16
Novičar iz mnogih krajev.
C. k. ministeretvo kupčijstva je graški kupčijski zbornici na vprašanje zavoJj pohisne^a kramarstvafhau-siraDJa) sledeče na znanje dalo: „Noben paragraf te postave, ki zadeva pohišno kramarstvo, ne prepoveduje, da bi pohiševavec ^hausirar) si ne smel svojega blaga do tistega kraja pripeljati dajati, kjer je ima potem pravico ga po hišah na prodaj nositi; — če si vsak drag človek sme blago od enega do druzega kraja voziti, ali se ž njim na železnico ali na barko vsesti, kako bi se moglo to prepovedati pohiševavcem? Namen postave za hišno kramarstvo je ta, da se le na drobno pripuša ta kupčija, in da tedaj, kadar pohiševavec od hiše do hiše gre s svojo robo, jo mora nosi ti, ne pa je na vozičku ali vozu peljati. Tudi tega ne prepoveduje postava, da pohiševavec, če se mu blago za njim pošilja, kadar pohišuje v svojem kantonu, bi ne smel v kakošni hiši svoje posebne shrambe za blago imeti; le to je prepovedano, da tista shramba mu ne sme za šta-cuno biti, da bi v nji prodajah — Naj višja c. k. sodnija na Dunaji je v nekem primerleji razsodila, da maloleten
sin, če je oče tudi kmetijo na-nj prepisal, zatega voljo ne pride še iz oblasti očetove. — Ko je zadnji dan pret. leta austrijanska vlada svoje železnice in nektere rudarije za 90 let dala v zakup ^v stant) francozki družbi, se je na« pravilo pogodbeno pismo, ki šteje 140 paragrafov. Imenovana družba se je zavezala naši vladi plačati 77 milijonov gold. v zlaiu ali srebru, namreč 65 mil. in 500.000 fl. za železnice, 11 mil. in 500.000 fl. pa za rudnike. Tista dva Francoza, ki sta prišla na Dunaj v imenu omenjene družbe zakup dogotovit, sta prejela od Nj. veličanstva red železne krone. — 10. dan t. m. so v Ter sta s posebno veliko slovesnostjo novo vojno barko (fregato), ki se maršalu Radecki-mu na čast imenuje „Ra dečkova" fregata, vverstili cesarskemu uamorskemu ladovju. — Ogerski judje, ki so bili leta 1849 obsojeni en milijon vojsknega davka plačati, so zdaj plačali ta znesek v šolski zaklad. — Vtem, ko se od več krajev raznasajo novice, da tam pa tam cveto pomladanske cvetlice, se piše od goratih krajev iz Češkega, da je po 4 sežnje na debelo snega padlo; v vasi „Gor-tesgab" je zapadel sneg vse hiše tako, da iz nekterih po 3 dni niso mogli ljudje ven in da tudi po duevu je mogla lampa v hiši goreti. — V spodnji Austrii je goveja kuga popolnoma jenjafa; v Galicii je 4. t. m. bila le še v 13 vaseh. (Novice z veseljem omenjajo prenehanje te kužne bolezni, ker bojo potem tudi naši kraji bolj varni pred njo),
—  V Krimu se še zmiraj le govori od pripravljanja na vojsko; poslednje novice, ki segajo do 2. t. m., pravijo, da se še pred Sevastopoijem ni nič prigodilo, in da tudi do 15. t. m. ne more nič biti, ker angležka armada še ni doveršila svojih baterij. Naj važniše novici posledn ih dri pa ste sledeče, ki Brno jih dobili iz Dunaja: ena za gotovo pravi, da je rusovski poročnik knez Gorsakov prejel po telegrafu iz Petrograda od svojega čara naznanilo, da v bistvenih zapopadkihje tudi rusovska vlada zastran zcanih 4 terjatev enači h misel z austrijansko , angležko in francozko vlado, — druga novica pa je, da je potem tudi praska vlada pristopila zavezi od 2. dec.; — zraven tega se tudi pripoveduje, da se je rusovska vlada proti pruski zavezala, da ne bo Austrije napadla* Seve, da vse te novice so zlo povzdignile up na mirno spravo, — al bojo pa lepe besede tudi gotova resnica , sam Bog ve. Na eni strani delo za mir, — na drugi delo za vojsko. To se čudno vjema! Ko je cesar Napoleon 9. t. m. ogledoval gardo, ki se je podala v Krim, se je poslovil takole od nje: „vdeležite se nevarnosti tudi vi, da tudi vas doide zmage slava; tudi vi bote pomagali, da bojo naši orli na zidovji Sevastopolja vihrali!" — Princ Napoleon pride iz vojske nazaj v Pariz; sam cesar mu je to ukazal, ker še* zmiraj hudo boleha; drugi pa pravijo, da tudi zato, ker med   njim in  vojskovodjem   francozkim   ni   prave   edinosti,
—  22. dec. je angležki admiral in pomorski vojskovodja Dundas odsiopil od poveljstva, ker je čas njegove službe na sredozemskem in černem morji pretekel. — Angležki minister Russel se je 8. t. m. podal v Pariz, kjer je še le unidan Palmerston bil. — Cesar Napoleon je uoi-dan rekel: „naj se zgodi kar koli hoče, obertnijska razstava  mora   biti  letos v Parizu".    Po   tem takem so vse
v
govorice prazne, da ne bo razstave. — Na Spanjskem so bile unidan v Malagi in več druzih mestih spet neke prekucije, ktere pa so kmali zadušili.