Uhaja- — izvzernSi ponedeljek — vtak din zjutraj. — Uredništvo: nUca ST. rrančiika AsiSkepa štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured--ii?tviT. — Nefrtnkirsna pisma se ne sprejemajo, rokopM se ne vračajo. — ^Jatelj in odgovemi urednik Štefan Oodina — Ustnik tiskarna SdiaosL — risk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol lQlr l 32,— in cen let® L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
V Trstu, v patak K. deembra 1921
EDINOST
Posamezna številka 20 stotink letnik XLW
Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaju v širokosti ene kolone (72 m tt\ — Oblast tr^ovjev In obrtnilov nrn i t o t. osmrtnice, zalivale, pa>laai:e in vabili pa L i.—, o*li»i dciia.nl i zavodov mm po L 2. — Mali o^lisl pa 2J stat. besih, naj nanj p .i L 2. — 0#a«f naročnieta in rekla nadje se oo5iliif3 iz!diu5i> roravrt Edinosti, v Trstu, ulica ^u' Frančiška Asiške^a štev. 20, i. nadstropje. — fcieioa i:i! va in uprave 1101
DVAINDEVEDESET INTERPELACIJ
Naši poslanci so predložili vladi približno 92 interpelacij. S tem se je začela borba za otvoritev naših šol. Tri leta leži že pest rimske vlade na našem šolstvu, tri leta se že vrši protizakonito in nečloveško nasilje nad otročiči našega ljudstva. Dečki in deklice primorskih Jugoslovenov so potisnjeni v nevreden in sramoten položaj dece polrazvitih plemen. Odvzeta in prepovedana so jim sredstva izobrazbe, nad njimi je izrečena obsodba nepismenosti in nekulturnosti. Cele pokrajine naše dežele so že tri leta brez ljudskih šol in naš zanemarjeni mladi rod dorašča v popolni nevednosti. Vlada spreminja naše kraje v duševno puščavo. Studenci žive moči našega ljudstva vsihajo.
Razdejanje, ki so ga zvršili v našem kulturnem življenju, je nepopravljivo. Prihodnost neštetih dijakov je pokvarjena, posledice naše zavožene šolske politike bodo nosili s seboj celo življenje. Gospoda, ki ima na svoji vesti te mlade ljudi, je sejala nesrečo med naše najmlajše vrste z največjo brezbrižnostjo. Bila je pri tem zelo dobre volje. Ce smo se pritoževali, so bili gospodje polni razumevanja, bili so neskončno prijazni, vljudni, sladki, smehljajoči. Ko se človek spomni tistih medenih obrazov, ce-dečiii se od same ljubezni in miline, ga začne lomiti gnus V času, ko so naši nedolžni otroci tavali okoli brez šole in pouka, ko je narod bil v nesreči, so se gospodje veselo smejali. Bili so pa med njimi tudi taki- ki so predrzno trdili, da se Slovencem in Hrvatom sploh niso zaprle šole. [moli smo celo priliko trčiti na moža, ki te trdil, da je šele Italija odprla Slovencem v Gorici šole. Avstrija jih ni hotela.
Vsi brez izjeme, najvišji in najnižji, ob-Jastniki in zasebniki, uradniki inu politiki so se delali, kakor da bi pri nas šolsko vprašanje sploh ne obstajalo. Prišla je jesen, bližal se je pričetek šolskega leta, a nihče se niii zmenil ni za potrebe naših otrok. Tedaj pa so nastopili naši poslanci in vložili v parlamentu za vsako Šolo posebno interpelacijo. S svojim korakom niso niti
zdavnaj še izčrpali krivic, ki se nam godijo. Kajti neotvorjenih šol je skoro 150. Komaj so naši zastopniki spravili na dan šolsko vprašanje, je padel nanje celokupni italijanski nacionalizem. Zahteve našega ljudstvo po dostojnem prosvetnem življenju so proglasili za iredentizem, nesramnost, izzivanje, upornost... Naše poslance so pokrili s psovkami in jih označili za raz-dirače parlamenta. Hudo so zamerili poslancem, da niso vložili samo ene interpelacije za vse zaprte šole. Prav radi verujemo, da jim je stotina interpelacij sitna in neprijetna stvar. Za vlado bi bilo najlepše, da odgovori na eno edino splošno vprašanje s par splošnimi frazami in pokoplje tako v četrt uri vse šolsko vprašanje naše dežele. Tako pa mora iti vlada v podrobnosti, mora zagovarjati uničenje vsake posamezne šole, se mora pečati z našim šolstvom v njegovi nepotvorjeni celoti. Interpelacije, ki so jih poslanci vložili in jih še bodo, bodo uničile enkrat pi vselej vse laži o nedotaknjenih slovanskih šolah. Gospodu Salati je dana krasna prilika, da dokaže lažnivost vseh naših dosedanjih tožb. Le na dan, gospod Salataf Saj vendar že tri leta sijajno dokazujete, da so naše pritožbe brezpredmetne. Pred celo italijansko javnostjo lahko osramotite naše poslance. Vedite, da je naše šolstvo stopilo sedaj v središče parlamentarnih razprav. Lepšega pozorišča za osramotenje naših poslancev si ne morete misliti.
Toda mi že sedaj vemo, da bo Salata tih. Ostal bo v svojem zatišju in se ukvarjal z upanjem, da šolsko vprašanje kmalu zopet zgine iz razprave. Toda interpelacije naših poslancev bodo imele vsaj en gotov uspeh: slika naših krivičnih razmer se bo razgrnila pred političnim zastopstvom cele Italije, sramota, s katero so oblili ^naše ljudstvo, bo vidna in očitna pred celim svetom. Šole nam lahko tudi Še nadalje jemajo, toda grde krivice ne bodo več mogli zastirati in tajiti. Že v tem edinem dejstvu tiči moralna zmaga našega ljudstva.
Jugoslavija
Politični položaj. — Nove volitve?
BELGRAD, 15. Znano je, da je načelnik demokratov Ljuba Davidovič pisal Pašiču glede rešitve kabinetne krize, ni pa znana podrobna vsebina pisma. Domneva se, da se je izrekel Davidovič v pismu za ohranitev sedanje koalicijske vlade, da pa obenem vztraja pri zahtevi, da ostane ministrstvo za notranje posle v rokah demokratov. Pašič je Davidoviču odgovoril, a tudi odgovor je ostal tajen. V primeru, da bi radikalci pogajanaj še na dalje zavlčevali. prevlduje v demokratskih krogih ideja o sestavi vlade z ožjim progrmom, t. j. vlade, ki bi imela rešiti najnujnejše zakone ter izvesti nove volitve. V primeru pa, da se doseže med radikalci in demokrati sporazum, bo Davidovič bržkone vrnil mandat Iiralju in bo prevzel drugi mandat Pašić, da predioži kralju v podpis imenovanje nove, že sestavljene vlade.
