Ljubljana 0.20 Volja najde pot, ponovitev
slovenija 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.30	Grof Monte Cristo, nadaljevanka
10.20	TVprodaja
11.00	Finale, slalom (m), 2. vožnja in veleslalom (ž), 2.
vožnja, posnetek
12.40	Svet mamil, dokumentarna serija
13.30	Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
14.00	Sobotna no~
16.00	Policija na na{i strani
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 16. epizoda
17.00	Čez rob, nanizanka, 2/7
18.00	Tele M, oddaja TV Maribor
18.30	Jasno in glasno: Spolno nadlegovanje, kontaktna oddaja
19.30	Videospotnice
20.05	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 4/13
21.00	Studio City
22.00	Bumerang 2001, podelitev glasb. nagrad Studia City
22.45	Brane Ron~el izza odra
0.10	Bitka na Rio De La Plati, angle{ki film
2.05	Simpsonovi, ponovitev
2.25	Videospotnice, ponovitev
pop tv
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Ve~na ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Športna scena, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Ve~na ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, nanizanka
20.55	Sedma nebesa, nanizanka
21.50	Možje v belem, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem (I.), 1. del ameriške nanizanke
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristi~na nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Helikopterska enota, nanizanka
20.55	Ninja želve 2, ameriški film
22.40	Dosjeji X, nanizanka
23.50	Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
8.30 Jutranji program 9.30 TVprodaja
10.00 Jutranji program, ponovitev 11.00 Doma~a TVprodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Videostrani 14.00 Info
14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Motor show report 18.00 Kalia nasveti 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Top gol 21.00 Politi~na konferenca 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ilo. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ilo. 12.35 Terra nostra, serija (1/150). 13.20 Sti~iš~a svetovnih kultur: Rangoon (10/12). 14.05 Sli~ica. 14.10 Poro~ilo. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Skupaj v vojni - skupaj v miru, oddaja o branilcih. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Zrcalce, zrcalce - serija za mlade (2/30). 17.30 Hugo, TV
igra. 17.55 Ciklus mladih avtorjev: Sveti Ante moli za nas, dokumentarna oddaja. 18.55 Grimmove pravljice (44/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Svetovna verstva: Judentum, dokumentarna serija (5/7). 21.10 Objem, dramska serija (3/5). 22.00 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Evromagazin. 23.55 Policija, serija (163/300). 0.20 Zahodno krilo II., serija (1/22). 1.05 Petica, evropski nogomet. 2.05 Svetovna verstva: Judentum, dokumentarna serija (5/7). 2.55 Pravo in pravica. 3.55 Montrealska policija, serija (2/8). 4.40 Dokumentarni film. 5.35 Mese~ina. 6.20 Grim-move pravljice (44/47).
htv 2
10.10 Oprah Show (269). 10.55 Pravica za vse III., serija (23/23). 11.40 Latinica: Alkoholizem. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (12/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (23/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.10 Terra nostra, serija (1/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristi~na serija (23/42). 19.30 Policija, serija (162/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo II., serija (1/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Pravo in pravica. 22.30 Domoljubi, film. 23.55 Filmska no~ z vestrnom: Veliko nebo, ameriški film.
htv 3
15.50 Ana Karenina, ameriški film. 17.20 Plodovi zemlje. 18.10 Hrvaška nogometna liga. 19.00 Avtomagazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.10 Montrealska policija, serija (2/8). 21.55 Šport danes. 22.05 Transfer. 22.50 Mese~ina. 23.35 Hrvaški glasbeni program.
avstrija 1
6.10 Telebajski, serija. 7.05 otroški program. 8.00 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z BelžAira, serija. 8.45 Robin Hood, serija. 9.30 Savannah, serija. 10.10 Nune pojejo, komedija, 1992. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi župani možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Resnica o ma~kah in psih, komedija, 1996 (Uma Thurman, r: Michael Lehmann). 22.45 Zadnji ples, drama, 1996 (Sharon Stone, r: Bruce Beresford). 0.20 Nikita, serija. 1.05 Plen, serija. 1.45 Mrtve ~ebelice ne pojejo, triler, 1969 (Raquel Welch). 3.20 Zadnji ples, drama, 1996.
avstrija 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1230). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ognjemet, komedija, 1954. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, nenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, naga-zin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Zadnji tango v Parizu, eroti~na drama, 1972 (Marlon Brando, r: Bernardo Bertolucci). 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Kraj sre~anja kultura. 4.10 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 HeliCops, helikopterska enota, serija, 2001 (Joachim Kretzer). 21.15 SK Koelsch, krimi serija, 2001. 22.15 Dekliški kamp. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp. 1.40 Kviz. 2.05 Nakupovanje. 3.10 Vera opoldne, pon.
rtl
6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1551). 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2187). 20.15 Kdo bo miljonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Pol-no~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show, pon.
rtl 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 X-Factor ž Nepojmljivi. 9.00 Veliki brat. 10.30 Multimilijonar, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, serija. 13.00 Pokemon. 13.30 Otroški program, risanke. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Moje dekle 2, komedija, 1992 (Corey Haim). 23.10 Skinny Tiger, debeluh s hitro pestjo, akcijski, 1990 (Samo Hung). 0.55 Veliki brat - kviz. 2.50 Matalo, vestern, 1972 (Lee Van Cleef).
pro 7
6.20 Bulevarski magazin, pon. 6.55 Kdo je tu šef. 7.20 Andreas Turck, ljubezenske zgodbe. 8.20 Pogovor, pon. 8.45 Dinozavri, v kraljestvu velikanov, pon. 9.00 Bang, bum, bang, akcijska komedija, 1999 (Oliver Koritkke). 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina, serija. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama, risana serija. 22.15 TV total. 23.15 Policijska parada. 23.45 Zmeda v mestu. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV. 1.40 Futurama. 2.00 Krava in piš~anci, serija. 2.05 Johny Bravo. 2.30 Krava in piš~anci. 2.40 TV total. 3.25 Izgubljeni svet, pon.
eurosport
8.30 Atletika, pon. 10.30 Smu~arski skoki, Oslo, pon. 12.00 Moto-ciklizem. 13.00 Motorji prikoli~arji, 1. tek. 14.00 Namizni tenis. 15.00 Kolesarstvo: Pariz-Nica, prenos 1. etape. 17.00 Speed Monday. 18.15 Eurogoals, evropski nogomet. 20.00 Tedenski pregled, pon. 20.30 Tenis (ž), turnir v Indiana Wellsu, prenos. 22.00 Portugalski rally, 3. dirka. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Eurogoals. 0.45 Watts. 1.15 Športna poro~ila.
dsf
8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.30 Nogomet. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Monster Trucks. 13.30 Lumberjack, pon. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Fun Zone. 15.00 Igre na ledu. 15.30 Iskanje zaklada v Mehiki. 16.00 Prvaki. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 Nogomet, proprave. 20.15 Nogomet. Borussia M.gladbach : Nurberg, prenos. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boksarski magazin, ponovitev. 0.30 Takeshis Castle, ponovitev.
Torek, 13. marec
slovenija 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Srebrnogrivi konjič, risanka
9.25	Radovedni Taček: Palma
9.40	Oddaja za otroke
10.45	Volja najde pot
11.35	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
12.05	Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.35	Dosje: Persona non grata
14.25	Dogodek v mestu Gogi, posnetek predstave
16.00	Prisluhnimo tišini
16.30	Poročila #
16.45	Sprehodi v naravo: Dalija, lepa tujka
17.00	Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 10/14
17.40	Most v vetru, dokumentarna oddaja
18.40	Risanka
18.55	Olimpijski 123
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Vrtičkarji ii, nadaljevanka, 2/12 #
20.35	Nadnaravno, dokumentarna serija, 2/7
21.10	Aktualno
22.00	Odmevi
22.50	Neznani vojak, drama, 3/3
slovenija 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	Vremenska panorama
10.00	Čez rob, nanizanka
10.40	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija
11.30	Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev
12.20	TVprodaja
12.50	Vremenska panorama
13.15	Teksaška pravda, pon. filma
14.45	Studio City
15.45	Bumerang 2001, podelitev glasbenih nagrad, pon.
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 17. epizoda
17.00	Čez rob, nanizanka, 3/7
18.10	1. tekma finala kon~nice DP v hokeju na ledu, prenos
20.35	Liga prvakov v nogometu, prenos
22.35	Alica, evropski dokumentarni film ž Khombolov muzej
23.25	Petnajstletnica, francoski film
0.45	Svet poroča
1.15	Simpsonovi, ponovitev
1.40	Videospotnice
pop tv
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	TV Dober dan, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Omajano zaupanje, ameri{ki film
21.45	Naša sodnica, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210 (III.), 1. del nanizanke
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Komandos, ameriški film
21.40	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.10	Seinfeld, humoristična nanizanka
22.40	Udarci pravice, nanizanka
23.40	Pop'n'Roll, ponovitev
trojka
8.30	Jutarnji program
9.30	TVprodaja
10.00	Jutranji program, ponovitev
11.00	Domača TVprodaja
11.30	Italijanska nogometna liga, ponovitev
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.00	info
14.30	iz domače skrinje, ponovitev
16.00	Jukebox, kontaktna oddaja
17.30	Sijaj, ponovitev
18.30	Kuharski dvoboj
19.00	Kdor zna, zna, kviz
19.15	Glasba
20.00	Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih
nogometnih lig
21.00	Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja
22.00	iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročilo. 9.40 izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročilo. 12.30 Terra nostra, serija (2/150). 13.15 Stičišča svetovnih kultur: Burma (11/12). 14.15 Poročilo. 14.20 izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Kovačija Bašo, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (109/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (3/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Avstralski sen: Ante, dokumentarna oddaja (2/3). 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanje. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Vii. mednarodno tekmovanje violinistov Vaclav Huml, dokumentarna oddaja. 0.20 Policija, serija (164/300). 0.45 Prijatelji Vii., humoristična serija (5/24). 1.10 Cosbyjev show (24/26). 1.35 Newyorški policaji Vii., serija (16/22). 2.20 Rio Lobo, ameriški film. 4.10 Slike stvarnosti. Bad Weather, dokumentarna serija (2/12). 4.50 Start, športni program. 5.30 Monoplus. 6.10 Čarobna rokavica, risana serija (3/13).
htv 2
9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 10.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Svetovna verstva: Judentum, dokumentarna serija (5/7). 12.40 Zrcalce, zrcalce - serija za mlade (2/30). 13.05 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 13.40 Zahodno krilo II., serija (1/22). 14.25 Pravo in pravica. 15.25 Evromagazin. 16.10 Terra nostra, serija (2/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (24/26). 19.30 Policija, serija (163/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Prijatelji VII., humoristi~na serija (5/24). 20.50 Polni krog. 21.10 Newyorški plavci VII., serija (16/22). 22.00 Filmska no~ z vestrnom: Rio Lobo, ameriški film. 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
15.55 Petica, evropski nogomet, ponovitev. 16.55 Veliko nebo, ameriški film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športski program. 20.35 Nogometna Liga prvakov. 22.35 Šport danes. 22.45 Slike stvarnosti: Bad Weather, dokumentarna serija (2/12). 23.25 Monoplus. 0.05 Hrvaški glasbeni program.
avstrija 1
6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Mo~na družina, serija. 9.05 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Resnica o ma~kah in psih, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, humoristi~na serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Manchester United : Sturm, prenos in analize. 23.35 Nogomet, avstrijska liga. 23.50 Usodna strast, triler, 1991 (Tanya Roberts, r: Fred Olen Ray). 1.15 Eroti~ni dnevniki, serija. 1.45 Zadnji tango v Parizu, eroti~na drama, 1972. 3.50 Izdan, kriminalka, 1951.
avstrija 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Nežni kaoti, komedija, 1988. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroavstria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1232). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: grizli, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta.
I.20	Univerzum: Grizli, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Halo, stric zdravnik.
II.00	Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Dvojno življenje mojega o~eta, triler, 2001 (Heinz Hoenig, Matthias Koeberlin). 22.15 Akti 2001/11 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker, serija. 1.15 Franklin, pon. 2.10 Trgovina.
rtl
6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 to~no devet. 9.30 Susan. 10.00 Moja poroka. 10.30 OP kli~e dr. Bruckerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1552). 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2188). 20.15 Komisarki iz Muenchena, kriminalla, 2001 (Saskia Vester, Naomi Krauss). 22.15 Veliki brat. 23.15 Nogomet, liga prvakov. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan, pon. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
rtl 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smr~ek. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, ponovitev. 11.00 Princ z BelAira, ponovitev. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, ponovitev. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serijska komedija, 1988. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill, komedija. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira, serija. 20.00 Poro-~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni kolegi na svetu. 22.10 Exklusiv, reportaže: ~udaki v Nem~iji. 23.00 Exklusiv, reportaže: artisti posebne sorte. 0.00 Peep - pogovor o erotiki (Verona Fel-dbusch). 1.05 Veliki brat, kviz. 3.00 Tobruk Hell Fighters, vojni, 1995
pro 7
6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.20 Kdo je tu šef? 7.50 Kdo je tu šef?, serija. 8.15 Roseanne. 8.45 Jesse. 9.15 No~ z moškim mojih sanj, komedija, 1993. 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 21.15 Klinika v središ~u Berlina, zdravniška serija. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ. 23.45 Delta Team, skrivnostno naro~ilo. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 Urgenca, ponovitev. 2.20 Klinika v središ~u Berlina, ponovitev. 2.05 TV total, ponovitev. 3.50 Sabrina, ponovitev.
eurosport
8.30 Tenis: WTA turnir v Indiana Wellsu, ponovitev. 9.30 Watts, ponovitev. 10.00 Namizni tenis. 11.00 Portugalski rally. 12.00 Eurogoals, nogometni magazin. 13.30 Watts, ponovitev. 14.00 Atletika. 14.30 Kolesarstvo Pariz-Nica, 1. etapa, ponovitev. 15.00 Kolesarstvo: ParizNica. 2. etapa: Clemont Ferrand - St. Etienne, prenos. 17.00 Tenis. WTA turnir v Indiana Wellsu. 18.15 Športna poro~ila. 18.30 Nori športi, magazin. 19.00 Hitrostno drsanje. 20.00 Motoci-klizem. 21.00 Tenis (ž), turnirv Indiana Wellsu, prenos. 22.30 Kolesarstvo: Pariz-Nica. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motorsport. 0.15 Tenis : WTA turnir v Indiana Wellsu, ponovitev. 1.15 Športna poro~ila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.15 Mednarodni nogomet. 10.15 Nogomet, 2. nemška liga. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Lov na zaklad v Mehiki. 16.00 Tenis: ATP turnir v Indiana Wellsu. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna pro-~ila. 20.15 Formula 1: pogovor. 21.15 Motodrom, magazin. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Košarka, NBA: MinnesotaTimberwolves : Miami Heat. 23.30 Borilni športi. 0.00 Ice Warriors, ponovitev. 0.30 Takeshis Castle. 3.00 No~ni show.
Sreda, 14. marec
slovenija 1
8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Babar, risanka 9.20 Ebba in Didrik, nadaljevanka 9.50 Sprehodi v naravo: Dalija, lepa tujka 10.05 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka 10.30 Lingo, TVigrica # 11.55 Vrtlčkarj! II, nadaljevanka # 12.25 Nadnaravno, dokumentarna serija 13.00 Poro~ila # 13.10 Obzorja duha # 13.40 To~a zlata, ponovitev filma 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Pod klobukom
17.50 Nosorog in dru{~ina, pz serija, 8/13 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik #
20.00 Suzie Washington, avstrijski film 21.25 Dokumentarni feljton 22.00 Odmevi 22.55 Gospodarski izzivi
23.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije: G. Mahler: Simfonija {t. 9 v D-duru
slovenija 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	Čez rob, nanizanka
10.05	Lahkomiseineži, ponovitev čb-fiima
11.45	TVprodaja
12.20	Liga prvakov v nogometu
13.45	So ieta miniia, nanizanka
14.15	Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev
15.05	Jasno in glasno: Spolno nadlegovanje, ponovitev
16.00	Euromusica Opatija 2000
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 18. epizoda
17.00	Čez rob, nanizanka, 4/7
18.00	Trije sedeži za 26., francoski film
19.35	Videospotnice
20.05	Liga prvakov v nogometu
23.30	V Frostovem slogu, angleška nanizanka, 1/5
1.00	Pričakovanje ljubezni, ameriški film
2.25	Simpsonovi, ponovitev
2.50	Videospotnice, ponovitev
pop tv
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnica, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Nakupovalni center, ameri{ki film
21.45	Newyorška policija, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
kanal a
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustreli!, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Spet zaljubljena, nanizanka
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Mesto greha, akcijska nanizanka
0.00	Dannyjeve zvedze, ponovitev
trojka
8.30 Jutranji program 9.30 TVprodaja
10.00 Jutranji program, ponovitev 11.00 Domača TVžprodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Politična konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 info
14.30 iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Knjiga, ponovitev 18.00 Štiri tačke 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba
20.00 Vse za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Avtodrom
22.00 iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev
htv 1
07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročilo. 9.40 izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročilo. 12.35 Terra nostra, serija (3/150). 13.20 Stičišča svetovnih kultur: Chartres (12/12). 14.25 izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Spomin na domovinsko vojno: Šopek vrtnic iz Pounja, dokumentarna serija (2.). 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (19/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 iz jezične zakladnice. 18.55 Ninja želve, risana serija (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Veliko pričakovanje, serija (2/6). 21.05 "M" magazin. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 SOS - potrebujejo nas. 0.10 Policija, serija (165/300). 0.35 Veliko pričakovanje, serija (2/6). 1.25 Rdeči škrat 8., humoristična serija (5/8). 1.55 Vrnitev v Lonesome Dove, serija (2/8). 2.40 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (7/10). 5.35 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (2/13).
htv 2
10.40 Govorimo o zdravju. 11.10 Vii. mednarodno tekmovanje violinistov Vaclav Huml, dokumentarna oddaja. 12.10 Newyorški policaji Vii., serija (16/22). 12.55 Fant zre v svet, serija za mlade (109/113). 13.20 Forum. 15.00 Avstralski sen: Ante, dokumentarna oddaja (2/3). 15.30 Trenutek spoznanje. 16.10 Terra nostra, serija (3/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rdeči škrat 8., humoristična serija (5/8). 19.30 Policija, serija (164/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (7/10). 22.30 Vrnitev v Lonesome Dove, serija (2/8). 23.15 Filmska noč z vestrnom: Človek z zahoda, ameriški film. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
htv 3
16.20 Rio Lobo, ameriški film. 18.10 Start, športni program. 18.35 Digitalna enciklopedija vesolja (10/11). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Amerika - življenje narave. 20.30 Pred nogometno tekmo. 20.40 Nogometna Liga prvakov: Bayern - Arsenal, prenos. 22.30 Šport danes. 22.40 Hrvaški glasbeni program. 23.20 Povzetki nogometne Lige prvakov.
avstrija 1
6.10 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 8.15 Princ z BelA-ira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Močna družina, serija. 9.20 Vsi županovi možje, serija. 9.45 Urgenca, serija. 10.30 Columbo: Smrtonosna ločitev, kriminalka, 1971. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Nogomet, liga prvakov: Bayern Munchen : Arsenal, prenos. 21.05 Policaj iz Tolza: Umor v norišnici, kriminalka, 1997 (Ottfried Fischer, r: Walter Bannert). 22.40 Nogomet, avstrijska liga. 23.10 Nogomet, liga prvakov, posnetki tekem. 23.40 Most pri Remagenu, vojni film, 1968 (George Segal, r: John Guillermin). 1.35 Nash Bridges, serija. 2.20 Usodna strast, triler, 1991. 3.45 Grozeče sence, kriminalka, 1950.
avstrija 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. |0.15 Visoko na gori, domovinski film, 1957. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1233). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Avstrija v vrtičkarski vročici, dokumentarec. 23.15 Erotika vonjav, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Help TV, magazin. 3.35 Dr. Stefan Frank, serija.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, serija. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, zdravniška serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 1999. 21.15 Policaj iz Tolza, kriminalka, 1997 (Ottfried Fischer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker, zdravniška serija. 1.15 Wolffov revir, ponovitev. 2.05 Trgovina. 3.05 Policaj iz Tolza, ponovitev.
rtl
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili vsakdan (Hans Meiser). 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Frizer, fizerski show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1553). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv magazin. 18.45 Poročila. 18.55 Nogomet, liga prvakov: Bayern Munchen : Arsenal London, prenos. 20.45 Nogomet: liga prvakov. 21.00 Stern TV magazin. 23.00 Nogomet, liga prvakov. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
rtl 2
5.20 Otroški program. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, serija. 11.00 Princ z BelAira, ponovitev. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, ponovitev. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira, humoristična serija. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, znanstvenofantastična serija, 1998. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1997. 23.00 PSi Factor - Zgodi se vsak dan. 0.00 Exclusiv, reportaže: zabave v Turčiji. 0.45 Veliki brat. 2.40 Skinny Tiger, debeluh s hitro pestjo, akcijski, 1990, pon.
pro 7
6.50 Bulevarski magazin. 7.25 Kdo je tu šef? 7.55 Kdo je tu {ef?, pon. 8.20 Roseanne. 8.50 Jesse. 9.20 McCinseyev otok, pustolovski, 1988 (Hulk Hogan). 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse, serija. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 18.55 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija, 1999 (Sarah Michelle Gellar). 21.15 Angel, Lovec teme, fantazijska serija, 1999 (David Boreanaz). 22.15 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: mondena smu~iš~a St. Moritza. 24.00 Vampir poželenja, eroti~ni, 1998 (Kevin Spirtas). 1.45 Buffy, pon. 2.40 Angel, pon.
eurosport
8.30 Tenis: WTA turnir v v Indiana Wellsu, pon. 9.30 Motorsport, pon. 10.30 Motociklizem, pon. 11.30 Hitrostno drsanje. 12.30 Snowboard. 13.00 Original Sound. 13.30 Tenis: WTA turnir v Indiana Wellsu, pon. 14.30 Kolesarstvo, pon. 15.00 Kolesarstvo: Pariz-žNica, 3. etapa: St. Etienne - Villrneuve - les Avignon, prenos. 17.00 Tenis: WTA turnir v Indiana Wellsu, osmina finala. 18.15 Auto Mag, rally. 18.45 Smu~arski teki, 5 km (ž), prenos iz Osla. 20.00 Smu~arski teki, 10 km (m), prenos iz Borlangea. 21.00 Tenis: WTA turnir v Indiana Wellsu. 22.30 Koelsarstvo: Pariz -Nica, povzetek 3. etape. 23.00_ Športna poro~ila. 23.15 Golf. 0.15 Tenis, Indian Wells, pon. 1.15 Športna poro~ila.
dsf
5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi. 9.30 World Soccer, ponovitev. 10.00 Automagazin. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, ponovitev. 13.00 Xapatan, ponovitev. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Xapatan. 16.00 Tenis: ATP turnir v Indian Wellsu. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam, nogometni magazin. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poro~ila. 201.5 Automagazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Snowboard. 23.00 DSF reportaže. 23.30 Normal, ponovitev. 0.00 Borilni športi. 0.30 Takeshis Castle.
8. -14. marec 2001, radio Ptuj
98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 8. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemen~i~-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Dobrava v Ormožu. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PETEK, 9. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Gluši~). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 10. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 11. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00
OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP. 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 12. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TOREK, 13. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Juki~). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SREDA, 14. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poro~ilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČ-KOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
Vsak četrtek ob 2.0.00 uri
posKočm^
n

1.	Ans. ROSA
-	Naš jubilej
2.	BRATJE POUANŠEK
-	Ti si pa en dobr štik'lc
3.	Ans. VESELI REVIRČANI
-	Pozabljeni rudar
4.	Ans TONETA RUSA
-	Zvon želja
5.	SLOVENSKI MUZIKANTJE
-	Lepo ženko imam
6.	IGOR IN ZLATI ZVOKI
-	Slovensko dekle
7.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA
-	Vraga bi l[ublla
8.	Ans. GOLICNIK
-	Ti si ribca, jaz sem kit
9.	Ans. TONIJA VERDERBERJA
-	Zibka
10.ZASAVCI
-	Igramo vam
11.	Ans. TINETA STARETA
-	Trojanski pogon
12.	Ans. POMLAD
-	Pomlad prihaja
13.	Ans. Ml TRIJE IN STIŠKI KVARTET
-	Me vsak dan rajš'ma
mičmm.
