Natisov 15.000. .Sfajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. aročmna velja za-Av--'jo: za celo leto krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo to; za Nemčijo stane celo leto 6 kron, za meriko pa 8 kron; drugo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt-'ne. Naročnino je pla--ti naprej. Posamezne v.seprodajajo po 8v. redništvo in uprav-ištvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/i strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani '<. 5"— za Vm strani K 2'50 za V« s,ram K ••""" Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. teT. 31. V Ptuju t nedeljo dne 1. aygusta 1915. XTL letnik. vetovna vojska. (aši pred Varšavo! — Velikanska bitka v Galiciji in na Poljskem doslej povsod za nas zmagovita. — Rusija pred polomom. — Druga velika bitka pri Gorici končana z našo zmago. — Skupne italijanske izgube doslej. nad 180.000 mož. — Italijani bežijo iz Afrike. — Uspehi Turkov. Na severu še ni prišlo do odločitve. Ali nemški in naši kanoni so že naperjeni proti Varšavi in kakor vse kaže, bodo kmalu zapeli zvonovi, da je največja trdnjava Rusov proti zapadu v naši roki. Ruske armade že kažejo vse znake obnpanja; na svojem begn pred zmagovalci požigajo vasi in uničujejo žetev. Železne ure odločitve prihaja. In čeprav še ne bode prinesla zaželjenega miru, je vendar gotovo, da bode velevažnega pomena za vso nadaljno vojno. Krasne uspehe smo dosegli na italijanski fronti. Pomisliti je, da imamo tam le maloštevilne čete zbrane. Ali od teh čet je vsak mož junak. Druga desetdnevna velikan-s k a I i t k a na Goriškem je končala z našo zmago. Pri temu so izgubili Italijani 100.000 mrtvih in težko ranjenih. Prva bitka na Goriškem prinesla je laškim izdajalcem 80.000 mož izgube. Skupno so torej Italijani izgubili v teh par tednih vojne 180.000 mož. To je tako ogromna izgubs, da jo bo „sosed" prav težko prebolel . . . Tudi na ostalih bojiščih — kakor je razvidno iz uradnih poročil — je položaj vseskozi [ ugoden. Eno leto vojne! K.-B. Dunaj, 25. julija. Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: Naše čete obhajajo, na obeh bojiščih uspešno se boreče, obletnico po onem usodepolnem dnevu, na katerem je potekel avstro-ogrski ultimatum na Srbijo. Celi svet sovražnikov vstal je proti centralnima državama in marsikatero težko nalogo se je stavilo našim armadam. Danes pa leži — medtem ko držijo naši nasprotniki le ozke dele alzaške in vzhodno-gališke zemlje — roka Nemčije trdno na vsej Belgiji, ter na najbogatejših pokrajinah Francoske in na severnem vzhodu stojijo zvezne armade Avstro-Ogrske in Nemčije gioboko v Rusko-Poljski, cev svojih topov proti največji utrdbi carske države obrnjeno. Na južnem zapadn žrtvuje naš najnovejši sovražnik 'mnogo tisočev človeških življenj, brez da bi zamogel prebiti zid naših bojevnikov. Ob Dardanelah drži naš tretji zaveznik zvesto stražo. Zvezne armade bodejo v zvestem bratstvu orožja dobro pot, ki so jo zapričele, tudi do nspešnega konca hodile! Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 24. jnlija. Uradno se danes Rusko bojišče. No ruskem bojišču pretekel je včerajšnji dan razmeroma mirno. Pri I w a n g o r o d u zavrnile so naše čete nekaj slabih napadov sovražnika. Južno K r y 1 o w a bil je neki ruski poskus prekoračenja čez Bug preprečen. V ostalem je položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Na Goriškem omejil se je sovražnik včeraj čez dan na močni artiljerijski ogenj. Obupani nočni napadi proti našim postojankam ob robu platoja od Dober-d a bili so zopet pod težkimi izgubami za Italijane razbiti in niso mogli na dejstvu mičesar spremeniti, da je napad na primorsko obrambeno postojanko z a m k n. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Zmage naših in nemških armad na Poljskem in v Galiciji. — Skupno nad 120.000 vjetih Rusov in 40 zaplenjenih kanonov. (Avstrijsko nradno poročilo od sobote). K.-B. Dunaj, 24. jnlija. Uradno se danes K R u sko bo j išče. Sovražnik izpraznil je včeraj vsled zmagovitih napadov, ki jih je izvršila zadnje dni armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, med Vislo in Bystryco v frontni oddaljenosti 40 kilometrov svoje postojanke in je šel 8 do 10 km severno v tam pripravljeno svojo postojanko nazaj. Njegovi poskusi, da bi se preje v istotako pripravljenih postojankah vstavil, so se izjalovili vsled našega kora. Število od nadvojvodove armade vjetih sovražnikov, ki se je zadnjič poročalo, naraslo j o n a 45 oficirjev in 11.500 mož. Severno Grubieszowa vsilile so nemške moči v sovražno postojanko. Pri S o k a 1 n ponovili so se brezuspešni napadi Rusov proti našim pozicijam. Na vzhodnem bregu B u g a neposredno zapadno I w a n-g o r o d a poskusil je sovražnik nekaj brezuspešnih napadov na čete sedmograškega zbora. Na ostalih delih fronte je položaj pri menjajoči ljutosti bojev nespremenjen. Med Pilico inBugom boreče se zvezne čete vjele so od 14. julija sem okoli 50.000 Rusov. (Ako se zračuna vse uradne številke skupaj, potem so naše in nemške armade v zadnjih tednih vjele nad 120.000 Rusov, zaplenile 40 kanonov In velikanske množine streliva. Op. ur.) Italijansko bojišče, čeprav bitka na Goriškem tudi včeraj še ni končana, postaja polni neuspeh drnzega splošnega napada Italijanov vedno jasnejši. Proti goriškemu mostičju pričel je včeraj zvečer na visočino od Podgore novi napad, katerega je že artiljerijski ogenj v kali zada-. š i 1. Protinapad naših čet vrgel je sovražnika popolnoma nazaj. Na severno-zapadnem robu 2 - Atrasehlirova greatfiaa »a *aJenj*T« ******** wrfllnlH VftlftlllaV '" ""i6"1' UBPc*0'h korenm. fttratwhlU'oTK KroattUai t* »»l.>nj». je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «■»»■ WWMMM1 AOCOmai ¥Sic.' tega prjTOiaio najboljši toiodoo okrepoajodi prebavni liker. platoja D o b e r d o postali so italijanski napadi slabotnejši in redkejši; ponoči so popolnoma ponehali. Zopetai napadalni poskusi ob fronti Polazzo-Vermegliano bili so lahko vstavljeni. Pri S e 1 z o vsilil je sovražnik včeraj popoldne v en del naših jarkov ob robu platoja. Ponočni protinapad prinesel pa je zopet vse prejšnje postojanke vnašo last in je vrgel sovražnika na celi črti nazaj. Današnji dan pričel je že mirnejše. V pokrajini Krna smo zopet vse sovražnikove napade odbili. Pri temu se je zlasti infanterija nadvojvode Jožefa odlikovala. Ob tirolski in koroški fronti je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Narew na celi fronti prekoračen. — 25 km od sredine Varšave. '— Zopet 6000 Rusov vjetih. (Nemško uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Berlin, 25. julija. Iz Velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Pri armadi generala pl. Belowa vršili so se boji z zadnjimi oddelki nasprotnika. Včeraj smo n a d a 1 j n i h 6000 Rusov vjeli. Pri napadih ob J e f i a južno K o w n a in v pokrajini Dembowo, 10 km severno-vzhodno S u w a 1 k i ja, smo zavzeli ruske jarke. Narew je na celifronti od južno Ostrolenka do Pultuska prekoračen. Južno od Pultuska približujejo se naše čete Bugu. Južno-zapadno te trdnjave smo dosegli vkljub hudemu odporu sovražnika linijo N a-sielsk-Gzowo. Zapadno B1 o n j a smo več sovražnikovih postojank zavzeli ; južno Varšave vzeli smo v naskoku kraje Ustanov, Le-b i s k a in J a z g o r z e w. (Ti kraji ležijo 25 kilometrov južno od sredine Varšave! Op. ur.) Vrhovno armadno poročilo. Avstrijsko uradno poročilo od ponedeljka. K.-B. Dunaj, 26. julija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Južno Sokala zavzele bo naše čete neko za naša mostičja na vzhodnem bregu Buga važno postojanko; pri temu je padlo 1100 vjetih in 2 strojni puški v naše roke. Severno - zapadno od Grubieszowa zavzele so nemške moči nanovo prostora. Na ostalih delih fronte se ni zgodila sprememba položaja. Italijansko bojišče. Včeraj vnel se je nanovo boj za rob platoja od D o b e r d a. Po dnevu in po noči napadali so Italijani ob Bojne pesni. VII. Avstrija, mogočna starka v ognju si se pomladila, kakor Bfeniks" z novim čarom iz pepela porodila. Avstrija, mladenka zala, dvigaš zmagovite roke, blagoslavljaš v divnem srcu zveste tvoje si otroke. Avstrija, kdo bi premagal večno bitje, ki ne vmira ? ki je močno, kadar vriska, ki je svežo, kadar hira . . . Avstrija, do časev konca boš prerod svoj praznovala, in s krvjo narodov svojih nad vsem svetom zmagovala. celi fronti neprenehoma z največjo ljutostjo. Pa tudi ta nova poraba moči in žrtev je bila brez-uspešna. Le mimogrede dosegel je sovražnik krajevne uspehe. Danes v jutrajnem mraku bile so prejšnje postojanke brez izjeme v lasti junaških braniteljev. Proti goriškemu mostičju ni poskusil sovražnik nobenega novega napada. Danes zjutraj pričel je zopet ogenj italijanske artilje-rije na Goriškem. V pokrajini Krna bil je včeraj popoldne neki sovražni napad v ročni borbi in z metanjem kamenja odbit. Nazaj vmivši se Italijani imeli so v našem topovskem ognju močne izgube. Eden naših letalcev metal je bombe na V e r o n o, Na koroški in tirolski fronti se ni ničesar pomembnega zgodilo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B Dunaj. 