Rusija
Nansen o položaju v pokrajinah, kjer razsaja lakot
ŽENEVA, 15. Mednarodni odbor za pomoč Rusiji je prejel od dr. Nansena sledečo brzojavko: Obiskal sem samarsko gu-bernijo. V tej guberniji je revščina mnogo večja, kot se je moglo pričakovati. V okraji! Buzuluk, kjer vršijo kvakerji pomožno delo, je 537.000 prebivalcev od 915,000 brez živil, V mesecu septembru, oktobru in novembru jih jc umrlo od lakote 30.405. Umrljivost pa raste zelo naglo in do spomladi bosta pomrli dve tretjini prebivalcev, ako ne pride pravočasno pomoč v zadostni meri. V mestu Buzuluku je vsako jutro nekoliko trupel mrtvih otrok in žensk. Ta trupla ostajajo na ulici po več dni, in na pokopališču je kup 80 trupel, ki so naložena eno vrhu drugih in niso pokopana. Večinoma so trupla otrok in so popolnoma naga, ker so se njihova oblačila porabila za tiste otroke, ki so še živi. Vprašal sem tiekega grobokopa, koliko trupel pripeljejo na dan na pokopališče. Odgovoril je, da ni mogoče povedati, ker jih vozijo na kupe. Nemogoče je prešteti uboge otroćiće, katerih je še samo kost in koža in ki komaj stojijo na nogah, uboge matere, ki prosijo s svojimi umirajočimi otroki v naročju, naj bi se jim dalo kaj hrane, moške, ki gledajo srepo predse in čakajo molče neusmiljeno 'tsodo. To je le en primer, ki je vzet iz ene-#a samega okraja, kjer je zraven tega po-ožaj boljši kakor v drugih okrajih samar-;ke gubernije. Enak položaj je z malimi iz-emami po vsej vzhodni Rusiji. Ameriška »rganizacija dela izvrstno, ravnotako tudi ngleški kvakerji. Švedci so začeli priha-ati, toda vsa ta pomoč je premajhna in bo e neznatno ublažila grozno bedo. Ljud-tvo se je vdalo v voljo božjo in čaka mirio pomoč. »Mi ne moremo verjeti« — pra-'ijo ti ljudje — da nam bratski evropski narodi ne bodo hoteli priti na pomoč«. — Treba je poslati žito za prehrano celih ^krajev. Ravno tako je treba poslati tudi seme za prihodnjo pomlad. Vsaka minuta čakanja povzroča smrt stotinam ljudi. — Evropska ljudstva in evropske vlade se morajo v zdramiti in morajc razumeti gro* zoto tega, kar se tukaj godi. V imenu člo-
večnosti se ne sme dovoliti, da bi takšno stanje trajalo dalje. Pozno je sicer, toda Je
je cas
Italija
Razprava o začasnem proračunu ▼ italijanski zbornici. — Had prepir med fafisti in socialisti. — Seja prekinjena
RIM, 15. Včeraj se je začela v zbornici razprava o začasnem proračunu. Pred to razpravo je podtajnik za notranje stvari ; Teso poročal o aretacijah, izvršenih v Bor-• golavezzaru vsled umora fašista Cattanea. Socialist Ramella je obžaloval, da se vlada ni bolj točno informirala o dogodku, ker v , tem slučaju bi morala vedeti, da je bil umorjeni fašist bržkone ustreljen po nesreči od fašistov samih, ki so izzivali in nemoteno strašili in preiskovali ljudstvo.
Teso je obljubil, da bo vlada nadaljevala preiskavo.
Zbornica je nato prešla k razpravi o začasnem proračunu.
Socialist Donati je proti temu, da bi se vladi dovoljevalo, da še nadalje rabi nezakoniti upravni sistem, s Čimer krši pravice zbornice. Poudarjal je, da je proti od-goditvi obračuna,' ker s tem bi se vlada hotela le izogniti kontroli parlamenta nad obračunom, kakor se je izognila kontroli nad proračunom. Zbornici, ki bi morala da-res začeti razpravo o proračunu za tekoče finančno leto, manjkajo vseld teh vladnih sistemov vsi podatki, potrebni za to razpravo.
Poročevalec D'Alessio se je strinjal z Donatijem, predlagal je pa, naj se ne odkloni vladna zahteva, temveč naj se ji da rok za predložitev obračuna.
Donati je predlagal, da bodi ta rok 31. t. m. Ker Alessio in De Nava nista sprejela tega predloga, se je o tem glasovalo. Donatijev predlog je bil odklonjen.
O zakonskem načrtu glede začasnega proračuna je govoril prvi fašist Acerbo, ki je med drugim zahteval, naj vlada gre na roko bivšim vojakom, s katerimi naj n. pr. nadomesti provizorične železniške uslužbence. Tekom govora fašistovskega poslanca je prišlo do hudega prerekanja med fašisti in socialisti. Prerekanje se je izpre-meniio s Časom v psovanje, tekom katerega je socialistični poslanec ugotovil, da nima rimski parlament prav nič parlamentarnega na sebi. Bila je celo velika nevarnost, da pride med fašisti in socialisti do dejanskih spopadov, toda predsednik je še pravočasno prekinil sejo in zapustil dvorano. Po zopetni otvoritvi zbornice se je incident poravnal.
Vlada bo dala razpustiti nekatere fašistovske naskočite oddelke?
RIM, 15. Vsi listi prinašajo na vidnem mestu vest o velevažnem in nepričakovanem sklepu Bonomijeve vlade. Bonomi je baje izdal ukaz, da se fašistovske in druge naskočne čete v Kremonski pokrajini in drugod, kjer grozi nevarnost krvavih spopadov med strankami, lahko razpuste.
Ta sklep se pripisuje direktnemu pritisku in grožnjam ministrov ljudske stranke na eni in socialistični grožnji s skrajnim obstrukcionizmom na drugi strani. Minister Mauri je baje predložil ministrskemu predsedniku pravi ultimatum za razpustitev fa-šistovskih naskočnih čet. Minister je zagro-
zil v nasprotnem slučaju z demisijo vseh ministrov in podtajnikov, ki pripadajo ljudski strankL
Toda tudi ta Bonomijev ukrep ni popoln, kakor ni bil popoln še nobeden, kar jih je izdal. Bonomi je prototip ministrskega predsednika, ki se dela junaka, a se v resnici boji svoje sence. Zadostovalo je, da so zakričali fašisti — in že se jim je klanjal do tal. Zamrmrali so «popolari» in socialisti — in ukazal je razpustitev fašistovskih naskočnih čet..., toda prepustil je izvršitev tega ukaza uvidevnosti krajevnih obla-stev, — ker fašisti in nacionalisti so nenadoma zopet zakričali... Tako je, ko je državna barka brez krmilarja in veslarjevl
Kako poročajo fašista o umoru predsednika kremoeskega deželnega zbora
RIM, 15. Fašistovski listi objavljajo poročilo majorja Taruzzija, stranknega tajnika, ki je ugotovil na licu mesta, da se je umor predsednika kremonskega deželnega zbora izvršil tako-le:
Skupina socialistov, med njimi predsednik Boldori, je začela bežati. Čim je zapazila tovorni avtomobil s fašisti. S tem je vzbudila sum med fašisti, ki so jih začeli zasledovati. Socialisti so potegnili revolverje. Fašisti so bili brez orožja. Eden med njimi je reagiral s palico. Boldori je dobil s palico samo dva udarca, ki sta po nesreči povzročila njegovo smrt po devetih urah. Fašist, ki je udaril Boldorija, je neki 16-letni dijak, ki je izjavil, da ni imel namena ga ubiti.
O pokojnem Boldoriju pravijo fašistovski listi, da je bil hud propagandist, ki je večkrat vodil napade na fašiste.
