Naši dopisi.
v Oorici ll.marcija. — Današnji nedelji pravi naše furlansko Ijudi^tvo „Domenia dellis aninais", to je „ver-nih duB nedelja'^ — zato , ker po starodavni italijanski navadi postna pridiga 4. nedeljo v postu obravnuje ,,vice*'. To me spominja, da je nad vrati naše studijske knjižnice zapisano: „Hic mortui praebent vivis et sapere et vivere**, to je, ,,Tukaj ponujajo mrtvi živim modrost in življenje*^ *) Nek dogodek preteklih dni pa zbuja v meni misel, da bi se o marsikaterih mrtvih moralo reči: ,,Mortui praebent vivis — insauire.'^ (Mrtvi so — nepovoljni — vzrok, da živi norijo.) Ker misel misel budi, naj povem še eno. Nek moj prijatel, ki je tudi že pol leta med mrtvimi, znal je prav komično pripovedovati ta-le šolski prigodek. Ko je sedanji na-mestni škof Salcburski, preč. g. dr. D. bil bogoalovski profesor v Gorici, vprašal je (v pastirstvu) nekega Hrvata: ,,Quid est p a rde n si s?^* Vprašanec, ki menda ni bil prav zraven tisti čas, ko je ona iznašel smodnik in ki je povrh tega tudi nekako jecljal, vzdigne se gra-vitdtno, pokloni se neukretno profesorju in začne smešno-patetično govoriti: „Pa — pa ~ raenesis est.... ex-hortatio (profesor : brevis ...) , quae ha-ha betur in ... in . .. tu — tu — multu mortuorum" (to je in t u m u 11 u mortuorum — je hotel reči). Profesor: „Bone Deus**!... „in tumulatione" — „dic*M Da bi bil zdaj — čez 25 let — preč. g. profesor pri nas, — moral bi se prepričati , da je Hrvat (učenec) prav govoril: tu pa tam se res pripeti,   da   zarad   mrtvih   nastane  kak — „tu-
*) Po svojih delih, po svojih spisih   — namreč.
Pis.
multus**. *) Vse to me pelje na novi Goriški ,jmi-rodvor" blizo Solkana. (Da bi bil j^z jezikoslovec, rekel bi, da „mirodvor^* pomenja: Bodite dvorljivi in pustite mrtve v miru.) Prihodnji teden se bodo oddajala po dražbi razna dela na tem novem našem pokopališči. — Dne 9. t. m. so se začele obravnave s porotniki pri tukajšnji okrožni sodniji. Hudodelstva so: hu-dovoljni zažig, goljufija in ponarejanje bankovcev. Razen enega so vsi zatoženci Slovenci. — Kmetijska družba bode imela 15. t. m. (v Gorici) občni zbor. — Vino-rejsko društvo Briško je razdelilo med drustve-nike 12.000 trti in 700 sadnih dreves. 8. dne t. m. je imelo (v Gorici) svoj občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število posestnikov. -- „Pozzi neri*^ so pri nas zdaj na dnevnem redu, to je, trebila se bodo stranišča se sesalko. En sod so — ko je bila te dni prva poskušnja — napolnili v 3 minutih. Smradu ni čisto nobenega. ,,Roba^' se bo hranila v podzemeljskih prostorih , ki si jih je dala dotična družba napraviti blizo Stračic. S 15. prih. meseca se bode začelo po vsem mestu izpraznovanje stranišč po novem, pneu-matičnem sistemu. Naši kmetje še zmeraj majajo z glavo; boje se, da bode poljska zabela — kupovana od družbe — predraga. — V Gor;ci je bilo preteklo leto novo zidanih 18 hiš, 38 poslopij pa popravljenih , zvišanih ali zdaljšanih. — Od 4. aprila do 12. maja bo na Goriškem rekrutovanje. — V gositilnici pri Fajfer-ji so našli te dni 5 človeških kostnJako v, katerih eden je neki prav velik (Hej! „Deutsche Wi8sen5chaft*'?! Tu je gotovo nekaj predzgodovin-skega! ,,Stein- oder Eisenzeit^' brez dvoma.) Da bi bilo tam kedaj pokopališče, ni mi znano iz Goriške zgodovine. Pokopališče — opuščeno , če se ne motim, leta 1767. ali 1768. — je bilo precej daleč od P., okoli cerkve sv. Antona. — V Paoovcu (proti izhodu od mesta) so neki prekanjeni sleparji opeharili 3 kmete za 200 gold. Povabili so jih, da naj gredo čakat zaklada, pa rekli, da morajo položiti na tisto mesto , kamor ima h—č pozneje zaklad prinesti, 200 gold. Ta znesek so bili goljufi odmenili sebi. Zastran tega teče zdaj pravda. — Vreme imamo dovolj mrzlo in burja vsako toliko prav ostro brije. Vendar pa tu pa tam že katero drevo v zavetnem cvete.