K-

1.	NATALIJA KOLŠEK
-	Hej, prijatelj
2.	ZLATKO DOBRIČ
-	Zdaj živim, kot žena hoče
3.	HELENA BLAGNE IN HAJNI
-	Srebrna reka
4.	PATER JANEZ FERLEŽ
-	Podaj jim roko
5.	SIMONA WEISS
-	Ena želja
6.	BRENDI
-	Franci na balanci - mix
7.	MARJAN ZGONC
-	Črno vino
Poskočnih 13
I Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnico pošljite na naslov
MEGA MARKETING d.o.o. p.p. 318,2250 Ptuj
-------------3K-
(8
O k
O
s
KVIZ
PIRAMIDA
ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost
2 3
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
1
4
5
6
7
8
9
MESTA, KI OČARAJO
Zlata Praga
Slikovit lok izraža svojo čast Pragi, zlatemu mestu, katerega lepota je očarala že Mozarta in Beethovna. Danes se Praga spreminja z nepojmljivo hitrostjo. Stavbe starega mestnega jedra so zaživele v povsem novih barvah, potem ko so ube-žale pusti sivini komunizma. Predvsem pa se je spremenil utrip življenja: Praga postaja turistična Meka za popotnike iz vsega sveta, in kar je najpomembnejše - domačini prijazno sprejmejo vsakogar.
Samo kratek sprehod skozi ulice grajskega mesta - Hradcanov, Starega mesta, katerega sence dvorišč krasijo freske in ornamenti neprecenljive vrednosti na portalih hiš -je dovolj, da se izgubim v labirintu najrazličnejših arhitekturnih oblik, ki se zliva v Jožefov, nekoč judovski geto, da se me dotakne občutek nečesa skrivnostnega, kot tudi utripanje starega srca, ki pa še vedno bije s svojo prvobitno življenjsko energijo. Pri pogledu na stolpiča -"dvojčka" Teynske cerkve ali gotske loke Karlovega mostu me prevzame želja, da bi smuknila za te veličastne kulise in razvozlala uganke oblik, ki tako zelo živijo. Mozart, Kafka in Dostojevski so hodili po teh poteh in jim zapusti-
Zlata ulica v zlati Pragi. Foto: M. Ozmec
li neizbrisljive sledi.
Prevzame me radovednost in v hipu bi rada prišla do dna ritmu in razvoju tega fascinantnega mesta, tega prepleta zgodovine, kjer ljudje živijo v harmoniji z najrazličnejšimi elementi neponovljive ustvarjalnosti.
Hodim naprej in srečujem viške gotike, triumfe baroka in rokokoja ter očarljivo mladostne oblike mlajših obdobij.
DOMA JE NAJLEPŠE
Ljutomer
In ponovno nas je čudovito vreme izvabilo na plan, med vinorodne gorice in bele griče, nič zasnežene, temveč ozaljšane s telohom.
Sprehod skozi zgodovino in sedanjost "zlatega mesta" je kot prebiranje legend. Neštete so zgodbe, ki prepletajo zgodovino, nešteti vogali nepozabnih dogodkov.
Temu mesto mora človek dovoliti, da ga začara. In kot je nekoč dejal Milan Kundera: "Resničnost v Pragi preide v fantazijo in fantazija tej resničnosti preprosto odtrga masko vsakdanjosti!"
reje kasačev na svetu, kjer imajo pobudo kmečki konjerejci brez modre, a vseeno žlahtne krvi. Prve dirke so bile na cesti med Križevci in Ljutomerom že leta 1874 in leto kasneje -samo dve leti za Dunajem - so ustanovili Dirkalno društvo.
Staro mestno jedro sestavljajo cerkveno območje, Stari trg in novejši Glavni trg. Izjemen spomenik je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvotno je stala zunaj mestnega območja, ob turških vpadih pa so jo utrdili in vključili v mesto. Cerkev je zanimiva kompozicija romanskega, baročnega in gotskega sloga, kar je posledica številnih prezidav in razgibanih arhitekturnih dodatkov. Če si vzamete še nekaj časa za dušo in se sprehodite do Starega trga, vas bo pritegnila kapelica sv. Ane, pa tudi Marijino znamenje s kipi in rotovž na Glavnem trgu.
Ljutomer je nastal v bližini nekdanje rimske naselbine in ceste, pisni viri pa ga omenjajo že davnega leta 1211. Zelo zgodaj je dobil trške privilegije in jih skoraj 500 let tudi ohranjal ob podpori deželnih knezov. Skoraj celih 200 let so ga ogrožali Turki, 17. stoletje pa je minilo v znamenju številnih čarovniških procesov. Po 1848 je postal kulturno in gospodarsko središče Prlekije, hkrati pa so se v tem obdobju začela poglabljati nasprotja med slovensko in nemško usmerjenimi tržani. Septembra 1863 je bilo tu prvo narodno zborovanje ob tisočletnici delovanja sv. Cirila in Metoda, pet let kasneje pa se je na tisoče ljudi zbralo v Huber-jevem logu na prvem taboru za zedi-njeno Slovenijo. Ljutomer je postal mesto leta 1927.
V mestnem grbu je upodobljen dirjajoči enorogi konj na srebrnem ščitu. Ljutomer je namreč znam po najstarejšem konjeniškem društvu v Sloveniji in Mursko polje je edino območje
Iz sivine komunizma v turistom namenjen šov ...
Turistično stran pripravlja Vlasta Klep.
Župnijska cerkev Janeza Krstni-ka
Imejmo radi te naše kraje. Počasi se prebujajo iz zimskega sna v pomladni utrip, dehteči pisani, prepredeni s številnimi potkami, stezami, skoraj pozabljenimi cerkvicami in premnogimi gradiči. Vsrkajte vase lepoto domačih tal in verjemite, da jih boste še bolj občudovali, ko boste nekje daleč med tujimi ljudmi.
13ar m gostilna
AMADEUS
Prešernova ul. 3Ô, 2250 Tkuj, tel: 02 77' 70 51
Danes vsi radi zahajamo v dobre gostilne, kamor nas vabijo odlično pripravljena hrana, dobra postrežba, prijazen ambient, vesela družba ... in vsaka gostilna slovi po svojih specialitetah. Zato smo se odločili, da našo običajno ponudbo popestrimo še z našimi sedaj že zelo poznanimi štruklji, dobro a la carte hrano in
veliko izbiro domačih sladic, kot sta jabolčni in štajerski zavitek. Zraven a la carte hrane Vam v gostilni Amadeus pripravljamo tudi poslovna in dnevna kosila, kakor tudi
menije za razne priložnosti in praznovanja!
Za Vas poslujemo vsak dan od 11.00 do 23.00 ure, v nedeljo pa od 12.00 do 16.00 ure. Vaše cenjene rezervacije sprejemamo po telefonu 02 771 70 51!
OBIŠČITE NAS, PUSTITE SE PRESENETITI IN NE BO VAM ŽAL! VLJUDNO VABLJENI! Bar in Gostilna AMADEUS
RAČUNALNIŠKA STRAN
Raiunalniški strani
na pot
V preteklem letu smo se v Tedniku dotaknili Interneta, predvsem predstavitev spletnih strani tistih, ki so predstavljali Ptuj in {ir{o okolico svetu. Letos gremo korak naprej: želimo vam približati računalnik in vso sodobno komunikacijo. Seveda ne bomo govorili v znanstvenem jeziku in omenjali težko dostopnih stvari, temveč želimo predstaviti sodobno komunikacijo kot nekaj preprostega in nujno potrebnega v na{em vsakdanjiku.
Stran bomo objavljali vsake tri tedne (ce bo odmev velik, pa morda 14-dnevno), v njen pa bo veliko praktičnih nasvetov iz uporabnih programov, predvsem pa bomo spremljali spletne strani, s katerimi si boste olajšali življenje (upravni postopki, trgovine ...). Veseli pa bomo vaših nasvetov in pobud.
Glede na to, da smo lani končali z Internetom, pa tudi začnimo z njim. Internet je svojevrsten fenomen. Gre za nekakšen svet, kjer veljajo alternativni zakoni, kjer se je formiral nov tip kriminala, kjer je pornografija zastonj in kjer je primarna valuta informacija. Klik je tisto, kar nekatere strani obdrži pri življenju, druge pa pogubi in pahne v pozabo. Na koncu namreč vsi preštevajo klike in unikate (unikat je tisti obiskovalec, ki je prvič prišel na neko stran). Kakšne so količine unikatov na slovenskih bolj obiskanih straneh, portalih in porno straneh, ne vemo, lahko pa vam ponudimo tele
Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (računalniške.strani @ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si
informacije, ki so bile nabrane konec lanskega leta:
Prvo mesto najbolj obiskane strani na svetu si delita AOL Network in Yahoo.com. Po podatkih nekaterih raziskav je na prvem mestu AOL, po podatkih PC Data pa je v decembru 2000 zmagal Yahoo.com, ki je prejel kar 65.910.000 unikatnih obiskov. AOL Network mu sledi s 53.373.000 unikatnimi obiski. (Takole pa je videti lestvica naslednjih osmih: 3. msn.com -47.330.000 obiskov, 4. microsoft.com -39.950.000 obiskov, 5. passport.com -37.807.000 obiskov, 6. geocities.com -36.294.000	obiskov,	7.
AOLProprietary.aol - 32.879.000 obiskov, 8. amazon.com - 28.534.000 obiskov, 9. lycos.com - 25.898.000 obiskov, 10. eBay.com - 25.031.000 obiskov).
Povprečno gospodinjstvo z internet-nim dostopom si v enem mesecu ogleda okoli 1000 strani, od tega v povprečju 35 strani v času enega surfanja. Internet je v celotnem mesecu v uporabi povprečno 15 ur, enkratna seansa sur-fanja pa traja okoli 30 minut. V povprečju si uporabnik interneta ne ogleduje ene strani več kot minuto. Danes ima dostop do interneta 164,4 milijona gospodinjstev in delovnih mest, od tega jih je aktivnih okoli 108 milijonov.
Kar pomeni: če še niste na Internetu, vas ni! (In mi smo: www.radio-tednik.si)
Kupujete raiunalnik?
Težko se je danes odločiti, kateri računalnik naj kupimo. V prvi vrsti vsi gledamo na ceno, kar pa je največja napaka, saj tukaj dobesedno velja rek: "Malo denarja, malo muzike!". Tudi mi vam ne moremo točno svetovati, kaj kupiti. Vedno morate vedeti, kaj boste z računalnikom počeli, čemu bo služil. Če bodo otroci hoteli igrati igrice, boste zanj veliko od{teli. Najnovej{e računalni{ke igrice zahtevajo najsodobnej{o računalni{ko opremo.
Poskusili vam bomo svetovati, na kaj vse bodite pozorni.
-	Kot žepu najprimernejši nakup priporočamo računalnike z Intel Celeron 633 Mhz procesorjem, če pa vas zanima predvsem zmogljivost, ne pozabite, da so na trgu že modeli z Intel P-IV 1,2 GHz.
-	Povprašajte (osnovni spomin) za 64 MB RAM-a, 128 MB pa tudi zanesljivo ne bo odveč.
-	Grafična kartica naj ima vsaj 8 MB RAM-a, če pa veliko časa porabite za igrice, se pozanimajte za pospeševal-nike. Najmočnejše 3-D grafične karte z 32 ali celo 64MB RAM-a na žalost stanejo skoraj toliko kot sam računalnik.
-	Monitor z zaslonom manjšim od 17" kupite le izjemoma (premer zaslona po diagonali)!
-	Zvočna kartica naj bo proizvod znanega proizvajalca, saj lahko drugače naletite na težave z nepovezljivos-tjo z določenimi operacijskimi sistemi in programi.
-	Tiskalniki inkjet so dobri za domačo uporabo, za posel pa priporočamo laserske tiskalnike. Tudi iglični so še vedno zelo popularni (predvsem če tiskate na kopirni papir — virmani ...).
-	MS Windows ME je namenjen domači uporabi, igricam, urejanju domačih video in avdio posnetkov, medtem ko je MS Windows 2000 namenjen poslovni rabi, zato se ne čudite, če marsikatera igrica ne bo delala.
-	Zbirka MS Office 2000 je cenejša, če jo kupite sočasno z računalnikom.
-	Nikar se ne pustite preslepiti sumljivo nizki ceni računalnika, saj je ponavadi to posledica manjkajočega operacijskega sistema ali nekvalitetnih sestavnih delov.
Pri nakupu računalnika morate biti pozorni, ali gre za strojno opremo ali je zraven tudi programska oprema. Pojem "računalnik" namreč zajema oba sklopa.
Goli PC je računalnik, ki ga skušajo prodati brez operacijskega sistema (del programske opreme). To pomeni, da je neuporaben, dokler sami ne pridobite in namestite programske opreme. Nekako tako, kot bi kupili hišo brez temeljev. Tudi izpostavljenost nevšečnostim je v obeh primerih podobna. Nekateri vidijo v nakupu "golega" računalnika priložnost za prihranek denarja s kopiranjem (oziroma krajo) operacijskega sistema z drugega računalnika ali na kak drug nezakonit način. Zelo kratkovidna rešitev, ki ne
grozi le z virusi in neskončnimi tehničnimi zapleti, ampak se zaradi nje znajdete v navzkrižju z zakonom. A vendar se bodo našli prodajalci, ki vas bodo skušali prepričati, da na tak način kupite svoj PC. Ne pustite se opeči. Vztrajajte pri popolni opremljenosti svojega novega računalnika z zakonitim licenčnim operacijskim sistemom, ki vam ga mora namestiti prodajalec. Zahtevajte priložen CD, navodilo za uporabo in potrdilo o pristnosti. Poiščite partnerja, ki sodeluje v programu Microsoft OEM System Builder (Microsoft smo omenili, ker uporablja 90% Zemljanov njihove produkte). Ce ne, se lahko kaj hitro srečate z BSA /BSA (Business Software Alliance) je neprofitna organizacija, registrirana kot gospodarsko interesno združenje proizvajalcev in prodajalcev računalniške strojne in programske opreme. Njen cilj je izobraževanje javnosti in popularizacija uporabe legalnih programov, informiranje in pomoč javnim organom pri pregonu piratov, aktivno delovanje proti vsem oblikam piratstva, zbiranje dokaznega gradiva proti različnim vrstam piratov, sprožanje kazenskih, civilnih in drugih postopkov zoper pirate in nelegalne uporabnike, itd. Gre torej za neke vrsto policije in inšpektorje, ki imajo zelo veliko moč./
***
Pred nakupom nas lahko pokličete na 031 290 399 ali pošljete vprašanje na racunalniske.strani@radio-tednik.si.
Izdelava predloge za pismo glavo podjetja v Microsoft
	■ Shrani kot		BE3
^^ )	Sljrani v: |Û Templatas	id ml:® X CE- OiLOtlja-	
Ce so vam predloge (Templates) povsem tuje in si ne predstavljate, čemu pravzaprav služijo, naj vam s tem nasvetom nekoliko približamo njihovo uporabo. Ce pa ste že ustvarjali predloge, lahko preskočite kar do točke 3 - do trika, ki se skriva tukaj.
Poglejmo si običajni postopek ustvarjanja predloge. Oblikovali bomo preprosto predlogo za
tiskanje pisma z glavo vašega podjetja.
1. Pri oblikovanju glave si lahko pomagamo s tabelo, v katero v ustrezne celice vstavimo posamezne dele glave. Z ukazom Tabela / Vstavi tabelo... (Table / Insert table...) smo vstavili tabelo s tremi stolpci in tremi vrsticami, nato smo vse celice prvega stolpca združili z uka-
] Catolska li^jsnje Pomlad	OtiJO^a C^jdja Isbeb 3™ Eptmč
a


PC ^jiig
1 10- I -11- I 12- ■ I -14- I '
TEDNIK	Radio Tednik d.o oj PTUJ, aaiifisa đ [el:02/749-34-ia fax:D2/749-34-35
li	1 PU1,5 marttiPlli
(i) I
ršfaTi ods. 1
1/1 |Na 5,9 CI
I [Ř5? ^ [
QatoiEfca Uresis Poglgd: Vsit»IJ»}e	Orodja Isbeis £4j» ^rru£

m
-11- 1 '12' ' 13' I 14- 1 -15
ffl T
mE]
TED


VrelB frefciiTioï e-
I f ftebm sï^nl r^FTisbms®^ ^ Ofelwní prelom vrste jrebiT^ odwtw
lio Tednik d.o, o. PTUJ, aalieïa e el:0î/749-î4-10 4:02/749-34-35
Ptui. s. r
lejgo:
SSl.
1/1 [te 5,9 cm ^s 6 ao 1 jpo; pča ^ ^
firrw

zom Tabela / Spoji celice (Table / Merge cells). V prvem stolpcu smo oblikovali ime podjetja s programom WordArt (Vstavljanje / Slika / WordArt... - Insert / Picture / WordArt...), mogoče pa je seveda vstaviti tudi katerokoli grafično datoteko, ki vsebuje ime oziroma znak podjetja. V drugo celico srednjega stolpca smo vnesli poštni naslov in opis dejavnosti. V zadnjo celico tretjega stolpca smo vnesli kraj in datum nastanka sporočila. Datum vstavimo z ukazom Vstavljanje / Datum in čas... (Insert / Date and time...), izberemo tudi možnost samodejnega posodabljanja datuma (Samodejno posodobi - Update automatically).
2. S praznimi odstavki povečamo razmak med glavo in vsebino bodočega pisma. V zadnjem praznem odstavku vstavimo prelom odseka (Vstavljanje / Prelom / Zvezno - Insert / Break / Continuous). S tem, ko ra-
zdelimo dokument na odseke, lahko zaščitimo posamezni odsek in preprečimo njegovo spreminjanje, kar je pravzaprav cilj vsakega avtorja predlog. Odstavek s prelomom odseka bomo skrili: z ukazom Oblika / Pisava... (Format / Font...) prikličemo na zaslon pogovorno okno, v katerem izberemo posebni učinek Skrito (Hidden).
3. V tem koraku bomo preprečili spreminjanje dela predloge, ki naj vedno ostane enak. Glavo pisma bomo zaščitili z ukazom Orodja / Zaščiti dokument... (Tools / Protect document...). Izberemo možnost Zaščiti dokument za obrazce (Protect documents for forms) in kliknemo na gumb Odseki... (Sections...). Na seznamu odstranimo kljukico pred odsekom številka 2, tako da zaščitimo pred spreminjanjem samo odsek, v katerem smo oblikovali glavo pisma - to je odsek 1. Ce uporabljate geslo, si ga dobro
Ěmteto Lygja^jg Pgqigt VsB^Ja^Jg -ail^^i Cjgdjg la^b ďro Simot;
D cřadlsat^f
S
I <} I B- - I ^ ffl g I E .TOt^

•!• I •2' I I -S- I Ď' I •?• I -S ' I S' I ID- I -ll' t •12' I 'IS- I -IB' " ylil -l?- I 18' I A.
TEDN
	
- vitl-rirl ' t ■	
Stoto» sprsma rrtia Homentarja TatraKs: q^eXi... |	îdio Tednik d.o,o.i PTUJ, R^lfeva d l:el:02/749-34-Ld 02/74^34-35
V
iXMii
3
\iifsnl odsekl bodo ïsSetenl, îe p cWoimern ssšt\tsn :s otrasce,
[Sirani Octe I	l/l jNa-6.3em Vrg B Stol [ï^ ^ ^ J^ fš&^ha |
U Normal
®
Ima datoteke: j^adio Tednik d
^ |B Shrčini
■3
zapomnite: prvega odseka tega dokumenta namreč ne bo mogoče spreminjati, če ga prej ne "odklenemo" z ustreznim geslom.
4. Dokument shranimo kot Predlogo. Z ukazom Datoteka / Shrani kot... (File / Save as...) prikličemo na zaslon pogovorno okno za shranjevanje dokumenta. Najprej v okvirčku Shrani kot vrsto (Save as type) izberemo možnost Predloga dokumenta (Document template), nato v okvirček Ime datoteke (File name) vnesemo ime predloge (npr.: "Pismo z glavo"). Nazadnje kliknemo Shrani (Save). Predlogi Word samodejno dodeli pripono .dot in
jo shrani v mapo "Microsoft Office/Predloge".
5. Naslednjič, ko bomo želeli natisniti pismo z glavo podjetja, moramo novi dokument ustvariti z ukazom Datoteka / Nova... (File / New... ) in na seznamu predlog izbrati našo predlogo (seveda če je bila shranjena v mapo "Predloge").
Ce se znajdete pred kakšnim problemom oz. imate kakšno koristno rešitev, nam lahko pišete po elektronski pošti na: racunalniske.strani® radio-tednik.si
V__y
Spicino |i>ijgi doiaimentT]'Hjjaw^^^	| ap |
Prazen dokument	Epietna stran
S
E-pošIno sporaEib
Predogled ni na voljo.
Hcfcor- n™-
(T Eokummt r Predlogo
5
NASVETI
PIŠE: BOJAN GROBOVŠEK, UNIV. DIPL. ING. STR.
Povezava ogrevalnega sistema s prezraievanjem
Pri sodobnih zrakotesnih stavbah je nekontrolirana izmenjava zraka skozi netesna mesta zmanjšana na minimum. Prostore je potrebno iz higiensko-zdravstvenih razlogov redno in pravilno prezra~e-vati. Tako prihaja do problema, kako v bivalne prostore dovesti ustrezno količino svežega zraka. Vendar tudi zunanji zrak pogosto ni dovolj čist, posebej v mestih kjer vsebuje veliko prašnih delcev.
Naravno prezračevanje oziroma intenzivno zračenje prostorov lahko zagotovimo z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 - 10 min) okna na ste-žaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat na uro, kar pomeni, da se celotna količina zamenja v 4 - 8 minutah. Ker takšno prezračevanje povzroča velike toplotne izgube, je prisilno prezračevanje dejansko edini način, da lahko zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjav zraka v bivalnih prostorih. Osnovni pogoj za izvajanje prisilnega prezračevanja pa je seveda učinkovito tesnjenje oken v zgradbi.
V nizkoenergijskih hišah je
takšen način prezračevanja edini učinkovit. V prispevku je opisan nov sistem prezračevanja in ogrevanja, s katerim koristimo toploto odpadnega zraka in tako znatno zmanjšamo toplotne izgube.
IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE PREZRAČEVANJA
Enega novejših sistemov, ki povezuje prezračevanje in ogrevanje objekta, je razvil nemški koncern Bosch. Sistem se sestoji iz stenskega plinskega konden-zacijskega kotla in prezračevalne naprave. Celoten sistem je grajen tako, da je možno izkoristiti tudi odpadno toploto prezračevanja oziroma je omogočeno vračanje toplote izstopnega zraka v prezračevalni sistem. Takšne sisteme prezračevanja z vračanjem toplote imenujemo prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote.
Osrednji del sistema predstavlja komora za pripravo zraka, imenovana aerostar. Sveži zunanji zrak se filtrira in ogreva s pomočjo odpadnega zraka ali s toploto iz sistema za ogrevanje.
Naprava kot vir toplote uporablja vodo iz sistema ogrevanja. Zato je najprimernejše, če je postavljena čim bližje kotlu, ce-
loten sistem pa na podstrešju. Rekuperacijo toplote poteka s toplotnim prenosnikom, ki zagotovi prenos dela toplote z odpadnega na sveži zrak. V povprečju lahko z rekuperacijo ponovno uporabimo do 70 % toplote in s tem zmanjšamo porabo energije za ogrevanje na polovico. Lamelni aluminijasti toplotni prenosnik je grajen tako, da pri prenosu toplote ostajata zračna tokova med seboj ločena, zato se absolutna vlažnost tokov ne spreminja. Celoten sistem prezračevanja poleg prenosnika sestavljajo še dva ventilatorja, kanali, vstopne in izstopne odprtine ter zračni filtri, skozi katere potujeta oba zračna tokova. Delovanje sistema ogrevanja in prezračevanja z vračanjem toplote je shematsko prikazano na sliki št. 1.
