P.b.h
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2.	______________Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 9	CELOVEC, DNE 1. MARCA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
KMEČKA QOSPOPARSKA ZVEZA
vabi odbornike kmečkih zastopstev in gospodarje Podjune na
gospodarski tečaj
V NEDELJO, DNE 11. MARCA, V FARNEM DOMU V SKOClJANU
Spored:
Ob 9. uri dopoldne sveta maša v farni cerkvi,
ob 10. uri govori dež. kmet. svetnik Mirko Kumer:
»Mi in kmetijska zbornica«
Nato strokovni referati:
Dr. Dumpelnik Marko: »Svetlo ali lisasto govedo?«
Inž. Martin Zechner: »Racionalno gozdarstvo«, sledi razgovor tečajnikov z referenti.
Ob 13. uri skupen obed.
Ob 14. uri govori predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko: »Naš narodni položaj«
nakar obravnavamo še organizatoma vprašanja.
Ob 16. uri zaključek.
Odborniki, gospodarji, odzovite se polnoštevilno našemu vabilu.
Osrednji odbor
Vendar premije v Alžiru?
Prvi je človek
Tudi prvi Amerikancc je sedaj sfrčal v vsemirje, trikrat obkrožil našo staro mamko Zemljo in si jo »gledal z vseh strani ter zopet čil in zdrav pristal na valovih Atlantskega oceana. Njegov polet ni bil nobeno presenečenje, saj sta pred njim bila „gori” fc dva Rusa, Gagarin in Titov, pravzaprav je bilo — spričo danih okoliščin večje presenečenje, da se ni nič zgodilo. Dočim so Sovjeti svoje polete naznanili svetu šele, ko so se vsaj napol posrečili, to je, ko sta Gagarin in Titov že frčala okoli Zemlje, j>a so Amerikanci, ki so na tem področju bili doslej precej v zaostanku, Glennov polet že nekaj mesecev naprej napovedovali. Za ta polet se je v Cap Canaveralu zbralo nekaj stotin časnikarjev iz vsega sveta, toda štirikrat so prišli zastonj. 1’olet ni bil izveden, enkrat zaradi te, potem zaradi druge tehnične napake, ki se je nepredvidoma zadnji trenutek pojavila, potem zopet vremenski patron ni hotel prav sodelovati in tako naprej. Čakal je polkovnik Glenn, čakal pa je ves svet z zadržanim dihom. Potem se je j H)javila vest, da mož zaradi teh vznemirjajočih odložitev izgublja in da bo treba poslati v vsemirje nekoga drugega, toda nazadnje se je izkazalo, da so izgubljali živce gledalci za televizijskimi aparati v varnih domovih in ne Glenn, ki se je podajal na negotovo pot v vesolje.
Dočim Sovjetska zveza doslej iti objavila nobenih podrobnih podatkov o vesoljskem poletu, razen kar bi mogli drugi iz dejstva, da je bil polet izveden, iz lastnih izsledkov itak sami pogruntati, j® pa ameriška agencija za vesoljsko plovbo naravnost bombardirala uredništva časopisov s podrobnostmi Glennovega poleta. Raztune se, da ima ame-riški uspešni prodor v vesolje tudi dalekosežne politične in vojaške posledice, o čemer govorimo na ' drugem mestu, vendar to ni glavno. Toda kaj je potem temeljno spoznanje Glennovega poleta?
Izkazalo se je, da so v vesolju odpovedale neka-tere avtomatične naprave, da pa ni odpovedal člo-vek. Polkovnik Glenn je moral z rokami poprav-ijati napake kompliciranih aparatov. Pri prihodnjih Poletih bodo torej letalčevo kabino lahko olajšali zg'» -kaj nepotrebnih, a težkih avtomatov.