V"
Iz Železnikov 10. sveo. — 5. dne t. m. smo imeli pri nas volitev občinskega starešinstva; za župana je bil izvoljen gosp. Anton Globočnik, fužinar in posestnik, za 1. svetovalca gosp. Jožef Levičnik, učitelj in fužinar, za 2. svetovalca pa gosp. Jožef K osme Ij, posestnik in mesar.
Iz Idrije lO. sveč. — Koliko škode rastlinstvu in živalstvu so že dosibmal sopdri živega srebra nam in naši okolici prizadeli, to ved6 bralci ,,Novic" že iz večletnih tožeb, ki se glasijo iz našega kraja. Tožili smo in prosili pomoči, pa dosibmal brez vspeha; zdaj je, hvala Bogu , vendar enkrat predrla naša prošnja v vladnih Dunajskih krogih in c. kr. ministerstvo kmetijstva združeno z ministerstvom notranjih uprav je ukazalo temeljito preiskovanje, kako bi se tej škodljivosti v okom prišlo. Začele se bodo te preiskave prihodnjega maja meseca. Ce se je iznašlo, da se z elektriko pisma pišejo in vodeni sopar vozove in ladije goni, mislimo, da ne bo posebne modrosti treba, ravnati sopare živega srebra tako,   da ne ostrupenijo oko-
*) Parenesis je kratek ogovor pri pogrebih, porokah in drugih prilikah. Naš vprašanec je hotel reci, da parenesis je ogovor pri pokopavanji mrličev, pa namesti „p o k o-povanji*' (tumulatio) je rekel pri ,,hrupu" (tumultus). V besedi ,,hrup^* je dovtip — ne gled^ na to, da odgovor ni bil natančen.                                  '                           Pis.
86
lice. Le ne taji naj se ne, da oni sopuhi niso škodljivi, in prazne besede naj se ne stavijo na mesto resnične volje!
Iz Št. Urhskc gore 8. susca. {Narohe-spomlad.) Kako se časi spreminjajo! O Božiči, v sredi zimskega časa, so se zibali pisani metuljčki po zraku; zdaj o začetku spomladi pa se vsipajo snežni tako hudo, da so tukaj kod nas od včeraj zjutra do danes poludae 1 čevelj visoko pokrili zemljo. Nisem sicer vremensk prerok; al letos sem se te vremenske zmešnjave vedno bal. In zakaj? Druga leta so s početkom sušča razposajeni sčinkovci že hudo se pulili med seboj za mesta, kje bo tega ali unega gospa gnjezdila in svoje paglovce izvalila; a letos še vsi mirujejo, še zmenijo se ne za to imenitno delo. Enako so tudi poljski škrjanci v tem času že prav veselo se vrtili v zračnih višavah prepe-vaje svoje svatovske pesmice; a letos molčejo še, kakor da bi kljunov ne imeli. Edini kos se je une tople dni v meji oglasil v znamenje, da si je že izbral družico svojo; a bati se je, da ne bi se mu letos pripetilo, kar popeva o njem in breznu naš Vodnik, ki pravi:
Doli brezen mem pridrzne:
„Kaj t' je kos? ne poješ več?'^ „ „Eh kaj ? —  brat mi včeraj zmrzne,
Danes pa je moja preč."'^
Iz Motnika 12. sušca. — „Zima in gosposka ne prizanese", je naš stari pregovor, in tako je zima naredila tudi letos. Pozimi bilo je zmirom toplo in lepo vreme, tako, da so kmetovalci lahko ozimno sejali in za jarino orali praho. Al 6. dne t. m. pa začne dež in za njim sneg iti in medlo je kakor o sv. 3 Kraljih, do danes — sv. Gregorja, ko se po narodni bajki tiči ženijo in je za vsakem grmom štrukelj. Pa kaj se čemo pritožiti mi Kranjci, vsaj slišimo tudi iz druzih dežel o strašanskih sneženih vinarjih in da celo v topli Siciliji blažene Laške dežele so imeli nedavno snega obilo. Danes je lepo jasno in mraza pod ničlo 8 stopinj po R Nadejamo se kmalu spomladi primernega vremena, vsaj po Gregorji po vsacem vetru kopni sneg.