26. julija (W.-B,.) Iz Velikega glavnega stana sa daaes poroča: Vzhodno bojišče. Severno Njemena dosegla je armada generala pl. Belowa pokrajino od P o s w o 1 a in P o n i e w i t z a. Kjer se je nasprotnik še vstavil, bilje vržen. Vjeli smo čez 1000 Rusov. Ob Narew-fronti izsilile so naše čete tudi zgoraj Ostrolenka prehod. Spodaj potisnile bo trdovratno se upirajočega nasprotnika počasi pcoti Bagu nazaj. Nekaj tisočev Rusov bilo je vjetih, čez 40 strojnih pnšk zaplenjenih. Proti severni in zapadni fronti trdnjavske skupine od Nowogeorgiewska in Varšave prihajajo naše čete vedno bližje. Jugo-vzhodno bojišče. Severno linije Wojilawice (južno Cholma) — Ru-bieszowa (ob Bugu) so .nemške čete v bojih zadnjih dnij sovražnika nadalje proti severu nazaj potisnile. Včeraj smo vjeli 11 of ici rj ev, 1457 mož in zaplenili 11 strojnih pušk. V ostalem je položaj zapadno V i s 1 e in pri zveznih armadah generalfeldmaršala pl. M ack en-b e n nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 27. julija. Uradno se danes poroča: Rusko bojišče. Odkar so vzele naše čete v naskoku Sokal, smo se borili jugo-vzhodno mesta za neko visočino, ki je važna za obdr- VIII. Tvoje skale, Kras, so revne in gole, le smeh imajo za sovražne navale, Tvoja srca brez strahu so kakor te skale! Kdor kruh je sejal na zemljo suho in belo kakor mrtvaško rjuho, kdor s krvavimi prsti v dolinice je zbiral zemljo za vrteče, kdor kraški burji v oko je zrl — ta bode rad za svoj dom umrl 1 Rod kraški, na stebrih tvojega drevja zgradil je sovrag Benetke svoje — stoletno sovraštvo v uho mu zdaj poje: Razsujmo Italijo izdajalsko ! Evviva la guerra — Benetke so tvoje! IX. (Melodija «Tam za turškim gričem«). Tam za laškim gričem tam je dost' fantičev, zanje prehodov čez Bug. Včeraj vzeli naši hrabri regimenti t naskoki t o p o z i c i j o; pri temu so vjeli 20 oficirji) in 3000 mož ter zaplenili 5 strojni] pušk. Boji severno Grubieszowa se daljujejo uspešno. Drugače je položaj na se nem vzhodu nespremenjen. Italijansko bojišče. Pod varstn težkega artiljerijskega ogromnega ognja napa 6o Italijani zopet z ojačenimi močmi plat6 Dober d a. Naskok se je izjalovil velikanskimi izgubami. Po Ijuj bližinskih bojih ostale so naše čete tudi na 9. dnevu bitke v polni lasti svojih bojnih postojank ob robu platoja. Na osti delih primorske fronte, potem v tirolskem; koroškem obmejnem kraju se ni zgodilo nič bistvenega. Namestnik generaštabnega pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 27. julija (W.B.). Iz V kega glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Slabši francoi napadi z ročnimi granatami severno S o u c h e zl in razstreljanja v pokrajini Le Menile! Champagni bili so brezuspešni. V zapadnih gonah zasedli smo nekaj sovražnih jarkov. obstreljevanje Thaucourta odgovorili smo zopijj z artiljerijskim ognjem na Pont a, Moussons. Voge,zah prišel je sovražnik včeraj zvečer v 1 naših najsprednejših jarkov na Lingekopf (severno Miiustra). Pri Roncu smo neki fra coski, pri Paronne pa neki angleški letalni sti prisilili, da prideta doli. Letalce smo vjeli. Vzhodno bojišče. Neki napad M i t a v e bil je od nas zavrnjen. Med P o s volom južno Mitave in Njemenom sledim umikajočemu se nasprotniku. Rusi so j včeraj naše čez Narew vsiljene čete nazaj p tisniti z velikim enotnim napadom iz linije 2j Goverowo vzhodno Rozana-Wiszok S e r o c h južno Pultuska. Ruska otenzi pa se je popolnoma izjalovila. Vje smo 3.319 RUSOV in zaplenili 13 stro nih pušk. Vzhodno in južno-vzhodno Rožama silijo naše čete za vrženim sovnu nikom. Ob Bugu (jugo-vzhodno od Pultusk se še borimo trdovratno. Pred N o w - G e o giewom in Varšavo nobena spremembi Južno-vzhodno bojišče. Pred Iwal g o r o d o m nič novega. Severno od G r u b i s z o w a vrgli smo sovražnika iz večih vasi vjeli 3.941 Rusov, med njimi 10 of ici j e v. V ostalem je položaj pri nemških čei feldmaršala pl. Mackensen nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo, j k' se za nas vojskujejo, k' se za nas vojskujejo, Proti izdajalcem proti Efijaltem vsakdo rad v vojsko gre, vsakdo rad v vojsko gre. Strela vdari jaana kdaj bi zemlja krasna naša mila laška b'la, naša mila laška b'la. Adrija zdaj plava naj bo roj krvava predno nas konča Taljan, predno nas konča Taljan. Cuj, Radetzky z neba zdaj tvoj rod prisega: zmaga krasna al' pa smrt! zmaga krasna al' pa smrt! Italijani pri Gorici drugič premagani. — Skupne laške izgube nad 180.000 mož. (Avstrijsko uradno poročilo od srede.) K.-B. Dnnaj, 28. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Položaj je nespremenjen. Sovražnik je napravil med V i s 1 o in B u-gom vrato ljutih ali brezuspešnih protinapadov. Zapadno Iwanogoroda zrušil se je sovražni napad ? našem ognju. Italijansko bojišče. Včeraj oslabeli so tudi proti platoju od Doberde naperjeni napadi Italijanov. Deloma pa so obrdžali hudi artiljerijski ogenj ; v ostalem zbrali so se le še na posamezne slabotne napade, ki smo jih brez truda zavrnili. V bojih velike meie nastopil je torej odmor. Kakor prva, končala je tudi mnogo ogromnejša druga bitka na Goriškem s popolnim neuspehom napadajo- Čega Sovražnika, ki je tokrat v okoli 30 kilometrov širokem prostoru med Monte Sabotino in obrežjem sedem korov z najmanje 17 infanterijskimi in mobil - miliškimi divizijami postavil ter za vsako ceno brez ozira na žrtve na ljudeh in materialu skušal prodreti. Skupne izgube Italijanov je ceniti na 100.000 mož. Šele zgodovina bode ocenila delo naših zmagovitih čet in njih voditeljev v tej obrambni bitki. Nerazrušeni in nerazrušljivi stojijo še vedno tam, kjer so sovražnika pred dvema mesecema pričakovali. To ne velja le od v dveh bitkah ob-držanih postojank na Goriškem, marveč od vse naše za obrambo na južnem zapade monarhije izbrane fronte. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, foal. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin 28. julija (W.-B). Med Mitavoin Memel smo včeraj še 1000 razpršenih Rusov vjeli. Vzhodno in jugovzhodno R o z a n a nadaljuje se naš napad. Gawarowo smo zavzeli. Severno S e r o c k a, na obeh straneh Na-rewa in južno Nasielska nadaljevali so Rusi s svojimi protinapadi; izjalovili so se popolnoma. Vjeli smo 2500 Rosov in zaplenili 7 strojnih pušk. Pred Varšavo zavzeli smo zapadno od Blonja v naskoku kraj Pie r u n o w. Vrhovno armadno vodstvo. Uspešno bombardiranje italijanske obali. K.-B. Dunaj, 24. julija. Uradno se razglaša : Dogodki na morju. Dne 23. t. m. zjutraj so naše križarke in ladje železnico ob italijanski vzhodni obali v dolgosti 160 kilometrov uspešno obstreljevale. Železniške postaje od C h i e n t i, Campomarino, Fossacessia, T e r-moliinOrtona so močno poškodovane, one v SanBenedetto invGrot-t am ere vsled streljanja požgane; 4 lokomotive in mnogo vagonov je bilo demoliranih, nekaj pa požganih. V O r t o n i bi' je vodni stolp sestreljen, pontonski kran poškodovan in neki tender za vlačenje potopljen. Dve fabriki v 0 r t o n i in ena v S a n Vito bile so težko poškodovane. Vsi dimniki so porušeni. Železniški viadukt pri T e r m o 1 i je demoliran, most čez Moro podrt in poleg tega neka vojašnica vSan Benedetto sestreljena. Semafor v Termiti leži v razvalinah, tamošnji kabel je uničen. Sovražne pomorske bojne moči niso bile videti. Poveljništvo mornarice. Zopetni uspešni napad naše mornarice. K.-B. Dunaj, 28.julija. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. Dne 27. julija zjutraj napravile so naše lahke križarke in tor-pedni čolni uspešni napad na železniško progo od Ancone do Pesara in so obstreljevale Štacijske naprave, skladišča, stražnice in železniške mostove na tem obrežju z dobrim uspehom. Več lokomotiv in mnogoštevilno vozov je bilo uničenih. V F a n o je pričelo skladišče goreti in se je zgodila močna razstrelba. Obenem so naši pomorski letalni stroji uspešno z bombami obmetavali kolodvor, artiljerijsko vojašnico in druge vojaške objekte v A n c o n i, pri čemur je bilo mnogo škode napravljene. V nekem nafta-tanku nastal je še 30 milj vidni požar. Naši parniki so brez izgube nazaj prišli. Sovražnih morskih bojnih moči ni bilo videti. Mornarsko poveljništvo. Težke izgube nasprotnikov pri Dardanelah. K.-B. Berlin, 25. julija. W.-B. poroča iz Atene : Iz S a 1 o n i k a se poroča, da so naši nasprotniki pri svojih zadnjih napadih na Dar-danele j a k o težke izgube imeli. Zlasti neka francoska d i v i z i ] a, ki je šla čez štiri linije min, imela je grozovite* izgube. Ko je šla nazaj, pustila je večji del svojega moštva mrtvega-- ali ranjenega ležati. Nadalje se poroča iz Salonika, da je bil angleški parnik za prevažanje čet od nekega podmorskega čolna v Srednjem morju potopljen. < Velikanske izgube Francozov. — Zmaga armade Below: 27.000 vjetih. — Zavzetje trdnjav Rozan in Pultusk. 