Francija
Incident med Francijo in Italijo rad!
opustošenja konsdata v Turinu poravnan
PARIZ, 15. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo poročilo, v katerem naznanja, da je incident, ki je bil nastal med Francijo in Italijo vsled opustošenja francoskega konsulata v Turinu, sedaj poravnan. Italijanska vlada je obvestila francosko vlado, da je ukrenila vse potrebno glede zadoščenja, škode, ki ga je zahtevala Francija. Policija je aretirala 9 oseb, ki so pri teh izgredih igrale vlogo kolovodij. Vse te osebe so bile izročene sodišču. Italijanska vlada bo poleg tega poravnala tudi vso škodo, ki jo je imel konsulat vsled omenjenih izgredov. Proti listu «Fiamma», ki je priobčil žaljiv članek proti Franciji, je bilo uvedeno sodno postopanje. Tako je bil ta obžalovanja vredni incident poravnan na prijateljski način med Italijo in Francijo — zaključuje nota — in spomin nanj ne bo nikakor mogel kaliti prijateljstva med obema državama.
Ansitja
Angleško - irska pogodba pred parlamentom. — Lloyd Georgev govor. — Stafišče poslancev Severne Irske
LONDON, IS Včeraj jc kralj Jurij V. otvoril kratko zasedanje angleškega parlamenta, ki je bil sklican radi ratifikacije pogodbe med Anglijo in Irsko. Kralj, katerega je spremljala tudi kraljica, je imel otvoritveni govor. Po govoru je burno pozdravljen od vseh poslancev zapustil dvorano in se je odpeljal zopet v dvor. Po kraljevem odhodu je dobil takoj besedo ministrski predsednik Lloyd George. Angleško-irska pogodba — je rekel Lloyd George —• je bila sprejeta z velikim veseljem na Angleškem, po dominionih in po vseh zavezniških državah. Ministrski predsedniki vseh zavezniških držav so poslali ob priliki sklenitve te pogodbe angleški vladi tople čestitke. Nato je Lloyd George veli-čal delo angleških kakor tudi irskih odposlancev pri pogajanjih. Glavna črta pogodbe je v tem, da dobi Irska ustavo angleškega dominiona in da postane svobodna držva v okviru britanskega cesarstva. Nevarno bi bilo, ko bi hoteli točno določiti oblast dominionov. Razmerje med pravicami krone in pravicami dominionov ni še bilo nikdar določeno s posebno postavo. Vse kar Vam lahko povem, je to, da smo Irski ponudili isto dominionsko ustavo, kakršno uživajo Kanada, Avstralija, Nova Zelandi-ja in Južna Afrika. Dejstvo, da se Irski ponuja ista ustava kot drugim dominionom, je zanjo zadostno jamstvo, zakaj ko bi hoteli kršiti pravice Irske, bi tudi drugi dominioni smatrali, da je njihova svoboda ogrožena. Finance, uprava in zakonodaja Irske bodo popolnoma v rokah irskega ljudstva, le glede armade in mornarice so bile potrebne nekatere omejitve, ker je Irska zelo blizu Anglije. Po vojni so dobili dominioni pravico nadzorovati angleško zunanjo politko. Irska bo imela pravice in obenem tudi odgovornost kakor vsi drugi deli cesarstva. Ob času pogajanj smo ponovno zadeli na ogromne težkoče. Mislimo, da so sedaj za stalno premagane.
Po Lloyd Georgevem govoru so sledile izjave, posameznih strank. Delavska in liberalna stranka^ sta izjavili, da bosta glasovali za odobritev pogodbe. Poslanci iz Severne Irske, ki so obenem poslanci domačega parlamenta v Belfastu in angleške dolnje zbornice v Londonu, so predložili resolucijo, v kateri protestirajo proti pogodbi in naglašajo, da je vlada zanemarila interese Severne Irske. Vladi je zagotovljena velika večina za ratifikacijo pogodbe.
Otvoritev irskega parlamenta DUBLIN, 15. Irski parlament «Dail Eire-ann» je bil otvorjen včeraj predpoldne. De Valera je imel gvor, v katerem je pozival parlament, naj odloči o usodi angleško - irske pogodbe ne glede na nesoglasje, ki se je pojavilo v vladi.
Prizor iz tragedije brezposelnosti na Angleškem. — Delavci zapeli pri službi božji pesem «Rdeča zastava >
MANCHESTER, 15. ^ Tukajšnji in drugi angleški listi so se te dni obširno bavili s komunistično demonstracijo, ki jo je priredila gruča brezposelnih delavcev v cerkvi vseh svetnikov v Manchestru. Službu božja s pridigo je bila napovedana izključno za brezposelne delavce in delavke. Okoli 400 moških in nekoliko žensk se je bilo zbralo v cerkvi. Manchesterski škof dr. Wil!iam Tcmple je bil naznanil, da bo prišel k tej službi božji in da bo imel pridigo. Brezposelni delavci so škofa v začetku pazljivo poslušali. Ko pa je dr. Tem-ple rekel med drugim, da je človeštvo, od Kristusa do danes ogromno napredovalo, kajti danes da nimamo več suženjstva, kakor je bilo v prejšnjih časih, tedaj so začeli delavci delati medklice. Eden je zakričal: «Ni res, imamo še hujše suženjstvo.» Po pridigi je imelo slediti predpisano cerkveno petje, toda zbrani verniki so zahtevali, naj škof prej odgovori na njihova vprašanja, (kar je pri angleških pridigah dovoljeno) in neki delavec je naznanil, da je iz vsakega okraja pripravljeno po eno vprašanje. Župnik je pristal na to zahtevo in tedaj je neki delavec vprašal škofa: « Kako mislite, da smo na boljšem kakor sužnji v starem času. Sužnjem je bilo vsaj zagotovljeno delo, dočim nam ni. Kaj bi bilo z nami v onih starih časih7» Škof dr. Temple je odgovoril: «Vaša usoda bi bila odvisna od tega, kdo bi bil vaš gospodar. V Atenah bi vas pomorili iz gospodarskih razlogov. > Nekemu drugemu je škof odgovroil, da se bo družba izpremenila, a zlo da bo ostalo. Tedaj se je nekdo oglasil: «Moremo li iz-premeniti družbo brez nasilja?» Dr. Tcmple: «To je odvisno od tega, kaj si mislite pod besedo «nasilje». Več glasov: «Umor! > Dr. Temple: ^Nasilje je na mestu le tedaj, ako se vrši ustavnim potom.» Razprava, ki je po angleških pridigah navadna, je bila a tem končana, nakar je župnik naznanil, da se bo pela običajna cerkvena pesem. Te« daj se je oglasilo več njih, ki so kričali: «Nočemo te pesmi, rajši bomo peli « Rdečo zastavo«. Nekateri so prijeli cerkveno pesem, drugi «Rdečo zastavo».
(V verskem pogledu so angleški brezposelni delavci razdeljeni v več zvez {kongregaciji in za njih se prirejajo posebne službe božje in pridige. Kakor kaže ta dogodek, imajo duhovniki, katerim je poverjeno dušno pastirstvo med temi reveži, precej težko in kočljivo nalogo, ker so izloženi vsakovrstnim izpadom, ki jih vršijo delavci iz obupa radi svojega bednega položaja. Ur.)