Križnik.
Iz Sodražice Kočevskega okraja. — Naše novo županstvo je zdaj tako.le sestavljeno : župan je Ivan F ajdi ga iz Sodražjce, svetovalci pa Primož Pakiž iz Za-mosteca, Ivan Sega, Franjo Mlekuž in Andrej Lev-stek, vsi iz Sodražice.
Iz (Jrosuplja pod Ljubljano.  —  Pri volitvi novega
županstva so bili France Košak iz Stranake vasi za župana; Jože Rome iz Velike stare vasi, Karol Lam-preht iz Sela in Aloj^^ij Žitnik iz Grosupljega pa za svetovalce izvoljeni.
k)
Iz Ljubljane. (Volitve za mestni odbor) so razpisane takole: 3. razred voli 24., — 2. razred 26., — 1. razred pa 27. dne t. m. Kakor se narodna manjšina v mestnem odboru od germanske večine zmirom prezira, tako se je zgodilo tudi pri sostavi volilne komisije, kajti za načelnike te komisije v vseb treh razredih 80 bili odbrani le možje nasprotne stranke. Narodni odborniki Horak, Rigali, Klun in Jurčič ocitovali so v zadnji seji mestnega odbora to strankarsko sostavo, al konec vsega je bil: govoriti znate, storili pa bomo, kar mi hočemo. — Imeli bomo tedaj kmalu zopet nov volilni ravs in kavs, a čeravno so te dni ostre besede v državnem zboru od ustavovernega poslanca letele na vlado, naj se ona ne vtikuje v nobene volitve, doživeli bomo vendar brž ko ne navadno prikazen , da za grmom „konstituciionalnega*^ društva bode tičala vlada.
— {Iz seje dez, odbora 10, dne t, m,) Na dopis deželne vlade, da je presvitli cesar za stradajoče No-tranjce iz lastne denarnice 3000 gold. podaril,   se je
C. k. dež. predsedstvo naprosilo, da izreče Njegovemu veličanstvu najponižnejo zahvalo deželnega odbora za to preblago pomoč. — Za uda v c. kr. deželni zdravstveni svčt je deželni odbor imenoval bolnišničnega vodjo profesorja dr. A. Valento in pa primarija deželne bolnišnice dr. K. Bieiweisa za triletno dobo od 1877. do 1879. leta. C. kr. ministeratvo je v ta Bvet izvolilo dr. viteza S točk 1 na, dr. Schifferja, dr. Fuxa, dr. Eiselna in dr. Kee s bach erj a. — Prevdarjal in sklenil se je načrt postave zarad vpe-Ijanja cestnine na Reški cesti v Postojnsko-Senože-škem okraji. — Na dotični dopis deželnega šolskega sveta je deželni odbor prjtrdil sklepu pomnoženega kraj-nega šolskega sveta v Šentjerneju, da^se uči nemški jezik v 2. in 3. razredu ljudske šole v Šentjerneju kot prostovoljni predmet. — Zarad naprave odgonsko postaje vSentpetru na Reški železnici se je deželni vladi pritrjilno odgovorilo.
—   V pondeljek popoldne je bil pogreb gosp. Iv. Tuše k a, c. kr. profesorja tukajšnje gimnazije, vele-cenjenega narodnega pisatelja, ki je po dolgi pljučni bolezni umrl v 41. letu svoje starosti. Mnogo občinstva vseh stanov se je udeležilo sprevoda, dijaki njegovi so mu peli nagrobnico in kolegi njegovi gimnazije in realke darovali mu krasne vence, kar je tudi storil vsak gimnazijski razred. Ganljiv vtisek je naredil pogled dijakov , katerih eden iz vsacega razreda je ličen venec nesel, druga dva njemu na strani pa sta držala trakove z napisi v spomin spoštovanemu učeniku. Skoda za tako spretnega učitelja vzlasti v naravoslovnih vedah in izvrstnega narodnega pisatelja, da že tako zgodaj ga zakriva nemila zemlja!