41.000 vjetih med Vislo in Nje-menom. — 50.000 vjetih pri armadi Mackensen. (Nemško uradno poročilo od sobote.) K.-B Berlin, 25. julija. (|P".-B) Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri včeraj poročanih razstrelbah v Champagni imel je sovražnik velike izgube. V pokrajini M u n s t r a so bili včeraj manjši boji. Po bojih zadnjih dnij obležalo je pred našo fronto okoli 2600 mrtvih Francozov. Vzhodno bojišče. Armada generala Belowaje pri Szawle čez rusko 5. armado zmagala. Po 10 dnevih stalnega boja, marša in zasledovanja seje posrečilo nemškim četam, da so včeraj Rase pri R o z a 1 i n a in S z a d o w u ustavili, jih premagali in razkropili. Uspeh od začetka teh operacij, to je od 14. julija sem, znaša 27.000 vjetih, 25 k a n o n o v, 40strojnih pušk,$ez 100 na po 1 njen ih vpreženih municijskih vozov, mnogo bagaže in druzega vojnega orožja. Ob reki Narew zavzela je armada generala pl. G a 11 w i t z a trdnjaviRozan in Pultusk v ljutem, nazadržljivem naskoka in je izsilila prehod čez reko na obeh krajih. Velike moči stojijo že na južnem bregu. V bojih med Njem eno m in Vislo smo od 14. julija sem vjeli 41.000 Rusov, 14 ka-nonov in 90 strojnih pušk Koliko vojnega orožja se je pridobilo v Rozanu in P u 11 u s k u, se še ne da pregledati. Pred Varšavo padlo je pri manjših bojih zadnjih dnij 1750 Rusov in 2 strojni puški v naše roke. Severno izliva P i 1 i c e dosegle so nemške čete Vi s 1 o. Južno-vzhodno bojišče. Od izliva Pilice pa do Kozienice (severno zapadno Iwangoroda) bil je sovražnik čez Vislo nazaj potisnjen. Pred Iwangorodom prišle so naše čete bližje trdnjave. Med Vislo in Bugom trajajo boji trdo-J vratno naprej. Pri S o k a 1 u smo odbili ruske I napade. ■ Nemškim in avstro-ogrskim četam armade ipl. Woyrsch in feldmaršala pl. Mackensen padlo je v roke od 14. juHja okoli 50.000 RUSOV. Natančno število in velikost materialnega plena se še ne da pregledati. Vrhovno armadno vodstvo. Italijanski poraz v severni Afriki. Glasom nepristranskih poročil doživeli so Italijani v Tripolisu grozoviti poraz. Komaj so Italijani nam vojno napovedali, ko so v Afriki že pričeli nemiri. Barvasti vojaki Italije bili so v Italijo odposlani, kar je domače prebivalstvo smatralo za znak slabosti. Del teh barvastih vojakov ni hotel več vbogati; ko so oficirji s kazniijo grozili, so ti vojaki ednostavno v tabor sovražnika pobegnili. Ko je pričelo strelivo in provijant pojemati, bila je moč italijanske kolonijalne armade oslabljena; bila je prisiljena, da odide nazaj proti morju. To nazadovanje postalo je beg, kajti vstaši so obkolili Italijane od treh strani in so razbili njih fronto, tako, da se je moral en del na francosko ozemlje umakniti, medtem ko je drugi del doživel odločilni poraz. Italijani imeli so 3000 mrtvih, na nekem drugem kraju 2500 mrtvih ; izgubili so 45 kanonov, 50 strojnih pušk in mnogo tisoč navadnih pušk. Pobegli barvasti vojaki so poleg tega 2 milijona lir v srebru seboj vzeli. Ves vojni plen so deloma vstaši porabili, deloma pa v Aziz Abebi javno prodali. Tamošnji laški konzul je proti temu ugovarjal, ali abessinska vlada s© ni prav nič za ta protest zmenila. »Secolo" poroča iz Tripolisa z dne 26. t. m., da so sovražni Arabci prišli že pred duri mesta Tripoli s. Med Evropejci izbruhnila je panika; vse beži proti morju in iz Afrike. Italijansko časopisje danes že jamo v obupanju priznava, da je Italija izgubila vso Libijo razven par mest ob morju. To je prvi Bdobiček", ki ga je dobila Italija iz svetovne vojne! Prav je! Ruski poraz v Kavkazu. K.-B. Konstantinopel, 26 julija. — Glasom dobrih zasebnih poročil iz Erzeruma so turške čete včeraj pred desnim turškim krilom nahajajočega se sovražnika iz njegovih zadnjih postojank pregnale in v beg spravile; Rusi so bežali pod velikimi izgubami in v neredu, čete so zavzele potem več jako važnih strategičnih točk. Sovražnik se umika v večih kolonah, zasledovan od turških čet. Po dragih poročilih se upa, da bodejo morali Rusi zdaj druge, še važnejše postojanke izprazniti. Rusija kličejo zaveznike na pomoč. Uradni ruski vojaški list „Ruski Invalid" opisuje prav resno vojaški položaj Rusije in kliče prav energično zaveznike na pomoč, kajti, piše list, sedanja glavna bitka na ruski bojni črti je tudi odločilna bitka cele svetovne vojske. Nemška strategija je spoznala prav dobro, da je Rusija sovražnik, katerega se mora smatrati za najresnejšega in katerega je treba pred vsem uničiti. Vojna pod-vzetja na drugih bojnih čitah bodo nato našla sama od sebe svojo rešitev. V Petrogradn se v polni meri priznava resnost položaja. Dokler se še drži bojna črta ob Visli, kjer je položaj še precej ugoden, je še nekaj upanja. Bojna črta Nikolaoz-Bychawa, ki je sedaj hrbtišče te črte, klubuje uspešno napadom, avstrijsko - nemških armad. Posebni mir z Rusijo? Pod naslovom »Anglija in Rusija" prinesla je te dni „Ko lnische Zeitung" članek, v katerem pravi med dr.: Londonska pogodba, da ne sme nobeden bojujočih se naših nasprotnikov posebni mir skleniti, je veliki lim, ki so ga namazali Angleži in na katerega so njih zavezanci zlezli. Pogodba je bila sklenjena pod samo ob sebi umljivim pričakovanjem, da bode. vsaka stranka vse storila, kar leži v njenih močeh. Angleži pa niso storili, ne tega, kar bi zamogli, pa tudi ne tega, kar bi imeli in morali storiti. Ako niso svoje zavezance vedoma nalagali, so gotovo sami sebe osleparili. Naj bode karkoli hoče, — Londončani v resnici londonske pogodbe niso držali in vprašanje je le, koliko časa se bodejo njih prijatelji te pogodbe držali. Rosi so mnogo bolj neodvisui od Angležev. Ako nočejo od Angležev prelomljene pogodbe držati, jim ti ničesar ne morejo. Carska zunanja politika je kazala vedno zdrav egoizem dokler se ni pogajala z svojim starim nasprotnikom v Aziji. V roškem interesa je želeti, da bode ta egoizem močnejši nego od sovraštva proti neroštvn zaslepljena vojna stranka. Seveda doslej še ni nobenih zoakov, da bi seRasi hoteli za ta sklep potegniti. Nemčija za drugo zimsko vojno pripravljena. K.-B. Berlin, 25. julija. Nemška uprava armade naznanja, da je potrebščina na gorki obleki za eventualno drugo zimsko vojno že zdaj bogato pokrita. (Sredi poletja so nemške armade torej Že zopet dovolj oblečene, da zamorejo poskusiti drugo zimsko vojno, ako bi nasprotniki to želeli. Da Nemcem za tako vojno tudi ne primanjkuje potrebnega železnega poguma, pač ni treba posebno povdarjati! Op. nr.). Veliki nemiri v celi Indiji. K.-B. Amsterdam, 28. julija. Tu došli amerikanski listi prinašajo sledeča poročila iz Manile: Oiobje parnika „Aliciante", kije dotaknil med potjo Aden, Colombo, Ceylon in Singapore, poroča o resnih nemirih po vsej Indiji. V Colombi se je vršilo več vstaj. Vstaški domačini so bili od angleških čet strogo kaznovani. Ko je bilo več Angležev umorjenih, oznanili so vojno pravo. Evropejci so bili oboroženi; pripravlja se odposlati bele ženske in otroke v Avstralijo ali v njih domovino. Y Singapore so morali vsi angleški podaniki med 20 in 30 letom pod orožje. Tudi med domačim prebivalstvom na severu Bornea vlada nemir. (Zdaj gre torej Angležem za vrat! Iadijaje najbogatejša kolonija. Op. ur. Bolni napljnčih Sanafortj -kJflenac j r.Ho>ackgrl830.jStajer3ko. Ptospeitf^_ { Bilanca prvega vojnega leta. Pretekli pondeljek, oziroma preteklo nedeljo je bilo eno leto, odkar je ta grozovita svetovna vojna pričela. Bilanca tega leta kaže, da so za-mogle zvezne armade Galicijo razven ene desetinke nazaj pridobiti; od Nemcev in nas zasedeno rusko ozemlje pa je večje nego avstrijske ondetne dežele. Centralne države (Nemčija in Avstro-Ogrska), ki se morejo boriti proti velikanski premoči, odvzele so združenim sovražnikom z a 141.