°~pačno bi bilo seveda zanikati, da so vsemirski poleti zmagoslavje tehnike, kajti za tak polet so potrebne rakete z mogočnimi pogonskimi motorji, potrebna je vrhunska tehnika in preciznost naprav, toda na koncu koncev je vse to delo človeškega duha. In čudno je, da pogosto človek zapada hipnozi strojev, ki jih je sam ustvaril, tako da tem Vcč zaupa kot samemu sebi; da se naravnost po-n'hije v sužnje strojev. Res je, da nam stroji olaj-šujejo delo, da omogočijo koncentracijo moči in '»asovim proizvodnjo ter veliko večjo preciznost kot »eposretlno delo človeških rok, toda stroj ostane 'selej mrtva stvar in je še vedno le bled odsev ti-s,,cga, ki ga je ustvaril, to je človeka in zato bolj »epopoln o<l njega. V razliko od stroja je namreč Človek zmožen odkrivanja novih poti, novih nači-,,0v, zna misliti samostojno. Tudi takozvani „inlsel-stroji” opravljajo samo tiste operacije, za kate-re jih je človek skonstruiral, ne morejo si pa iz-»tisliti nič novega in če se pokvarijo, obstojijo. Če Pa sc človeku primeri napaka, ali če zaide v slepo "1'co, lahko to presodi in si poišče novo pot. Vprav Vsemirski polet Johna Glenna, ki je v razliko od SOvjetskih podvigov, pri katerih je bil ves polet 'a* vzleta do pristanka uravnavan z zemlje, je pokazal človeka v njegovi pravi vrednosti. In če to '‘Poznanje prihaja iz Amerike, domovine strojev in avtomatov, je to toliko bolj značilno.
človek ima v lastnih rokah odločitev o sebi in s'oji bodočnosti. Taka je božja volja, ki ga je obarila s svobodno voljo in razumom za spoznava-nje. Človek lahko ustvarja in lahko uničuje, človek si lahko pripravlja lepo bodočnost ali pa si sam '‘"je pogubo. Prav to novo zmagoslavje človckove-duha bi moralo biti zanj ojmzorilo, tla se naj "e ponižuje k sovraštvu in strahu, da sc naj ne '•laja mnenju, da je tok zgodovine neizogibno določen, ki da ga ne more ne ustaviti, ne spremeniti, skratka, da se ne pusti ponižati v čredno '"'je brez lastne volje v brezoblični množici. Naj ^ človek povzdigne k temu, za kar je po božjem »amenu namenjen, naj poslane svobodno bitje, ki s°deluje z drugimi sebi enakimi za skupno bla-R'njo v miru.
Kot poročajo iz dobro poučenih virov, je »parlament alžirskih upornilkov«, ki se je sestal v Tripolisu, prestolnici Libije, odobril zaenkrat še tajni sporazum med francosko vlado in alžirskim osvobodilnim gibanjem. Po napovedih iz istih virov bo v nedeljo, dne 4. marca stopilo v veljavo najprej premirje. V nedeljo se namreč konča ramadan, muslimanski postni čas. Dne 1. septembra 1962 bi pa naj bila proglašena samostojna država Alžir. Do takrat bo pa provizorična upravna oblast pod vodstvom alžirskega predstojnika vodila tekoče posle, v glavnem seveda s pomočjo francoskih u-radnikov. Tri mesece po sklenitvi premirja bodo izvedene volitve v ustavodajno skupščino, iz katere bo potem izšla prva samostojna alžirska vlada. V prehodni dobi bodo skrbele za javni red in varnost posebne policijske čete, sestavljene iz Francozov ter pomožnih domačinskih čet, ki so sedaj v francoski službi in izbranih edink sedanje uporniške vojske.
Uporniško vodstvo se je zavezalo, da bo spoštovalo življenje in premoženje francoskih naseljencev v Alžiru, ki bodo imeli tudi sorazmerno zastopstvo v javnih ustanovah.
Sahara, z neizmernim petrolejskim in rudnim bogastvom pod peščeno puščavsko odejo, bo tudi prišla pod alžirsko vrhovnost, vendar bodo imele francoske družbe s 30-letno pogodbo zagotovljene pravice za izkoriščanje naravnih zakladov ondi. Alžir bo ostal v takozvani »coni franka«, to je v skupini držav, ki so tudi po doseženi neodvisnosti od nekdanje kolonialne gospodarice Francije ostale z le-to gospodarsko povezane (podobrto kot nekdanje britanske kolonije v Commonwealthu). Francija bo pa gospodarsko podpirala Alžir z letno vsoto 450 milijonov dolarjev.