Potovanje angleškega prestolonaslednika po Indiji. — Popoln bojkot v Allahabadu
LONDON, 15. Bojkot, ki so ga organizirali v Indiji ob priliki obiska angleškega prestolonaslednika v Indiji domači indijski nacionalisti in pristaši indijske neodvisnosti, je v nekaterih mestih skoraj popolnoma ponesrečil. Tako pred vsem v Lucknowu, kjer je bil pod pritiskom indijske vlade prirejen princu sijajen sprejem. Tem večje in občutljivejše je bilo razočaranje, ki sta ga prestolonaslednik in vla-:da doživela v ponedeljek v Allahabadu. Kakor po drugih mestih, tako so nacionalistične organizacije proglasile tudi v Allahabadu ta dan «hartel», t. j. dan ljudskega žalovanja, kar pomeni da imajo prebivalci popolnoma opustiti vsakdanja opravila in se ne pokazati na ulico. V Allahabadu se je ta protiangleška demonstracija popolnoma obnesla. Po hišah so sicer visele zastave, toda mesto, Id šteje okoli 200.000 prebivalcev, je bilo popolnoma prazno in kakor izumrlo. Prestolonaslednik se je peljal skozi ulice, na katerih je vladala grobna tišina, kajti vse je bilo zaprto in vse je počivalo. Prestolonaslednik je obiskal allah-abadsko vseučilišče, kjer so ga sprejele uradne osebe hi morda kakih 200 študentov, večinoma Evropejcev. Na nekem drii-gem mestu je prestolonaslednika pozdravila še gruča šolskih otrok in to je bil ves sprejem s strani domačinov. Po uradnem sprejemu, ki se je izvršil v prisostvu samih uradnih oseb v gubernatorski palači, se je prestolonaslednik odpeljal iz Allahabada v Benares.
V zračnem taksametru od Londona do Carigrada in nazaj
LONDON, 14. Preteklo soboto je odletel iz Folkstone-a na Angleškem zračni taksa-meter, katerega vožnja je prirejena v Čisto trgovske svrhe. Ta zračna «kočija» se je spustila na tla v Parizu, kjer je sprejela še dva potnika. Po prvotnem načrtu bi imel ta zrakoplov napraviti sledečo pot: Iz Pariza črez Španijo v Maroko s postajami v Bordeax-u, Madridu, Sevilji, Lara-che-u in Magadorju. Iz Magadorja bo šla pot črez Alžerijo in Tunis na Sicilijo s postajami v Kataniji in Brindisi-ju. Iz Brindi-sija bo o kočija» letela v Atene in Carigrad. Povratek se bo izvršil nad Srednjo Evropo s postajami v Bukareštu, Belgradu, Budimpešti, na Dunaju, v Munchenu, Frankfurtu in Parizu. Daljina poti, ki jo napravi zrakoplov, bo znašala 8000 - 10.000 milj.
To bo najdaljša zračna vc.nja, ki se je do-sedaj priredila v čisto trgovske namene,
Avstrija
Avstrija se ni udeležila plebiscita v Šcpro-nju. — Hudi napadi avstrijksega časopisja na Italijo
DUNAJ, 15. Včeraj se je zaključilo"ljud-sko glasovanje v Sopronju, ki je izpadlo v prid Madžarski, ker se ga nemško prebivalstvo ni udeležilo. Poslaniška konferenca je namreč sprejela predlog avstrijske vlade, da naj se ljudsko glasovanje odloži do 18. t. m. in je o tem obvestila komisijo medzavezniških generalov v Sopronju, kateri predseduje italijanski general Ferrario. General Ferrario pa je — kakor javljajo vsi avstrijski listi — odredil, brez ozira na ta sklep poslaniške konference, da se ljudsko glasovanje začne lakoj.
Vsled tega je avstrijska vlada sklenila, da se tega ljudskega glasovanja ne bo udeležila. kakor tudi ne priznala njegovih izidov. Korespondenčni urad je izdal o tem uradno poročilo, ki ugotavlja, da se ljudsko glasovanje ne vrši po določbah bene-čanskega dogovora in da je vsled tega zvezna vlada sporazumno z vsemi političnimi strankami narodne skupščine sklenila, da se takega ljudskega glasovanja ne udeleži, da odpokliče svoje poverjenike in da ne bo priznala izida glasovanja. Avstrijska vlada ima v rokah dokaz, da niso dovršene formalne ne dejanske priprave za glasovanje, ki jih določa benečanski dogovor.
Vlada je poslala poslaniški konferenci brzojaven protest proti sklepu komisije generalov, da se ljudsko glasovanje ne odloži.
«Tagblatt» pravi, da so bili ententni krogi zelo presenečeni zaradi sklepa generala Ferraria. Na italijanskem poslaništvu pravijo, da ne vedo, čemu se general Ferrario ni držal navodil poslaniške konference.
Vsi listi so polni ogorčenih člankov proti ententi, in še posebej proti Italiji
«Italijanski imperializem — piše «Arbei-ter Zeitung» — pripravlja novo vojno. Jugoslavija je sovražnik, proti kateremu se pripravlja; vojni cilj je podjarmljenje srbskih, hrvatskish in albanskih krajev na vzhodni jadranski obali Madžarska, ki hrepeni po tem, da bi zopet dobila Banat, Bačko, Hrvatsko, je njegov naravni zaveznik. Zato ščiti markiz Della Torretta krvavo vladavino belega terorja, zato je Italija sklenila pogodbo, da daruje Madžarski Šopronj kot zalog italijanskega prijateljstva.»
List govori nato o benečanskem dogovoru in ugotavlja, da je italijanski minister vnanjih stvari porabil ta način rešitve bur-genlandskega vprašanja, «da naredi iz ljudskega glasovanja smešno komedijo, ki bo pretveza za dar, s katerim si namerava Italija kupiti madžarska bodala proti enotnosti in samostojnosti jugoslovcnskega naroda.*
List opisuje nato postopanje ententnih komisij in pravi, da so edino le Angleži ohranili še nekoliko časti. Avstrijska vlada je zahtevala, da naj se vrši ljudsko glasovanje še-le teden dni po odhodu madžarskih terorističnih čet in poslaniška konferenca je to zahtevo sprejela. Toda šopronj-ska ententna komisija pod predsedništvorc italijanskega generala Ferraria je določila, da naj se vrši ljudsko glasovanje takoj, to je dva dni po odhodu madžarske vojske. ^Avstrijska vlada — nadaljuje list — ima torej popolnoma prav, da vrže sleparjem karte na mizo. Imperializem jc povsod enak. Markiz Della Torretta jemlje danes burgenlandsko pravico do samoodločbe približno tako, kakor sta jemala malo prej nego pred tremi leti Czcrnin in Kiihlmann poljsko in ukrajinsko pravico do samoodločbe. Ker italijanski imperializem vodi proti enotnosti in samostojnosti jugoslo-venskega naroda isto vojno, kakor sta jo Radetzky in Aibrecht Habsburg kot staroavstrijska krvnika vodila proti enotnosti in samostojnosti italijanskega naroda, kakor sta jo vodila v pogubo Avstrije Aercnthal in Berchtold proti enotnosti in samostojnosti jugoslovenskega naroda, zato je temu italijanskemu imperializmu Bur-gcnland samo stotinka, ki jo rabi v svoji igri.*
«\Viener Tagblatt- piše: «Še enkrat je vojaški čevelj uničil delo diplomatov. Še včeraj je italijanski poslanik v Budimpešti Castagnetto sporočil madžarskemu ministru vnanjih stvari, da želi poslaniška konfe-rcnca odgoditev plebiscita. Eno uro pozneje je mogel grof Banffy sporočiti Castagnet-tu, da general Ferrario ne upošteva želja diplomatov. Toda gospod general se moti, ker Avstrija mu ne bo šla na limanice in bo zahtevala svojo pravico.»
List ugotavlja, da je dal general Ferrario zaključiti pregledovanje volilnih list, preden so bile predložene reklamacije in da je tudi prekršil določbe benečanikega dogovora.
V podobnem tonu pišejo «Neue Freie Presse» in drugi avstrijski listi, ki zanikajo po vsem, kar se je godilo, benečanskemu dogovoru vsako veljavo.