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Francozi pridobili so v Elsas8u okoli 1000 kv. km. Nasproti temu pa držijo Nemci v Belgiji 28.300 kv. km, tako da je le še 700 kv. km od Nemcev nezasedenih. Na Francoskem je 25.000 kv. km v nemški roki. Torej so zasedli Nemci v Belgiji in na Francoskem več kot 53.000 kv. km sovražne dežele. Proti temu je od Italijanov zasedeno ozemlje izredno malo. Kar se tiče ruske milijonske armade, so ji naše in nemške čete tako grozovite izgube na vjetih, mrtvih in ranjenih prizadele, da je — ako se še doma na boleznih umrle zraven računa — ruska armada najmanje 3 milijona ljudi izgubila. Italijanske izgube se računa že zdaj na 100.000 mož, izgube Francozov in Angležev na 2 m i 1 i j o n a mož. To so za naše sovražnike grozovite številke! Prav zanimive so tudi izgube sovražnikov na morju. Anglija je izgubila: 9 linijskih ladij, 7 pancerskih križark, 5 zavarovanih križark, 1 kanonski čoln, najmanje 6 razruševalcev torpednih čolnov, 1 torpedni čoln, 10 podmorskih čolnov, 1 kanonski čoln za iskanje min, 1 parnik za iskanje min, 1 šolsko ladjo, 5 pomožnih križark, 1 bolnišno ladjo. Francoska vojna mornarica je izgubila: 2 linijski ladji, 2 pancerski križarki, 1 kanonski čoln, 2 razru-ševalca torpednih čolnov, 6 torpednih čolnov, 2 podmorska čolna, 1 iskalca min. Rusi bo izgubili: 1 linijsko ladjo, 1 pancersko križarko, 1 zavarovano križarko, 1 razruševalca torpednih čolnov, 1 kanonski čoln, 1 čoln za mine. Italija je izgubila: 2 pancerski križarki, 1 podmorski čoln, 2 torpedna čolna, 1 vojni letalni stroj. — Nasproti temu so pomorske izgube Nemčije in naže monarhije prav male, čeprav se borita te dve državi proti celemu svetu sovražnikov. Nemčija je izgubila: 6 pancerskih križark, 7 zavarovanih križark, 2 kanonska čolna, 5 torpednih čolnov, 4 podmorske čolne, 1 čoln za mine. Avstro-Ogrska pa je izgubila samo dve stari križarki . . . Število vjetih sovražnikov, ki se nahajajo na Nemškem, računa se na 1,600.000 mož. Važno vprašanje je, koliko ti vjetniki vsak dan stanejo ? Pri sedanjih vojnih cenah računa se lahko najmanje 50 pfenigov na glavo in dan. To bi bilo vsak dan 800.000 markov (približno 1,200.000 kron). K temu pa pridejo še troški za pohištvo jetniških taborov, za razsvetljavo, dobavo raznega materijala, za sanitetno preskrbo itd In pri temu raste število teh vojnih vjet-nikov z vsakim dnevom! — Zanimiv je tudi sledeči računski eksempel: Ako bi se postavilo vse te vojne vjetnike v fronto in bi potreboval vsak posameznik le 60 centimetrov prostora, potem bi zavzeli vsi na Nemškem se nahajajoči vjetniki fronto v oddaljenosti 960 kilometrov. ■— K temu bi bilo pa še prišteti vse sovražne vjetnike, ki se nahajajo v Avstriji! Bilanca prvega vojnega leta je torej za nas in naše zveste nemške zaveznike izredno razveseljiva. Pokazali smo celemu svetu, da nas nikdo ne more premagati! Dal Bog, da bi bil pravi konec te vojne tudi tako ugoden! Znameniti Rus o Nemcih. Koncem maja imel je znameniti ruski pisatelj Maksim G o r k i j v Moskvi predavanje, v katerem je m. dr. dejal: „ Vojna odkriva dušo ljudstva, kaže moč in slabost države. Narodi si priučijo v krvavi borbi visokega medsebojnega spoštovanja; brez spoštovanja pred nasprotnikom, brez priznanja njegovih moraličnih čednosti bila bi vojna brez-smoterni umor. Čimbolj cenimo sovražnika, tembolj se bodemo trudili, da mu postanemo ednaki. Nemčijo moramo spoštovati. Vidimo nemško ljudstvo z mirnim srcem iti v najgro-zovitejšo vseh vojen; nevajene roke primejo prostovoljno za orožje, vzamejo veselo težave vojaškega življenja na- se, ne zato, ker je to zapovedano, ne, ker vsak Nemec potrebo čuti, da sliši njegova rdeča, topla kri domovini in da mora teči za nemško misel. Kaj je nemška misel ? Nemčija jeja-s n a dežela, solnce zamore v vsak kot sijati in nikjer ne najde smeti. Nemec je žejen znanja, zahteva svoje šole, zahteva jasnosti. Nemške šolo so vrtovi nemške misli in Nemčija i ma d e-vetkrat toliko šol kakor Rusija. Znanost je vsakemu dostopna, vsakemu, kdor se hoče učiti; in vsi se hočejo učiti; zato pre-seva vse nemška misel. Varujmo se, boriti se proti Nemcem le zaradi tega, ker je pridnejši. zmožnejši. Učimo se od tega sovražnika poiskati vire njegove domovinske ljubezni. Nemec bil je prvo bitko dolgo pred začetkom vojne z duševnim orožjem. Zavzel je ves svet na mirni način. In sedanja vojna je le protest proti mirnemu zavzetju. Nemška znanost vlada na naših (ruskih) visokih šolah, nemški kapital zgradil je naše železnice, nemška\ industrija zgradila je naše stroje, imeli smo nemjfko elektriko, nemški trgovci so regulirali rusko trgovino. Nemec pozna ruski duh bolje nego Rus sam in pelje boj proti slabostim. Vprašajte nemško šolsko deco za Tolstoja, Dostojevskega, Puškina in Gogola, — znala vam bodo odgovoriti. Vprašajte Ruse za njih pisatelje in mislece; večinoma bodejo molčali. Nemčija za s^oje mislece nima Sibirije. Zato se je zamogel nemški duh razvitiv velikost, ki vse obsenčuje. Ako hočemo Nemčijo premagati, mora biti za nas lastna vzgoja. Naši misleci morajo Nemce nadkriljevati, naš kapital mora na Nemškem biti, naša industrija mora nemški trg obvladati, naši trgovci nemško trgovstvo urediti in naši uradniki rajo biti poštenejši, za resnico navdnšenejši i nemški uradniki; potem bodemo NemSijo Vojna jedila. Na slanini prazen krompir. Povojena sla se nareže v kocke, razbeli, da je prozorna in se p v nji peči olupljen, kuhan, listnato (tanko) narezan krom_ Predno se da na mizo, se lahko na njega nalije 1 dO' raztepeni jajci in pusti da se strdi. Juha iz riževega zdroba. Skuha se vodi mnogo zelenjave in se polije s to vodo na te moki prežgano čebulo. V tem se skuša koruzni zdrob osoli. Vkuhan domač zajec s f r i d a t i i z r zeve moke. Vkuhan domač zajec pripravljen ka' vkuhana teletina. V fridate iz riževe moke se raztep osminko litra mleka, celo jajce, osminko litra riževe moke, sol in se izpečejo iz tega fridati, ki se jih potem nan kakor nudeljne. Ponarejena riževa juha. Rižev zdrob z mastjo rjavo opraži, se polije s korenjevo juho in v njo raztepe eno jajce, predno se pripravi Krompir s karfijolom. Pol kile kromp in 2 srednjeveliki karfijolovi roži se mehko skuhate, posodo za kipnik se dene listnato narezan krompir, ei plast drobno narezanega kaifijola, košček surovega masi ter zopet krompir itd. Najvišja plast je krompir. Čr< vse to se polije en čettt litra kisle smetane in se to speče v pečnici. Lahko se tudi da na karfijol fino zr zano povojeno meso. Guljaževa omakas koruznimi nudeljn H guljaževi omaki se prežge čebula v masti, se priden paprika, sol, 6 do- 10 dek surovega, fino zrezanega me; dva surova fino zrezana krompirja, se pusti to dobn opariti, se to polije z vodo in se vse to precedi (pasira).predai sepripravi. H koruznim nudeljnomse skubačetrt litra koruzni moke, na to se to testo dobro premesi ter se pri tei prida nekoliko koruzne moke, nato se dobro razvalja i se pusti, da se posuši, se razreze v široke nudeljne, se kuhajo v slani vodi 5 miuut. Te se precedi in se ji! nato v slani vodi in v čebuli praži. Sirovi praženižganci. Četrt kile zriba skute se primeša z 2 jajčja rumenjaka, osminko litra kisle} smetane, sol, 8 dek poljubne moke (zmešane moke, ječmenove moke, krompirjeve moke ali koruzne moke) in sneg iz dveh jajčjih beljakov. V ponvi se mast razbeli, se nalije na njo testo, se pusti dobro opeči in se gaj nato razreze. Kapusova juha. Kakor rezanci zrezan, opran kapus se praži na masti, čebuli in peteržilji s soljo in kumno, se potrosi z moko in še zalije s krompirjevo vodo. Koruzni cmoki s sirom. Četrt litra koruzne moke se skuha v pol litra kropa in se kratko časa pari. Nato se vtakne žlica v vrelo surovo maslo in se z njo nareže cmoke, ki se jih naloži v zagreto skledo Nato se jih posuje s parmezanom in zabeli s vrelim rovim maslom. Juha s štrukeljci. Četrt litra moke za Inil se nasuje na krožnik, se napravi v njo jamo, se v 1 jajčji rumenjak, nekoliko soli in moke amesi v majh drobtine. Eden del štrukeljcov se praži na masti, se po meša z drugo polovico in se polije z eden in pol licra kropa. Novo okisano zelje. Zelje se nariblje, osoli, s kumno posuje in z jesihom poškropi. Nato sd ga dobro pokrije in pusti eno uro stati, nato se ga z mastjo pari, posuje z moko in zalije z vodo. Črešnjeva pogača. 10 dek snrovega masla, se kakor puh drobno stepe, se mu primeša 6 jajčjih rumenjakov, 30 dek sladkorja s citronovim duhom. Končno se raztepe zraven 20 dek koruzne moke in 6 v sneg raztepenih jajčjih beljakov. To maso se dene v posodo, ki je namazana s surovim maslom ter se postavi v pečnico. Ko je masa na pol pečena, se naloži na njo zgoraj na gosto črešnje in se jo speče popolnoma. Jetra s sirom. 30 dek surovega svinjskega mesa, 30 dek telečjih jeter, nekoliko v mleku namočenega zmečkanega kruha se spusti dvakrat skozi mesni stroj, nato se primeša finozrezane čebule, soli, dišav. 