Tako gre sedemletna vojna v Alžiru h koncu, ki ni povsem zadovoljiv za nobeno stran, a vendar boljši kot nadaljevanje vojne, ki je zahtevala iz leta v leto več človeških žrtev in povzročala Franciji in Alžiru veliko materialno škodo. Za Francoze v Alžiru pomeni to konec njihovega privilegiranega po-
ložaja, za Francijo pa slovo od najlepšega bisera njenega nekdanjega mogočnega kolonialnega imperija. OAS ali tajna armada, ki jo sestavljajo v Alžiru in v Franciji skrajneži, katerim je slovo od »slavne preteklosti« pretežko, skuša izvedbo doseženega sporazuma preprečiti z vrsto nasilnih dejanj v Alžiru in v Franciji. S plastičnimi bombami je bilo prvi dan po objavi vesti o sklenjenem premirju izvedenih 64 atentatov, pri katerih je izgubilo življenje 37 oseb, 47 pa jih je bilo ranjenih. Delovanje OAS pod vodstvom zaradi nepokorščine na smrt obsojenega gena-rala Salana je naperjeno tako proti zmernim Francozom kot tudi proti alžirskim domačinom. Namen teroristične akcije je, izzvati množični spopad med francoskim in domačim prebivalstvom v Alžiru, pri čemer bi seveda najbolj trpeli v Alžiru naseljeni Francozi, ki so v manjšini (1 milijon proti 9 milijonom). To bi pa po njihovih računih naj izzvalo preobrat v Franciji, kjer bi pod geslom pomoči preganjanim bratom, naj prišli na oblast skrajni elementi, ki bi potem nadaljevali sedemletno vojno z uporniki — do končne zmage. Toda državni predsednik De Gaulle je odločen, boj z OAS sprejeti in iti do zadnjega. Prihodnji tedni in meseci bodo odločili, ali se bo mogla Francija osvoboditi alžirskega bremena (zaradi vojne koristi iz te svoje kolonije že zdavnaj nima več nobene) ali pa utegne državljanska vojna in zmeda seči iz Alžira v Francijo samo. Ves svet s skrbjo gleda na Francijo, kajti Francija je eden izmed stebrov svobodnega sveta in sedanjega mednarodnega političnega ravnotežja.
Dr. Gorbach gre v London
Avstrijski zvezni kancler dr. Gorbach bo v prihodnjih dneh obiskal London, da se pogovori z britanskimi državniki o pridružitvi Avstrije v sedaj nastajajoče veliko evropsko tržišče, h kateremu namerava pristopiti tudi Velika Britanija. Spremljal ga bo zunanji minister dr. Kreisky.
-KRATKE VESTI -
Papež Janez XXIII. je »prekršil« dosedanje protokolarne predpise, po katerih mora papež jesti sam, pod budnimi očesi strežnikov, ki čakajo na vsak njegov mig. Janez XXIII. je človek, ki ljubi družbo pri mizi, zaradi česar mu jed v samoti ne tekne prav. Nekemu francoskemu diplomatu je izjavil, da izgublja apetit. Pred kratkim je poklical prvega vratarja, ki ga je zagledal skozi okno, k sebi na kosilo.
Od mrtveca si je »izposodil« denar orožnik Fritz Gebhard, v družbi s svojima službenima kolegoma, J. Saagederjem in Francem Radebauerjem. Gebhard je pri zdravniku dr. Schmidtu iz Zapadne Nemčije, ki je po prometni nesreči naredil samomor zaradi občutka krivde, našel 12.000 mark. Trije orožniki so menili, da mrtvecu denar itak ne služi več, ter vzeli vsak nekaj, češ da ga lahko pozneje itak vrnejo. Predstojniku orožniške postaje v Gollingu so ob poročilu o preiskavi trije čuvarji postave izročili samo nekaj nad 1000 mark. Zadeva je prišla na dan, ko so prišli sorodniki mrtvega zdravnika. Pri tej priložnosti je tast pokojnika zahteval ves denar, kajti vedel je, koliko je dvignil dr. Schmidt v banki. Trije možje postave, ki so med tem bili seveda vrženi iz službe, so bili pred sodiščem v Salzburgu zelo milo obsojeni: Gebhard na 6 mesecev zapora, Saageder in Radebauer pa na 4 mesece zapora, slednja celo pogojno. Državni pravdnik je prijavil priziv.
Švicarski gardi v Vatikanu tudi manjka naraščaja, kajti od predpisanih 100 mož te papeževe vojske s slavno tradicijo, jih šteje sedaj samo 78. Tudi inserati v švicarskih časopisih niso nič pomagali. Izgleda, da je za mlade Švicarje nošnja papeške helebarde preslabo plačana.
Stroge sodbe je izreklo neko sodišče v
Rimu proti skupini avstrijskih in nemških študentov, ki so jih italijanske policijske o-
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
blasti zalotile pri izvedbi terorističnih dejanj minulo jesen v Italiji, kot podporo Južnim Tirolcem. Obtoženi Helmut Winters-berger, Rainer Mauritz in Richard Schwach, ki so nastavili v Rimu več »Molotovijevih cocktailov«, so dobili pet let ječe, Helmut Gollowitsch, August Schlegl, Johannes Klein in Albert Maurer, ki jim je poskus atentata z razstrelivom v Trientu spodletel, pa štiri leta ječe.