V napravi pripravljen zrak se po kanalskem razvodu vodi do bivalnih prostorov (dnevna soba, spalnica), v katere vstopa skozi prezračevalne odprtine. Iz teh prostorov se zrak prosto giblje skozi hodnike do prostorov, kjer je potrebno zračenje (npr. kuhinja, sanitarije). Od tod sesalni ventilator sesa zrak skozi izstopne sesalne odprtine nazaj v napravo (prenosnik), kjer svojo toploto odda svežemu zraku. Na strani vstopnega zraka je
vgrajen tudi sistem zaščite pred zmrzovanjem, na poti ohlajenega zraka pa je nameščen lovilec izločene vodne pare. Delovanje naprave oziroma ventilatorjev ureja regulacijska enota s tipali.
ZAKLJUČEK
Opisani sistem prezračevanja in ogrevanja z rekuperacijo toplote zagotavlja optimalne bivalne pogoje in varčuje z energijo.Tudi pri nas je vedno več dobro toplotno zaščitenih stavb, kjer imajo ventilacijske izgube celo največji delež v skupnih izgubah toplotne energije, zato je smiselno načrtovati prezračevanje s prenosniki toplote.
Krvodajalci
20. februar: Jože Stuhec, Poštna ulica 1/A, Ormož, Jasna Vukovic, Vuzmetinci 43, Nevenka Kovacec, Gorišnica 88, Marija Klemencic, Hardek 45, Frančišek Muhic, Runeč 69/A, Emica Bezjak, Mihovci 22, Tanja Muhič, Runeč 69/A, Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3, Ivanka Kolar, Drbetinci 10, Janez Kostanjevec, Gibi-na 26, Jožica Ilešič, Hvaletinci 3, Franc Vršič, Novinci 5, Milan Mlakar, Kicar 138/A, Milan Černel, Vitomarci 56, Marija Arnuš, Podvinci 43, Dušan Zemljarič, Nova vas 93/C, Zvonko Janžekovič, Brezovci 11, Silva Ilešič, Hvaletinci 17, Slavica Bezjak, Vitomarci 24, Janez Rojs, Vitomarci 77, Janez Petrovič, Hvaletinci
9,	Vladimir Vozlič, Zamušani 4/A, Ivan Veršič, Novinci 27, Ivan Kolar, Drbetinci
10,	Branko Kocuvan, Rjavci 8, Ivan Braček, Hvaletinci 13, Jože Cafuta, Sp. Velovlek 48, Milan Muršec, Vitomarci 30/A, Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj, Milena Vogrin, Slavšina 37, Maks Plohl, Kraigherjeva 25, Ptuj, Darinka Pihler, Hvaletinci 10, Dragan Posavec, Ul. svobode 7, Miklavž na Dr. polju, Ludvik Ko-kol, Dravska 8, Ptuj, Anton Bezjak, Vitomarci 24.
22. februar: Bogdan Dovečar, Bresnica 1, Željko Lukaček, Dolga lesa 9, Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi, Janez Zebec, Drstelja 37, Srečko Sitar, Lancova vas 58/B, Jožica Kukovec, Placar 7/A, Marija Belšak, Moškanjci 7, Darinka Kovačič, Apače 167, Marjan Kokol, Levanjci 30, Andrej Kozel, Velika Varnica 6, Brigita Božičko, Strmec 6, Jože Belšak, Moškanjci 7, Ivan Segula, Juršinci 48, Ve[imir Gal, Šmartno na Pohorju, Slavko Jesih, Sp. Laže 27/A, Danijel Papotnik, Črešnjevec 26, Vid Knez, Kovača vas 90, Gorazd Hlapčič, Benedikt 63/b, Damjan Anošek, Prvomajska 31, Maribor, Srečko Sagadin, Slovenja vas 2, Jože Brumen, Ul. talcev 23, Dobrovce, Drago Damiš, Ljubstava 15/C, Alojz Gojčič, Starše 43, Jože Koren, Leskovec 26, Mirko Banfič, Sobetinci 35, Anton Sagadin, Gerečja vas 61, Jože Majerhofer, Hajdoše 40, Dejan Farič, Ra-belčja vas 23/B, Miran Trantura, Savinsko 22.
Shema sistema ogrevanja, priprave sanitarne vode in prezračevanja z vračanjem toplote (reku-peracija toplote)
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN ŠINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 320. NAD.
Duševno zdr^^je otrok
in mladostnikov - 32. nad.
Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 5. nad.
Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok - 5. nad.
Danes bomo začeli govoriti o revščini kot ogrožajočem dejavniku razvoja.
Otrok, ki odrašča v revščini, je izpostavljen številnejšim dejavnikom tveganja kot njegov "dobro stoječi" vrstnik. Vplivi z revščino povezanih dejavnikov tveganja so odvisni od celostnega življenjskega konteksta in soigre varovalnih dejavnikov. Gotovo so pri tem pomembne otrokove individualne razlike v odzivanju, ki tvorijo osnovo za večjo ranljivost ali odpornost in obvladovalno vedenje. Družina je najpomembnejši vir zaščitnih dejavnikov, seveda če starši niso klonili zaradi neugodnih življenjskih okoliščin. Otroka lahko zavarujejo pred učinki revščine šola ali druge podporne socialne mreže.
Dejavniki tveganja, ki izhajajo iz revščine, so različne narave in se med seboj prepletajo. Poglejmo si najpomembnejše med njimi.
Ekološki dejavniki:
-	slabše stanovanje,
-	neugodno širše bivalno okolje (onesnaženost, višja raven delinkventnosti).
Zdravstveni dejavniki:
-	slabše zdravje in zdravstveno varstvo matere v nosečnosti,
-	slabša prehrana matere v nosečnosti in posledice za plod,
-	slabši stanovanjski pogoji (prenaseljenost, vlaga, alergeni, mraz),
-	slabša nega otroka,
-	zdravju škodljive navade staršev in otrok, nezdravo življenje,
-	pomanjkanje športnih dejavnosti, rekreacije,
-	otrok ne hodi na počitnice na morje in v gore, na izlete,
-	večja izpostavljenost otroka okužbam (zaradi prenaseljenosti, slabše prehranjenosti, psihičnih stresov),
-	večja obolevnost,
-	manj iskanja zdravniške pomoči,
-	slabše zdravstveno varstvo, slabše zdravljenje,
-	slabši nadzor otrok in več nesreč,
-	več obolenj v družini,
-	nekateri pojavi (kot so nenadna smrt dojenčka, slabo ravnanje z otroki) so pogostejši.
Naslednjič pa še o drugih dejavnikih.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Matija tudi letos nezmotljiv
Ohladitev po matijevem smo pričakovali, saj se njegov vremenski pregovor, da led razbija, ~e ga ni, ga pa naredi," v tem vremensko nestalnem predpomladanskem obdobju le redkokatero leto izneveri. Ohladitev zadnje dni svečana je za prezgodaj prebujeno vegetacijo vrtnega rastlinja dobrodošla, saj bo zadržala brstenje, snežna odeja pa ga bo v precejšnji meri zavarovala pred morebitno pozebo.
Čeprav smo si v preteklih neobičajno toplih zimskih mesecih tesnobno napovedovali maščevanje zime s snegom in mrazom in čeprav je res, da zima še nekoliko otepa z repom, je to prehodno, po nekaj dneh pa bo potrebno pogumno pristopiti k vsakoletnim pomladanskim opravilom na vrtu.
V SADNIH VRTOVIH se na bolj zavarovanih legah vse pogosteje srečujemo z nekdaj povsem neznano sadno vrsto aktinidijo, ki daje cenjen vitaminsko bogat plod kivi. Aktinidija je listopadna ovijava vzpenjavka z debelimi mesnatimi poganjki, ki dozorijo v čvrste olesenele rozge, podobne vinski trti. Njena rez in vzgoja sta podobni vzgoji vinske trte na brajdi. Po mo~ni opori vodilne poganjke ovijamo okrog letev postopoma ve~ let lahko 8 do 10 metrov dale~, na njih pa vzgajamo na vsakih 50 cm poganjke, ki so eno- in dvoletni rodni. Po drugem letu rodnosti poganjek kraj{amo na reznik, iz katerega nadalje vzgajamo rodne poganjke. Aktinidije so enospolne sadne rastline, zato je rodovitnost odvisna od
razvrstitve ženskih in mo{kih rastlin, pri rezi pa moramo upo{tevati nahajali{ča mo{kih cvetov, ki so večinoma na koncu enoletnih poganjkov, in ženskih, ki so pri osnovi poganjka, kot je to pri vinski trti. Zimska rez, ki mora biti opravljena do začetka vegetacije, je bolj vzgojna, ko obilikuje-mo vodilne poganjke in krake z rodnimi mladikami ter odstranjujemo neuporaben star izrojen in nedora{čen les, medtem ko sta pomembnej{a poletna rez in pinciranje, ko že iz mladih zelenih poganjkov odbiramo in razvr{čamo rodne poganjke.
Po snežni odjugi, brž ko bo zemlja godna, opravimo nego in obdelavo jagodnjaka, ker jagodne rastline prično zgodaj vegetirati. Z jagodonih grmov odstranimo staro zastirko in suho odmrle listje ter odnesemo iz nasada in kompostiramo ali sežgemo. Listov ne trgamo, marveč režemo, da na rozeti ne povzročimo ran. Po vsej povr{ini med jagodami potrosimo 15 dkg/m2 me{anega organskega gnojila biogrena in nasad okoplje-mo, pri čemer smo pozorni, da ne po{kodujemo
korenin. Pod grme položimo novo zastirko, ki bo v tleh ohranjala talno vlago in toploto, jagodne plodove pa ohranjala čiste.
V	OKRASNEM VRTU po občutnej{i otoplitvi pričnemo odgrinjati manj občutljive okrasne trajnice, ki smo jih sicer zavarovali pred izjemno nizkimi temperaturami, da pod varovali v toplej{ih razmerah ne bi prezgodaj vzbrstele, s tem pa postale občutljivej{e na predpomladanske ohladitve in slane.
Med tak{nimi so rododendromi, ki jim odstranimo varovala. Grme okopljemo in pognojimo s starim dobro preperelim hlevskim gnojem ali {oto, ki smo ji dodali nekoliko gozdne prsti igli-čevke ali samih iglic iz borovega gozda, kar služi rastlini sočasno kot zastirka za ohranitev talne vlage in toplote. Rododendromov ni treba redno obrezovati; odstranimo le obolele in odmrle poganjke in včasih tak{ne, ki sozrasli močneje od drugih.
Iz zimskega mirovanja so se pričele prebujati okenske in balkonske okrasne trajnice, ki so v tej fazi najbolj dojemljive za napad listnih u{i. Če na pojava nismo dovolj pozorni, se v nekaj dneh tako razmnože, da rastlino povsem uničijo. Zatiramo jih z znanimi kemičnimi pripravki, ki zastru-pljejo rastlinske sokove.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričenjamo po minuli ohladitvi pestro obdobje opravil pri pripravi vrtnih tal za setev tistih vrst vrtnin, ki kale že pri nekaj nižji talni toploti in imajo na pomladanske slane odpornej{e klične liste. Po zgodnji setvi boba, graha in korenčka, ki smo jih na prosto posejali že v preteklem mesecu, setev zgodnjih pomladanskih na prosto nadaljujemo, brž ko bo zem-
lja primerna za obdelavo. Zgodaj spomladi sejan bob je lahko prva sveža zelenjava z domačega vrta na jedilniku. Bob, nekoč cenjeno stročnico, so pridelovali skoraj na vsakem zelenjavnem vrtu, sedaj pa je po krivici izginil iz zelenjavnega izbora. Cenjena je njegova prehrambena vrednost, {e posebej odlična hrana je za diabetike ter otroke in nenadomestljiva pomladna stročnica. Vrtna tla bogati z du{ikom, z bujnimi koreninami jih rahlja, s svojim vonjem pa odganja voluharja.
Črni koren z dolgo rastno dobo in dobro prezi-mitvijo je korenčnica, ki je na voljo vse leto. Na prosto ga sejemo lahko med prvimi posevki, saj počasi kali in je odporen na mraz. Črni koren sejemo v vrtna tla z globoko in rahlo prstjo v vrste, medsebojno oddaljene 30 cm, posevek pa maja razredčimo na razdaljo 4 do 6 cm med rastlinami.
Dobro obdelano in pognojeno gredico, ki jo nameravamo posaditi z zgodnjim krompirjem, pokrijemo s črno folijo, v katero naredimo v medsebojni razdalji 20 x 20 cm vreznine v obliki križa. Krompir sorte maris bard vložimo na kaličenje, kaličene gomolje pa na vrh zemlje pod razrezano folijo le položimo in rahlo vtisnemo v tla. Na po-vr{ini bo razvil obilico mladih plodov, ki jih sproti
pobiramo za porabo kot nadzemne sadeže.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi in presajati rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, v dneh 8. in 9. ter od 17. do 19. marca, zaradi korenine od 2. do 4. ter od 10. do 13. marca, zaradi lista 6. in od 14. do 16. marca ter zaradi cveta, med katerimi je največ zdravilnih zeli{č, od 4. do 6. in 13. marca.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 38.
V	Santiagu
V	Tacno sem prišel sredi noči, ko je ura že odbila polnoč. Prevzel sem "muchile" in vzel taksi, ki me je odpeljal na kraj, kjer sta bila dva hotela nedaleč vstran. Da sem prišel v del mesta z dvema hoteloma drugo ob drugem, je bila sreča, saj v prvem nikakor nisem uspel prebuditi smrčeče-ga vratarja, tudi potem ko sem uporabil vsa sredstva, ki so mi bila na razpolago.
Za prehod čez mejo me je neka Peruanka, s katero sem se znašel v kolektivu, prosila, ali bi ji lahko skril nekaj cigaret, upajoč, da mene osebno ne bodo preiskali. Ker sem opazil, da so to storili vsi v kolektivu, sem jih tudi sam vzel. Hotel sem pomagati domačinom, ki služijo s preprodajanjem na dražji čilski strani. Kljub temu da pri prehodu nisem imel težav, pa bi mi moje ravnanje lahko povzročilo precejšne probleme in najbrž ni bilo najbolj pametno.
Kraj na severu Čila, kjer sem vstopil na avtobus proti Santiagu de Chile, se imenuje Arica. Veza je bila takojšnja, tako da sem s praznim želodcem odšel na 28 ur trajajočo vožnjo. Vozili smo se po panameriški cesti, ki je v Čilu v precej boljšem stanju kot na severu, še posebej v Peruju. Kontrolor je tako pazil in skrbel, da mi je kasneje postal že rahlo tečen. Okolje, skozi katerega je speljana Panameri-cana, je nenavadno. Nenavadno morda ni dobra beseda, saj je nenavadno za nas na južnoameriškem kontinentu tako ali tako skoraj vse. Ne več kot 100 m od ceste je morje, pred njim kaktusi in grmovje. Le 100 ali 200 m na drugo stran pa se že začenjajo pet- in šesttisočaki.
Po skoraj 28 urah vožnje, med katero smo se ustavili le trikrat, smo prišli v z meglo obdano mesto Santiago. Kot vsa velika mesta je tudi Santiago obdajal gost smog, vendar so po tej plati v primerjavi z Limo vsa druga mesta zanemarljiva.
Po informacijah, ki sem jih dobil od dveh Angležev, sem se napotil proti hotelu Residenci-al. Ta bi naj bil za popotnike, kot sem bil jaz, najprimernejši - udoben in poceni. V resnici je držalo le del tega. Urejen je res bil kot še nobeden pred tem, vendar tudi dvakrat dražji od povedanega. Ker se je moja prvotna prtljaga količinsko podvojila ali celo potrojila in ker sem bil preutrujen, sem se z danim kar sprijaznil. Ko sem se
razpakiral in odpočil, sem se odpravil na iskanje po knjigi Lonely-Planet označenega youth-hostla in tja sem se naslednji dan preselil. Preostanek dneva sem prehodil na slepo.
Nov hostel je bil prava "štala".
je kje ali nasploh karkoli, sem bil vsaj ob 30 minut. Na vsak moj stavek sem jih dobil petdeset, odgovor pa ponavadi ni imel zveze z vprašanjem. Vprašal sem po nekem delu mesta, izvedel pa vse o praznovanju dneva st. Patricka na Irskem, o Jelcinu in Clintonu. Tudi pogoji bivanja, ki jih je narekovala debela lastnica, so bili strogi. Dnevni red se je spreminjal iz dneva v dan in hitro sem ugotovil, da je vse podrejeno denarju. Šefica je omenila, da hostel zapira opolnoči. Ko sem enkrat prišel malo pred to uro, sem ugotovil, da v hotelu ni še skoraj nikogar. Nočitve sem plačal vnaprej. Vse skupaj sem skušal sprejeti tako, kot je bilo, a se mi
Na tržnici z začimbami
Bil sem edini tujec in hkrati edina oseba, ki ni govorila špansko. V sobi je bilo kakih deset dvonadstropnih postelj, v katerih so bivali člani družine in nekaj Čilencev. Eden se je hvalil, kako obvlada angleško, a se mu je ustavilo že pri yes in no, šteti pa je znal do deset. Čudna druščina. Če ne bi bil na koncu potovanja in že skoraj brez denarja, me tam zanesljivo ne bi videli. Vsi so imeli izredne govorne sposobnosti, čeprav so bili pogovori komaj kaj razumljivi. Če sem koga vprašal, kaj
je zdelo, da so se oni mene navadili bolj kot jaz njih. To sem videl tudi na ta način, da so me ves čas klicali Tomaz in se jim je to zdelo kar zabavno.
Ko sem imel vsega dovolj, sem šel po dve litrske pive znamke Escuda (1 pivo = 1 dolar), se usedel v kuhinjo, poklical debelo šefico in še nekatere ter jim pod nos porinil kozarce. Cer-veza Senora! Tako sem se jim nekoliko približal, vendar jim zaupati nisem mogel. Ves čas sem imel občutek, da so že stokrat preiskali moj nahrbtnik in moje stvari in da natančno vejo, kaj nosim.
Vladna hiša v Santiagu
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Maruška se pripra^vlja na valeto
Maruška Herga obiskuje 8. razred OŠ Ljudski vrt na Ptuj, v jeseni pa bo šolanje nadaljevala na ptujski gimnaziji. V prostem času se najraje druži s prijatelji, zelo rada tudi riše. Od oblačil najraje obleče hlače in majico. Tudi zanjo je bila prijava za akcijo "Iščete svoj stil" iskanje nečesa novega. Strokovnjaki so jo oblekli in uredili za valeto, ki jo čaka letos junija.
Maruška je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic je postopek nege izvedla podobno kot pri drugih udeležencih akcije, s tem da je v tem primeru uporabila preparate, ki kožo mineralizirajo in vitaminizirajo. Postopek je zaključila z nanosom hidratantne
Maruška prej ...
kreme. Pri negi kože doma bo Maruška upoštevala nasvete kozmetičarke, saj je sedaj pravi čas, da začne pravilno nego, če želi ohraniti lepo kožo tudi pozno v starost.
Maruškina želja je bila, da ohrani barvo in dolžino las. Za večji lesk so ji nanesli barvni preliv "Color touch". Frizerka Stanka Peršuh ji je lase postrigla z drsnim striženjem, z roko in sušilcem pa jih je oblikovala v pričesko, primerno za valeto.
Pri Maruški se je Nina Sker-lak odločila za dokaj močan make-up. Izbrala je modro-siva in svetla senčila. Na obraz ji je najprej nanesla tekoči puder in ga pri očeh rahlo fiksirala s suhim. Veke ji je očrtala s črno-sivim črtalom, zgornje pa še osenčila, da je oči optično povečala. Obrvi je le rahlo poudarila, na trepalnice pa nanesla črno maskaro. Ustnice je očrta-la in nanesla glos.
Maruška bo svojo valeto odplesala v letos zelo modnem jeansu, ki je nasploh material mladih in tudi mladih po duši. Temu športnemu materialu so v modnem studiu Barbare Plavec dali linijo oblek, ki ponavadi sodijo na plese, kar pa še ne pomeni, da Maruška obleke, ki so jo obogatili s svetlo modri-
mi rožicami, ne bo mogla nositi tudi ob drugih priložnostih, le obuvala bo morala zamenjati. Ker je Maruška zelo resna najstnica, ji kreatorka Barbara Plavec kot kontrast priporoča predvsem žive barve, tudi letos zelo modno rdečo. Njen stil je predvsem športni.
V športnem studiu Olimpic so za Maruško izbrali program Olimpic s poudarkom za oblikovanju želene postave. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, ga bo en mesec koristila brezplačno.
MG
in pozneje
Maruška v kreaciji Barbara Plavec v letos tako modnem jeansu. Fotogroflje: Črtomir Goznik
DORNAVA / NASTOP V MASKAH
Izvirnost in znanje
Učenci zasebne glasbene šole Nocturno v Dornavi so pripravili glasbeno produkcijo ter na njej na {aljiv na~in, najve~krat tudi s koreografijo, odigrali svojo glasbeno točko. Pri tem so pokazali veliko izvirnosti in tudi glasbenega znanja.
Tekst in foto:
M. Slodnjak
Fotografija desno: Ob koncu so razigrane ma{kare zapele skupaj
HURA, PUST JE TU!
Učenci 4.a in 4. b razreda z učiteljicama Zdenko Golub in Jožico Ber smo se odlo~ili, da bomo pripravili projektno učno delo na temo pust. S tem smo želeli oživiti stari ljudski običaj, ki je pri nas še zelo živ in pokrajinsko čudovito obarvan.
V zadnjih letih so izvirne ideje začele zamirati, saj so se učenci znali našemiti le še v kavboje, indijance in klovne. Tovarniško izdelane maske junakov iz filmov in knjig so nadomestile pristne pokrajinske like, predstavnike starih šeg in običajev. Da se to ne bi nadaljevalo, smo se odločili, da bomo čas od sve-čnice do pusta posvetili prav temu slovenskemu običaju.
Izdelali smo veliko mask iz najrazličnejšega materiala, risali in slikali kurenta. Peli smo pustne pesmi in se naučili ples. Zbrali smo pregovore o pustu, spoznali značilne pustne jedi. Nato pa smo izdali svoj pustni bilten.
K sodelovanju smo povabili tudi sodelavce, tako je bilo naše delo pestrejše. Knjižničarka Anka Gajšek je poskrbela za vso potrebno literaturo, pedagogin-
ja Anita Malovič je izvedla anketo in pripravila predavanje za starše. Učitelj računalništva Dejan Kopold nam je pomagal pri pisanju in oblikovanju. Imeli pa smo tudi zunanjega sodelavca, predsednika Folklornega društva Zlatka Gajška. Veliko nam je povedal o delovanju društva, ki s svojimi koreninami sega že zelo daleč nazaj. Pokazal nam je najznačilnejše haloške maske (koranta, ruso, orače, hudiča).
Pust, maske, kurenti, krofi. Dan, ko norimo, razgrajamo in nagajamo, pa nas nihče ne kaznuje. To je čas z obilico zabav, je dan, ko imamo enkrat v letu priložnost, da se skrijemo za masko in počnemo to, kar nas je volja!
Rezultati našega skupnega dela so bili vidni na zaključni prireditvi za starše in učence naše šole. Pripravili smo razstavo, ki so si jo vsi z veseljem ogledali.
Uspeh nam je vlil novih moči, saj je bilo delo naporno. Veliko smo se naučili, ne samo izdelo-
LUJZEK
Dober den vsoki den! Je megleno nedeljsko dopudne, ki malo po deži diši. Termometer kože 12 stopinj Celzija. Pretopio in še enkrat pretoplo. Nega deža in nega snega. Tistega, ki je zapadna prejšji tjeden, je čez noč vrag vzeja. Pšenice so rjove kak stora lisica in to ne kože nič dobrega za leto-šjo krušno letino. Provijo, ke se nam tak kak loni drgoč obeta hujda suša. Tudi tista podtalna voda, iz kere črpamo toto dragoceno tekočino za lidi, živoli in sploh za vse, kaj je živega, se odmika v globine. Na našem suhem bregi je že presehna 18 metrov globoki studenec. Če ne bi meli vaser-lajtnge, ki je napelana s podtalnice na Dravskem polji, bi že fejst žejni bili. Jaz in moja Mica se še dobro spunima, kak smo včosih v hudih zimah, ko je tudi več kak meter snega zapalo, smeg talili v peči, da
nam neje trebalo v grabo po vodo hoditi in jo na breg nositi. To so bli pač drgačni cajti, gnešji den pa je že vse mehanizirano in avtomatizirano. Če nega žičnega telefona, ma že vsoka hiša mobitel. Mija z Mico mama samo tele -mobija pa še si nesma naba-vla. Pre, ke nama ga bo hčer Jula iz Dojčlanda prišvercala
Ja, tak se svet suče. Po evropskih držovah kolejo krave, ovce in druge živali. Betegi norih krov sta se pridružli še slinavka in parklavka. Tudi moja Mica se mi zdi sumljiva, saj se včeraj tak drla nad menoj, ke vsa slinava bila, pa tudi nohte si je brusila na rokah in nogah ... No, ja tejko za hec, ke se ne bi samo o resnih stvareh zgučovali.