10 dek v kocke narezane, stekleno razgrete povojene slanine, 2 celi jajci, 2 žlici kisle smetane, vse to se zmeša ter napolni v posodo za praženje, se skoro eno uro kuha v pari in se dene v drugo posodo za na mizo. Korenjeva juha. Očiščeno korenje v masti, peteržilji in s čebulu se praži v nekoliko vode, potrosi z moko, zalije s korenjevim kropom, osoli in pusti zavreti Parmezanove omelete iz krompirjeve moke. 4 rumenjaki, 5 žlic mleka, 4 beljaki raztepeni v sneg, 7 dek krompirjeve moke, 7 dek naribanega parmezansira, to se zmeša in omelete spečejo. Razno. Razuzdanost. Vojna ima razven dobrih tndi mnogo slabih posledic. Ena teh posledic je na vsak način tudi razuzdanost, ki se pričenja zlasti med ženskim spolom širiti. V sedanjem času, ko naši očetje, sinovi in bratje na bojiščih za dom svojo srčno kri prelivajo, je vsega obsojanja vredno, ako kažejo posamezne ženske v mestih in na deželi vso svojo nravnostno in moralično pro-palost in povejo na ves glas, da so tako rekoč za vsako ceno na prodaj. Na deželi in v mestih je tako. Ženske mislijo ednostavno, da jim daje vojni cas vso prostost in da jim ni treba nobene sramežljivosti več. Celo posamezne ženske, katerih možje so v vojni, izpoznale so zdaj svoje vlačugarske nagone. Dostikrat so te babure, ki imajo doma cel koš otrok, katerim niti žgancev ne 'preskrbijo, medtem ko same pijane po gostilnah svoje dvomljive čare prodajajo. Najhujše zlo teh razmer pa je, da se mladina v moralnem ozira kvari. Vsaka komaj šoli odrasla smrkolinka hoče imeti že ljnbavno razmerje s tem ali onim •vojakom. Dekline, kakšnim se še ne pozna, kaj bo iz njih zraslo, koketirajo po cesti, da se človeku kar gabi. Pa nekatere matere imajo še tako opično „ljubezen" do svojih smrkolink, da jih 5e podpirajo v tem ravnanju. Take matere nič ne skrbi, ako 14—16 letna hčerka ponoči „pa-trulje" dela. K novi odredbi proti draženju živil se še poroča: Vladni ukaz povdarja, da niti izdane odredbe niti mnogoštevilne obsodbe niso zadostovale, da bi se preprečilo neopravičeno draženje. Zato naroča ministerstvo, naj postopajo poklicane oblasti z vso strogostjo. Na-redba graja, da oblasti ne postopajo povsod enako, kar je tudi vzrok, da raste draginja in zahteva strogo postopanje tudi proti tistim, ki tako početje trpe bodisi vsled nerazumevanja, pomanjkanja eneržije ali iz konvenience do gotovih faktorjev. Tudi občinstvo poživlja vladina naredba, naj gre oblastvom na roke in naj naznani vsak slučaj. Sovražniki vodijo proti naši državi izstradalno vojno in zato ima vsak državljan dolžnost, omogočiti skupno gospodarsko obrambo. Dražilci pa le k o-riščajo sovražnika, ker povečujejo gospodarske težave države in sodržavljanov. Upamo, da bode ta odredba koristila in ne bode ostala zopet le na papirju. Cene za moko na Štajerskem. C. kr. na- mestnija razglaša, da veljajo dotlej, dokler se ne porabijo stare zaloge, dosedanje cene za moko ; iste znašajo v kupčiji na debelo od mlinove postaje za fino pšenično moko K 73°30, za pšenični zdrob K 9730, za nemešano pšenično moko za kuho K 69.24, za krušno pšenično moko K 52, za rženo moko K 49 26, za ječmenovo moko K 4926, za koruzni zdrob K 70 80, aa polentno moko K 64 86, za navadno moko pa K 48 85. V trgovini na drobno so seveda te cene višje. Draginja mila. Pred vojsko je bilo milo po 70 do 80 K, danes je pa po 170 do 180 K. Podražilo se je tedaj povprečno za 130 %. Proti navijanju cen. Uradna »Wiener Zei-tung" razglaša ukaz ministerstva za notranje zadeve, ki namerava vstaviti navijanje cen pri neobhodno potrebnih življenskih sredstvih. Kot merilo določitve cen smatra se skrbno sestavljene proizvajalne troške z doštetim primernim dobičkom. Na noben način se ne sme notiranje tržnih cen kot postavni temelj cen smatrati. Nadalje se bode strogo na to pazilo, da se bode držalo določbo obrtnega reda, po kateri se morajo cene življenskih sredstev v trgovinah in na sejmiščih razvidne napraviti. Zlasti za moko, sladkor, meso, mesene izdelke, mast, kuhano in surovo maslo, jajca, svežo zelenjavo, ostročje, sadje, krompir itd. morajo biti ravno tako na sejmih kakor pri prodajalnicah cene razvidne. Vladina odredba pravi, da je glavni njen namen, da se doseže padanje cen. — To je tudi skrajno potrebno! Kajti nekateri ljudje res mislijo, da je nastala ta grozovita svetovna vojna le zato, da si svoje nikdar polne žaklje polnijo! Zaplemba Stročnic. Povsem neopravičeno podraženje stročnic v pretečenem času je povzročilo, da je vlada odtegnila špekulaciji tudi stročnice in postavila prodajo in uporabo stročnic pod nadzorstvo vlade. Ministerska naredba določa, da so zaplenjene tudi stročnice letošnjega pridelka in sicer fižol, grah, leča, bob itd., za katero zaplembo veljajo v obče tiste določbe, kakor za žito; izvzete so le stročnice, ki se uporabijo kot zelenjava. V trenutku, ko se ločijo stročnice od zemlje, zapadejo zaplembi. Istotako so zaplenjene tudi stročnice iz prejšnih pridelkov. Dokler ne izide nobena tozadevna odredba, ki bi odredila kaj drugega, smejo lastniki stročnic uporabljati za sebe in za svojce stročnice v poljubni množini in jih tudi uporabljati za setev. Todi trgovci, ki še imajo stročnice iz prejšnih letnikov v zalogi, smejo poljubno prodajati stročnice še tudi nadalje. Od novih stročnic se ne sme nobena množina nikomur drugemu prodajati, kakor le samo vojno-žitno-prometnemu zavodu. Semen8ko Žito. Ministerijalna naredba z dne 23. julija urejuje promet z semenskim žitom: Prostovoljna prodaja čistega semena in sicer pšenice, oziroma ječmena in ovsa je dovoljena onim pridelovalcem, katere na predlog kakega kmetijskega zastopstva (organizacije) pooblasti poljedelski minister. Prodaja se vrši v imenu vojnožitnega zavoda. Za meterski stot smejo zahtevati do 15 K dodatne cene k že objavljenim žitnim cenam. Prodajati se sme samo v plombiranih posodah (vrečah in podobnih). Plombirati smejo samo določeni zavodi. Vsako prodajo pa je treba tekom treh dni z navedbo kupca naznaniti podružnici vojno-žitno prometnega zavoda. Kazen za prestopke: 2000 K, zapor do 3 mescev, pa tudi do 5000 kron ali 6 mescev. Varstvo ptic pevk. Dejstvo, da spadajo ptice pevke med največje in najuspešnejše nasprotnike kuge razširjajočih mrčesov, nasesti namestništvo, da opozori v sedanjem toplem letnem času javnost, zlasti posestnike vrtov na dve v naslednjem kratko obrazloženi napravi za-varstvo ptic pevk proti napadom mačk in drugih sovražni kov. Prva naprava sestoji iz senčniku podobnega varnostnega omrežja, napravljenega iz ploske kovine in sestavljenega iz posameznih zelo ostrih, z ostmi oboroženih delov, ki se po obsegu drevesa pritrdijo na isto pod vejami z žico, ki je sestavljena z zavitim vzmetom, in se priporoča posebno za varstvo mladičev in gnezd. Izumitelj in razpošiljatelj te naprave je Alfred Bendy v Pragi, Obstgasse št. 5; cena enega dela znaša 60 v ali pobarvanega 70 v, zavit vzmet' stane 20 #v (n. pr. k enem drevesu poprečno približno 15 cm in k obsegu okrog 48 cm je potreba 6 delov in 1 zavitega vzmota). Draga cena in priprosta naprava je na drevo pritrjen, iz večjih delov sestavljen trnjev venec, ki zadržuje mačke, da ne morejo plezati po drevesih, ki so zavarovana z njim. Ruske vjetnike imamo zdaj na Spodnjem Štajerskem v mestih kakor tudi na deželi. Godi se jim prav dobro, tako, da bi bilo želeti, da se tudi našim vjetnikom na Ruskem tako godi. Naše ljudstvo je dobro in občuje z vjetimi Rusi prav prijazno, to je tudi prav, kajti nečloveško bi bilo, te ljudi trpinčiti. Na nekatere stvari pa moramo javnost le opozoriti. V občevanju z vjetimi Rusi treba je vedno največje previdnosti. Rusi so konečno, čeprav vjeti, naši sovražniki.. Med njimi se nahaja marsikateri izobraženec, ki bi znal kot vjetnik vohuniti ali domovini na drugi način škodovati. To je treba pomisliti! Tako daleč ne sme iti naša humani-ieta, da bi sovražniku pomagali. Cojemo celo, da so se zgodili slučaji, v katerih so bile ženske več kot prijazne napram Rusom. Človek bi pač ne verjel, da so posamezne ženske sramožljivost s korenino vred iz srca iztrebile. Proti takim škandalom bi morala tndi oblast nastopiti. Neumna razvada je tudi, da se kupuje vjetnikom opojne pijače. Zgodil se je v Ptuju n. pr. sledeči slučaj : Pri neki slovenski družini sta bila dva ruska vjetnika z enim našim vojakom kot stražo. Dotična družina je 'prinesla liter vina in dva kozarca za vjeta Rusa; na našega vojaka pa je pozabila. Rusa sama sta čutila sramoto tega početja in nista pila . . . Želeti bi bilo torej, da ne postane prijaznost do vjetih sovražnikov prevroča ! Prebiranje črnovojnikov od 43. do 50. leta se bo vršilo: Celje: od 29. julija de 10. avgusta ; Mozirje 12. in 13. avgusta; Hrastnik 15. avgusta: Trbovlje 16. avgusta; Brežice od 18. do 20. avgusta; Kozje od 22. do 24. avgusta; Sevnica 25. avgusta; Konjice 27. do 29. avgusta; Rogatec od 31. avgusta do 1. septembra; Ptuj od 3. do 9. Beptembra; Ormož 11. in 12. septembra; Ljutomer od 14. do 17. septembra; Slovenj gradeč od 19. do 23. septembra; Velenje 25. septembra; Nemški Lonč od 12. do 19. avgusta; Lip niča od 21. do 29. avgusta; Radgona od 31. avgusta do 4. septembra; Maribor od 6. do 13. septembra; SI o v enska B i s tr ica 14. do 15. septembra; Sv. Lenart v SI. gor. 17. in 18. septembra ; Maribor od 20 do 24. septembra. Župani in občinski svetovalci zopet oproščeni. Kakor smo iz verodostojnega vira izvedeli, — tako piše „Straža" — bodo v mariborskem okrajnem glavarstva tudi župani in občinski svetovalci letnikov 1865 in 1874, ki bi prišli prihodnjič k prebiranju, oproščeni čruovojniške službe in jim ne bo treba k prebiranja Menda bodo oproščeni župani in občinski svetovalci tudi v drugih okrajnih glavarstvih, ker se tozadevni odlok mariborskega okrajnega glavarstva nanaša na ukaz domobranskega ministerstva. Inštalacija, čujemo, da bode dne 1. septembra t. 1. inštalacija novega ptujskega prosta č. g. J u r k o