DOSLEJ ZNANI IZID UGODEN ZA OGRSKO
DUNAJ, 15. Listi poročajo, da je prt plebiscitu v Sopronju od 18 tisoč vpisanih votilcev glasovalo 13 tisoč. Izid U se moral držati tajen do konca glasovanj« v ostalem ozemlju, Id je določeno za 16. t. ol, toda
Sira« IL
»EDINOST«
V Trst«, dme 16. fectabva 192!.
po aelu privatni brzojavki, doSti liste <Neues Wiener Tagblatt* iz Bodinpette, je bilo oddanih za Ogrsko 19.438 glasov, za Avstrijo pa 3000 glasov.
PROTEST AVSTRIJSKE VLADE V RIMU
RIM, 15. Avstrijski poslanik je vložil v ministrstva vnanjih stvari protest avstrijske vlade radi ne rednosti, lci so se dogajale o priliki plebiscita v Šopronju.
Amerika
Washingtonska konferenca, — Amerikanci pravijo, da jim mora Evropa plačati
WASHINGTON, 14. Washington Post« pravi, da bo vprašanje skrčenja mornaric poverjeno komisiji 15 članov. Ta komisija bo izdelala tudi predlog o razmerju, ki naj velja za francosko in italijansko mornarico, dalje predlog o skrčenju števila podmornic, oziroma o njih popolni odpravi, kakor bi želela Anglija. Dosegel se jc sporazum med Ameriko in Japonsko glede otoka Yapa. Zedinjene države bodo imele na tem otoku enake pravice kakor Japonci. Enaka določba bo veljala tudi glede drugih otokov, nad katerimi je Japonska dobila mandat in ki se nahajajo severno od ravnika (ekvatorja). List pravi dalje, da jc Japonska sprejela razmerje 60 toda vztraja pri zahtevi, da se njena najnovejša križarka «Mutsu» ne sme uničiti.
NEW Y0RK, 14. Ameriški listi izražajo svoje zadoščenje nad tem, da se je dosegel sporazum glede ctoka Yapa. Upajo, da se bo glede vseh vprašanj, ki se tičejo Tihega oceana, doseglo popolno soglasje.
ce našega naroda, naših, po stoletni rabi posvečenih krajevnih imen in resničnega narodnega značaja naše zemlje. Nismo pa in ne bomo iredentisti v Suvićevem zlobnem zmislu. Spoštujte vse naie svetinje, priznajte nam samosvoje narodno življenje, pa boste imeli mir.
Ljudsko štetje pred senatom. Pred včerajšnjim se je vršila v italijanskem senatu razprava o ljudskem štetju v novih pokrajinah. Podtajnik za notranje stvari Bevione je pojasnil senatorju Ferrarisu, zakaj je bil kr. odlok 12. novembra 1921. z navodili za ljudsko tje v nevih pokrajinah objavljen v -Ga^zfetta ufficiale* še-le 8. decembra 1921., to je sedem dni potem, ko se je ljudsko štetje že začelo. Podtajnik Bevione je dejal, da sc pripravlja pogodba z neko tiskarno, ki bo opremljena bolj modernimi sredstvi in bo torej bolj hitro tiskala razne odloke. Sicer pa — je pripomnil Bevione — se ljudsko štetje vendar redno nadaljuje, kakor v drugih pokrajinah. — S tem se je razprava o tem vprašanju zaključila. Preneumno bi bilo, če bi na dolgo ko-
mora
čisto in kar ae gre samo skozi želodec, zmagati prej ali slej.
Kot otvoritveno predstavo je vprizonl <*kro-žek» «CiganeZačel je torej z veseloigm — edino dobro, ki jo imamo. S Cigani sc kaže že krožkov program: podajati ljudstvu naša dobra dela postopno: od lažjega k težjemu.
Igra je bila dobro naštudirana in spretno režirana. V krožku sodelujejo diletanti, ki kazein J*—Jefci talent. V Ciganih je najbolj stopal redje Modest Sancin v vlogi sodnega Ali samo zaradi hvaležne vloge ali za-svojega igralskega talenta, to se bo kmalu izkazalo pri prihodnjih predstavah.	R.
Ob tretji obletnici Cankarjeve nrti priredita pripravljalni odbor Društva kulturnih delavcev^ in < Dram. krožek« v veliki dvorani cGospodarskega društva^ v Skednju dne 17. m 18. decembra t. h
Književnost In umetnost
MILAN SKRBINSEK.
Odkar sta umrla Verovšek in Borštnik, je najbolj znana osebnost na našem dramatičnem —	t	Cankarjeva dneva, —[polju Milan Skrbinšek. Že z mladega je vzljubil
iahko j Prvi dan v soboto (17. t. m.) ob 19 m pol «Re- oder. Z maturo na .realki se je vpisal na dra
:/> ciUciffiki in	«er»r». SnnrpH tptfn ve- m-f oni« «« n,---:.. i -__l m .j. .
ga je brezdvomno elegantno oblečen gospod, hi pa je doslej še neznan.
Odaotaoet, ki slane i 1.100 lir. Gospa Avgusta Reiss, stanujoča v ulici Ginna&tica št. 21 je pustila pred snočnjim proti večeru za hip svoje stanovanje brez nadzorstva. To ugodno priliko so uporabili neznani tatovi in odprli s ponarejenimi ključi stanovanje, iz katerega so pobrali, 1100 lir v denarju in hranilnično knjigo za 10.000 lir. Policija je ukrenila potrebne korake, da ne bodo mogli tatovi dvigniti iz hranilnice rečeno svoto.
POPOLNOMA nov voziček, močan, na 4 peresih, pripraven za mesarje ali družino, ima na prodaj Alojzij Vagheka, vrvar v Postojni.
2292
ŽIVINOREJCI! Naznanjam, da sem odprl na novo skladišče v ulici Udine 10. Prejel sem 60 q testenin, katero prodajal po L 1"30 in fižol po 70 centczimov.	2291
mentirali te res ne preveč dovtipne izjave _
italijanskega državnika. Ugotavljamo le, da je | ki nabila še nikjer igrana (rokopis!), žalostno, da italijanski senat dovoljuje, da ga podtajnik Bevione vleče tako neusmiljeno za nos {... tiskarna je kriva, da se razglasujejo zakoni po dnevu, ko stopijo v veljavo!!). Obžalujemo tudi, da se podtajn-ik Bevione upa podajati javno, pred senatom, izjave, kakor je
citacijski in glasbeni rečer». Spored tega ve čera: Predavanje o I. Cankarju — predava učitelj K. Širok; ldavir — igra trž. pianist Srečko Kumar Chopinovo < Mrtvaško koračnico*, Ljubezen. etudo» istega skladatelja, Kogojevo Fugo , največjo slovensko klavirsko skladbo,
< Largo*
in «Andantc poco piti mosso® istega virtuoza; samospeva — poje koncertna pevka Kogojev ^Stopil sem na tihe njive ...» (S. Sardenkovo besediio!) in Kogojev <Da sem jaz Jezus» (Go-larjevo besedilo). Zadnji dve pesmi sc nista še nikjer peli; pevski zbor cUčit. Zveze® zapoje
ona o «rednem nadaljevanju ljudskega štetja^ narodne ' Gozdič je že zelen*, šesteroglasen v naši pokrajini, ko se vendar vrše pri tem meš. ;:bor (harm. učitelj Iv. Grbec) in Forster-redu stvari, ki bijejo v obraz vsaki pravici, ko je v -Z glasnim šumom s kora» (Jenkovo bese-se naše ljudstvo z grožnjami in varanjem sili, dilo) — osmcroglasen meš. zbor^ recitacije da izda svojo narodnost. ... No morda je to
res redno nadaljevanje ljudskega šletja!=
Vojna odškodnina. Kakor je bila že opetovano javnost opozorjena, zapade z 31.1
pro- ]
• New York Herald, je objavil članek, v ka- j dccembrom 1921.. rok za predložitev tereni pravi, da sc Zedinjene države ne bo- | sen1 za voIno odškodnino, do udeležile napovedane gospodarske konference v nobeni obliki. Listi trdijo, da res. da bi Evropa ne mogla plačati. Evropa ie v stanu plačati in vsled tega mora tudi misliti, kako bo plačala svoje dolgove, ki jih ima pri Ameriki.