Skoz okno vidin, ke greta moja Mica in soseda od rone meše. Stojita in nekaj mohata z rokami in se poleg obe sme-jeta. No, to je dober znak za mene in za soseda Juža. Hujdo je te, gdo sta babi nasršeni in se obnošata kak prova diktatora in gledata besno, kak da bi meli za fotera Hitlera.
Pa smo na kunci. Nega več papira in ne mira, saj mi je Mica že naročila, naj grem nekaj boj pametnega delat. Pa srečno.
Vaš Lujs
vati maske, peti. Učili smo se drug od drugega bolj sproščeno, pa vendar uspešno.
Učenci nismo hoteli slišati zvonca, delali smo tisto, kar nas veseli, in se nismo dolgočasili. Zastavljeni cilj obuditi in ohraniti stari ljudski običaj, ki smo si ga zadali, smo uspešno privedli do konca. Čuden mož gre naokrog, krivih ust in krivih nog. Kdo ga vidi, ponori. Jaz sem tudi. Kaj pa vi? Učenci 4. a in 4. b razreda z učiteljicama, OŠ Podlehnik
NAMASKIRAL SEM SE
Namaskiral sem se v kavboja. Imel sem klobuk, ruto, pas in pištolo z metki. Šli smo v šotor na Ptuj. Z mano sta šla mamica in ati. Imeli smo se zelo lepo. Matjaž Majcen, 2. b, dopisniški krožek OŠ Juršin-
ci
MASKIRAL SEM SE
Pusta sem se zelo veselil. Ma-skiral sem se v telebajska. Obleko sta mi kupila ati in mamica. Šli smo tudi na Ptuj. Imeli smo se zelo lepo. Matej Visenjak, 2. a, dopisniški krožek OŠ Juršin-
ci
PUST
Pusta sem se že zelo veselila. Namaskirala sem se v zajčka. V soboto zvečer smo šli na Ptuj. Tam sem videl različne maske: kurente, klovne, zajčke, telebaj-ske, muce in še veliko drugih mask. Zraven mene so šle sestrična, teta Tina in mamica. Sara Mihelj, 2. b, dopisniški krožek OŠ Juršin-
V PRIČAKOVANJU PUSTA
Vsako leto komaj čakam mesec februar, saj z njim pride igrivi, nasmejani pust. Tudi letos sem ga že težko pričakovala. Našemljena sem šla k sestri Mateji, pa tudi na Ptuj. Mamica je spekla okusne krofe. Alenka Meznarič, 2. a, dopisniški krožek OŠ Juršin-
MOJ ČUDEŽNI KAMEN
že dolgo je od tega, ko sem na obrežju, kjer sem lovil ribe, našel kamen. Od vseh drugih kamnov se je razlikoval po čudovitem sijaju. Ko sem ga prijel v roko, je oddajal toploto. Nesel sem ga domov. Sedaj ga imam v roki. Je zlate barve, ovalne oblike in kadar ga stisnem k sebi, postane topel in me greje. Najbolj posebno pa je to, da govori. Z mano se pogovarja, kadar je žalosten, vesel, zaskrbljen, poreden. Včasih me tolaži, včasih pa kara. Nikomur ne izdam te skrivnosti, ker se bojim, da bi ostal brez njega ... Ta kamen je moj največji prijatelj.
Če bi imel moj kamen še čudežno moč, bi ga lepo prosil, da naj ozdravi mojo prijateljico. Klemen Krabonja, 3. b, OŠ Velika Nedelja
MOJA BABICA
Babica živi v vasi Šardinje pri Veliki Nedelji. Ima kmetijo. Dolge sivobele lase vsak dan splete v dve kiti, ki si jih pripne navzkriž. Ima modrozelene oči in utrujen obraz. Nosi krilo, bluzo in predpasnik. Vedno nosi ruto.Pri delu v hlevu pomaga ujcu Cirilu. Je zelo prijazna in vesela je, kadar ji pomagam pri delu. Dedek je umrl pred enim letom. Vse naredi sama. Jezi pa jo pes Lord. Tinka Trop, 4. a, OŠ Mladika
ZVONČEK
Cin-cin, cin-cin, zvonček z dolin pokukal je iz globin, zdaj glasno cinglja, da zbudi se še trobentica.
Binglja z glavo kakor za stavo, da oživi zaspano naravo, drevesa in travo.
Zvonček se smeje, saj ga sonček greje, vse se veseli, drobna ptička žvrgoli. Luka Žnidarič, 2. a, OŠ Gorišnica
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1.	What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA
2.	The Call - Backstreet Boys
3.	Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ
4.	Nobody Wants to be Lonely
- RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA
5.	Inner Smile - TEXAS
6.	It wasn't Me - SHAGGY & RIKROK
7.	Super; La Passion - GIGI D'AGOSTINO
8.	Jaded - AEROSMITH
9.	Stuck in a Moment - U2
10.	Uptown Girl; I Lay my Love on you - WESTLIFE
Lestvico popularnih 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj
INFO - glasbene novice!
Uvod tokrat namenjam mega house spektaklu, ki bo 16. marca v klubu Romantica, saj bo takrat rolal glasbo priznani DJ Pablo Barbato. V glavnem vrti glasbo v Ambasadi Gavioli - House Floor in je tudi zelo priljubljen na [tajerskem.
Ameri{ka pevka MADONNA nam je z albuma Music postregla že s tremi uspe{nicami: American Pie, Music in Don't Tell me. Prva dama pop glasbe preseneča tudi v
skladbi WHAT IT FEELS LIKE TO BE A GIRL
saj v
njej prevladujejo zahtevni sodobni ritmi, ki sta jih sestavila
producenta Mirways in William Orbit.
***
Britansko pevko KACI imajo na otoku za novo Britney Spears. Komaj 13-letna pevka {e vokalno ni dozorela v debitantskem komadu PARADISE (***), ki se naslanja na
zastarele sample in je v osnovi kičasta lahkotna popevka. ***
Avstralska skupina HUMAN NATURE se je lani izkazala z a cappella petjem na otvoritvi olimpijskih iger v Sydneyju. Tipičen pop kvartet nam servira glasbeno že znan komad HE DON'T LOVE YOU (***), ki je v osnovi čista kopija plesne glasbe skupin Backstreet Boys in N'Sync.
***
ARTFUL DODGER je idejni vodja ali oče sodobne plesne godbe z imenom garage underground. Zelo iskan producent ponovno blesti s svojim udarnim plesnim ritmom v komadu THINKING ABOUT ME (***), v katerem vokalno preseneča priznana spremljevalna r&b pevka Michelle Escoffrey. Dodatek na tej plo{či pa je izvrsten komad WHAT YOU GONNA DO (****), v katerem Artful ponovno gosti mladega superzvezdnika r&b scene Crai-ga Davida (ta je trenutno popularen s pesmijo Rendezvo-uz).
***
Avstralska skupina SAVAGE GARDEN je zaslovela s hitom I Want you, medtem ko je njihov največji hit pesem Truly, Madly, Deeply. Darren Jones in Daniel Hayes sta glavna člana te popularne skupine, ki spet osvaja z osvežilno pop/rock skladbo THE BEST THING (****) z albuma Aifirmation.
***
Britanski pevec JONATHAN WILKES je podpisal pogodbo z založbo Virgin predvsem po zaslugi Rabbieja Williamsa (ta ga je predlagal založbi predvsem zato, ker mu je Jonathan dosti pomagal pri produkciji zadnjih dveh plo{č). Gospod WILKES je multi instrumentalist in soliden pevec, ki ponuja svojo prvo hitro nalezljivo pop/rock pesem JUST ANOTHER DAY (****).
***
Britanski band MANIC STREET PREACHERS je pred kratkim koncertiral na Kubi in je 26. februarja izdal fantastično pesem So Why So Sad. Vrhunski trio pa je pravkar izdal {e en trd in neposreden komad FOUND THAT SOUL (***), ki napoveduje novo zgo{čenko tega banda z naslovom Know Tour Enemy.
***
Britanska skupina COLDPLAY je prej{nji ponedeljek dobila dve nagradi brit, in sicer kot najbolj{a britanska skupina ter za najbolj{i album Parachutes. Indie - rock kvartet ponovno ponuja psihadelično poučno balado DON'T PANIC (****).
***
Z rahlo zamudo pa vam tokrat za konec Info-glasbenih novic ponujam {e kratek pregled albumov za februar: I Need you - LEANN RIMES, S.I.O.S.O.S. - SPOOKS, Ro-manza - ANDREA BOCELLI, Retraspective 1990 - 1997 - SVEN VATH, Greatest Hits Vol 2. - GLORIA ESTEFAN, Wheatus - WHEATUS, Bounce - SOUNDTRACK, Save the Last Dance - SOUNDTRACK, It Was All a Dream - DREAM, Loco - FUN LOVIN CHRIMINALS ...
David Breznik
GIGI D'AGOSTINO
cu
RESITCV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Prost, ronka, ASEAN, Kai, Vasiljev, Slovaška, lambda, akt, polotok, Dolabella, Otis, larpurlarti-zem, mev, DI, Aida, Ti, ama, Erede, Azra, Julkica, Nira-gongo, Ta, nakit, Ksaver, oglasnik, Jim, AT, Ona, nastanki, ASH.
UGANKARSKI SLOVARČEK
ADEMAR = španski rokometni klub iz Leona EKELAND = norveški slikar (Arne, 1908) LAI = španska tiskovna agencija (Logos Agencia de Informacion)
NAL = ime slovenskega jadralnega padalca Kralja NALL = ameriška plavalka (Anita)
ODO = frankovski arhitekt Karla Velikega POLIKSENA = hči trojanskega kralja Priama in njegove žene Hekabe REMARK = pravi priimek nemškega	pisatelja
Remarqua
ROGIER = belgijski politik (Charles	Latour,
1800-1885)
Aforizmi by Fredi	
Odkar imam e-mail, s	V prostem časuje član omizja
prijatelji vzdržujem pološčene	sl^-w food, v službi pa omizja
stike.	slow work.
***	***
Poznam plejboja, ki se hvali,	Največ žensk je z odliko
daje defloriral še Deviške	opravilo izpit iz opravljanja.
otoke.	***
***	Čeprav ni ribič, moja žena
Za nekaterimi kuharicami se	najraje muhari.
obračajo samo moški želodci.	***
***	Delovala je, kot da ne zna šteti
Dobro namerjen strel ni niti	do pet, a me je v prvem hipu
najmanj dobronameren.	opetnajstila.
TEDENSKI HOROSKOP OD 8. DO 15. 3. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 8. DO 15. 3. 2001
OVEN
21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 31. 3.
Vso svojo energijo boste vlagali v posle in dosego osebnih ciljev in načrtov. Če želite začeti nov projekt, to storite čimprej, saj so vam zvezde naklonjene predvsem v prvi polovoco tedna.
II.	DEKADA 1. 4. do 10. 4.
Vse bolj boste privlačnejši, odprti in družabni do nasprotnega spola. Dnevi v tem tednu so vaši, saj se vam lahko zgodi, da vam uspe vse, česar se boste lotili. Bo pa ves teden v znamenju zaslužka.
III.	DEKADA 11. 4. do 20. 4.
V	tem tednu se lahko pojavijo težave z zdravjem zaradi prevelike obremenjenosti, pa te težave ne bodo dolgotrajne, saj so vam tako planeti kot zvezde naklonjene glede resnejših obolenj.
BIK
21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4.
Polni boste energije, l<i jo lahko porabite za delo, šport ali fizično udejstvovanje, saj boste v tem tednu okret-nejši kot ponavadi. Povečani nivo energije boste morali nekako izraziti.
II.	DEKADA 1. 5. do 10. 5.
V	tem tednu lahko pričakujete veliko pomoč nadrejenih, morda boste izpeljali skupne načrte s prijatelji. Morate pa ta čas izkoristiti, ker vam je naklonjen. Težave boste imeli tisti, ki študirate.
III.	DEKADA 11. 5. do 20. 5.
Čeprav ste včasih romantični in zasanjani, boste vsa svoja čustva skrivali. Lahko se vam zgodi, da boste srečali prijetno osebo, s katero se boste zapletli v romanco, ki zna trajati kar nekaj časa.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5.
Za svoje delo boste potrebovali zunanjo motivacijo, v vas se bo naselil notranji nemir, ki vas lahko privede v precej neugodne situacije. Ne boste pa mogli narediti odločilnega koraka.
II.	DEKADA 1. 6. do 11. 6.
Spoznali boste nove ljudi, pridobili prijatelje in s skupnimi močmi boste lahko delovali usklajeno in produktivno. Držite se načela, da za uspeh potrebujete družbo isto mislečih ljudi.
III.	DEKADA 12. 6. do 20. 6.
Če načrtujete v tem tednu poslovno potovanje v tujino, ga rajši odpovejte, ker čas ni ugoden za posle s tujino. Vaši partnerski odnosi so v tem trenutku v fazi poglabljanja in raziskovanja.
RAK
21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7.
Močno boste občutili razdvojenost energij, ki vladajo v teh dneh na nebu. Po eni strani boste zelo družabni in odprtih rok za prijatelje, na poslovnem polju pa boste doživeli nemalo ovir. I. DEKADA 2. 7. do 12. 7. Skušajte vzdržati v teh težkih razmerah, težave so le prehodne. Na delovnem mestu bodo še vladali problematični odnosi. Ne zaupajte preveč ljudem, ki jih ne poznate dobro. Manjše težave z zdravjem. III. DEKADA 13. 7. do 22. 7. Dnevi, ki prihajajo, bodo v znamenju poslovnih napetosti in skupnih dosežkov. Na žalost se vaša domača situacija ne bo umirila, saj se bo morala podrediti trenutnim situacijam.
LEV
23. 7. do 23. 8. I. DEKADA
23.	7. do 2. 8.
Veliko se boste ukvarjali s poslom, pa tudi s pravnimi zadevami, kjer boste zelo uspešni. Uspeh ne bo izostal niti pri študiju in pridobivanju dokumantacije za posle s tujino. Vaša kariera bo v ovirana.
II.	DEKADA 3. 8. do 12. 8.
Poslovno se še ne boste mogli tako širiti, kot si želite, čeprav boste veliko energije vlagali v posle. Kaj lahko zaradi nepremišljenosti ali hitenja pride do poslovne napake.
III.	DEKADA 13. 8. do 23. 8.
Z vztrajnostjo in spretno komunikacijo si lahko zagotovite večji in trajen dosežek pri poslu. Svojo energijo usmerite v urejanje poslovno-pravnih zadev in pridobivanje poslovnih partnerjev.
DEVICA
24.	8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9.
Največ energije boste vložili v poslovno potovanje, pa tudi v dodatno izobraževanje. Prilagajti se boste morali zahtevam nadrejenih ali ljudem, ki imajo vpliv na vaše finance.
II.	DEKADA 3. 9. do 12. 9.
Doma bodo na žalost še vedno napeti in nekoliko hladni odnosi, vendar v tem tednu ne bo tako poudarjeno vaše družinsko življenje, saj boste imeli možnost, da se odpravite na poslovni seminar.
III.	DEKADA 13. 9. do 23. 9.
Kaj lahko se pojavijo zdravstvene težave, ki bodo sicer trenutne in prehodne, ne bi pa bilo odveč, če bi vseeno preventivno obiskali zdravnika. V teh dneh boste bolj borbeni in samozavestni.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10.
Veliko energije boste vlagali v partnerski odnos, saj boste želeli polepšati odnos s partnerjem. Nevezane tehtnice boste imele možnost začeti novo ljubezensko zvezo.
II.	DEKADA 3. 10. do 13. 10.
Partner vam bo zelo naklonjen, ravno tako poslovni partnerji, ki bodo radi ustreglim vašim željam in pripomogli k večjemu poslovnemu uspehu, saj so vplivni in denarno dobro podprti.
III.	DEKADA 14. 10. do 23. 10.
Če nameravate prositi za denarno pomoč svoje ali partnerjeve starše, prej dobro pretehtajte svojo odločitev, saj ste nagnjeni k napačni odločitvam, posebno če boste hiteli, in vam bo pozneje žal.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11.
Veliko boste vlagali v delo ter na področje osebnih in poslovnih odnosov. Morali se boste prilagajati vsakodnevnim obveznostim, kaj lahko pa v tem času srečate osebo, ki vas bo očarala.
II.	DEKADA 3. 11. do 12. 11.
Dogovori v prvi polovici tedna bodo dosegli svoj uspeh, še večji uspeh pa boste poželi v drugi polovici tedna, zato vse tiste dogovore, ki jih lahko preložite, podpišite šele v tem drugem terminu.
III.	DEKADA 13. 11. do 22. 11.
Neko delo ali poslovni dosežek bo imelo dolgotrajne pozitivne finančne posledice. V domačem okolju bo še naprej negotovost, sicer pa pomembnejših spremeb na žalost ne bo. Bodite previdni.
STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12.
Razpeti boste med delom in zabavo, čeprav vam bodo nove poslovne obveznosti, ki obljubljajo večji vpliv in napredovanje, vzele veliko energije in časa. Ne zanemarite svojega družabnega življenja.
II.	DEKADA 3. 12. do 12. 12.
V tem tednu boste dobili izvirne in ustvarjalne ideje, ki bodo povezane tako s potovanji kot hobiji in igrami na srečo. Nič ne bo narobe, celo uspete lahko, h če v tem tednu igrate kakšno igro na srečo.
III.	DEKADA 13. 12. do 21. 12.
Ker vedno hitite, morate biti previdni na cesti, ker vas kaj lahko čakajo neprijetna presenečenja, kar ne bi bilo zdravo niti za vas niti za vaše poslovne zadeve. Dnevi so naklonjeni za uspešne posle.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12.
Vdneh, ki prihajajo, boste doživljali precej nestabilnosti na finančnem polju. Izvor dohodka bo postal neprevidljiv. Če se igrate z mislijo, da bi začeli nov posel, ne pričakujte uspeha.
II.	DEKADA 1. 1. do 11. 1.
Doma se boste dobro počutili, domače okolje bo harmonično, dinamično in odprto. Gostili boste veliko gostov in uživali v prijetni družbi. Največ energije boste vlagali v svoje konjičke.
III.	DEKADA 12. 1. do 20. 1.
Pri svojem ustvarjalnem delu lahko v začetku tedna doživite zelo lepe uspehe, čeprav se bodo pravi rezultati vašega dela pokazali šele v oktobru. Izkoristite ugodno energijo za zabavo in sprostitev.
VODNAR 21. 1.do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30.1.
V	tem tednu boste nepredvidljivi, kar pa je za vas že splošno znano, "nabiti" boste z negativno energijo, saj vas bodo domače okoliščine omejevale. V novem okolju se boste zelo dobro počutili.
II.	DEKADA 31. 1. do 9. 2.
Dnevi bodo ugodni za učenje, izlete in krajša potovanja, za pogovore in dogovore, predvsem pa za harmonične stike s sosedi in sorodniki. V tem času bo povečana predvsem vaša mentalna aktivnost.
III.	DEKADA 10. 2. do 19. 2.
Če boste v teh dneh urejali kakšne pravne zadeve, ki se že dalj časa vlečejo, povezane pa so z vašim domom ali družinskimi koreninami, lahko računate na uspeh. Pri tem vam bo pomagala vplivna oseba.
RIBI
20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3.
V	vašem življenju bosta v teh dneh prevladovala red in harmonija. Nova zveza se bo nadaljevala, za vezane ribe pa bo to obdobje izredno privlačno, saj boste vedno v stiku z drugimi.
II.	DEKADA 2. 3. do 10. 3.
Veliko energije boste usmerjali v učenje ali komunikacijo z okolico, tudi dogovarjanje in urejanje vsakodnevnih opravkov. Najbolje je, da se zanašate samo na sebe in ne na prijatelje.
III.	DEKADA 11. 3. do 20. 3.
V vaši karieri še traja globlja preobrazba, tako da večjih sprememb v tem času glede poslovnosti ne bo. Ne računajte še na stalno zaposlitev, ampak na priložnostna oziroma honorarana dela.
I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94.
ROKOMET / 1. A IN B LIGA MOŠKI, 1. B LIGA ŽENSKE
Velika Nedelja - Dobova 23:22/13:11/
1. A LIGA MOŠKI
Rezultati 14. kroga: Velika Nedelja - Dobova 23:22 /13:11/, Slovan - Termo 30:32 /15:16/, Gorenje - Prevent 26:21 /11:14/, Pivka Perutninarstvo - Mobitel Prule 67, 18:26 /10:11/, Inles Riko - Celje Pivovarna La{ko 25:34 /13:21/, Trimo Trebnje - Avtomikoli~ Rudar 37:30 /21:13/.
1. CELJE PIVO. LA[KO	14	13	1	0	27
2. MOBITEL PRULE 67	14	13	2	1	24
3. PREVENT	14	10	1	3	21
4. GORENJE	14	10	1	3	21
5. AVTOMIKOLIČ RUD.	14	7	2	5	16
6. VELIKA NEDELJA	14	8	0	6	16
7. TRIMO TREBNJE	14	6	2	6	14
8. TERMO	14	4	3	7	11
9. SLOVAN	14	3	2	9	8
10. DOBOVA	14	1	3	10	5
11. INLES RIKO	14	2	0	12	4
12. PIVKA PERUTNIN.	14	0	1	13	1
VELIKA NEDELJA -DOBOVA 23:22 /13:11/
VELIKA NEDELJA: Mar-cen, Trofenik 1, Poto~njak 2, Cvetko 3, Bezjak 8, [o{tari~, Planinc 1, Kokol 1, Belec, Poje 2, [truc 1, Okre{a 2, Podpe~an, Mesarec 2.
V Veliki Nedelji so {tevilni gledalci lahko videli razburljivo rokometno sre~anje, vendar igra ni bila na kak{nem visokem nivoju. Doma~i so pri~eli izredno dobro in si hitro priigrali prednost petih zadetkov /8:3/. Dobre obrambe Podpe~a-na in potem hitri protinapadi so bili tisto, kar jim je prineslo prednost. Toda tudi gostje iz Dobove so uredili svoje vrste in polagoma zniževali veliko vodstvo rokometa{ev Velike Nedelje. V 20. minuti so tudi prvi~ povedli. To je bil velik opomin za varovance trenerja Vilija Tro-fenika. Zadnje minute prvega
Gregor Cvetko, RK Velika Nedelja, strelec zmagovitega zadetka
pol~asa pa so doma~i ponovno vzeli stvari v svoje roke in si do odhoda na odmor priigrali prednost dveh zadetkov.
V 40. minuti so gostje iz Do-bove ponovno izena~ili. Zna~il-nosti igre obeh mo{tev v drugem pol~asu je bila hitra igra, v kateri pa so oboji delali tehni~ne napake. Dobov~ani so v 46. minuti {e zadnji~ povedli, nato pa so ro-kometa{i Velike Nedelje vedno vodili z zadetkom, gosti pa so uspevali izena~evati. V predzadnji minuti igre je mladi Cvetko dosegel 23., zmagoviti zadetek za doma~e, saj gostje v svojem zadnjem napadu niso uspeli do-se~i zadetka. Veselje v taboru doma~ih in na tribunah je bilo nepopisno. Rokometa{i iz Do-bove so se predstavili kot ~vrsta ekipa, in ~e bodo tako nadaljevali, ne bi smeli imeti težav z obstankom. Žal pa so po kon~a-nem sre~anju pokvarili vtis, saj so si sko~ili med seboj v lase. Sicer pa je to njihov problem in zmagi doma~e Velike Nede-
lje ni kaj oporekati.