v i č a. - Birma. Dne 2. in 3. septembra t. L se bode vršila v Ptuju sv. birma. Pogreb ormožkega grajščaka. Iz Ormoža se piše: Lastnik graščine Ormož, Viljem grof Wurmbrand-Stuppach padel je dne 15. decembra p. 1. v Galiciji kot rezervni častnik junaške smrti. Pred par dnevi prevozili so mrliča v Ormož ; obenem so prepeljali tudi križ z napisom, ki se je nahajal na provizoričnem grobu v Galiciji. Pod veliko udeležbo prebivalstva so pokojnega junaka potem na mestnem pokopališču pokopali. Cene v Črnovicah. Ali ni to čudno, da so ravno Crnovice, prestolica od Rusov vplenjene in zdaj zopet osvobojene Bokovine, najcenejše mesto v Avstriji ?! Ne glede na začasno pomanjkanje sladkorja so vsa živila ceneja in v obilni meri v zalogah. Štiri do pet jajc stane 20 vinarjev, kilogram mesa 1 K 20 vinarjev do 1 K 80 vinarjev. Tudi povratek kakih šest tisoč beguncev v zadnjih štirih tednih ni povzročil nobene draginje. Od 300 zaprtih trgovin se je zopet otvorilo 160 trgovin. Vse kavarne so odprte. Iz tega je pač razvidno, da delajS draginjo pri nas večinoma brezvestni špekulanti. V stroj za rezanje krme prišel je z roko 15-letni pastir Primož Griečnik v Bucha pri Ebersteinu. Odrezalo mu je vseh pet prstov. Odlikovanje. Vrli naš somišljenik g. trgovec Rudolf del Negri, p. d. Blodnik iz Leskovca v Halozah bil je odlikovan z veliko srebrno me-dajlo. Kakor smo že svoj čas poročali, bil je g. Blodnik v bojih proti Ital janom težko ranjen. Zdaj se mu godi že bolje. Cestitamu junaškemu možu prav iz srca k zasluženema odlikovanju! Krona in marka. Pri plačilu na Nemško se računa za 100 mark 133 K 50 vin. Število porodov v Parizu pričelo je prav ogromno padati. V rednih razmerah je znašalo število porodov v Parizu na teden povprečno 850 ; v zadnjem todnn majnika in v prvih tednih junija pa je znašalo število porodov komaj 350. Treba pomniti! Ako se kakšnega požrešnega dražilca življenskih sredstev ovadi, potem kriči tak oderuh ponavadi o Bdenuncijanstvua in zaničljivem ovadništvu. Seveda, ta bi bila lepa! Mi naj bi kar molčali, ako nam kožo čez ušesa vlečejo . . . Kakor poročamo na dragem mesta, izdalo je ministerstvo za notranje zadeve na deželna politična oblastva ukaz glede postopanja pioti draženju živil. V tem ukazu so — 6 — indi sledeče besede, ki jih je treba zapomniti : .Državljan, ki z naznanjp.njem kaznivih slača-jev pomaga, da se dražilci v vojnam časa pokličejo na odgovornost, ni o»adah v kakem zaničljiv.em zmisla te besede, ampak 6tori samo p a t r i j.o t i č n o d e j a u j e." Grozna nesreča v Ameriki. Iz Coicaga poročajo : N« reki Chicago so je ponesrečil veliki zabavni parnik. Parnik se imenuje „C»stland". Pri nesreči je utonilo 1300 oseb, večinoma žensk in otrok. Odigrali so se grozni prizori. V hipa nesreče se je nahajalo najmanje 2500 oseb Da krosu. Večini pasažirjev, ki so bili na krovu, se je posrečilo, držati se za parnikov rob, od koder so jih rešile mimo ploveče ladje. Pasažirji v kajitah, predwaem ženske in otrcci, niso imeli upanj« na rešitev. O^nj^gisci. ki so nosili mrliče iz ladije, so na*li v kajitah vto pljence drugega na dragem. Rešenci pripovedujejo, da je bilo v petih minutah vse končano. Kričanje žensk je potihnilo, ko je voda vdrla v, parnik. Mrtvece so z majhnimi parnik! prepeljali na obrežje, od koder so jih odpeljali v železniških vozovih. Kapitana, oficirje in krmarja so zaprli. Nove Žitne cene. K. B poroča: Minister-stvo za notranje zadeve je v sporazunu s poljedelskim ministerstvoin, trgovinskim in finančnim ministerstvom prodajalne cene za prometni zavod za vojno žito takole določilo: Pšenična moka za peči, pšeničoi zdrob, pšenična šrot-moka 68 K, pšenična moka za knhati 58 K, pšenična krušna moka 42 K, pšenična moka (Gleichmehl) 52 K 13 vin., ržena (ista) K 42, otrobi 17 K. Te cene veljajo za metrski cent od mlinske postaje. Prometni zavod za vojno žito je dobil naročilo, da zaveže mlinarje, da ne bodejo mlinskih izdelkov dražje prodajali. P/o-dajalne cene za mali promet se bodejo z ozi-rom na še nastale stroške oddaje moke iz mlina do priboda v prodajalno (pekarijo) in z ozirom na primerni dobiček za prodajalca v malem od političnih deželnih dfielnih oblasti določile. Nevihta. Preteklo soboto bila je v Celju in okolici strahovita nevihta. Naj prvo je divjal grozni vihar, ki je pobil mnogo šip in napravil zlasti aa vrtovih mnogo škode. Nato je padala nekaj minut debela toča, Prizadeta škoda je praj velika. Vlomi. IzBizelskega se poroča: Po-nočnih vlomov pri nas še vedno ni konec. Ne-^ovno tega bo poskušali tatovi svojo srečo pri trgovca Andrejo Freče; pregDal j h je gostilničar HSnigfeld. Razume se, da vlada med ljudstvom precejšnji strah. Tatvina. VKarčevini pri Mariboru bili sta dve begunki iz jnga, šivilji Marija Kobul in Antonija Š v e n e r obkradeni. Tat jim je izmaknil precej obleke, 18 kron denarja in zlato verižico za 180 kron. Tatvine dolžijo neko tretjo begunko Fani P a r d u b i c k i, ki se je na dan tatvine v Trst odpeljala. Požar. V Brezove u, občina sv. Barbara v Halozah, je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Snran z vso krmo in raznim kmetijskim orodjem. Škode je za 2500 krou ; posestnica pa je zavarovana le za 720 kron. Ogenj so zanetili otroci, ki so se z užigalicami igrali. Lovska nesreča. Iz Vuhreda se poroča, da je Franc Gasc. hetz na lovu padel. Pri temu se je puška sprožila; nesrečneža je levo nogo popolnoma zdrobilo. Obvezali so ga in odpeljali v mariborsko bolnišnico. Velik požar. V Siebendorfa pri Ptuja nastal je pri posestniku Mateju Tarnšek v gospodarskem poslopja ogenj, ki je vpepelil to poslopje in hišo. Požar je nničil tudi vso krmo, pohištvo in življenska sredstva. Le živino in nekaj obleke so zamegli rešiti. Ogenj se je razširil na sosedna poslopja posestnika Mihe Turn-š e k a, ki so istotako a krmo, pohištvom, kmetijskim orodjem in obleko zgorela. Tudi se je razširil ogenj na objekte posestnice Marije P e-t e 1 i n Š e k ; tam je zgorela streha hiše in gospodarsko poslopje z vso krmo in orodjem. Tndi posestniku Simona Skerbinšek je ogenj nekaj objektov uničil. Škoda je seveda velikanska. Trg Ribnico na Dolenjskem je ogenj uničil. Zgorelo je 40 hiš in gospodarskih poslopij. Smrtna nesreča. Iz Glanhofena se poroča: 10 letna hčerka posestnika Jakoba L u k a u š i č nesla je veliki krušni nož v roki. Nakrat je padla in sicer tako nesrečno, da si je zadela nož v srce ter je bila v par minutah mrtva. Nezgoda. V Beljaka padel je neki kolesar in se težko ranil. Utonil je pri kopanja v St. Andreju 10-letni deček Avgust M a i e r. Neki vojak je mrliča i« vode potegnil. Grozna smrt. Delavec Franc Z a v r v Ober-draobnrgu se je bržkone v pijanem stana pri Železniški šrangi vlegel. Ko so' šrango odprli, mu je stisnilo glavo med otežom, mašino in zemljo. Bil je takoj mrtev. Iz Žetal se nam piše: Cenjeno uredništvo! Tukaj smrt močno kosi, letos vsak dan zvoni mrličem mladim in starim, vse vprek, tudi 3 žene so umrle na poroda. Strašna šiba nas tepe; moške v vojni diuge pa doma. — Bridka skušnja je zadela tukajšnjega g. Berlinga; nogo si je zlomil. Vsak pošteu Žetalanc omilnje dobrega moža in vsi prosimo Večnega, da nam kmalu okreva in še dolgo živi med nami. — Gorice so nekatere jako od peronospore napadene, ker ni bilo galice in delavcev manjka; žito slabo izdavlje, koruza je lepa, hrnške in jabolka precej polne. Srednja jesen bo. Oj, da bi že skoraj tudi posijal blaženi mir! V naših vinogradih, je kazalo prav lepo. Zal, da nam je peronospora občutno škodo napravila. Prav žalostno je, da oblasti v tem oziru niso prav nič ukrenile. Delavskih moči in galice je grozno primanjkovalo. Prav uljudno bi vprašali, zakaj imamo pravzaprav vinogradniške inšpektorje, ako ti takih slučajev ne opazijo. Upamo pa vendar, da bode vinska letinja glede kakovosti kakor množine precej ugodna, ako nam Bog še kakšne hujše nadloge ne pošlje! It vagonov gnilih jajc. V Egnach na Švicarsko je došlo te dni 11 vagonov jajc iz Bolgarije. Ker se je potrebovalo za prevažanje jajc iz Bolgarije v Švico več tednov, so se jajca na potu popolnoma pokvarila. Vseh 11 vagonov jajc so morali pometati v velikanske jame in pomešati z zemljo. Z jajci pomešano zemljo bodo porabili za gnoj. Na cesti na svet prišel. V Celju postalo je posestnici Neži Robida iz Liboj na cesti nakrat slabo; porodila je na cesti dečka. Mestni stražniki spravili so mater in novorojenčka v bolnišnico. . Laški morilci. O početju Italijanov v tistih pokrajinah, ki so jim obljubili n08vobojenje", prinaša „Pohtische Korrespondeoz" zanimivi članek, v katerem prihaja do zakljačka, da so tam Italijani uveljavili pravo strahovlado. V lahkih listih zavzemajo prect-j prostora poročila o nsmrčenjih Avstrijcev. V Kormino, v Gradeža, v furlanskem Tržiča in v Kobaridu je bilo mnogo ljndi ustreljenih; zlasti v zadnje imenovanem kraju je moralo prebivalstvo mnogo hodega pretrpeti. Povsod