Oster mraz v Srednji Evropi
Z URIC H, 15. Včeraj se je naglo znižala temperatura po celi Srednji Evropi. Na Dunaju kaže toplomer 12 stopinj pod ničlo, v Krakovu 16, v Lvovu 26, v Baltiških državah celo 30. Visla in Odra sta deloma zmrznjeni.
Tudi v belunski okolici (Italija) se občuti oster mraz. Včeraj zjutraj je b;lo v ZoMu osem stopinj pod ničlo.
Cankarjevih del Recitira Milan Skrbinšek ravnatelj mariborskega gledališča in sicer: Cikel pesmi «Heiena=> (iz Erotike), ^Pesem® [iz Zgod doL šentf.}, predzadnji m zadnji odstavek iz ^Hlapca Jerneja, «Tuje živ!ejnje» (iz M življenja) in zadnji odstavek iz «Grešnika Lenarta^. — Drugi dan, v nedeljo (18. t. m.) ob
Dnevne vesti
Naš <'iredentizemIme tržaškega poslanca Suvića nas opravičuje k domnevi, da je mož slovanskega pokoljenja. Kljub temu ali pa morda ravno zato je občutil potrebo, da je v seji rimske zbornice dne 13. t. m. naglašal svojo italijansko - nacionalistično prctii anost. AH storil je to na skrajno odiozen način. Brez vsake podlage in ne da bi navedel k^ke konkretne podatke ali dokaze, je obdolžil naše poslance in vse naše ljudstvo — iredentizma
poškodovanih zemljišč. Vsem je znano, da je tržaška zemljiška knjiga zelo pomanjkljiva in v neredu ter da pri mnogih zemljiščih vknjižba ne odgovarja več dejanskemu stanju. V mnogih slučajih je treba šele potom zamudne pravde doseči vknjižbo na ime lasinika.
A to ni vse! Vsled vojne in pomanjkanja
sodnikov so razne zapušč:—---------
tudi po osebah, umrlih e le nerešene, dedičem ni sojena in ae morejo torej še doseči vknjiz-
ska Zadruga, registrova&a Zadruga z omejeno
he lastninske pravice na podedovana zem- zavezo (Consorzio agricolo, consorzio regi-Ijišča. Ti ne bodo moj»li svojim prošnjam za	garanziaJimitata); § 2. namen zadruge
voino od&StnHfiitm .JL««;	ie olajšat, razpečavanje pridelkov zadruzm-
mat. šolo na Dunaju, kjer je bil eden najboljših učencev. Od tam se je vrnil z nafjoljžimi priznanji v Ljubljano in od takrat je redno nastopal na naših odrih. Skrbinšek ni pokazal samo svoje izredne igralske zmožnosti, pokazal je tudi svojo izredno podjetnost in v umetniškem stremljenju hrepenenje po novem izražanju.
Že kot mladenič je osnoval v Ljubljani dramatično šolo, ki je dala nekaj dobrih igralcev, med temi tudi Šesta, sedanjega režiserja ljubljanskega gledališča. Že takrat se je pečal tudi z režijo in se je povspel kasneje do najboljšega slovenskega režiserja. Skrbinšek je literarno zelo naobražen. Ni samo prevedel mnogo krepkih dramatičnih del iz hrvaščine, francoščino in nemščine, napisal jc tudi mnogo temeljitih člankov o drami in režiji, izdal je knjigo »DiVtantski oder», ustanovil jc dramatično revijo < Dramom v Maribor in zadnji čas je dramatiziral Cancarjevcga «Hlapca Jerneja^, ki se bo igral prvič 11. januarja v Mariboru.
nas bemo imeli priliko videti Skrbinška na Cankarjevih večerih v Skednju kot recitatorja in igralca. Skrbinška kot igralca tr-žačani še nismo pozabili. Kdo se ne spominja njegovih silnih kreacij v Strahovih^ v Oče-tua v «Zemlji» in v «Vragu». — Cankarja ima Skrbinšek zelo rad; ena vloga mu leži posebno na srcu. To je vloga Kantorja, kralja na Betaj-novi — in v tej vlogi se nam predstavi v nedeljo.
PRAKTIKANT za zobozdravni§ki išče. Naslov pri upravništvu.
atelje se
2293
SLUŽKINJO, priletno, sprejmeta zakonca. Giacinto Gailina 2, vratar, od 3—4. 2294
NOVE POSTELJE za L 95.-, vzmeti L 60.—.
žimnice iz volne L 145.—, iz morske trave L 50.—, nočne omarice, umivalniki, chifio-nier, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fcnderia 3.	2295
SLJZBE kakršnesibodi iščem v mestu ali na deželi. Vešč sem več jezikov v govoru in pisavi. Naslov pri upravništvu.	2296
MIZARSKA DELAVNICA, s šestimi mizarskimi stroji na vodno silo, se vsled bolezni takoj proda. Ista se nahaja poleg državne ceste pod Selom v občini Volče. Več se po-izve pri lastniku Andreju Dugar v Ročinju štev. 107.	2268
POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnice, pisarne, amerikansko pohištvo za urade, železne postelje po zmernih cenah v skladišči! via Udine 25-	2272
IZREDNA PRILIKA. Stolice, mize, popolne bele kuhinje, blazine, železne štedilnike itd. prodani. Vila Feranda, Opatija.	2280
BVA šivalna stroja ' Sin£er» za čevljarje preprodam. Skopo 57, — Du to vi je.	2285
3 LIRE PLAČAM ZA UMETEN ZOB, ter ku-
pujem rabljeno zobovje pa visokih cenah. Via Mazzini 47, II. od 13—18.	2256
IZKUŠENA babica sprejema noseče na Chiozza 50, pritličje.
dom.
2247
Jelica Ćok (lužarica), Kumarejva (Hana), Dol gan (Bernot), M. Sancin (Krneč) in drugi. Režijo vodi Karel Široka — Cene: Prvi prostor z vstopnino 8 L; drugi prostor z vstopnino 6 Lr stojišče 3 L. — Čisti dobiček je za Cankarjev spomenik!	, _ „
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga Oreforctcev večer v Kanalu. 1 unajšnja čital-v Trstu (registrovana zadruga z omejeno za- jtfca je priredila 11. t. m. Gregorčičevo slavje, vezo). Glasom pod Firm. 3102/21 Cons. VI lOZ'Slišali smo životopis pesnika, tri deklamacije krali Trgov, in pomorskega sodišča se vpišejo in domači pevski zbor je zapel «Soči^,
Am
esti z Goriškega
ABSOLVENT ljubljanske državne trgovske šole išče mesta pri kakem dnarnem zavodu, industrijskem ali špedicijskcm podjetju ali pa v kaki večji trgovini. Cenjene pomidbe pod «Absolvent» na upravništvo -lEdinosti:.
2251
«Za-
takšno slavje nekoliko pretesna. Ob tej priliki se je nabralo za revne učence kanalske ljudske šole čez 300 lir.