Gagarin in Glenn, prvi sovjetski in prvi ameriški vesoljski letalec, sta bila povabljena na sesthnek na Dunaju. Povabil ju je industrialec Faber, ki si od tega sestanka obeta izboljšanje medsebojnega razumevanja med velesilami.
Plakati z mrtvaško glavo, na kateri je norčevska čepica, so bili nalepljeni po zidovih hiš v Kolnu, porenskem mestu, ki slovi po svojem vsakoletnem prešernem karnevalu. Na lepakih je pod sliko napis: »AH se naj nadaljuje o pustu praznovanje spričo 200 žrtev nesreče v premogovniku Luisenthal ter ogromnega razdejanja, ki so ga povzročile poplave razdivjanega morja po severni Nemčiji?« Več nemških mest je iz tega razloga že odpovedalo letošnje pustne zabave.
V rudniku Baranoviči je eksplozija jamskega plina zahtevala 60 smrtnih žrtev med 180 rudarji, ki so se ob času nesreče minulo sredo nahajali v rudniku. Reševalci so spravili 123 rudarjev iz rudnika, 6 rudarjev pa je še zasutih.
Politični teden
Po svetu
Po tekmi — sodelovanje v vesolju
Prvi prodor Amerikancev v vesolje, ko je polkovnik Glenn po trikratni obkrožitvi Zemlje zopet srečno pristal na valovih oceana, jie bil ne le pomemben dogodek za vesoljno plovbo, temveč tudi daljnosežen politični dogodek. Tako 'sovjetsko kot ameriški poskusi za vesoljsko plovbo ne služijo samo človekovi želji, da odkriva nove stvari, da si osvaja stvarstvo, ki mu naj služi, ampak tudi mnogo manj hvalevrednemu in koristnemu namenu, vojni — to je medsebojnemu pobijanju. Sovjetske in ameriške rakete, ki so ponesle najprej Gagarina, potem Titova, in sedaj še Glenna v vesolje, kjer ni nikogar in vlada večna tišina, bi v danem primeru mogle 'ponesti ■tudi atomske ali vodikove bombe na milijonska mesta na Zemlji, kjer bi nato zavladala tudi smrtna tišina.
Olennov polet je dokazal, da je sovjetski naskok na tem področju Amerika že znatno dosegla, poleg tega si je pa seveda slednja ohranila že prej obstoječo prednost v letalstvu in atomskih orožjih.
Med prvimi, ki so Glennu po njegovem pristanku čestitali, je bil sovjetski ministrski predsednik in rdeči car iNikita Hru-ščev. Takoj naslednji dan pa je že presenetil ameriškega predsednika Kennedyja s predlogom, da bi naj odslej naprej Sovjetska zveza in Združene države skupno raziskovali vesolje. Ko je predsednik Kennedy v zadnjih letih podobne predloge večkrat stavil Hruščevu, se ta zanje ni zmenil. Seveda, ker takrat Glenn še ni bil »gori« in še tudi ni prišel nazaj. Toda ta sovjetski predlog dokazuje, da se je razdalja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami zelo zmanjšala. Vendar bi bilo preveč enostavno, 'tolmačiti sovjetsko pripravljenost samo z Glennovim uspelim poletom.
Tekma za vesolje ima mnogo sličnosti s tekmo v atomskem oboroževanju, namreč prva vodi v brezkončni prostor, kjer je dovolj kraja za Ruse in Amerikance in nima medsebojna konkurenca im prikrivanje (kot so doslej: delali Sovjeti pri svojih vesoljskih poletih) nobenega pravega smisla, druga pa vodi samo v medsebojno uničenje.
... a še hladna vojna na Zemlji
Toda kljub sovjetski pripravljenosti za sodelovanje nad zvezdami, pa se položaj na Zemlji zopet zaostruje. 'Menda so prvi pred-pomladanski viharji zopet prinesli: tudi poslabšanje političnega vremena. Zopet so se začeli incidenti v 'Berlinu, kjer so v zadnjih dneh sovjetska lovska letala vznemirjala promet med zapadnim Berlinom im Zapadno Nemčijo v 300 km dolgih, mednarodno dogovorjenih, zračnih »kanalih«, v katerih plujejo letala-zapadnih sil in vzdržujejo edino po Sovjetih nekontrolirano zvezo med Zapadem in zapadnim delom nekdanje nemške prestolnice, izpostavljene postojanke Zapada onstran »železne zavese«.