so si Italijani vzeli Rase za vzgled, delajo prebivalstvu silo, in odpeljavajo ženske ter otroke kot „tate". Najbolj žalostne vesti so prišle iz krajev Lorenzo di Mossa, Kopriva in Ločnik. Nič boljše se ne godi italijanskemu prebivalstvu na Tirolskem. V Booga so zaprli Lahi mnogo družin in aktivnih državnih uradnik,"*; imenike teh oseb 80 kar s seboj prinesli. V Aviji pri Ali Kantini so Italijani nekega trgovca ustrelili, vas Kasotto pa popolnoma oropali. Za koncentracijske tabore izbirajo Italijani najbolj nezdrave kraje. Zlasti je tak kraj Colco d'Aranci v Siciliji. V Alessaudrio odvedena baronica Czerny iz Gorice je tam vsled presta-nega trpljenja zblaznela in so jo morali.spraviti v blaznico. Treba bi bilo, da se italijanskim banditom ta zverinstva na primerni način poplača. Za vjetnike V Srbiji Uradno se poroča, da je sedaj dovoljeno, pošiljati poštne pakete na avstrijske vojne vjetnike v Srbiji. Rabljenega perila in rabljene obleke pa v teh paketih ne sme biti. Ustreljen duhovnik. „Giornale dTtalia" javlja, da je bil aeki duhovnik iz Tržiča (Monfalcoue) baje zaradi vohunstva n3treljen. Nadomestna krma za konje. C. kr. štajersko namestništvo v Gradca nam piše: Beljak in ogljikovi hidrati (skrobne vrednosti) so temeljne snovi za živinsko hrano in je znanstveno preizkovanje dognalo, da potrebuje n. pr. delavni konj pri srednjem delo vsak dan 070 kil beljaka in 5 8 kil skrobovine. Razmerje med beljakom in sk bom je torej kakor 1:8'28 ali 100:8'28. preiskovanju zveze poljedelskih zadrag so v logi kot nadomestne krmilne saovi še otr neprečiščen sladkor in oljnate tropine. Potreb beljakovina nadomesti krvna moka, ki se ptoi vaja v zadostni množini v graški klavnici. "Ha na poseben način pripravljena krvna moka i v sebi po analizi vodje deželne poskusne post" dr. Hotterja: surov protein 87 75, masti 0 9 ,vode 945, pepela 2'60. V tozadevnih spričeva" o preiskovanju pravi dr. Hotter: „Od vsega s rovega proteina je prebavljivega, kakor sledi i kemične analize, 94%. Z ozirom na veliko vs bino prebavljivega beljaka bi bila ta krvn moka zelo sposobna kot pridevek k skrobnatim in sladkornatim krmilom." Da se pospeši nabav krmila za konje s pridatkom krvne moke, se ježe vršil dne 24. junija 1915 v zvezi z zboro~ Zveze poljedelskih zadrag pogovor, katerega. s~ se udeležili sledeči gospodje: ravnatelj Pacak (Občna dražba za vnovčenje živine, Danaj) zvezni pravdnik Tausch (Zveza poljedelskih zadrug), konjeniški stotnik plem. Skronsky (konjerejska dražba), deželni kulturni nadzornik Peter, dr. Hotter (deželna kemična poskusna postaja) načelnik oddelka Meier (Zveza poljedelskih zadrug), ravnatelj klavnice v p. Walz in deželni veterinarski referent vladni svetnik Januschke. PrL tem pogovoru se je doseglo zjedinjenje, da bi moralo novo krmilo za konje obstajati iz: 5% krvne moke, 5% moke iz oljnatih tropin, 17% nepre-čiščenega sladkorja, 50% koruznih otrobov, 21% koruzne moke in 2% izprane krede. Zveza poljedelskih zadrug se je na povabilo uamestništva. izrazila, da je pripravljena prevzeti pripravljanje' in razpečavanje omenjenega krmila. To močnem krmilo, ki je popolnoma sposobno nadomestiti sedaj skoro nemogoče krmljenje ovsa, bo omogočilo obdržati v popolni moči konje, kateri morajo zlasti ob času žetve več delati. Cena je z; ozirom na napravne stroške zmerna in znaša 37 K 60 v za 100 kg. Glede dobave močnega krmila in natančnejših pogojev obrnejo se naj) posestniki konj naravnost do Zveze poljedelskih. zadrag v Eggenbergn pri Gradca. ----------------------------------------------------- Izpred sodišča. 34 krčmarjev obsojenih. Salzburg, 23. jolija. Pred kratkim šele> bilo je takaj mnogo krčmarjev zaradi navijanja cen obsojenih. Ker so namreč pivovarnarjicene' piva zvišali, storili so krčmarji to tudi; zvišanje krčmarjev pa je bilo še nekaj višje, tako, da so imeli še „posebni dobiček". Danes je stalo zopet 34 tukajšnjih krčmarjev zaradi istega prestopka pred sodnikom. Obsojeni so bili vsi na denarno globo od 30 do 250 kron. Sodnik. je poleg tega povedal, da se bodejo morali pi-vovarnarji istotako pred sodnijo zagovarjati. Vsi dunajski živinski komisarji naznanjeni sodniji. Danaj. Na doaajskem svinjskem trga pri St. Marxa so se cene v zadnjih tednih neprestano premikale. Zdaj so poskočile, potem zopet za toliko padle. To so povzročili na tem trgm poslujoči živinski komisarji. Ti so se med seboj po vzora kartelov domenjali za cene, ne glede na število na trg postavljenih prašičev. Zelharji,. ki so že dalje časa hodo razburjeni, ker jih pristojna oblast zaradi draženja ojstro kaznuje, so bili pretekli poodeljek kar iz sebe, ker so živinski komisarji zopet za 30 do 40 vinarjev" povzdignili cene, dasi je bilo na trga v izobilja. prašičev. Končno so zelharji proti vsem živinskim komisarjem napravili sodnijsko ovadbo. Radovedni smo, kako bode ta zadeva končala. Roparska četa. Innsbruck 26. julija. Po 5-doevni razpravi se je danes objavilo sodbo proti 16 zaradi nmora, uboja, vloma in tatvine obtoženim osebam. Glavni obtoženci Friderik Bartušk a, Johan Binder in Jožef W e r n d 1 bili so zaradi umora in uboja na kazen smrti na vešalah obsojeni. Napadla sta bila neki stari zakonski par in ga tako ranila, da je žena umrla, mož pa še zdaj ni zdrav. Oropala pa sta •nesrečnim zakonskim le eno krono in neki skoraj nič vredni prstan. Ostali obtoženci so bili ragven oproščene osebe obsojeni na težko ječo od 2 tedna do 10 let. Veleizdaja. Praga, 2G. jnlija. Pred deželnobrambeno divizijsko sodnijo -v Theresienstadtn vršila se je razprava proti zaradi veleizdaje obtoženim sestram Sinaidi, Mariji in Lizi Bayer. Sinaido so obsodili na smrt na v e S a 1 a h, oatali dve sestri pa ste bili oproščeni. Gospodarske. Tedenski jedilni red v vojnem času. V pondeljek: Opoldne: korenjeva jnha, parmezanove omelete iz krompirja s špinačo. — Zvečer : na slanini prazen krompir. V torek: Opoldne: jnha iz koruznega zdroba, vkuhan domači zajec z fridati iz riževe moke. — Zvečer: prežgana kuhana salata s pečenimi jajci. V sredo: Opoldne : nepristna riževa jnha, kaifijol s krompirjem. — Zvečer: Praženi žganei iz koruznega zdroba s salato. V četrtek: Opoldne : kialična juha, gu-Ijaževa omaka s koruznimi cmoki. —Z :ečer: Krompir s surovim maslom in redkvijrjT V p e t e k : Opoldne : grahova juha, na skuti praženi žganei s črešnjevim kompotom (zavar-kom). — Zvečer: Napolnjena koleraba. V soboto: Opoldne: kapusova juha, koruzni cmoki s sirom in salato. — Zvečer: Špi-nača z neraztepenimi jajci. V nedeljo: Opoldne: juha s štrukeljci, kuhano svinjsko meso z zeljem, .črešnjeva pogača. — Zvečer: Jetra s sirom na krnim. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Poročilo od četrtka zvečer. Dunaj, 29. julija. — Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Na meji med Bukovino in Besarabijo napadli so hrvatski deželni brambovci in ogrski črnovojniki močno izzidano rusko postojanko. Sovražnik bil je popolnoma presenečen in je zbežal po krvavi borbi, ki ga je stala 170 mrtvih, v svojo utrdbo. Vzhodno Kamienke vjele so naše čete 1 oberstlajtnanta, 7 oficirjev in 500 mož. Pri Sokalu smo zopetne napade nasprotnika zavrnili. Italijansko bojišče.Na primorski fronti napravili so Italijani le pri S d r a u s s i n i in pri Vermiglianu brezuspešne napade. Pred mostičjem pri G o r i c i izpraznil je sovražnik svoje naskoč-ne postojanke in je šel nazaj na Črto, ki jo je imel pred bitko. Ob koroški meji artjljerijski boji in praske. V tirolskem obmejnem okraju bil je neki sovražni bataljon pri Marku v dolini Etsehe nazaj vržen; pri T o f a n i pa je bila neka italij. kompanija razpršena. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o t e r, fml. * * * Nemci so severno Suvalkija na obeh straneh v Elito vodeče železnice zasedli del sovražne postojanke. Vjeli so pri temu 2.910 R u s o v in 2 strojni puški. Ob Narewu so se ruski napadi pod velikimi izgubami zanje izjalovili. Znati se mora pomagati. Tudi v dragih časih zamore se z malim denarjem osvežujočo domačo pijačo vživati, s tem da si jo sam napravi. 100 litrov domače pijače zamore vsakdo lahko napraviti. Substance z navodilom stanejo 4 K 60 h franko po povzetju pri Johanu Grolich, Brno št 636 (Moravska). Ta domača pijača osveži brez da bi opijanila in delozmožnost človeka zmanjšala.' Pri vladojoče« gerkeni letnem časn je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da nažnji inzerat Lysoform-tvornic, Mladeniči! Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. jLjudskakopelj mestnega '^T kopališča v Ptuju. l Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od I. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne, j 1 kopelj z vrocin. zrakom, paro au] „Brausebada z rjuho K —* 70 Viničar ? šolan in zanesljiv in kravja dekla se iščeta. — Ponudbe na Joh. Grubit8Ch, Ma-riborjegetthoffstr.n. Fiaw Sinil tovarna orožja in izdelovalnima finih pušk, Borovje na KoroSkem. Pekovski ačenec se takoj sprejme pri g. Antonu Kodritsch, pekovski mojster v Ehrenhausenu. a« Direktni nakupni vir za moderne lovske puške. Keparature, prenaredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 330 Ilustrovani cenik brez stroškov. Štajerski voziček dobro ohranjen, se poceni proda Vpogle-dati je pri Blaschitz, Ptuj, živinsko sejmišče. 824 koruzu, kašo. ajdo kupuje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 365 Učenec 8S* za trgovino z mešanim blagom zdrav in krepek, z dobro šolsko izobrazbo, nemščine in slovenščine zmožen, 15 let star, fie takoj sprejme pri Hans Fuhrmann, trgovec, Leoben Seegraben Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Antonu Oprausch, pekovski mojster v Pragerhofu. 340 Krepki 841 z dobrim šolskim spričevalom in obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se v trgovini z mešanim blagom J. F. Schescherko, Sv. Jurij ob juž. žel. Vsak izpuh (Flechte) tudi zastareli izpuhi na glavi ali v bradi, izpuhi kože, srbenje, kraste se potom mojega kosme- tično-naravnega ,Uni versal-Flech tenmittel" v kratkem času z mazanjem odpravi. — Mnogo zahvalnih pisem. Cena ti 3'—. Edina zaloga: Pharm. Mr. Ludw. Auer, Dunaj III., Kiibeck- gasse 15. 327 lit praviti ia-lait itij Rad bi vsakomur, bi ima slabe živce, poskušnjo mojega sredstra doposlal. Ono okrepča živce in izboljša s tfm toliko zdravje, da se Čuti kmalu tako svežega, zdravega in podjetnega, kakor bi se moralo po natun biti. Kola-Dultz obrani poleg tega tudi živce pred slabostjo v bodočnosti. V lastnem interesu vsacega čitatelja tega inserata, kateri nima perfekt-nih živcev, ali kateri postane hitro truden in opešan, ali kdor trpi na glavobolu ali pomanjkanju spanja, želim, da naj poskusi Kola-Dultz; gotovo bode potem kmalu kakor mnogo drugih dejal: Jaz nimam več živcev! Najboljši živci so tisti, od katerih se najmanj opazi. Kola- '-Dultz je prijatelj živcev. Pri jeten je v rabi in njegov uči- t .„,.,„? ,:ii.'""nir* ^■fl'ft nek je stalno okrepcanje. Kola-Dultz je absolutno neškodljiv in se priporoča možem, ženskam ter otrokom, Starost nima pri tem ničesar reči. Je reelni preparat ta oja-čonjc živcev. Kola-Dultz je povsod na nestu, kjer živci pešajo ali bolijo ali se jih na drugi neprijetni način opazi. — Edino je in nedoseženo! Pišite mi takoj dopisnico in zahtevajte gratis-po-šiljatev poskusne škatljice. 336 Lekarna „Sy. Duha", Budapest, VI. oddelek 420. 1 plemski merjasec in 2 plemska prašička vsi 3 mesece stari, nemško žlahtno pleme, so po doevni ceni na prodaj. Vprašanja na graščino Freienberg pri Celju. bss Redilna kocka „Favorit" najboljša juhina kocka! najcenejši naknpni vir za preko cčevalce v posodah po 200 kosov naprej, 100 kosov K 360. Razpo^iljatev po povzetja na vse poštne postaje. Griinwald's Suppenwiirfelvertrieb, Wien I, Gonzagagasse 12. - -; "-339 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepcanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichaucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Caj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a l-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni sirup za podgane, miši,. ščurke k K 1"—. RatpoSiljatev L. Herbst apottka Bleiburg na Koroškem. 49 va majerja za dve majeriji, ki imata vse v hiši, s 3—5 in 5—7 delavskimi močmi, ki se razumejo dobro na kmetijstvo, se takoj sprejmeta. Obe majeriji ležite ob okrajni cesti. — Naslov pove uprava tega lista. 343 En komi, m 1 mik se takoj sprejmejo v trgovini Adolf de Costa, Brežice pri Savi. 325 Komi ali prodajalka prednost imajo iz dežele, in eden UČBIIBC poštenih starišev, znanje slovenskega in vsaj nekoliko nemškega jezika, se sprejmejo takoj ali do 15. avgusta t. 1. v trgovini z mešanim blagom J. Belina, Macelj, pošta Podlehnik (Lichtenegg) pri Ptuju. 342 419 2827 Brata Slawitsch * Ptuju ricriuvlib h iiiulinisii priporočata izvrstn« Kritin* »troji (NHhmMchinen) po sledeči ceni: | Singer A ročna malina E 50-— Singor A .... K 60-— 70— Ditrkopp-Singer . K 79'— »0— Dttrkopp-Ringschiff za ii- Tflj. 7:.....Kiso-- Dfirkopp-Zentralbobhin aa Šivilja.....K 140 — Bfirkopp-Ringschiff aa krojaču......E 160-— Mrkopp-Zentralbobbin ait vanenkbanai Obtrtcil, Luzusausitattung............, . K160*—180*—■ fk-ipp-Zyliuder-Elaitik aa čevljarja......E 160"—180'--erva A..............'■:.,. E 120 — erva C at kroja«* in čevljarj«........E 160-— Howe C za krojač« ia čevljarje.........E 90 — Vali (Bestandteile) aa viakovntno »troje — Najin« cene «o niJj« kakor povsod in ■• po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate) Prosimo, da a* naj vsak zaupno do nai obm*, kar »olidnosi |s 1* tistim znana, kateri inajo Baiiie »i mu. Ceiik krez-plara«. -Armadna ara z napestnikom, ...i_ , • ... ^avSfi^^^ srebro in Nlk*l, jeklo, >f*>-r5!?CV zl»to ^wHWK'^y s?JmM Velikost ^^^ŠS&Jr odprta ali kakor slika ™ ■:....^-' dvoj. man tel j Z radium-svetilnikom, velikost kakor slika . . Z dvojnim man tel jem (Sipa se ne zdrobi K 20 K 10-— . . K 15- ZgorajŠna ura z napestnikom, nekaj večja . . . .K 6 — K 8 — 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpoSiljanju za poStnino tudi na bojidce po . . K 84— . .E 6-~ E 6 — vote s 60 h I. ekspnrtni hiši za arn-adne in vojne nre Max Boh ne i, Dunaj, KfarffaretenstraBe 2 7/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 261 Vinogradniki! Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronosperol Bakrena galica (Knpfervi-triol) se vsled vojske tndi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno na- domestilo priporočati se zarAore le 166 Peroeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. 5 vinarjev stane dopisnica, s katero zamorele zahtevati moj glavni cenik g. 4Q00 podobami, ki vsebuj? bogato izbiro potrebnih rabnih IB darilnih predmelov ter "e pošilja vsakomur zastonj in franko, 89 i. in kr. dvorni liferant, BUOX st. 730 (ČeSko). (■- Prave nikcl-iepne-ure K 480, 5—. V srebru K 840, 960, niklasta budilnica E 290, ura-kuka vica K 7'86, ura na pendelj K 9—. Raipošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ah denar nazaj. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20— K 25-- K 30-— 8 m 8'/, * ro dolKe Wasserdichte Pferdedecken — VodorJižng konjske Odeje rujave 190 m dolge po 10, 1Ž, 15 kron, priporočata Slawltsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. , 243 xoo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka. grenadine, maline, »mskal-hruske, pfefermlnc, pomoranče. waldueislrr, višnje. Vsak neusoeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, posimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K fO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijc zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame dclozmož-nosti. 316 Johann Grolich, :ija, Brno st. Vročina pred durmi! V tem času izbere modra gospodinja skrbno jedila in | dvojno na zdravje svoje družine. Z vsem računajoč, ako b katerakoli kužna bolezen vendar pojavila, ima vedno veliko t klcnico Lysoform-desinfekcijskega sredstva doma. Zanesljiva des fekcijska moč Lysof jrma potrdijo znanstvena raziskovanja iiištit« tov profesorjev: Liiffler, I/iebmcb. Vas. Pertik, Proskaoer, f Vestea. Tauiuk, Vertun, Pfnhl, Pfeiffer, Ujhelyi, Perroneiio, L« itd. Pazimo nato da dobimo Lysoform v originalnih steklen'"" ali posodah, na katerih vinjetah in papirju je firma Dr. Keleti & Muranyi, kemična tovarna v Ujpesti ter varstvena znamka označena. Vsebin« steklenice g 100 #0 600 cena steklenice 1000 2|£j iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo. Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvom. in nadvojvodu, komornemu dobavateljn lekarnar Reichenau, n'iZje-Avstrijsko. 194 Ta čaj „Ganglionalu se na vsako pošto pošlje proti vpo- Siljalvi 3 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena zviša za 35 vinarjev. Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah E —90 180 310 f— J0--/ ozirom na pričakovano večjo potrebo naj se vsakdo pravofai z Lisoformom preskrbi. Zanimivo knjigo o ..Zilraiju in desinfekciji" od odličnega zdi nika pošljejo na željo vsakomur zastonj in franko Dr. Keleti & Muranyi, kemična tovarna v Ujpesti IIII ia službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju Mvršnje> m vrste ■ssredtvanja najhitreje. ?j»duMi)s « jfejuai!« v mastni stražnici (*mo«i! 3[ava •»*■ m ■ ta ■ ■ m m („Stajerc"-Schweden.) 1 ■■■■■■■■ 50% cenejša I Amerikanska stedilna kava, velearomatična, datoa in stedilna. 5 kg poskusna vreča K 11'-franko po povzetja. V« klgr. veleprima najfinejš Čaj K 220 oddaja A. Sapira, eksport kave čaja Tiszabogdan 490. Hrapinske (na ozdravijo protiii pojasoiia in revmatizem prospekt se o^Sl in skrnino. Otvorjene od 20. aprila naprej sprej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do H. ure dopoldne vloge. • * Ravnateljstvo. Iidajatelj in odgovorni urednik: EarI Linhart. %.k: W. Blank« v Pti 8788