— {Cvetorica Ijubeznjivih gospic iz Gradca), ki slovi pod imenom ,,Gratzer Damenquartett^% razveselila je tudi nase mesto z obiskom in v soboto dala je v nemškem gledišči koncert s takim aplavsom, da pač smejo gospice o sebi reči: ,,venimu3, vidimus, vicimus^', kajti to ni bil aplavs, učinjen po kakošnih reklamih, ampak naredilo ga je sanrio njih krasno popevanje slovenskih (od Nedveda, Forsterja in Ipavica), nemških in šj7edskih napevov, katere so pele gospice: Franja Campa (1. sopran), Marija Campa (2. sopran), Marijana Golavič (1. alt) in Amalija Campa (2. alt). ^ Ce tudi glasovi njih niso tako močni kakor glasovi Svedkinj, ki smo jih nedavno slišali tii v koncertu z veliko pohvalo, ao pa nasproti tako prijetni, tako mili, tako simpatični, kakor da bi štirji slavčeki peli, in umetnost njihova v nuanciranji glasa noter doli do čarovnega pianissimo je tako dovršena, da slušatelj misli slišati melodije harpine. Da jim je po odpetem v-^acem oddelku gromovita hvala donela, razume se samo po sebi po tem, kar smo zdaj rekli, in Ijubez-njive gospice dale so nam se eno pesem razven programa v dar. Skoda le, da nismo njihovega prihoda v Ljubljano za gotovo vsaj dva dni poprej znali, kajti potesB bilo bi tudi gledišče vse drugače polno , kakor je bilo v soboto. Zato pa se trdno nadejamo, da nas razveselijo še drugi pot s svojim dohodom. V Zagrebu, kam >r neki še ta teden odidejo , jim je po vsem tem navdušen sprejem gotov. Končamo pa to poročilo s čestitko veleeeujenima našima skladateljema gospodoma dr. I pa vi ce m a, da imata tako izvrstne vnukinjo pevke.
—   (Cecilijino društvo), to je društvo za restavra-cicijo prave cerkvene glasbe, se snuje tudi v Ljubljani, kateremu medČasni predsednik je gosp. dr. A. J a r c, medčasni tajnik pa gosp. prof. Gnjezda, ki oglase v pristop k tej družbi sprejema. Ko se oglasi primerno
I    število udov, skliče se občni zbor.
87
—  {Nove cerkvene pesmi), namreč 20 izvirnih, je izdal gosp. Anton Forster, vodja glasbe v tukajšnji stolni cerkvi. Akoravno so to najbolj melodični in lahki napevi slavnoznanega skladatelja, vendar veje v njih glavni postulat cerkvene glasbe, to je, cerkveni duh in so primerni raznim praznikom, za katere so zloženi. Dobivajo se pri gosp. skladatelju ali pa v knjigarni J. Giontini-evi v Ljubljani po 70 kraje. — Razen teh se še dobi tudi: ,,očitanje'' in „laa)entacije'' (40 kr.), 6 „Tantum ergo" (50 kr.j, 2 veliki slovenski masi (50 kraje), 3 „Ecce sacerdos magnus" za škofovo obiskanje zraven z „re8ponzoriji" (50 kr.) in pa „pevska šola*' (60 kr.) — vse skladbe velike hvale vredne.
— (jfGlasbena Matica^^) je izdala te dni Anton Stocklnovo J,koncertno mazurko'* za glasovir z naslovom „v spomin Anici'* , v kateri je posebno ,,trio" priznanja vreden. Prišla je pa ta kompozicija, gosp. dr. Jer. Zupancu posvečena, v Blaznikovi karaenopi-salni v tako lični obliki na svitlo, da je očitno, da ni nam treba iz Ljubljane hoditi, kedar želimo odličnih kamnotisov.
—  {Slovensko gledišče,) Redne predstave so za letos končane, zdaj se pričn6 benefice. Prvo ima v nedeljo gosp. Kocelj s ,,Kovarstvo in ljubezen".
—  {Konfisciran) je bil v četrtek „Slovenec*' zavolj članka, ki je odgovarjal „Tagblattu".
88