V naslednjem krogu bodo Ve-likonedelj~ani gostovali v Velenju, kjer se bodo pomerili z ekipo doma~ega Gorenja.
1. B LIGA MOŠKI
Rezultati 15. kroga: Gori{ni-ca - Krog Bakovci 27:18 /13:8/, Ormož - [martno 28:23 /12:9/, Nova Gorica - Cimos Koper 23:24 /15:10/, Chio Kranj - Dol TKI Hrastnik 31:30 /16:13/, Izola - Mitol Pro Mak 21:20 /11:10/
1. NOVA GORICA	15	12	0	3	24
2. SEVNICA	15	12	0	3	24
3. IZOLA	15	11	1	3	23
4. DOL TKI HRASTNIK	15	8	0	7	16
5. MITOL PRO-MAK	15	7	2	6	16
6. CIMOS KOPER	15	7	2	6	16
7. KROG- BAKOVCI	15	7	1	7	15
8. GORIŠNICA	15	6	1	8	13
9. ŠMARTNO	15	6	1	7	13
10. ORMOŽ	15	5	1	9	11
11. CHIO KRANJ	15	4	1	10	9
12. PREDDVOR	15	1	0	14	2
GORI[NICA - PO-MURKA KROG BA-KOVCI 27:18 (13:8)
Gorišnica: Valenko, Tam{e 5, [torman 1, Fricelj 3, Kumer 5, I. Ivan~i~ 6, Per~i~, [andor, D. Ivan~i~ 3, Cvitani~, Firbas, Str-bal, Pisar 4, [ic.
Ve~ kot 200 gledalcev je v {portni dvorani v Gori{nici najprej zaploskalo mariborskemu sodni{kemu paru Krajtler - Mu-zlovi~, ki se je poslovil od aktivnega sojenja, nato pa se je za~el derbi s sosedi iz Prekmur-ja. Gostje so nekoliko bolje za-~eli, vendar le do izida 3:3. V nadaljevanju so jih doma~ini z agresivno, na trenutke tudi ostro globoko obrambo ustavili in dali vedeti, da želijo zmago. Gostje se v tak{ni igri nikakor niso zna{li in so storili neverjetno {tevilo napak, ~eprav jim
išpSt^
tudi doma~i, predvsem v za~e-tku drugega dela, po tej plani niso ostali dolžni. Vendar pa so bili Prekmurci tokrat preslab nasprotnik, da bi "darila" doma-~ih znali izkoristiti. Nadaljevanje je namre~ minilo v popolni premo~i doma~ih, pri katerih se je s {tevilnimi obrambami izkazal vratar Valenko. Kljub temu da je že v 33. minuti pri do-ma~ih zaradi tretje izklju~itve moral z igri{~a borbeni Fricelj, doma~i niso popustili in tako so dosegli pomembno zmago, ki jim omogo~a nekoliko mirnej{e nadaljevanje prvenstva. (l.k.)
ORMO@ - [MARTNO 28:23 /12:9/
ORMOŽ: [ulek, Hanželi~, Horvat 6, Jur{i~, Pu~ko 1, Pra-potnik 2, Grabovac 2, Ivanu{a 4, Kiri~ 3 /1/, Bezjak, Dok{a, Kava{ 1, Hrnjadovi~ 9 /3/, Rajh.
Darjan Ormož
Ivanuša, igralec RK
NOGOMET / PRED SPOMLADANSKIM DELOM LIGASKEGA TEKMOVANJA
Priienja se nogometni ples
Ljubitelji nogometa že komaj čakajo, nekateri pa so že dočakali pričetek prvenstva v nogometnih ligah. Minuli konec tedna so na igrišča stopili nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi, to soboto in nedeljo bodo še v drugi ligi, teden dni kasneje pa v tretji. Pričenja se torej nogometni ples.
Klubi imajo seveda svoje želje in ambicije, ki so eno, realnost pa je vse kaj drugega. S kak{no veliko kvaliteto se na na{em obmo~ju ne moremo pohvaliti, razen da imamo drugoliga{a /Aluminij/ in {tiri tretjeliga{e /NK Ptuj Asfalti Ptuj, TK&EL Stojnci, Gere~ja vas Unuk{ped in Hajdina/. Vsekakor bi si ljubitelji nogometa želeli videti najbolj{e slovenske nogometa-
{e, gledati prvoliga{ke dvoboje, vendar bomo na to morali {e lep ~as ~akati. To pa je že stvar okolja, v katerem živimo in ki nogometa ne uvr{~a visoko, pa~ pa je za nekatere najnujnej{e zlo. Medtem ko nekateri niso slepi in vidijo v nogometu svojo promocijo, si drugi zatiskajo o~i in sploh ne sli{ijo radi za nogomet. V tem smo pa~ dale~ od Slovenije, kjer imajo vsa ve~ja naselja
prvoliga{ko ekipo. Mi je pa~ nimamo in je {e lep ~as ne bomo imeli, seveda ~e se ne bo kaj korenito spremenilo. Mi{ljenje navija~ev in ljubiteljev nogometa, da imamo na na{em podro-~ju kvaliteten kader, so delno pravilna, delno pa so ti v veliki zmoti. Res je, da imamo kar nekaj izredno kvalitetnih nogo-meta{ev, ki jih nismo znali ali mogli zadržati v klubih z na-{ega podro~ja oziroma je zanje rang tekmovanja in s tem kvaliteta prenizka, zato so si poiskali druge klube, ki druga~e razmi-{ljajo in potrebujejo te "na{e" igralce za uresni~itev svojih ciljev. Kar pa je ostalo, je kvaliteta
Nogometaši Aluminija
Ormožani so si pred sre~an-jem mo~no želeli zmage, in to z ve~ kot tremi zadetki. V za~et-ku so povedli, nato pa zaigrali slab{e in gostje so jih ujeli. V zadnjih minutah prvega pol~a-sa pa so doma~i zaigrali dobro v obrambi ter bolje v napadu in si priigrali tri zadetke prednosti.
V za~etku drugega pol~asa je prednost rokometa{ev Ormoža narasla na sedem zadetkov in kazalo je, da je zmagovalec znan. Gostje iz [martnega pa so se doma~im približali na samo tri gole zaostanka. V fini{u tekme pa so nekoliko popustili, kar so seveda Ormožani izkoristili ter si tako priigrali pomembno zmago v borbi za obstanek, in to ve~jo od treh zadetkov, tako da imajo sedaj bolj{i izid v medsebojnih sre~anjih.
1. B SRL - @ENSKE
Rezultati 13. kroga: ŽRK
Ptuj - PUV Nivo Celje 26:37 /13:14/, VIAS [entjernej - [kocjan 19:30 /8:15/, Zagorje - Novo mesto 20:15 /12:4/; srečanje Polje - Keting preloženo
1.	ŠKOCJAN
2.	PUV NIVO CELJE
3.	ŽRK PTUJ
4.	POLJE -1
5.	ZAGORJE
6.	KETING
7.	VIAS [ENTJERNEJ
8.	NOVO MESTO
sivega povpre~ja. Tudi drugod po Sloveniji imajo talente in trdo delajo. No, sicer pa bo prihodnost odgovorila po svoje!
V nedeljo bodo nogometa{i Aluminija pri~eli drugi del prvenstva v 2. državni ligi. Trenutno so na osmem mestu z majhnim zaostankom za drugo-uvrš~enim Jadranom [epi~em. Ce bi se vse razvilo po njihovih željah, bi se kaj hitro morali znajti pod samim vrhom. Imajo nekoliko ugodnej{i razpored in že po {tirih krogih bi morali dobiti odgovore, ali so ali niso iz pravega testa, saj imajo v prvih {tirih krogih tri sre~anja na svojem igri{~u. V tretji ligi so Ptuj~ani na drugem mestu z minimalnim zaostankom za vode-~im Usnjarjem iz [o{tanja, kar jim daje veliko možnost za napredovanje v 2. SNL in za ekspresno vrnitev po letu dni. V klubu so uredili stvari in zato naj bi bili v prednosti pred nasprotniki. Ostali trije tretjeligaši pa bodo bili bitko za obstanek.
Ljubitelji nogometa bodo torej v kratkem prišli na svoj ra-~un. Vsi skupaj pa si želimo napredek nogometa, dobre igre, veliko gledalcev in ~im manj deviantnih stvari, ki so spremljevalci tega športa. Kje smo, pa bo pokazal ~as.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
@RK PTUJ - @RK NIVO CELJE 27:36 (13:14)
Ptuj: A. Potočnik, Bojeva, N. Potočnik 5, Šijančeva 8-1, Puč-kova 5-3, Majeričeva 2, Mikoli-čeva, Molnarjeva 1, Maračičeva, Vidovičeva, Srebrnjakova 2, Po-dvrškova 4, Kelenčeva.
Domačinke so morale tokrat priznati premoč gostij, ki so prav tako v boju za drugo mesto. V prvem delu smo videli enakovredno igro, v kateri so gostje presenetile z globoko consko obrambo, kar se jim je obrestovalo, saj streli domačink z večje razdalje niso bili tako uspešni. Toda kljub temu jim je uspevalo dvakrat izenačiti in ob odmoru je bil le zadetek prednosti.
Lidija Srebrnjak, rokometaši-ca ŽRK Ptuj
Žal pa je začetek nadaljevanja zmedel način igre gostij, ki so igrale na presing, prestrezale žoge in iz nasprotnih napadov polnile mrežo domačink, saj so v 35 min. vodile s šestimi zadetki prednosti. Bolj kot se je bližal konec, večja je bila razlika, domačinke pa, kljub temu da so se trudile, niso mogle zaustavljati prodornih razigranih gostij. Njihova zmaga je zaslužena, domačinkam pa je 13. krog prinesel prvi poraz v drugem delu tekmovanja. (-anc)
Tekst in fo
Danilo Klajnšek
AKADEMIJA BORILNIH SPORTOV PTUJ
Mitja Petrii -trikratni mojster
Na Akademiji borilnih športov (ABŠ) Ptuj so se končala izpitna polaganja za pasove v treh borilnih veščinah: karateju, aikidu in kendu. Osvojenih je bilo 42 nazivov, od tega en modri pas (Nejc Raj - karate) in en zeleni (Domin Bošnjak -aikido).
Mitja Petri~ je pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogrinec, strokovni vodja d. AB[ in mojster borilnih veš~in 5. DAN, osvojil ~rni pas 1. DAN (prva mojstrska stopnja) v karateju. Za Mitjo je to tretji mojstrski naziv, saj je predhodno na akademiji dosegel že ~rni pas v aikidu in ken-du.
Petri~ je na akademiji za~el trenirati l. 1993. Je dvakratni državni prvak in dvakratni vi-ceprvak Slovenije v kendu. Prav tako je predsednik tekmovalne komisije Kendo zveze Slovenije. Na akademiji vodi skupine tae boja in je stalni ~lani demo
Mitja Petrič je svoji zbirki črnih pasov v aikidu in kendu dodal še tretjega, v karateju
teama d. AB[ Ptuj, s katerim je sodeloval na številnih doma-~ih in mednarodnih športnih prireditvah. Mitja je prvi, ki je na akademiji osvojil ~rni pas v vseh treh borilnih veš~inah.
L. V.
ODBOJKA / 1. A DOL M IN Z
Rezultati 18. kroga: ZM Ljutomer - Nova KBM Meltal 0:3, Ljubljana - Kemiplas Koper 2:3, Formis Bell Miklavž - TPV Novo mesto 3:1. Elektrologisti-ka Ptuj - Venus Frupi Šou 0:3
1.	NOVA KBM MELTAL 18 18 0 54
2.	KEMIPLAS KOPER 18 14 4 41
3.	LJUBLJANA	18 14 4 39
4.	HIT NOVA GORICA 18 11 7 37
5.	ZM LJUTOMER 18 9 9 30
6.	UTRIP ŠEMPETER 18 9 9 25
7.	FORMIS BELL MIKLAVŽ18 6 12 15
8.	TPV NOVO MESTO 18 5 13 15
9.	VENUS FRUPI ŠOU 18 3 15 9
10.	ELEKTROLOG. PTUJ 18 1 17 5
ELEKTROLOGISTI-KA - VENUS FRUPI [OU 0:3
/-17, -20, -23/
ELEKTROLOGISTIKA: Murausova, Mohorkova, Ivano-viceva, Crešnarjeva, Fištravceva, Horvatova, Vindiševa, Orniko-va.
Odbojkarice ptujske Elektro-logistike so se s porazom poslovile od prvoligaškega tekmovanja. Tudi proti ekipi Ve-
nus Frupi Šou so zaigrali slabše, kot so sposobne. Veliko preveč napak so naredile, da ne bi ostale kaznovane. Zmaga bi jim lahko prinesla predzadnje mesto in drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Nekoliko več odpora in upanja je bilo v tretji in četrti igri, vendar pa premalo za osvojitev kakšnega niza. Svet se z izpadom iz prve lige ne podira, potrebno pa bo kaj spremeniti v igri.
1. A DOL MOŠKI
Rezultati 18. kroga: Granit - Pomurje 1:3, Fužinar GOK IGM - Maribor Stavbar IGM 2:3, SIP Šempeter - Olimpija 3:1, Consulting - Brezovica 1:3, Salonit Anhovo - Merkur Bled 0:3.
1.	MERKUR BLED 18 16 2 46
2.	ŽURBI TEAM KAMNIK 18 15 3 46
3.	POMURJE	18 12 6 33
4.	FUŽINAR GOK IGM 18 9 9 30
5.	OLIMPIJA	18 9 9 30
6.	MB STAVBAR IGM 18 10 8 29
7.	SALONIT ANHOVO 18 8 10 24
8.	GRANIT	18 5 13 17
9.	SIP ŠEMPETER 18 5 13 11
10. CONSULTING BREZ. 18 1 17 4
GRANIT -POMURJE 1:3
/-18, -16, 21, -24/
GRANIT: M. Bračko, Z. Bračko, Kavnik, Rajh, Jurak, Lam-pret, Pivko, Jesenko.
Odbojkarji Granita so pred srečanjem imeli veliko težav, saj ves teden nista vadila Mišo Pu-šnik in Dušan Jesenko. No, slednji je le nastopil, medtem ko je poškodba Pušnika takšna, da ni mogel pomagati soigralcem na parketu. Gostje iz Murske Sobote so prepričljivo osvojili prva dva niza in povedli. Toda v tretji igri je prišlo do preobrata in domači so uspeli vodstvo gostov znižati. Zanimiv je bil tudi četrti niz, ki so ga gostje dobili po dobri igri Fujsa in Topovška ter z novimi tremi točkami na koncu osvojili tretje mesto. Gra-nitovci niso razočarali, vendar se je odsotnost reprezentanta Pušnika vsekakor poznala.
Danilo Kla^-nšek
STRELJANJE - TRAP / 1. POKAL STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE
Šmid, Maiek, Potisk in Slemenšek z normami
Pragersko Gaj, 2.in 3. 3. 2001 * Strelci v trapu so pričeli letošnjo zelo zgodnjo strelsko sezono v trapu po koledarju SZS s prvim pokalom SZS, ki je potekal na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem. Letošnji urnik v trapu je zelo natrpan, saj bodo v marcu kar trije pokali SZS in prvi konec tedna aprila dvoboj s sosednjo Hrvaško. To so tudi poglavitne tekme, po katerih bodo izbrali najboljše reprezentante v moški in ženski konkurenci med člani in mladinci za letošnje SP v Egiptu in EP v Zagrebu ter druga mednarodna tekmovanja. Norme so postavljene za člane 113, mladince 107 ter članice 65 in mladinke 60 zadetkov.
Na prvem pokalu se je zbralo 48 najboljših strelcev. V obeh tekmovalnih dnevih je bilo streljanje zelo težavno, saj je pihal zelo močan veter, kar je strelcem delalo veliko težav. Temu primerni so tudi rezultati, najboljšim pa je uspelo doseči normo za SP, ki bo koncem aprila v Egiptu. Med člani so to Šmid s 116, Maček s 113 in Potisk s 113 zadetki. Med mladinci je bil uspešen Marko Slemenšek s 108 zadetki.
Po prvem tekmovalnem dnevu je v članski konkurenci vodstvo prevzel Oskar Šmid in do končanega rednega dela tekmovanja vodstvo še povišal. Po iz-
vedeni finalni seriji je obdržal vodstvo pred Mačkom in Potiskom. Uspešen je bil Vilfan, ki se je prebil v finale s shoth-offom in na koncu osvojil četrto mesto.
V mladinski konkurenci je bil najuspešnejši Marko Slemen-šek, ki je vodstvo prevzel že po prvem tekmovalnem dnevu in kot edini mladinec izpolnil normo po rednem delu tekmovanja. Finalna serija na vrhu ni spremenila vrstnega reda, uspešen pa je bil Mlinarič, saj se je s petega prebil na tretje mesto.
Nastopile so tudi članice in mladinke, ki streljajo le na 75 tarč. Po finalni seriji je bila naj-
boljša Jasmina Maček (Štefan Kovač) s 75 pred Majo Frangež (Ormož) s 74 in tretjeuvrščeno Tamaro Matko (Ilirska Bistrica) z 72 zadetki. Med mladinkami je bila najboljša Maja Kraljič (Kamnik) s 67 pred Polono Ko-dermac (Koptex) s 64 in tretjo Manco Lerher (SKC) s 53.zade-tki.
Vrstni red: člani: 1. Oskar Šmid (G.Radgona) 138 (116 + 22); 2. Boštjan Maček (Š.K.) 136 (113 + 23); 3. Alojz Potisk (Central) 133 (113 + 20); 4. Marko Vilfan (Olimpija) 129 (108 + 5 + 21); 5. Franc Vidonja (Š.K.) 128 (110 + 18); 6. Sandi Rolih (Ilirska Bistrica) 126 (110+16) zadetkov itd. Mladinci: 1. Marko Slemenšek (Rudar Globoko) 130 (108 + 22), 2. Janez Šekoranja (Rudar Globoko) 125 (101+24); 3. Matija Mlinarič (Dolomiti Tils) 123 (99 + 24); 4. Blaž Kukec (Ormož) 122 (100 + 22); 5. Urban Gio-vani (Š.K.) 121 ( 99 + 22); 6. Ivo Kompan (Il.Bistrica) 120 (101 + 19) zadetkov itd
Mirko Slemenšek
PREJELI SMO
Izbira športnika leta s priokusom — odgovor
V	Tedniku dne 22. februarja 2001 na strani 28 avtor sestavka g. Danilo Šegula izpostavlja športno plezalko Mino Marko-vič iz Osnovne šole Olge Me-glič, ki bi morala prejeti na proglasitvi najuspešnejših športnikov pokal.
Kljub temu da je g. Šegula zelo skrbno spremljal proglasitev (opazil je vse pomanjkljivosti), mu je ušla informacija, ki jo je posredovala napovedovalka pri razglasitvi najuspešnejših šolskih športnih društev za preteklo šolsko leto (1999/2000).
V	skladu s Pravilnikom, ki ga je pripravila Komisija za šolski šport (sestavljena iz športnih pedagogov), se proglaša najuspešnejša šola v Mestni občini Ptuj in najuspešnejša zunanja
šola na nivoju medobčinskih tekmovanj. Šole (ne posamezniki) pa prejmejo pokale tudi za izjemne rezultate na državnem nivoju.
Rezultati Mine Markovič, ki so zelo dobri in vredni vsega spoštovanja, so bili doseženi v tem šolskem letu (2000/2001) in se bodo upoštevali pri ocenjeva-
nju Osnovne šole Olge Meglič ter proglasitvi na naslednji izbiri najuspešnejših športnikov.
G. Danilo Šegula bi lahko to informacijo pridobil v okviru strokovne službe, ne pa da s svojim neargumentiranim pisanjem zavaja širšo športno javnost.
Športni zavod Ptuj
NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME
ALUMINIJ - ODRANCI 3:1 /2:0/
STRELCI: 1:0 Majcen /37/, 2:0 Perkovič /44/, 3:0 Perkovič /52/, 3:1 Golob 75/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Franci, Prapot-nik, Sambolec, Pučko, Perkovič, Gojkovič, Emer-šič, Jevdženič, Majcen. Igrali so še: Šeremet, Kancler, Frangež, Bezjak. Trener: Branko Hor-jak.
Nogometašem domačega drugoligaša naj bi srečanje z Odranci služilo kot generalka pred prvim prvenstvenim srečanjem v spomladanskem delu prvenstva v 2. SNL, ko igrajo doma z ekipo Viator&Vektor. Kidričani so res zmagali in bi lahko ta bila še nekoliko višja, vendar so svoje na-zvestejše privržence razočarali z igro in predvsem pristopom. Gostje so se borili po svojih močeh in na koncu uspeli doseči častni zadetek. Pri domačih zaradi poškodb in bolezni ni bilo Aleša Ceha, Sebastijana Goloba in kapetana Roberta Hojnika. Z njimi bo vsekakor vrsta Aluminija v prvem srečanju to nedeljo veliko močnejša. Srečanje v Kidričevem se bo pričelo ob 15. uri.
GERECJA VAS UNUKŠPED — POBREŽJE 3:1
STRELCI: 1:0 M. Bezjak /10/, 1:1 D. Kokol /50/, 2:1 Korez /75/, 3:1 Kaučevič /85/
GERECJA VAS UNUKŠPED: Trop, Verlak, Slaček, Z. Bezjak, Habjanič, Turk, Frangež, Ciglar, M. Bezjak, Korez, Kaučevič. Igral je še: Pa-lijan. Trener Karli Breznik.
Nogometaši domačega tretjeligaša so v prijateljskem nogometnem srečanju gostili mariborsko Pobrežje, drugouvrščeno ekipo v 1. ligi NZ Maribor, ki se želi vrniti v tretjeligaško konkurenco. V prvem polčasu je bila igra dinamična, povedli pa so nogometaši Gerečje vasi. V začetku drugega polčasa so gostje izenačili, vendar so domači v zadnjih petnajstih minutah srečanja dosegli še dva zadetka.
HAJDINA - TK&EL STOJNCI 0:7 /0:1/
STRELCI: 0:1 Klajderič /15. iz 11 m/, 0:2 Klaj-derič /65/, 0:3 Golob /75/, 0:4 Štebih /80/, 0:5 Klajderič /83/, 0:6 Golob /86/, 0:7 Golob /89/
HAJDINA: Brodnjak, Zelko, Gorše, Crnko, Vrabl, Tkalec, Ladinek, Hotko, R. Krajnc, Bau-man, Gaiser. Igrali so še: Pihler, Princl, Metličar, Vogrinec. Trener: Ivan Zajc.
TK&EL STOJNCI: Grabrovec, Žnidarič, Pur-gaj, Lenart, Šmigoc, Kozel, Ljubec, Golob, Klajderič, Meznarič, Štebih. Trener : Dušan Ceh.
V prijateljskem nogometnem srečanju dveh tre-tjeligašev so slavili zasluženo zmago nogometaši Stojncev, ki so se razigrali v drugem polčasu in dosegli kar šest zadetkov.
NK PTUJ ASFALTI PTUJ - LESO-PLAST KRIŽEVCI 2:4 /0:3/
STRELCI: 0:1 R. Kerčmar /9/, 0:2 Krančič /28/, 0:3 Krančič/37/, 1:3 Jurišič /60. iz 11 m/, 1:4 Casar /65/, 2:4 U. Krajnc /85/
NK PTUJ ASFALTI PTUJ: Golob, Muršec, D. Krajnc, Prah, Klinger, Sluga, Arsič, Strgar, Jurišič, Bratec, U. Krajnc. Igrali so še: Travnikar, B. Emeršič, M. Emeršič, Zdelar, Krepek, Zajc. Trener: Dragan Grbavac
Nogometaši Lesoplasta iz Križevcev so na Ptuju z všečno in borbeno igro predvsem v prvem polčasu premagali ekipo domačega tretjeligaša. Ptujčani so v obrambi naredili nekaj nepotrebnih napak in bili zato kaznovani. V drugem polčasu so bili nekoliko boljši domači, a jim je uspelo poraz le nekoliko ublažiti. Igralci obeh moštev so imeli kar precej težav v igri z žogo, saj jih je onemogočalo blatno in spolzko igrišče ter je zvečine zaradi tega prišlo do večjega števila napak, kot je to običajno. Zmaga gostov je zaslužena.