POPOLNA, moderna spalna soba, kuhinja in divan se prodajo. Vrdela Farneto št. 1210, pritličje.	2274
in arebrce "Urone plačam vet kol drug? Albert Pevb, t;r«r, Mazzini 46 bli£.;iu drvenega trga),	44
predniki.
Zato je treba, da se za take slučaje doseže vsaj primeren odlog za priloži te v zemljeknjižnega izvlečka, ali pa da prizadeti izposlujejo dopustitev, da svoje pravice do p' -rodovanih zemljišč dokažejo na drug naoin.
Dobro bi bilo, da bi naši gg. poslanci intervenirali pri vladi, da se ta stvar primerno uredi Tudi sodna ofclastva naj v takih
Edino, kar jc povedal v podkrepitev svoje j slučajih pospešijo svoje delo, da obvarujejo obdolžitve, je bilo dejstvo, da označujejo: količnike nepopravljive škode.
naši poslanci v svojih interpelacijah razne kraje na tem ozemlju z neitalijanskimi imeni, ki jih naše ljudstvo rabi od pradav-nine. Naglašal je, da je tolmač ogorčenja prebivalstva, ki sovraži tako ^iredentisti-čno propagando-.*. — Če že trdi g. poslanec Suvič, da je italijansko prebivalstvo ogorčeno, ker rabimo mi za razne kraje na tem jezikovno mešanem ozemljit slovanska imena, koliko bolj mora- biti ogorčeno naše ljudstvo radi tega, da se krajem na njegovem čisto in zdržema slovenskem ozemlju dajajo sedaj italijanska, nasilno zveri-žena imena! Mari meni poslanec Suvič, da se naše ljudstvo raduje, da je Komen dobil ime Comeno, Sežana Cesiano, Postojna Postuinia, Repentabor Monrupino, Boljunc Eagnoli itd. itd.? A pri tem moramo opozoriti, da rabimo mi slovenska krajevna imena zalo, ker jili ljudstvo rabi — kakor že rečeno — že od pradavnine, dočim so bile tiste italijanske krajevne označbe skovane v najnovejšem času z neuialjivim namenom, da bi se narodni značaj naših tal pred vnanjimt svetem — potvoril. To, dragi gospodje, to je: upor proti pomirjenju duhov med obema plemenoma na tem ozemlju! Sicer pa vedi g. poslanec Suvič
< Z vlakca t Jugoslavijo*. Zdi se,
nekaterim strankam res posrečilo
da se je prepričati
gospede uradnike ljudskega štetja, da so jim glavnih kladišč napisali slovenski občevalni jezik. Ali to oa ni * PoDoldne ob
sednika, njegovega namestnika in 23 odbornikov. — Kraljevo Trgovsko in Pomorsko sodišče, oddelek III. — Trst, 16. novembra 1921.
Mladinske dru^lvc <Prosvcta» vabi vse člane In člcnice, da sc z gotovostjo udeleže rednega sestanka, ki se bo vršil danes 16. t. m. ob 20. v starih prosterih.
Začetni pevski zbor «UčiL zveze» bo imel danes točno ob 17. uri zadnio pevsko vajo za ^■Cankarjev večera. Naj ne manjka nihče!
Stavba razkladsčev. Ker je poverilo društvo Cosulich delo zadrugi <Tergeste», ki pripada italijanski delavski zbornici, jc proglasil kon-sorcij razkladačev in nakladačev stavko. Včeraj zjutraj se ni podal nihče na delo. V znak solidarnosti so vstopili v stavko tudi delavci
jezik. AH to pa m zopet drugmi uradnikom in uradničkom prav in zatorej kličejo naše stranke prav pridno v urade in celd na magistrat in jih tam na razne načine pregovarjajo, naj bi sc vendar odločile za italijanski občevalni jezik. Prigovarjajo jim: "Saj sedaj živite v svobodni Italiji, v čisto laškem Trstu, jeste pristni laški kruh, dihaste južni zrak, (kljubu mrzli burji) čujete samo laško govorico gledate sinje jadransko morje in tako dalje. Ker pa so stranke videti vendar tako trmoglave, da nočejo in nočejo popuščati vsem lepim prošnjam in milim vabam se po-služijo gospodje še kake nedolžne grožnje: Dobro, če nočete drugače, pa Vas pošljemo s posebnim vlakom prav kmalu v Jugoslavijo« kamor spadate. Morda to niso tako lahko izvr-Ijive grožnje, koga pa vendarle oplašijo. Dobro jim je odgovoril neki našinec: «Kaj svoje lastne državljane mislite izganjati? Ali nič ne mislite na to, kako bo svet o Vas sodil?»
Dramatični krožek r Skednju. Vsa naša kulturna zgodovina naš uči, da smo iz takega padu, ki postane koristen in sočnat šele pod vijakom. Medtem ko so se v mnogih drugih krajih zaplankali za gotove domače duri pričakujoč beljših časov, je vzela v Skednju mladine kulturne vajeti v roke in se združila v društvih, ki
in naj vedo vsi drugi, da "kljub vsem takim	V'n **	kuIt?ra \ »*°brazba.
denuncijacijam ostanemo mi iredentisti	l ^t ^	P.retveza & «dshro..
. i ^ _ ' . j *T. . \ "^oeniisn,	tQ Je geslo mladih Škedenjcev, pa če ie to gosp.
ako pomeni iredentizem borbo za pravi-	inž. Gustinčiču pri Delu« všeč ali ne. ifir J£
Vesti iz Istre
* Okrajna kmetijska zadruga v Dolini bo
imela 26. decembra t. I. v prostori:^ nove šele v Dolini redni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda so na dnevnem redu tudi spremembe pravil in brezplačno sreČkanje za razne kmetijske potrebščine in kmetijsko orodje. Člani, kateri niso poravnali svojih obveznosti, &e bodo imeli pravice do srečkanja.
POZOR! Srebrne krone in zJuto ^o najvtijih cenah plačuje edini gronst Belleli Vita, Via Madonnina 10. J.	38
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
Popoldne ob 3. uri se je vršila v zvezi industrijalcev seja med odposlanci delavstva in podjetniki.
Iz triaškega iivlienla
Aretirana razpečevale* ponarejenih 160 Krtkih bankovcev. Včeraj sta bila aretirana dva razpečevalca ponarejenih 100 Krških bankovcev. Prvi, 20 letni Aleksander Franch, stanujoč v ulici del Bosco Št 10 (pri temu se je našlo 8 ponarejenih stolirskih bankovcev) je hotel oddati penarejeni bankovec v neki gostilni v ulici Sccrzeria, a druga, 24 letna Marija Del Tin z Reke je hotela oddati ponarejen bankovec v neki trgovini v ulici S. Giovanni (pri tej so našli policijski agentje tri ponarejene 100 lirske bankovce).
Dva roparja pobegnila Iz puljftkega zapora. Kakor znano, sta bila aretirana pred par dnevi v gostilni «Al Battiramcs v starem mestu dva roparja, in sicer 20 letni Anton Calbrich in 21 letni Ivan Collarich. Oba roparja sta bila odpeljana v Pulo, kjer so ju zaprli v zapor SS. Martin. Sedaj smo izvedeli, da sta roparja pobegnila iz rečenega zapora. Roparja sta med begom streljala za orožniki in čuvaji, ki so ju zasledovali.