DORNAVA - TK&EL STOJNCI 1:1 /0:1/
STRELCA: 0:1 Hrga /avtogol v 16./, 1:1 Trunk
/76/
DORNAVA: Kristofič, Kokol, Flos, Metličar, Jurič, Serdinšek, Žuran, Strgar, Hrga, Trunk, Plohl. Igrali so še: Peteršič, Valenko, Arnuš. Trener: Alojz Gomboc.
TK&EL STOJNCI: Grabrovec, Vidovič, Horvat, Šmigoc, Obran, Lenart, Štebih, Žnidarič, Meznarič. Igrali so še: Milošič, Purgaj, Kolarič, Ljubec, Kozel, Rižner. Trener: Dušan Ceh.
Ob zelo močnem in hladnem vetru ni bilo možnosti za normalno igro. Ekipa domačega četr-toligaša bi skorajda presenetila tretjeligaša iz Stojncev, saj so gostje razočarali s pristopom k igri in kazalo je, kot da so jih uspavale uspešne igre v minulih srečanjih. Na koncu so lahko zadovoljni, da so izvlekli remi.
Danilo Klajnšek
SAH / PRVENSTVO SD PTUJ
Hitropotezni turnir za mesec marec
V sklopu ciklusa hitropo-teznih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2001 je na rednem mesečnem turnirju za marec sodelovalo 21 igralcev. Razveseljiva je številna udeležba in dejstvo, da vedno bolj prihajajo v ospredje mlajši igralci. V odsotnosti Gregorja Podkrižnika je zmagal Robert Roškar z 19 točkami, drugo mesto je zasedel Dušan Majceno-vič s 17 točkami in tretje Viktor Napast s 15,5 točkami, ob tem pa je še prvič kot novi šahovski sodnik uspešno vodil "maratonski" turnir. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak 15 točk, Matjaž Plajnšek 13 točk, Jože Cič in Viktor Pernat po 12,5 točke, Dušan Klajderič in Zlatko Roškar po 12 točk, Boris Žlender, Robert Mihalič in Goran Bezjak po 11 točk itd.
Vsi navedeni so dosegli točke
Športne novice
PARASKI / Beian v zmagovalni ekipi
Minuli konec tedna je potekalo tekmovanje v paraskiju, in sicer v Krajnski Gori /smučanje/ in na Kobli /skoki na cilj/. To je kombinaciji smučanja - veleslaloma ter padalstva - skoki na cilj. Uspešno je nastopil tudi član ptujskega aerokluba Matej Bečan, saj je v mladinski konkurenci zasedel drugo mesto, v članski konkurenci je bil peti. Matej je nastopil v ekipi reprezentance Slovenija II., ki je zmagala v
ekipnem delu in se bo bo od 13. do 18. marca udeležila svetovnega prvenstva v Nemčiji.
Danilo Klajnšek
[portno plezanje /
Tekma za prvenstvo SV Slovenije
V soboto, 10. marca, ob 10. uri bo na umetni plezalni steni v telovadnici osnovne šole Breg tekma v športnem plezanju v okviru prvenstva severovzhodne Slovenije, ki letos poteka že tretje leto.
na tekmovanju za letni ciklus turnirjev za društveno prvenstvo, na katerem je po treh turnirjih v vodstvu Robert Ro-škar s 54 točkami pred Gregorjem Podkrižnikom z 38 točkami (dva turnirja), Dušanom Maj-cenovičem z 29 točkami, Viktorjem Napastom s 26 točkami (dva turnirja), Jankom Boha-kom s 25,5 točkami in Jožetom Cičem z 22 točkami itd.
Uspešen nastop na mladinskih državnih prvenstvih
Dijaka ptujske gimnazije Črtomir Strucl in Goran Bezjak iz Kidričevega, igralca Šahovskega društva Ptuj, sta uspešno nastopila na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji do 18 let v Mariboru. Med 17 sodelujočimi mladimi igralci je Crtomir Štrucl s 5,5 točke osvojil četrto do šesto mesto, Goran Bezjak pa s petimi točkami sedmo do deseto mesto.
V kategoriji do 12 let je odlič-
no nastopila Barbara Šumenjak, učenka osnovne šole iz Gori-šnice in igralka tamkajšnjega šahovskega kluba. Med desetimi finalistkami je s sedmimi točkami osvojila prvo do drugo mesto, naslov državne prvakinje pa se ji je izmuznil samo zaradi slabšega rezultata po Sonnenborg-Bergerjevem sistemu.
V kategoriji do 10 let je bila uspešna tudi učenka osnovne šole Ljudski vrt Jana Vid-rih, igralka Šahovskega društva Ptuj, ki je prvič nastopila na tovrstnih šahovskih tekmovanjih in je že sama uvrstitev v finale državnega prvenstva pomenila lep dosežek. Na finalnem turnirju je med desetimi igralkami dosegla polovičen izkupiček in s 4,5 točkami osvojila šesto mesto, dokazala pa je tudi svojo nesporno nadarjenost za šahovsko igro.
Janko Bohak
STRELJANJE
Prvo mesto Kidricanom
V Slovenski Bistrici je potekalo regijsko prvenstvo v streljanju z zračno pištolo. Največ uspeha so imeli strelci SD Kidričevo, ki so osvojili prvo mesto v ekipnem delu, med posamezniki pa je prvo mesto pripadlo njihovemu članu Simonu Simoniču, ki je za tri kroge ugnal Mirka Moleha iz SD Juršinci.
Rezultati - ekipno: 1. SD Kidričevo 1673 /Simon Simonič 573, Boštjan Si-monič 552 in Jurček Lamot 548/, 2. SD Pohorski bataljon 1652, 3. SD Juršinci 1447 krogov. Posamično: 1. Simon Simonič, SD Kidričevo, 573, 2. Mirko Mo-leh, SD Juršinci, 570, 3. Franc Bedrač, SD Ptuj, 565.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Marin presenetil celo profesionalce
Kolesarske dirke v tem letnem času iščejo kraje z blago klimo. Tako so bili kolesarji ekipe Perutnina Ptuj zaradi odpovedi dirke v Trstu prisiljeni poiskati dirko na Apeninskem polotoku, vendar nekoliko nižje proti jugu. Obe dirki kategorije 1.5 UCI sta bili v bližini Salerna. Prva je bila v nedeljo, druga v ponedeljek.
Nedeljska dirka je bila naravnana bolj za sprinterje, pa tudi dolžina 99 kilometrov in konfiguracija terena je bila temu primerna. Na startu je bilo 107 tekmovalcev, od tega ve~ina profesionalnih kolesarjev in nekaj zvene~ih imen Gira in Toura. Najve~ji 'osmoljenec' te dirke je bil zagotovo Mitja Mahori~ (PP), ki je {e pred startom veljal za enega od favoritov. Zaradi preluk-njanih dveh zra~nic in mo~nega vetra ni uspel ujeti peklenskega tempa z vodilno skupino ter je dirko kon~al pred~asno. Tako je dobil priložnost za lete~e cilje v vsakem krogu sprinter Marin (PP). Seveda je to ve~ kot odli-~no izkoristil, saj je zmagal na treh od petih to~kovnih lete~ih ciljev. To je na koncu zadostovalo za zmagovalca lete~ih ciljev. S tak{nim podvigom je mo~no presenetil ostale profesionalce, za katere je to bila kar pou~na lekcija. Mladi Ptuj~an se je v cilju dirke samo veselo nasmihal, ker je tako na najbolj{i možni na~in
demonstriral svojo moč ter jasno pokazal, da cilja že sedaj visoko. Za name~ek je na koncu pospravil nagrado, 300 kilogramov
testenin. Dirka je bila odlo~ena v zadnjih dveh kilometrih. Ekipa Perutnine Ptuj je v ospredju imela samo dva tekmovalca, Ro-gina in Gazvoda. V zadnjih metrih je dirko dobil Alberto Loddo, Vellutex Italija. Najbolje med vsemi kolesarskimi mojstri si je prostor na{el Rogina (PP) ter v silovitem fini{u končal dirko na 10. mestu. S to uvrstitvijo je že
četrtič v tej sezoni osvojil UCI točke. Mladi Gazvoda je malo zaostal za klubskim tovari{em in si privozil 19. mesto. Na koncu je bilo videti zadovoljne obraze cele ekipe, saj so naredili več, kot so si zadali pred startom.
Ponedeljkova dirka je s svojo dolžino in zahtevnostjo privabila na start kar 150 tekmovalcev, ki so pri{li preizku{at svojo for-
Zadnji pogovor pred startom dirke
JUDO / AKTIVNI JUDOISTI GORISNICE, JURSINC IN DRAVE
Ponovno nastopiti v prvi ligi
še ne tako dolgo so bili judoisti JK Gorišnice strah in trepet na blazinah in so dosegali dobre nastope v posamični konkurenci in tudi ekipno. A iz različnih razlogov uvrstitve niso več bile pričakovane, za nameček pa je ekipa izpadla v drugoligaško konkurenco. V zadnji četrtini lanskega leta je predsednikovanje JK Gorišnica prevzel Fabjan Kovačec.
O delu v klubu nam je sedanji predsednik povedal: "Klub sem prevzel v oktobru z namenom, da ga ponovno dvignemo na raven, ki je pred leti že bila, ter prekinemo agonijo v minulem obdobju. Želeli smo v svoje vrste pritegniti tiste uspe{ne tekmovalce, ki so zapustili klub iz tak{nih ali drugačnih razlogov. Prevzeli smo tudi precej{nje dolgove in se praktično pobiramo. Ob tem pa imamo obljubo za pomoč na{ega župana Slavka Visenjaka."
Na novo pognati delo kluba, ki je nekoč dosegal odmevne rezultate, ni lahko. O tem, kako je potekal ponovni zagon, je predsednik kluba povedal: "Zaenkrat vse poteka po začrtanem planu. Prvi cilj je bil, da se udeležimo tekmovanj v drugi slovenski judo ligi; na koncu smo osvojili peto mesto. Tudi z drugimi selekcijami smo se udeleževali tekmovanj in dosegali zadovoljive rezultate. Res je, da smo pričakovali vi{jo uvrstitev članske ekipe, vendar smo vseeno zadovoljni. Ob tej priložnisti bi dejal, da sta trenerja v klubu Franc Nasko in Mitja Kostevc, ki se je vrnil v klub. Pri delu so pomagali tudi trije in{tru-korji juda. Za ekipo pa so nastopili: Matej Munda, Ivo Milo{ič, Alojz Kojc, Sa{o Majerič, Fabjan Kovačec, Mitja Kostevc, Peter Hamer{ak, Janez Šmigoc, Luka Bezjak, Slavko Plo{injak in Benjamin Vesenjak. Vse to so tekmovalci, vzgojeni v JK Gori{nica, ki jim je bila največja motivacija, da naredijo nekaj za klub, ki so ga prej zapustili iz raznih razlogov. Zato jim gre vse prizna-
nje. Imeli pa smo srečo, da smo se pravi čas dobili skupaj, pričeli vadbo in nato tekmovanje. V klub se je vrnilo precej tekmovalcev. Med njimi bi omenil perspektivnega mladinca Aleksandra Nemca, kadeta Danija Rusa in Danija Majcna, ki so se vrnili iz ptujske Drave, pa tudi
Fabjan Kovačec, predsednik JK Gori{nica
izku{enega Mitja Kostevca. V članski vrsti imamo večino kategorij pokritih. Želimo se ponovno uvrstiti v 1. slovensko judo ligo, zato se bomo okrepili, saj je običaj v slovenskem judu, da se ekipe okrepijo. Nastopali pa bomo tudi na turnirjih za mlaj-{e, saj imamo cilj, da bi se vsaj eden izmed na{ih tekmovalcev uvrstil na olimpiado mladih."
Program v JK Gori{nica je zastavljen na realnih temeljih in se ga držijo. Ob odličnih pogojih za delo, ki jih imajo v Gori{nici, je normalno, da ponovno pričakujejo dobre rezultate. Že v leto{njem letu so želeli organizi-
rati kak{en turnir, vendar so vsi termini zasedeni. V naslednjem letu pa bodo kandidirali za organizacijo mladinskega državnega prvenstva.
GORIŠNICANI IN JURŠINCANI USPEŠNI V LENDAVI
V Lendavi je potekal mednarodni judo turnir mladih - 2. pokal Lendave, ki se ga je udeležilo 255 tekmovalcev iz 31 klubov in 4 držav. Barve JK Gori{nica je zastopalo {est tekmovalcev in ena tekmovalka. Pri mlaj{ih dečkih je Daniel Petek /do 34 kg/ osvojil prvo mesto, Nejc Bom-bek /do 34kg/ in Kristjan Mojze{ /do 46kg/ pa sta bila tretja. Pri starej{ih dečkih sta tretji mesti osvojila Rene Gabrovec /do 38
Dravi štiri medalje
Tudi mladi judoisti Drave so se udeležili mednarodnega prvenstva v Lendavi. Pri starej{ih deklicah je prvo mesto v zelo močni in {te-vilčno dobro zasedeni kategoriji do 57 kg osvojila Lea Murko pred Sendi Le{njak, obe iz Drave. Pri starej{ih dečkih sta Marko Janžeko-vič v kategoriji do 42 kg med 26 tekmovalci in v kategoriji do 46 kg Rok Taj-hman med 21 tekmovalci osvojila sedmi mesti, Daniel Janžekovič pa deveto mesto v kategoriji do 38 kg. Pri mlaj{ih dečkih sta se izkazala Andrej Ču{ z drugim mestom v kategoriji do 50 kg in Blaž Klajderič s tretjim mestom v kategoriji do 27 kg.
Bogdan Lešnjak
kg/ in Leon Jau{ovec /do 55 kg/, peti pa je bil Darjan Podgor{ek /do 38 kg/. Pri kadetinjah pa je tretje mesto osvojila Simona Mi-lo{ič /do 52 kg/.
Uspe{no so v Lendavi nastopali tudi judoisti JK Jur{inci. Klavdija Ljubec /do 40 kg/ je osvojila dve prvi mesti, in sicer med starej{imi deklicami in ka-detinjami. Martina Fras /do 70/ je bila dvakrat druga, in sicer v kategoriji kadetinj in pri mladinkah /plus 78 kg/. Janja Karo /do 63 kg/ je bila prva in je bila progla{ena za najbolj{o tekmovalko med vrstnicami ter je za to prejela pokal. Pri starej{ih dečkih je Denis Brumen /do 66 kg/ osvojil drugo mesto. Vseekipno so bili Jur{inčani peti.
SKUPNE PRIPRAVE
Počitni{ki čas je bil ravno pravi, da so se lahko mladi judoisti iz JK Jur{inci in JK Gori{nica udeleževali skupnih priprav, kar je vsekakor dobro za oboje. Predvsem pa je bilo na voljo veliko več časa kot takrat, ko imajo {olske obveznosti. Trener v JK Gori{nica Mitja Kostevc nam je o druženju mladih tekmovalcev povedal: "Povezali smo se z JK Jur{inci in s trenerjem Jožetom Marinom ter organizirali skupne priprave. Dopoldne so priprave potekale v Jur{incih, popoldne pa v Gori{nici. V ta namen je pri{el na priprave tudi uspe{en trener Fabjan iz celjskega JK Sankaku s svojimi uspe{nimi tekmovalkami, ki imajo že medalje z velikih tekmovanj. Poča{čeni smo bili, da smo jih gostili, in upam, da smo vsi skupaj nekaj odnesli od tega. Treninge smo zaključili zadnji dan s kopanjem v ptujskih termah."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
mo. Proga, dolga 175 kilometrov, je že po prvih 30 kilometrih zahtevala prve odstope. Izjemno selektivni vzponi so bili samo za dobro pripravljene. Prvi pobegi so se začeli {ele po polovici dirke. V ubežno skupino se je uspelo prebiti tudi ptujskemu trojčku Mahorič, Rogina, Gazvoda. Tako je tudi ostalo do zadnjih 30 kilometrov pred ciljem in zadnjim gorskim ciljem. Pred vzponom so se postavili v ospredje gorski specialisti in sledili so pobegi. Ritem ubežnikov sta ujela Maho-rič in Rogina, popustil je edino Gazvoda. Zadnjih pet kilometrov do cilja so ekipe postavile svoje 'vlake' in peljale najbolj{e na sprint. Zmagal je Lorenzo Bernucci, Velutex Italija. Zadnjih 300 metrov silovitega tempa je bilo preveč za Mahoriča (PP) in je popustil. Najbolj{e izhodi-{če je imel Rogina (PP), ki je za malenkost zgre{il nove UCI točke ter dirko končal na 12. mestu.
Mahorič (PP) je bil 25.
Po cilju dirke je bil najbolj vesel trener Ptujčanov Robert Pin-tarič: "Do sedaj me je prijetno {okiral mladi del ekipe, ostali pa so pokazali več, kot sem lahko računal. Čeprav {e sploh niso v formi, je to dobra podlaga za na-tančnej{o pripravo in cilje v tej sezoni. Veseli me, da je vzdu{je v ekipi na visokem nivoju in želja po dobrih uvrstitvah tudi," je na kratko odgovoril Pintarič.
Rezultati dirk mlaj{ih kategorij v Poreču: starej{i mladinci: 16 krogov - 65 kilometrov 2. Aldo Ile{ič( PP); mlaj{i mladinci: 12 krogov - 50 kilometrov 2. Tilen Červek (PP). Skupaj po točkovanju dveh dirk za nagrado 'Plave lagune': SM: 1. Aldo Ile-{ič (PP), MM: 3. Tilen Červek (PP)
Tekst & foto
Samo Glavnik
ATLETIKA / POGOVOR S SKAKALCEM V VIŠINO DAVORINOM SLUGO
Cilj: nastop na evropskem prvenstvu
Ptujska atletika se je vedno ponašala z dobrimi tekmovalci in z velikimi uspehi. V Atletskem klubu Ptuj trdo delajo in rezultati so tu.
Z zadnjimi odličnimi uspehi so ponovno opozorili nase skakalci v vi{ino. Začetek leta 2001 je bil izredno uspe{en za Davorina Sluga, dijaka SERŠ v Mariboru. V januarju je postavil svoj osebni rekord, ki sedaj zna{a 213 centimetrov in pomeni tudi naj-vi{je preskočeno vi{ino na Ptuju. Pred kratkim je Davorin postal tudi podprvak Slovenije v skoku v vi{ino, {e prej pa je v Bratislavi debitiral v dresu slovenske članske reprezentance. Preskočil je 205 centimetrov in zasedel sedmo mesto. O nastopu v Bratislavi nam je Davorin Sluga dejal:
"V bistvu sva s trenerjem Andrejem Petrovičem pričakovala vabilo, saj sem imel dosežen drugi rezultat v Sloveniji. Tekmovanje je bilo zame veliko treme. Škoda, da sem si pred tem po-{kodoval odrivno nogo, pa tudi prehlad je vplival, da rezultat ni bil bolj{i oziroma da nisem preskočil večje vi{ine. Moram pa dodati, da so me v reprezentanci lepo sprejeli."
Ob tem je potrebno dodati, da je bil Davorin med najmlaj{i-mi člani slovenske reprezentance, saj je {e mladinec in bo to {e naslednje leto. Zato ima tudi nastop za člansko reprezentanco toliko večjo težo.
Sedaj je za atleti sezona dvoranskih tekmovanj. Kot smo že zapisali, so bili zelo aktivni, predvsem pa uspe{ni.
"Na novo sezono smo se pričeli pripravljati sredi lanskega novembra. Dvoranska tekmovanja so bila samo pregled trenutne forme. Vse delo smo tempirali za državna prvenstva. Tudi moj osebni rekord je bil dosežen na tak{nem tekmovanju, kjer smo {li na tekmo, da preverimo na{o formo," je nadaljeval Davorin Sluga. Sam tega sicer ni dejal, vendar smo opazili, da je s svojimi dosežki zadovoljen.
Sedaj bodo atleti imeli kraj{i počitek, nato pa bo seveda {lo vse znova, med drugim bodo opravili tudi enotedenske priprave v Medulinu. Davorinu Slugi manjka samo centimeter do izpolnitve norme za evropsko prvenstvo mladih, ki bo v Italiji v juliju. O tem, do kdaj je potrebno presko-
Davorin Sluga
čiti 214 centimetrov, in o glavnih ciljih sezone pa je Davorin za konec povedal: "Normo za nastop na EP moram doseči do 8. julija, sicer pa si želim čim bolj-{ih rezultatov. Mislim, da bi v le-to{njem letu lahko preskočil 215 do 217 centimetrov."
Davorin je odločen, da bo tudi to normo dosegel, seveda pa brez sreče ne bo {lo. Samo da ne bi bilo kak{ne po{kodbe, ki bi lahko izničila njegov trud in seveda trud trenerja in AK Ptuj. Zaveda se, da samo s trdim delom lahko poseže{ v vrh. To mu zaenkrat uspeva.
Ne moremo pa mimo tega, da ne omenimo tudi drugih ptujskih atletov, ki so dosegli zelo dobre rezultate, kar je vsekakor plod trdega in načrtnega dela.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
STRELSTVO
Strelski klub Ptuj v državnem finalu
V	soboto je bil polfinale državne dopisne lige v Ljubljani v streljanju z zra~nim orožjem. Ptujski strelci so zmagali v ~lan-ski konkurenci sedemkrat: dvakrat z zra~no pištolo in petkrat z zra~no pištolo. Z zra~no puško so ptujske strelce zastopali Ludvik Pšajd st., Jovica Nesto-rov in David Ribi~. Zmagovalci z zra~no pištolo so bili Alojz Trstenjak, Janez Štuhec, Slavko Ivanovic in Franc Bedra~.
Pred za~etkom tekmovanja je bila predstavljena tabela državnih rekorderjev in med rekorderji je kar pet rekordov last strelcev SK Ptuj: v streljanju s pištolo^ mladinci Marjan Gril, Robert Šimenko in Matija Po-to~nik s 1585 krogi, veterani s 1066 krogi, mladinec Matija Po-to~nik s 542 krogi in edina strelka Slovenije z dvema državnima rekordoma, nosilka pokala najboljše športnice Ptuja Alenka Peterši~ z rekordom mladink 346 krogov in lansko zmago z državnim rekordom dopisne lige.
V	~lanski konkurenci so zmagali strelci SD Dušana Poženela Re~ica, drugi so bili SK Ptuj v sestavi Marjan Gril, Borut Saga-din in Franc Bedra~ s 1633 krogi, dva kroga manj je imel tretjeuvr-š~eni Coal Petiševci, ~etrti Domžale in peti Trzin. Prvih pet ekip so finalisti državnega prvenstva. Posamezno so dosegli Franc Be-dra~ ~etrti 564 krogov, Marjan Gril 543, Slavko Ivanovi~ 532 in Borut Sagadin 527.
V	mladinski konkurenci je Simon Fras iz SK Ptuj bil drugi s 538 krogi, Sebastijan Molnar je kot {esti dosegel 507 krogov.
Pet najbolj{ih ekip in posameznikov se uvrsti v finale, ki bo tudi v Ljubljani 14. aprila, seveda poleg tistih, ki so se v polfina-le uvrstili direktno.
Strelski klub Ptuj bo imel v finalu tekmovalce v konkurenci mladink, ~lanic in v veteranski konkurenci; ~lanica in veterani so bili lanski državni prvaki.
SI
SD JURŠINCI IN BEDRAC NAJBOLJŠI
V	{estem krogu druge državne lige je spet - že petič - zmagala najbolj{a ekipa druge državne lige SD Jur{inci v sestavi Majda Rau{l, Mirko Moleh in Simon Simonič s 1673 krogi, peto mesto je zasedla ekipa SK Ptuj v sestavi Marjan Gril, Franc Bed-rač in Simon Gonc. Med posamezniki je slavil Franc Bedrač, Ptuj, s 571 krogi (pričakuje se, da se bo uvrstil v sam vrh najre-snej{ih kandidatov za državnega prvaka), drugo mesto je pripadlo Mirku Molehu, Jur{inci, 570 krogov, tretje mesto pa je zasedel Damjan Sajovic, Rečica, s 566 krogi. Majda Rau{l, Jur{inci, je zasedla {esto mesto s 554 krogi, mladinec Simon Simonič, Jur-{inci, pa je nastreljal 549 krogov in zasedel deseto mesto.
Zadnji, 7. krog II. državne lige bo 25. marca v Ljubljani.
P.D., SI
S. SIMONIC REGIJSKI PRVAK
V	Slovenski Bistrici je bilo v petek in nedeljo regijsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem.
V	streljanju z zračno standard pi{tolo so posamezno zmagali v konkurenci mlaj{ih mladincev Simon Simonič iz Jur{incev s 361 krogi, drugi je bil ptujski strelec Bo{tjan Fras s 348 krogi.
V	konkurenci članov je zmagovalec Simon Simonič iz SD Kidričevo s 573 krogi pred Mirkom Molehom iz Jur{incev 571 in Francem Bedračem iz Ptuja 565, Borutom Sagadinom 537. Ekipno je zmagala SD Kidričevo pred Jur{inci, tretji so bili strelci I. pohorskega bataljona Ru{e.
V	konkurenci mladincev je zmagal Jernej Peter{ič iz Dor-nave. Najbolj{a mladinka je bila Jelena Vukovič pred Suzano Ja-u{ovec, obe iz SK Ptuj. Članska zmagovalka je bila državna re-prezentanka iz Jur{incev Majda Rau{l s 365 krogi pred državno rekorderko v dopisni državni ligi Alenko Peter{ič.
V	streljanju z zračno pu{ko sta ptujska pionirja Aleks Vajda in Domen Solina streljala solidno.
SI
PLANINSKI KOTIČEK
VABILO NA OBČNI ZBOR
V petek, 9. marca, bodo člani Planinskega društva Ptuj pripravili najpomembnejši dogodek v letu — redni letni občni zbor. Na njem se vsako leto zberejo številni člani društva, ljubitelji planinstva, pohodništva in izletov v naravo. Tudi letos želi vodstvo društva, da bi se zbrali v čim večjem številu.
Letošnji občni zbor bo v dvorani Gastro v Raj-špovi ulici v Ptuju ob 17. uri. Najprej bo uradni del zbora z izvolitvijo delovnih teles, poročili različnih planinskih komisij o delu v preteklem letu in drugimi obveznimi točkami dnevnega reda, po koncu uradnega dela pa bo sledila večerja in družabno srečanje. Ob zvokih žive glasbe dua Rocco in dobrem razpoloženju udeležencev se bo srečanje zagotovo zavleklo v pozne večerne ure. Vabljeni vsi, ki vas zanima dogajanje v planinskem društvu, da skupaj obudimo spomine na uspešno planinsko sezono v minulem letu ter pripravimo pester program novih društvenih aktivnosti!
T. Radek
JOŽEFOV POHOD
Pustni čas je za nami, približuje pa se 19. marec, ko godujejo Jožice in Jožeti. Ker so med ptujskimi planinkami in planinci številni slavljenci oziroma soimenjaki, smo se odlo~ili, da po planinsko, torej s pohodom, obeležimo ta praznik. Poleg vseh Jožetov in Jožic, ki so še posebej lepo povabljeni, ste na pohod vabljeni tudi vsi drugi ljubitelji gora in pohodništva. S seboj vzemite predvsem dobro voljo in nekaj hrane za na pot. Za vse ostalo pa bo poskrbljeno na turisti~ni kmetiji.
Zberemo se v nedeljo, 18. marca, ob 7.15 uri na železniški postaji na Pragerskem (odhod vlaka ob 7.35 uri). Pot bo lažja, brez ve~jih vzponov, ter bo trajala skupno 4 ure. Cilj našega pohoda naj bo zaenkrat presene~enje. Na Pragersko oziroma Ptuj se bomo vrnili do 18.30 ure. Opremite se planinsko za lahke poti in vremenu primerno.
Cena Jožefovega pohoda zajema povratno vozovnico za vlak in pogostitev na turisti~ni kmetiji ter znaša za ~lane PD 1.200 SIT Prijave z vpla~ili sprejemamo do torka, 13. marca, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Vodil bom vodnik PZS Uroš Vidovi~.
NA BRICNIK IN SV. JERNEJ
Vse ljubitelje pohodništva vabimo ptujski planinci na planinski izlet k sv. Jerneju in na Bricnik (1018 m). Zagotovo se boste vprašali, kje ležita. Na pogorju Kozjaka, ki se vle~e severno od reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Na izlet, ki je v teh pomladnih dneh nalaš~ za planinarje-
nje, se bomo odpravili s posebnim avtobusom.
Izpred avtobusne postaje Ptuj bomo krenili v nedeljo, 11. marca, ob 7. uri. Pot nas bo vodila skozi Maribor in Dravsko dolino do Mute, kjer bomo zavili v Bistriški jarek. Po markirani M (mut-ski) poti se bomo povzpeli do kmetije Primož na Sv. Jerneju, do koder bomo potrebovali 2 uri hoda. Pri kmetiji bo ~as za malico in topel ~aj. Po po~itku se bomo odpravili do 1 uro oddaljenega Bricnika (žig) ter sestopili do pol urice oddaljenega avtobusa. V Ptuj se bomo vrnili ob 18.30 uri.
Oprema naj bo planinska (planinski ali mo~nej-ši športni copati, topla obleka, nahrbtnik ...). Hrana iz nahrbtnika in na kmetiji Primož. V primeru slabega vremena izlet odpade oziroma bo prestavljen. Cena izleta je za mlade planince 1.000 tolarjev, za odrasle ~lane PD 1.200 tolarjev. Prijave z vpla~ili v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do petka, 9. marca.
Vodil bo vodnik PZS, Uroš Vidovi~.
U.V.
V ŠALEŠKO DOLINO
Na prelomu letnih ~asov, ko se za~ne narava prebujati in se bo belina umaknila sveži zeleni barvi, se bomo ptujski planinci odpravili v zahodno Šaleško dolino na TRŠKO POT okoli Šoštanja. Izlet, ki ga organizira mladinski odsek PD Ptuj, bo v soboto, 17. marca.
Trška pot je v najve~ji možni meri speljana po mejah nekdanjega mestnega ozemlja (pomirja) mesta Šoštanja, ki je bila za~rtana v letu 1848. Spotoma bomo videli Paški Kozjak, Pohorje s Črnim vrhom in Veliko Kopo, koroško lepotico Ur-šljo goro, magmatsko goro Smrekovec, Peco, Rogatec, Lepenatko in še marsikaj. Spoznali bomo tudi zanimivo Rotovnikovo jamo.
Vsi, ki se boste pridružili, boste dobili zloženko o Trški poti, kjer je tudi karton~ek za žigosanje. Za enkrat prehojeno pot se podeli spominski znak, ki ga bomo morda dobili že ob zaklju~ku izleta. Hodili bomo vsega 4 ure.
V soboto se bomo zbrali na avtobusni postaji Ptuj ob 7. uri, na zborno mesto pa se bomo vrnili do 18.ure. Izlet bo izveden v vsakem vremenu. Oprema naj bo primerna letnemu ~asu. Hrana in pija~a iz nahrbtnika. Cena izleta je 1500 tolarjev za mlade ~lane do 26. leta, 1800 tolarjev za ostale ~lane PD Ptuj in 2340 tolarjev za tiste, ki še niste pla~ali ~lanarine v letu 2001. Rok za prijave je do torka, 13. marca. Število prostih mest je omejeno na 45! Dodatne informacije so na voljo v pisarni PD Ptuj ali na 041/867-793 (Peter), email:peter_silakžhotmail.com.
Na izletu bom za vas poskrbel Peter Šilak, vodnik Planinske zveze Slovenije, s sovodniki.
Peter Šilak
MALI NOGOMET
1. SLMN
Maxi Club Celje - Poetovio Mila Tomaž 5:2 (2:0)
Rezultati 15. kroga: Puntar Tolmin - Sevnica 6:1, Maxi Club Celje - Poetovio Mila Tomaž 5:2, Mizarstvo Širovnik - Lesna Litija 5:5, M. Mete-orplast Ljutomer - Naja Ljubljana 7:10, GIP Beton Zagorje - TF Beton Koper 5:2.
Vrstni red: Lesna 36, GIP Beton 29, Sevnica 28, Meteorplast 26, Naja 25, Puntar 24, TF Beton 16, M. Širovnik 9, Maxi Club 8, Poetovio Mila Tomaž 8.
Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Bohi-nec, Mikla{ič, Janžekovič, Cvetko, Jurčec, Školi-ber, Prapotnik, Pintarič. Trener: Bojan Cunk.
Strelci: 1:0 Stegu (16), 2:0 Vidmar (17), 3:0 Stegu (21), 3:1 Prapotnik (21), 3:2 Janžekovič (27), 4:2 Vidmar (29), 5:2 Vidmar (40).
V pomembnem srečanju za obstanek v ligi so igralci Tomaža petič zapored izgubili, tokrat v
Celju proti direktnemu tekmecu za obstanek v ligi. Domači so bili boljši v prvem polčasu in ob koncu prvega dela dvakrat zadeli. Takoj na začetku drugega polčasa so domači zadeli {e tretjič in gostje so bili že v izgubljenem položaju. Toda Tomaž se je nato vrnil in se z zadetkoma Prapo-tnika in Janžekoviča približal le na gol zaostanka. Tomaž je še bolj pritisnil na plin, vendar sta jim vratnica in prečka preprečili izenačenje. Nato sledi srečen zadetek domačih iz prostega strela, ki je popolnoma potolkel goste od Sv.Tomaža. Ob koncu srečanja je končni izid postavil najboljši mož na igrišču Vidmar.
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 17. kroga: Križevci - Dobovec 7:10, Leskovec - Slovenske gorice 6:2, Oplotnica - Do-lane 14:5, Mak Cola - Napoli Pernica 0:7, Draža vas - Vitomarci 11:2, Pušenci - Murska Sobota 5:3. Vrstni red: Napoli 49, Dobovec 42, Lesko-vec 28, Oplotnica 27, Draža vas 27, Mak Cola 25, Murska Sobota 25, Slovenske gorice 19, Vitomarci 18, Križevci 13, Pušenci 12, Dolane 11.
Uroš Krstić
AVTOiCUMRSr^
SPECIALIZIRAIIA AVTOKUnkRSK* DELAVNICA ZA VSA VOZIL*
-	ravnalna miza
-	varjenje aluminija
-	varjenje plastike
-	antikorozijska zaščita
-	tehnično vzdrževanje
Ra|koKOL£TNIKs.p., Rogoznl5kac.48,Ptu| 'ALfax:027463481 GSM: 041/597-419
VEDfŽEVANJB
POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, SANJE
090-42-22
UUBE2EN. DELO. DENAR, POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANJU TEŽAV PARTNERSTVO, STIKJ. POiaiČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.
Ideal s.p.	NON-STOP 185 Sn/mii
BnnamiiPírsítcB©
Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO:
APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,■ PEUGEOT 106 1.1 3V-1995-750.000, MB 260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA 2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-MONDEO 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-LADA NIVA 1.6 4x4 -1994 - 450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-ŠKODA PICKUP 135 -1993 - 250.000,-CLIO 1.4 RT 3V-1994-750.000,-TIPO 1.6 scioneri 5V -1995 - 850.000,-RENAULT 19 5V-1993-730.000,-CLI01.2 RN 3V-1994-720.000.-
Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3A, Ruj
AVTOCENTER° Škoda & Lada
•	splošna popravila
vseh tipov motornih vozil
•	generalna popravila motorjev
•	manjša kleparska popravila
•	rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
AVTO DtM/^
Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17
2281 MarkovcI _
tel.: 02/74^^048 "" mob.: 041 /32M56
HITER AVTO SERVIS ^
-	zavorni sistemi
-	Izpušni sistemi na zalogi
-	menjava olja
VULKANIZERSTVO -
-	osebna vozilo	'
-	tovorna vozila
-	kmetijska mehanizacija
TRSOVIMA PORCELANKA
«
*	Izdelki iz stekla
*	izdelki iz porcelana
*	napisi - posvetila - ure
*	eterična olja - tekoči vosek A
*	dekorativne steklenice léi
*	izdelki za poslikave	|
Raj^ova ulica 18,2250 Ptuj ® 02/775 04 41
GALA VPISUJE V i
TEČAJE RAČUNALNIŠTVA d
V ponedeljek 12.3.2001 odi 6.00 do 18.00
-MS Windows
-	MS Word
-	MS Excel
-	Internet in E-mail
-	MS Power Point
-	MS Project
-	MS Outlook
Jadranska 18, Ptuj (vhod iz Vošnjakcve)	_
Tel: 031/290-399,02/749-3412 ^
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Elektro Ivančic s.p. Tel.: 041/739 197 ZAKONSKO PREDPISANE MERITVE
Elektroinštalacij in strelovodov izvajam. Montaža in servis domofonov-avdio-video.
"KMETIJSTVO POLANEC" d.o.o., Pleterje34,
2324 Lovrenc na Dr. Polju
Tel.: 02/ 791 06 10, Fax: 02/ 791 06 16
Vam v mesecu marcu nudi vse kmetijske stroje in brezplačno montažo komplet jermenov na vašem obračalniku ter rezervne dele za vso kmetijsko melianizacijo po ugodnih cenal^. Informacije na tel.: 02 791-0610 med 8.00 in 16.00 uro.
DIREKTNA PRODAJA
Audi
PORSCHE
MARIBOR

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Mali oglasi
PRODAM traktor Ferguson. Karl Cigula, Kukava 20.
PRODAM jugo 45, reg. do 2/2002. Telefon 769-38-81.
PRODAM diatoni~no harmoniko, novo. Možna menjava. Telefon 041 579-714.
UGODNO prodam kakovostno haloško belo vino ali zamenjam za prašiča. Mobitel 041 967-217.
PRODAM fitnes naprave, stare 4 leta, znamke Galaksi - 14 vodilnih naprav, ročke 2 - 32 kg in uteži 400 kg, garderobne omare in ogledala. Telefon 041 599-970.
ZA DELO V NOVI PIZZERIJI v Cir-kovcah iščem dekleta za strežbo in peka pic. Telefon 02 2516-049 ali 031 855-709.
PRILOŽNOST za osamljene! Spoznamo vas s primerno osebo za prijateljstvo ali resno zvezo. Posredovalnica AZUR, telefon 041 688-433.
POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, 041 631-571.
POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike, dobite pri Ko-vinarstvu Metličar vsak dan od 7. do 19. ure, Potrčeva 28, Ptuj, telefon 771-2861.
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
NAKLADALKO SIP 19, rotacijsko, kosilnico SIP 135 in puhalnik na kardan prodam. Telefon 02 80-35-225, zvečer.
POTREBUJEM varstvo za pet let staro punčko v dopoldanskem in popoldanskem času. Telefon 756-10-91, dopoldan.
PRODAM mlado kravo simental-ko s prvim teletom ali brez, A kontrole. Telefon 761-6351.
MENJAM mansardno stanovanje 87 m2 za manjše. Telefon 041 567-424, popoldan.
UPOKOJENKA najame garsonjero ali enosobno stanovanje. Telefon 031 521-782.
PRODAM jedilni in drobni krompir za svinje. Telefon 764-16-61.
SEJALNICO za sladkorno peso, šestredno, Beker, krožne brane, 22 krožnikov, prodam. Telefon 7408-071.
ODKUP delnic: Telekom Perutnina, Talum, Atena, Infond, Medaljon, Moneta, Zvon, Triglav, Kmečke in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo. Minimalni stroški pri prodaji. Agencija Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, telefon 02 748-14-56.
PRODAM 18 arov parcele, možna tudi gradnja. Telefon 041 559-883.
POSREDOVANJE vseh vrst kreditov in finančno svetovanje. SVIT, s.p., Dobravska 15, Maribor, telefon 041 672-449.
PRODAM trosobno stanovanje, prvo nadstropje (centralna, KTV), možnost dokupa garaže. Telefon 771-69-01.
OBČINA KIDRIČEVO
Komisija za šport in rekreacijo
RAZPIS
za sofinanciranje programov športa in rekreacije v Občini Kidričevo
I.	SPLOÏNI POGOJI
Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov iz občine Kidričevo:
*	športna društva in klubi
*	posamezniki, ki tekmujejo v individualnih športih
*	vrtci in osnovne šole
II.	VSEBINA RAZPISA
V letu 2001 bomo (so)financirali naslednje programe:
a)	Šport predšolskih otrok
-	(so)financirali bomo programe športnih aktivnosti v vrtcih in tekmovanja le-teh
b)	Šport šoloobveznih otrok
-	(so)financirali bomo programe in tekmovanja, ki se jih udeležujejo šolska športna društva
c)	Tekmovalni šport
-	(so)financirali tekmovalne programe v kolektivnih športih, ki imajo značaj rednega treninga in tekmovanja
č) Individualni šport
-	(so)financirali bomo športnike in športnice s področja naše občine, ki redno trenirajo in se udeležujejo tekmovanj v individualnih športih
d)	Programe rekreacije
-	(so)financirali bomo propagandne akcije in prireditve, namenjene rekreaciji, in rekreacijska športna društva
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Zbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika o razvrstitvi in financiranju športnih dejavnosti v Občini Kidričevo. Prednost pri izbiri bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij.
K vlogi je potrebno priložiti:
-	poročilo o aktivnosti društva, kluba ali posameznika v letu 2000
-	plan del, ki mora biti finančno ovrednoten za leto 2001
-	novo ustanovljena društva morajo priložiti kopijo statuta in vpisa v register društev
IV.	ROK ZA ODDAJO VLOG
Rok za prijave programov je 30. marec 2001.
-	Vloge je potrebno nasloviti na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
-	Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti s pripisom "Vloga na razpis o dodelitvi sredstev iz programov športa".
-	Vlog, ki bodo nepopolne, nepravilno označene in nepravočasno oddane, ne bomo obravnavali.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
O odobritvi vloge oziroma o višini odobrenih sredstev bodo vlagatelji obveščeni v 8 dneh po pregledu in obdelavi vlog, ter o sklepu o odobritvi sredstev. Z izbranimi izvajalci se bodo sklenile pogodbe o financiranju.
Občina Kidričevo Komisija za šport in rekreacijo
petovi^vto
Ptuj, Ormoška cesta 23; Tel: 02 / 749 35 48; www.petovla-avto.si
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV
Datum	7.30 do 12.30	13.00 do 14.30
26. 3.	Gerečja vas	Šikole
27. 3.	Cirkovce	Zg. Hajdina
28. 3.	Destrnik	Selci
29. 3.	Markovci	Placar
30. 3.	Moškanjci	Formin
2. 4.	Majšperk	Žetale
3. 4.	Ormož	Središče
4. 4.	Lovrenc na Dr. polju	Podlehnik
5. 4.	Trnovska vas	Levanjci
6. 4.	Jurovci	Grajena
9. 4.	Juršinci	Polenšak
10. 4.	Leskvoec	Cirkulane
11. 4.	Vitomarci	Sp. Velovlek
12. 4.	Podgorci	Dornava
NESNICE, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, dostavimo tudi na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 47, Ljutomer, telefon 582-14-01.
PRODAJAMO sadike holand-skih mesečnih jagod. Telefon 783-24-31.
HRČKE, mladiče, različnih barv, prodam. Telefon 775-4251.
UGODNO PRODAM skrinjo, 220-litrsko, staro leto dni. Telefon 719-86-88.
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
PRODAM 2 novi puhasti odeji, eno za francosko in eno za samsko posteljo, ter klubsko mizo in novi zunanji filter za akvarij. Telefon 771-65-41.
NA PTUJU prodamo trisobno stanovanje, 82 m2, kuhinja, dnevna soba, spalnica, 2 otroška kabineta, kopalnica, WC, shramba, hodnik, balkon, klet, CATV, CK. Telefon 777-26-71.
PREKLICUJEM zaključno spričevalo OŠ Bratov Štrafela Mar-kovci na ime Boštjan Pungaršek, Strelci 8/a.
AVTO opel ascona coupe 1983 prodam, odlično ohranjen, registriran do 02.2002. Cena 385.000,00 sit. Telefon 040 332-973.
AVTO-RAK, ugodno prodamo: daihatsu coure, 1990, passat 1.8 T tiptronic, 1998, bravo, 1.4 S, L. 1998, honda civic 1.4 HB, 1999, marea 1.8 weekend, 1999, hyundai pony 1.5 LSI, 1994, polo CL, 1991, tipo 1.4 IE, 1994, nissan sunny 1.4 LX, 1993, kadet 1.4 LS, 1990, honda accord 2.0 I, 1992, tempra 1.6 IE SX, 1996, lanos 1.5, 1999, brava 1.2, 1999, audi 100 2.3, 1992, audi A6 2.8 E quattro, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, WV transporter 2.4 D, 1992, cordoba 1.4 CLX, 1996, astra 1.6 I, 1992, orion 1.4 CLX, 1991, lantra 1.6 GLS karavan, 1996, peugeot 106 XN, 1997 tempra 1.6 SW karavan, 1993, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550.
IŠČEMO pomoč pri čiščenju in likanju. Telefon 041 706-237.
PGD GEREČJA VAS 14/A daje poslovni prostor za trgovino v najem. Ostalo po dogovoru.
MALO rabljen kavč in 2 mizi s klopmi, oboje z betonskimi podstavki, ugodno prodam. Tel. 777 56 01.
50-tonski silos za zrnje in 7000 l vakuumski sod za gnojevko prodam. Tel. 041 730-889.
OBČINA MARKOVCI
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni ve-stnik Radia Tednik Ptuj št. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
naziv častni občan Občine Markovci, plaketa Občine Markovci in listina Občine Markovci
I.
Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan Občine Markovci se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
Komisija razpisuje naslednjo število priznanj: pod 1) en naziv pod 2) največ dve pod 3) največ dve
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 24.04.2001. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA MARKOVCI
V	PTUJSKEM centru Drava dam v najem poslovni prostor 22 m2. Tel. 02 687-01-01.
V	NAJEM ODDAM poslovni prostor v Trstenjakovi ulici na Ptuju, cca 60 m2. Tel. 02 745 91 01, 041 387-135 ali 031 302-758.
NESNICE, rjave, hisex, cepljene, stare 15 tednov, prodam po 500 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce.
ART CAFFE, Spodnja Hajdina 19/A, zaposlimo dekle za strežbo. Telefon 788-57-86.
V DRUGEM nadstropju prodam novejše triinpolsobno stanovanje (83 m2) s pogledom na grad. Telefon 041 634-904, popoldan.
PRODAMO: hiše na raznih lokacijah, med drugim enodruž. hiša z večjo parcelo na zelo lepi točki v Ptuju, lep razgled in mirna lokacija; starejša Bukovci; delno prenovljena Rogoznica; novejša Draženci; manjša Podgorci; novejša na mirni lokaciji Moškanjci; Cirkovce; Cir-kulane; Jiršovci; starejša Jurovci; Vitomarci; V. Nedelja takoj vseljiva; Drbetinci; Tibolci; Strjanci; Placar; Prerad: nedokončana Leskovec; atrijska Bolečka vas; Janežovski Vrh; Stogovci; Loperšice, Ormož; Tavčarjeva Ptuj takoj vseljiva; Vin-tarovci; Langusova; atrijska Kle-pova; Ul. Avgusta Hlupiča z večjo parcelo; Šercerjeva v račun stanovanje; Juršinci; Spuhlja itd. Stanovanja: 2-sobno Volkmerjeva 60 m2, takoj vseljivo; 2,5-sobno Rimska pl. pritličje; 2-sobno Zg. Hajdina; 4-sobno Rimska pl. prvo nadst. zelo urejeno in prenovljeno, vselji-vo po dogovoru; 4-sobno 5. prekomorske, vseljivo takoj; 4,5-sobno 5. prekomorske; 5-sobno Potrčeva v prvem nadstropju vseljivo takoj; 3- in 4-sobno Kidričevo; nova takoj vseljiva stanovanja v Gorišnici. Vikendi: Kicar; Strjanci; Hrastovec; Cirkulane, Pristava; Cirkulane, Pohorje; Zamušani zelo ugodno in lepa dostopna lokacija itd. Sprejemamo naročila za nova stanovanja v Ptuju. Gostinski lokali: Domino 85 m2 možnost takojšnjega obratovanja; gostinska lokala v starem delu Ptuja, Jadranska in Vrazov trg. Kupimo cca 150 m2 pisarniških prostorov v Ptuju. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101 GSM 041 955-402; posl. center Domino 02 748-1013 fax 02 748-1014. Pisarna na Ptuju odprta tudi v soboto od 8. do 12. ure. Priporočamo se.