Gosposki žepar. Knjigovodja tukajšnje Trgovinske banke Lucijan Orlando je bil pred snočnjim na tramvaju, ki vozi na barkovljanski progi, okraden listnice z 617 lirami. Okradel
DAROVI
Mesto venca na grob pok. matere gosp. inženirja Rustje, darujejo nastavljenci Kmetijske zadruge za moško CM podružnico v Trstu: Bolonič Danilo L 25; Zlobec Josip L 20; po L 10: Čok Stanko, Setpančič Ivo, Brezovec Franc* Matelič Josip, Kjuder Ignac, Škilan Anton, Kočevar Kristjan, Bordon Emil, Perhavc Danica, Grgič Ferdinand; po L 5: Katalan Anica, Zuban Ivan. Skupaj L 155.
Za društvo «Dobrodelnost» daruje tvrdka Tdfoleto & Fortunato v poščenje spomina pok. Antonije Guštin 50 lir.
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehiajenju in influenci se dobiva v lekarni
I
v II. Bistrici.
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. IN SEKIRA J V »EDINOSTI«
62
083
P'JDI. ISTPK
KAPITAN MARRYAT
LiUli Holandec
Roman	o<j)
<Upam, da, — verujem — prepričana sem o tem^mu je deklica slednjič odgovorila.
Filip jc izpustil njeno roko. Amina seje povrnila na svoj prostor in se zamisHla. Tudi Filip je bil predan svojim mislim in je molčal. Naposled se je oglasila Amina:
Zdi se mi, da mi jc pravil moj oče, da je bila vaša mati zelo revna in da se v vaši hiši nahaja soba, ki je bila mnogo let zaprta.^
a Do včeraj.® In tam ste našli denar? Ali ni vaša mati ničesar vedela o tem?»
«PaČ, kajti na smrtni postelji mi je vse raz-ode!a.»
♦ Gotovo je imela važne razloge, da ni nikoli odprla one sobe?->
«Da.;>
«In kaki so bili ti razlogi, Filip?» ga je Arainu vprciala z mehkim in pritajenim gla-socn.
' O tem ne smem govoriti, vsaj bolje bi bilo.
da ne bi. Naj vara zadostuje, če vam povem, da je bil vzrok strah pred prikaznijo. Povedala mi je, da sc ji je prikazal moj očef»
«In mislite, da je to res, Filip?*
«Niti najmanje ne dvomim. Toda dalje vam ne merem praviti, Amina. Soba je spet odprta in ni se treba bati, da bi se prikazen spet ponovila. »
«Tega se ne bojimo je pristavila Amina zamišljeno, «toda,» je nadaljevala po kratkem prcmolku, < a!i je to morda v zvezi z vašim sklepom podati se na morje?»
«Povem vam le toliko, da je bil oni dogodek povod, da sem sklenil odpotovati Sedaj pa vas prosim, nikar me več ne sprašujte. Težko mi ie odreči vam kaj, toda dolžnost me veže.»
Nekaj minut sta oba molčala, dokler ni spregovorila Amina: «Tako ste se bati za ono relikvijo, da se nisem mogla ubraniti misli, da je svetinja v zvezi z vašo skrivnostjo. Morda ni tako? »
*Šc na zadnje vprašanje vam odgovarjam. Da, Amina, v zvezi je z mojo skrivnostjo, toda od sedaj naprej mi prizanesite.»
Filipov neprijazen, skoro surov način prekiniti razgovor ni ostal za Amino neopazen; odgovorila je: «Tako ste prevzet od svojih misli, da nočete čutiti poklona, ki je v mojem manju za vas.s
zam-
<*0, pač, to čutim in sem vam tudi hvaležen, Amina. Odpustite mojo trdost, toda ne pozabite, da ni v moji moči izdati to skrivnost. Bog mi je priča, kako sem želel, da bi mi stalo prikrito to, kar je razrešilo vse moje nade in načrte za življenje.
Filip je molčal in ko se je spet ozrl je našel na sebi počivajoče Aminine poglede.
•'Hočete morda prebrati moje misli, Amina, ali mojo skrivnost? =>
«Preje vaše misli, skrivnost ne. Vseeno mi je žal, da vas to sedaj tako teži. V resnici mora biti nekaj strašnega, da se pod tem bremenom sklanja celo vaš duh.
«Kjc ste se učila biti tako pogumna, Amina? = jc vprašal Filip, da bi nanesel pogovor na kaj drugega.
«Okolnosti store človeka drznega ali ga pa oplaše. Kdor je navajen na težave in zapreke, se jih ne boji več.»
«In kje ste vi, Amina, naleteli na težave?»
«V deželi, kjer sera bila rojena, ne tu v tem poznejšem, vlažnem in mokrem kraju mojega bivanja. >
«Ali mi hočete zaupati povest svojega presnega življenja, Amina? Jaz bom molčal, če tako želite.»
(Dalje).
Borzna ooroilla,
Tečaji«
Trst, dne 15. decembra
Jadranska banka
Cosulich •• , * • • *
Dal mat ia ...••*•»•«•-•*•«
Gerolimich , , , ,,»•»••••••
Libera Triestina	•
Lloyd . . •*««••»••••••.
Lnsslno	• • «
Martinolkft	-
Occsnla »••»*»*•••■«••*, Prem uda	.« ■
Tripcovich A m pele a » •
Cement Dalmatia ...... . • , ,
Cement Spalato . • . ......«...
Tuja valuta na tržaškem trgsu
1921.
.	. 130
.	. 272
.	. 2C0
.	. !50G
.	. f>00!
.	. :320 i
.	. 700 i
.	. 124!
.	. 250:
.	. 34 5
.	♦ 235'
.	. GOS i
.	. 321 |
.	. 262
VILA V LJIIBLJ/Uii
enonadstropna obstoječa iz 3 s anov nj i i vrta. Krasna solnčna lega v sredini mesfa. Eno stanovanje se takoj i/pri -rsl. Ceni
230 tisoč dinarjev a!i 100 tteoč lir. Ponudbe: Ljubljana, Poštni predal
9o.
oprske kionc .... avstrijsko nemške krone čeikosiovi 3ke kron« . dinarji •...«.. Icji .•■••«,,, marke
dolarji...... .
francoski franki . • .
Švicarski £inki . . . angleški tuntl papiraaii angleški funti, zlati . oapoleoul ......
3.15 —.-'O — 20.60-
34.---
3.25 —.45 27 15' 35.-17.75 1 13 05: 21.75
32.05— 21.50 — 174.75—175.50
422.-- 427,- !
90.40— 90.70)
111.-116.—
«2 50— 91.~
jMagjMMiml
Tržaška posojilni! in
regislrovana zadruga z omejenim puro \ >m,
uradufe v svoji lastni IiiSl ulica Tornb anca štev. 19, I, n.
MALI O^LH$8
HIŠA z dobro vpeljano trgovino, na prometnem kraju, sc proda za kron 650.000. — Po- j fasnila da je Ivan Marko, Državna cesta 9, Maribor.	2289
JAGODNIK KOSIČ IN DRUG v II. Bistrici na- f znanja jo slavnemu občinstvu, da so odprli novo strojarno kož in sprejifeajo vs.a v to stroko spadajoča dela po dnevnih cenah.
2290
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge ca tekoči račun in vloge za čekovni promet, Jer jih obrestuje
p@ 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogoyoru.
Uradne are za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
i
W.IHII i> m^iigcajej^ -?:
Pod usodnimi posoli in pa zmernih cenah nudile letos
• VINSKE KLETI
BRATA ABUJA
Gorica — Via S. Antonio 4 — Gorica
Kolsko, Ste ver Jan (Brda)
979
velite loie: tiptl ferUt lil i ie trle \Mi
Jutri vsi u Skedenj k Cankarjevemu večeru! Začetek točno ob 1