PRODAM 20 ton koruze po zelo ugodni ceni. Telefon 743-03-33, zvečer.
PRODAM HIŠO v Kicarju - 3. do 4. gradbena faza. Tel. 720 62 98.
KUPIM manjši vikend z majhno gorico. Telefon 04 202-64-67.
KOLJE, akacijevo in kostanjevo, različnih dolžin, in traktorski viličar (Jože Mušič), nov, ugodno prodam. Telefon 7195-177.
PRODAM svinje domače reje od 80 do 130 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 766-71-01.
PRODAM mansardno stanovanje. Telefon 031 270-456 ali
775-3421.
AKCIJA: pedikura 2200 sit v marcu, ugodna nega obraza za 5.000 sit, minuta solarija 50 sit. Beauty center Decleor, Irena Topolovec, s.p., Ul. 25. maja 3, Ptuj, telefon
776-21-61.
PRODAM Oltovo sejalnico, dvo-redno. Telefon 769-17-31.
PRODAM kravo, brejo 9 mesecev, drugega teleta. Stanko Golob, Kicar 61, telefon 755-88-81.
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOP.
PRODAM kravo. Jože Kirbiš, Zg. Hajdina 71.
PRODAM traktor MF 95 KM ter avto Marcedes 190 D, lepo ohranjen. Telefon 751-17-41.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 10.marca: Leila Kusanović, dr. stom. ZD Ptuj
razpis
Aeroklub Ptuj razpisuje osnovno šolanje motornih in jadralnih pilotov ter padalcev za
sezono 2001. Prijave sprejemamo na naslov Aeroklub Ptuj, Moškanjci 95/a, 2272 Gorišnica, ali telefon 041 378-323.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
^ AKTAL, d.o.o. Industrijska 14 mh- 2325 Kidričevo
Telefon - faks: ^ 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
VEDEŽEVANJE TANJA
TMSp 090-4351
demit fasade
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.
FASADE DEMIT
SmOFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - ban/ni alu vogalniki - bele obrobe - bananje fasad vsa druga slikopleskarska dela iZVAJAiVlO HITRO, KVALITETNO iN Z GARANCIJO, Toplaii s.p., Siikoplesliarstvo in fasaderstvo «041 646 067 ali 062 754 4010.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA	
	
HYunoni
Pooblaščen serviser in prodajalec
še višji popust na nizice cene
za ome/eno zalogo vozil letnika 2000:
Atos	dol 70.000 SIT	Sonata	do 500.000 SIT
Atus Urban	do 150.000 SIT	XG	do 600.000 SIT
Accent	do 160.000 SIT	Trajet	do 210.000 SIT
Elantra	do 180.000 SIT	H-1	do 250.000 SIT
Coupe	do 270.000 SIT	Galloper	do 200.000 SIT
Kolarič Branko s.p., Ormoška 81 a, 2250 PTUJ, Tel.: 02/ 778 44 01
Me ťlektrunik d.o.o.
li-stenjakova 5, Ptuj, Tel. 02/74818 26 .. v	AMD Dnron 7(H)
■	64 lUm
dis 20Gb-tnUdi!k
Grafika 64 MB 15 " monitor iiiiika,zvoiiiild tipkovnica Telefonska prodaja z dostavo na dom Možnost nakupa z bančnim kreditom!_
DELNICE
ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tel.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.
SALON POHIŠTVA
meBPo^
Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61
Pohištvo za Gotovinsid otroške sobe PJ^J^t "MALI PRINC" -25%
Samo do 16.3.2001!
ZELO UGODNO!
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Ttajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obrol<e, gotovinsi<i popust in popust za upoitojence
AVTO SKRBIŠ
Prodaja In servis
Spodnja Polskava 102, PRAGERSKO Tel.: 02/845-2250, fax: 02/845-2251
SUBARU
A/oi/o/
suzu/a iGNis^^S
Terenec in limuzina! 13% popust na
r SUZUKI JIMN^ najbolje " prodajan terenec ^^^^^ v Sloveniji v letu 2000.
te modele letnik 2000I
Svet OŠ Markovci 2281 Markovci
razpisuje delovno mesto ravnatelja.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, 12/96).
Delo bo pričel opravljati 1. 7. 2001.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Svet OŠ Markovci, s pripisom: "Razpasi za ravnatelja."
O izbiri bodo kandidati obveščani v osmih dneh po prejemu soglasja Ministrstva za šolstvo in šport k imenovanju.
ercator
Ormoška cesta 30, Ptuj v petek. 9.3. ob 18. uri
- DAN ŽENA
Moški! Napišite želje svojih deklet in žena, ter jih oddajte v skrinjico v Super Mestu na l?tuju. Najlepše Želje bodo nagrajene.
^ Hi<^resíLwnajboljši sosed
	OGLASI IN OBJAVE
	
Morala si umreti,
da si zaradi bolezni nehala trpeti,
vendar ti nisi umrla kakor vsi,
ti boš umrla, ko bomo umrli mi.
Kje si, ljuba mama,
kje je mili tvoj obraz,
kje je roka tvoja,
ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
Neži Horvat
IZ RITMERKA 14
Boleč je spomin na 12. marec 2000, ko nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, ta{~a in sestra. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo počastite njen spomin.
Z ljubeznijo - vsi tvoji
Srce tvoje ve~ ne bije, bole~in ve~ ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz o~i, dom je prazen in otožen, ker te ve~ med nami ni. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dale~, dale~ je ...
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, tas~e, babice in prababice
V
Slavice Sirovnik
IZ POBREŽJA 159
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, svete maše in nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala gospodoma župnikoma sv. Vida za opravljen obred in sv. mašo, govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke in podjetju MIR za opravljene storitve.
Žalujoči: hčerka Marija z možem in vnuki
z družinami
POPRAVEK
pri zahvali za Branka Zupaniča, avtoprevoznika iz Grajene 31, je prišlo do napake pri pretipkavanju besedila. Pravilno se začetek glasi:
... se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti ...
Za napako se opravičujemo!
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da nazaj te ve~ ne bo, ker vzel za vedno si slovo. Ljubi o~e mirno spi, za vse stokrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, dedka in pradedka
Franca Hamerska
25. 2. 1926 - 25. 2. 2001 IZ BUKOVCEV 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrekli ustno ali pisno sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, Pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve, govornikoma Lidiji in Milanu za poslovilne besede, godbeniku in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala Cestnemu podjetju Ptuj, Občini Mar-kovci ter internemu oddelku bolnišnice Ptuj za skrb in nego.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Zofije Zadravec
DE@NIKARICE IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za pisno in ustno izrečeno sožalje, za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala govornikoma, g. župniku in gospodu za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, ~eš zmagal bom, mo~nejši sem, a vendar ni bilo tako!
ZAHVALA
Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo, da je v 55. letu zaključil svojo življenjsko pot moj dragi oče, brat, stric in sosed
Alojz Krajnc
IZ HLAPONCEV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala vsem za ustne in pisne izraze sožalja in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter svete maše. Posebna hvala pogrebnemu podjetju Komunala, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, sodelavcem Perutnine Ptuj in podjetju Komunala - vodovod Ptuj.
Žalujoči: sin Robi, sestra in brata z družinami
Kdo ve,
ali diši po trobenticah ali po maku,
diši po plavici
ali po izgubljenem?
(Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Anice Pecnik
rojene Paveo
IZ GEREČJE VASI 93
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, vence in sveče in kakorkoli sodelovali v pogrebnem sprevodu.
Mož Franci in hčerka Majda z družino
Delaven si bil v svojem življenju, steber družine v soncu in dežju, pa prišla je bolezen in premagala te, sklenil si in zapustil nas vse.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Janeza Cafuta
IZ DRAŽENCEV 87
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekali pisno in ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljeno cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Šeguli za besede slovesa, Društvu upokojencev Hajdina, Društvu gospodinj Draženci, Anici in Jakobu Cafutu za pomoč in podjetju MIR.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi,
ostaja samo še spomin na tiste dni,
ko med nami bil si ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez tebe nikoli ve~ ne bo!
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
katere cenil bo še pozni rod.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 9. marec 2000, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jože Haložan
IZ PODLOŽ 76
Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu, se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdraži
Tri leta na grobu tvojem sve~e že gorijo in rože ti cvetijo, tvoja pridna roka miru ni poznala, rada vsakomur je pomagala, vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo ~loveka.
V SPOMIN
4. marca minevajo tri leta tihe bolečine, odkar si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica in tašča
Rozalija Emersic
IZ PARADIŽA 51
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Tvoji najdražji
PTUJ / PRED OBISKOM MINISTRA RADA BOHINCA
Kako se bo nadaljevala gradnja policijske postaje
V mestni občini Ptuj se že nekaj časa pripravljajo na obisk ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca. Z njim se želijo dogovoriti o nadaljnjem poteku gradnje policijske postaje na Ptuju in o aktivnostih policije, ki so pogojene s kriteriji schengenskega sporazuma za vzhodno mejo s sosednjo Hrvaško na območju upravnih enot Ptuj in Ormož.
V pripravah na obisk so podrobneje obdelali nekatere argumente, ki upravicujejo ptujsko željo po ustanovitvi ptujske policijske uprave, o cemer se želijo prav tako pogovoriti z ministrom Bohincem. To je v mestni obcini že dolgoletna želja, ki naj bi še posebej sedaj, ko je Slovenije vse bliže EU in glede na otipljive argumente postala
stvarnost, kajti v analizi so se primerjali s tremi manjšimi policijskimi upravami in ugotovili nekatere prednosti. Državna meja z Republiko Hrvaško na območju upravnih enot Ptuj in Ormož v dolžini 90 km bo po vstopu v EU po kriterijih schengenskega sporazuma postala vzhodna meja Evrope. To bo zahtevalo vecji nadzor meje
Bo otvoritev nove policijske postaje Ptuj ob prazniku policistov v letu 2002? Foto: JB
TRGOVINA. STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Stukl 1 ^ Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in alektrično orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_« Mlinska ulica 12. PTUJ, te!.: 02! 787 96 25_
Napoved vremena za Slovenijo
s policisti, ki naj bi jih bilo na tem območju 400, to je dodatno 300. V mestni občini Ptuj po statističnih javnovars-tvenih podatkih v primerjavi z že omenjenimi tremi manjšimi policijskimi upravami ugotavljajo nekatere prednosti, ki naj bi temu območju prinesle samostojno policijsko upravo. Na tem območju živi skoraj 87 tisoč prebivalcev. V letu 2000 je bil tu ugotovljen 15-odstotni porast kaznivih dejanj (s 1533 v letu 1999 na 1772 v letu 2000). Naraščajo tudi posledice povečanega tranzitnega prometa, ki se kažejo v številu prometnih nesreč in številu umrlih. Leta 1998 je bilo na območju že omenjenih upravnih enot 1752 nesreč, v njih je umrlo 19 ljudi, v letu 2000 pa 1862 z 21 umrlimi.
Na mejnem prehodu Gruš-kovje se je lani ustavilo že 8.385.000 potnikov, kar je 13 odstotkov več kot leto poprej, število motornih vozil pa je bilo večje za 10 odstotkov in se je povzpelo že na 2,327 milijona. Na mejnem prehodu Zavrč so zabeležili štirioodstotno rast števila potnikov, števila motornih vozil pa za 7 odstotkov. Daleč največji porast potnikov pa so imeli na mejnem prehodu Središče ob Dravi - za 14 odstotkov (s 1,599 milijona na 1,829 milijona), število motornih vozil pa za 8 odstotkov. Število potnikov je lansko leto padlo le na mejnem prehodu Ormož, štiri- oziroma šestodstotni porast prometa potnikov in vozil pa so lansko leto v primerjavi z letom prej ugotovili tudi na mejnem prehodu Zgornji Les-kovec.
Na območju upravnih enot Ptuj in Ormož so tudi "zanimiva" območja za ilegalce - domačini poznajo okrog 20 možnih poti za ilegalni prestop meje z večjim tovornim vozilom. Še leta 1998 je bilo 750 ilegalnih prehodov, v letu 2000 pa je število naraslo že na 9052. Ob vsem tem naraščajo tudi kršitve po zakonih o javnem redu in miru, tujcih, orožju in prepovedanih drogah. Kršitve o javnem redu in miru so se lansko leto v primerjavi z letom 1998 povečale za 7 odstotkov, o tujcih za 13 krat, v zvezi z orožjem za 25 odstotkov in o prepovedanih dro-gah za skoraj petkrat.
Prednost Ptuja, da bi dobil policijsko upravo, je tudi, da ima 62 organov in institucij sedež v mestni občini Ptuj. Argumentov za ustanovitev policijske uprave Ptuj je torej veliko, Ptujčani pa upajo, da bodo z njimi prepričali tudi ministra Rada Bohinca.
MG
Napoved za Slovenijo
Danes bo oblačnost od zahoda naraščala in popoldne bo ponekod v zahodnih krajih že rahlo deževalo. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne pa od 4 do 9 stopinj C.
Obeti
V noči na petek se bodo padavine nekoliko okrepile in razširile nad vso državo. Meja sneženja bo na višini med 1500 in 1800 metri. V petek in soboto bo pretežno oblačno, občasno bo predvsem v zahodnih in osrednjih krajih še deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.
Kulturni križemkražem
DUPLEK * Nocoj ob 18. uri bo v dvorani v Sp. Dupleku prireditev ob 8. marcu. Gostja večera bo pisateljica Maja Novak. Sodelovali bodo še člani folklorne skupine občine Du-plek in trio flavt Sonček. DORNAVA * Sekcija za aranžiranje v okviru TED Lukari pripravlja danes, 8. marca, ob 18. uri v vaško-kulturni dvorani tečaj okraševanja lončkov. Vodila ga bo Rozi Menzi. Udeleženci naj prinesejo s seboj škarje, čopič in brisačo.
VOLIČINA * Območna izpostava SLKD Lenart in KD Srečko Rojs -Niko iz Voličine bosta v sodelovanju z občinama Lenart in Sveta Ana jutri, v petek, 9. marca, ob 9. uri, izvedla območno srečanje lutkovnih skupin Lenart in Sveta Ana. Sodelujejo skupine OS Sveta Ana, Kobace-ki OS Lenart in Detel VVZ Lenart. ORMOŽ * Gledališko-literarno društvo pripravlja jutri (v petek) ob 19.30 uri v domu kulture premierno izvedbo predstave Hamlet v naši vasi Iva Brešana oziroma Toneta Partljiča. Režija Milivoj Zemljič. Ponovitev bo v soboto ob 19.30 uri. PTUJ * Klub ptujskih študentov v sodelovanju s Plesno družino Gea vabi na tečaj orientalnega plesa pod strokovnim vodstvom Jasne Knez, ki bo v soboto, 10. marca, od 15. do 18. ure, v nedeljo, 11. marca, od 10. do 13. ure, v soboto, 17. marca, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 18. marca, od 10. do 13. ure (uvodni tečaj afriškega plesa) v Narodnem domu Ptuj. Cena za člane KPS in dijake bo 3500 SIT, za ostale 4000 SIT! MARKOVCI * V soboto, 10. marca, se bo ob 18. uri v kinodvorani predstavilo KPD Staneta Petroviča z burko "Moža je zatajila". PODGORCI * V soboto bo območno srečanje odraslih folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev, ki se bo v dvorani v Podgorcih pričelo ob 18. uri. Sodelovalo bo devet skupin. SK0RBA * Gledališka skupina KD Skorba bo v soboto, 10. marca, ob
18.	uri ponovno uprizorila igro VDOVA ROSLINKA.
CIRKOVCE * Tamburaška skupina prosvetnega društva Cirkovce prireja v soboto ob 19. uri v domu krajanov Cirkovce koncert ob 25-letnici svojega delovanja in izdaji svoje prve kompaktne plošče. Za humor bo poskrbela ekipa TV dober dan s čistil-ko Fato.
DESTRNIK * V soboto, 10. marca, bo ob 19. uri v dvorani na Destrniku gostovala dramska skupina KUD Vi-tomarci z veseloigro Micki je treba moža.
DORNAVA * V dvorani v Dornavi bo v soboto, 10. marca, ob 19. uri nastopila gledališka skupina kulturno-prosvetnega društva Fran-čka Kozela Cirkulane z narodno veseloigro v štirih dejanjih Miciki je treba moža. Igro je režiral Lojze Ma-tjašič.
DRAŽENCI * V soboto, 10. marca, bo ob 19. uri v domu vaščanov 3. kulturni večer pod naslovom S pesmijo živimo. Nastopili bodo: Gmajnarice Hajdoše, oktet Dornava, Gojkoškovi in njihovi prijatelji ter kvartet 2 X 2. JUROVCI * V soboto, 10. marca, ob
19.	uri bo pesnik Marjan Brunec iz Zavrča v prostorih gostišč "Majolka" predstavil tretjo pesniško zbirko Potujem čez ravnino.
DESTRNIK * V nedeljo, 11. marca, ob 15. uri bo v osnovni šoli nastop folklorne skupine domačega kulturnega društva. Njihovi gostje bodo ljudske pevke in plesalci iz Kozjega. Na programu bodo štajerski plesi in plesne igre.
PODLEHNIK * V dvorani bo v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri gostovalo KUD Vitomarci z veseloigro Micki je treba moža.
VIDEM * Domača gledališka skupina vabi v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri na ponovitev komedije D. Jova-noviča Življenje podeželskih plejbo-jev po jdrugi svetovni vojni. Režija: Marija Černila.
CIRKULANE * V nedeljo, 11. marca, ob 19. uri bodo gostovali v Cir-kulanah člani gledališke skupine iz Skorbe z Vdovo Rošlinko. HAJDINA * V prosvetni dvorani Hajdina se bo v nedeljo, 11. marca, ob
19.	uri predstavilo KPD Staneta Petroviča z burko Moža je zatajila. CIRKULANE * Tamburaši kulturno-prosvetnega društva Fran-čka Kozela so izdali kaseto in zgoščenko z naslovom 100 let. Predstavitev bo naslednjo soboto, 17. marca, ob 19. uri v večnamenski dvorni v Cirkulanah. Na prireditvi bodo sodelovali še Mladi veseljaki, ljudski pevci iz Cirkulan ter Hanzek in Micika.
PTUJ * V gostilni Lužnik bodo v ponedeljek, 12. marca, odprli razstavo slikarjev amaterjev Tolminske. Na ogled bo do 9. aprila. KINO PTUJ * Ta teden je ob 18. in
20.	uri na sporedu film Nezmotljivi, prihodnji teden pa ob 18. uri Dajmo, punce, ob 20. pa Plesalka v temi. PROGRAM V KOLNKIŠTI:
2. - 23. marca: razstava fotografij ptujskega fotografa Stanislava Zeb-ca
8. marca: ženski večer s 25-cm presenečenjem
10. marca od 21.00 do 03.00:
KolnŽur
15. marec ob 20.30: literarni večer z Davidom Bedračem
CRNA KRONIKA
NOČNI OBISK HOTELSKE KUHINJE
V	noči s 27. na 28. februar med 22. in 6. uro je neznani storilec vlomil v hotel Petovia v Ptuju ter iz kuhinje odnesel mikrovalovno pečico, mesorezni-co in ročni mešalnik, postregel pa si je tudi s sadjem ter povzročil škode za okrog 200.000 SIT.
ČEZ MEJO SPRAVLJALA ILEGALCE
2.	marca so policisti PP Ormož odvzeli prostost N.P, staremu 27 let, iz Čakovca in A.B., staremu 27 let, prav tako iz Čakovca, državljanoma R Hrvaške. Utemeljeno sta osumljena, da sta čez državno mejo v Slovenijo ilegalno pripeljala več državljanov Turčije.
ODNESEL LOVSKO OROŽJE
Neznani storilec je 2. marca v večernih urah vlomil v stanovanjsko hišo v Podgorcih 99 in iz nje odnesel več lovskega orožja s pripadajočimi naboji ter nekaj predmetov iz rumenega zlata. Z dejanjem je oškodoval lastnika hiše za več kot 500.000,00 SIT.
OBUJANJE SPOMINOV NA ŠOLO?
3.	marca v večernem času je neznanec vlomil v osnovno šolo Velika Nedelja. V njej je na silo odprl več vrat, vendar ni ničesar odnesel. Kljub temu je povzročil za 30.000,00 SIT škode.
TRČIL V VOZILO IN ODPELJAL
3. marca ob 16.45 uri je neznani voznik osebnega avtomobila bele barve Golf neznanih reg. označb vozil po regionalni cesti v Apačah iz smeri Lovrenca na Dravskem polju proti Zgornji Hajdini. Na koncu naselja Apače ni vozil za drugim vozilom na potrebni varnostni razdalji, zato je s sprednjim desnim delom trčil v zadnji del osebnega avtomobila , ki ga je v isto smer vozil M.M. , star 46 let, iz Ptuja. Po trčenju je vozilo M.M. obrnilo za 90 stopinj v levo in je po 28 metrih bočnega drsenja trčilo v drog nizkonapetostnega električnega omrežja. Voznik M.M. je bil ob tem telesno poškodovan.
IZ PRODAJALNE UKRADEL RAČUNALNIK
V	nočnem času s 4. na 5. marec je neznani storilec vlomil v prodajalno z mešanim blagom v Zamušanih in iz nje ukradel računalnik z monitorjem, tiskalnikom in drugo opremo, prenosni telefon, nekaj cigaret, žganih pijač in kozmetičnih izdelkov. Lastnica I.S. je oškodovana za okrog 500.000 SIT.
Ur
OSEBNA KRONIKA
Rodile so - čestitamo: Jelka Cestnik, Draženci 19, Hajdina - Kevina; Jožica Kai-sersberger, Zg. Pristava 48/a, Videm - Nušo; Lidija Fras, Hlaponci 25/a, Juršinci - Mar-jetko; Ivanka Zagoršek^ Sp. Velovlek 30/b, Ptuj - Zana; Andrejka Vidovič, Zakl 31/a, Podlehnik - Jerneja; Irena Sever, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - Vida; Breda Vidovič, Krčevina 4_2/a, Ptuj - Gašperja; Mateja Šacer, Mezgovci ob Pesnici 53/a, Dornava - deklico; Jankica Munda, Kolodvorska 23, Središče ob Dravi - Petra; Sabina Perkovič, De-strnik 47 - Simona; Simona Mavrič, Radomerje 22, Ljutomer - Lauro.
Poroka - Ptuj: Boris Bezjak, Ulica Stanka Brenčiča 10, in Andreja Zalar, Ciril-Metodov drevored 4, Ptuj. Umrli so: Marija Cafuta, rojena Kmetec, Pobrežje 89, rojena 1913, umrla 19. februarja 2001; Marija Horvat, rojena Hameršak, Bukovci 28, rojena 1921, umrla 20. februarja 2001; Ana Pečnik, rojena Paveo, Gerečja vas 93, rojena 1932, umrla 20. februarja 2001; Alojz Krajnc, Hla-ponci 52, rojen 1946, umrl 24. februarja 2001; Helmut Erih Furbas, Kraigherjeva ul. 17, rojen 1917, umrl 27. februarja 2001; Janez Cafuta, Draženci 87, rojen 1917, umrl 28. februarja 2001; Zofija Zadravec, rojena Muhič, Ulica. 5 prekomorske 11, Ptuj, rojena 1919, umrla 28. februarja 2001.
ZIHER

DOSTAVA IN VGRADITEV
BETONOV
tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944
lERCKEREi
DELNICE
po uradnih borznih cenah
tel.: 78-78-190
PC DOMINO, 7Men|okovo S, 2250 P«u|
SLOVENSKI AVTO LETA 2001
FIAT PUNTO
s 25% POLOGOM IN OSEBNIM DOKUMENTOM
Obiěens nas
Avto Prstec d.O.O.	www.avto-prstec.sl
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj	B^UUÙîyËW
Tel./fax.: 02/782-3001	ĚmUmWuMmm