Zapadnonemška vlada je minuli teden odgovorila odklonilno na sovjetski predlog o »separatnih pogajanjih« med zapadno-nemško vlado in Sovjetsko zvezo. Čeprav je sovjetska vlada Zapadni Nemčiji obljubljala med in mleko v primeru, da se oddalji od svojih zapadnih zaveznikov, je vlada kanclerja Adenauerja po zrelem premisleku in kljub zahtevam skrajnih desničarskih krogov po direktnih razgovorih z Moskvo prišla do zaključka, da sovjetsko ponudbo zavrne in vztraja na dosedanjem zavezništvu v okviru Atlantskega pakta. Tistim nemškim naivnežem, ki si utvarjajo, da bi se mogli sami bolje pogovoriti z Moskvo, je Adenauer zasmehljivo odgovoril po televiziji: »Ali pričakujete, da 'bodo Rusi bolj dobrodušni z Nemci, kot z Amerikan-ci?« Hotel je s tem povedati, da ne sme nihče pozabiti, da so v zadnji vojni bili Amerikanci ruski zavezniki, Nemci pa kot osvojevalci v Rusiji. Zopet enkrat je pri odgovornih Nemcih zmagala trezna razsodnost. Na srečo so sedaj v Zapadni Nemčiji ljudje, ki še pomnijo, da je sporazum Hi-tler-Stalin bil eden izmed pogojev, ki je omogočil izbruh druge svetovne vojne in pahnil ne Je Nemčijo ampak vso Evropo z Rusijo vred v strašno razdejanje.
Tudi sicer gre hladna vojna med obema blokoma naprej. Zapadni zavezniki so po daljših 'posvetovanjih zavrnili sovjetski predlog, da bi se naj za 14. maj' sklicana
razoroževalna konferenca, katere se bo udeleževalo 18 držav iz Vzhoda in Zapada, ki razpolagajo s pomembnejšima oboroženimi silami, spremenila v »vrhunsko konferenco«, na kateri bi naj sodelovali vrhovni državniki. V Washingtonu, Londonu in Parizu so kljub začetnemu angleškemu pritisku za tako konferenco prišli do zaključka, da Hruščcv zaradi svojih dosedanjih nepreračunljivih dejalnj ne zasluži takega predujma zaupanja, kajti' taka konferenca bi brez garancij za kak uspeh mogla služiti zgolj kot propagandna pozornica za Sovjete. Z ozirom na to, da doslej zaupni razgovori, ki jih je v imenu zahodnih sil vodil ameriški poslanik v Moskvi Thompson s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom, niso rodili nobenega 'pozitivnega sadu in dokazali, da so nasprotja med obema taboroma tako velika 'in globoka, da tudi sestanek na najvišji ravni ne bi mogel vo-
diti do njih poravnave. Nasprotno, gneča »vrhunskih« državnikov na nepripravljenem sestanku, bi lahko že itak veliko zmešnjavo še povečala. Zato meni Zapad, da naj najprej zunanji ministri 'in njihovi strokovnjaki v Ženevi ugotovijo, kje bi bil možen sporazum. Za to bodo imeli dovolj časa na razpolago, njihove vlade pa možnost za 'temeljiti premislek. Taka konferenca lahko namreč traja dalj časa, dočim bi sestanek »vrhovnih državnikov« bil nujno časovno omejen, kajti državni predsedniki in šefi vlad ne morejo dolgo ostati zdoma.
Kljub 'poostritvi hladne vojne pa vse kaže, da se nahaja Sovjetska zveza v stanju notranje negotovosti zaradi 'neurejenih gospodarskih vprašanj, med katerimi je na prvem mestu kmetijstvo. Po drugi strani pa 'tudi notranji spori med sovjetskimi komunističnimi veljaki samimi, in prepir s kitajskimi rdečimi bratci sovjetskim političnim predstavnikom veže roke. Dokler ne bo ta položaj razjasnjen v tem ali onem smislu, pa tudi ni pričakovati kakih večjih sprememb v mednarodni politiki.
... in pri nas v Avstriji
Predvolilno premirje
Notranjepolitični položaj je v zadnjem tednu bil v znamenju začasnega premirja, v katerem poskušata obe strani zbrati svežih sil za nove napade v volilni dobi, ki se bliža z naglimi koraki.
Že dva meseca trajajoči notranji spor, ki je šel skozi obe stranki, glede sprememb v paritetični 'komisiji, je bil rešen s kompromisom, ki ima vse znake začasnosti. Kot smo že poročali, sta se predsednik bvp-jevske Gospodarske zveze (Wdrtscbafts-bund) ing. Raab in predsednik Osrednje delavske zveze '(Gewerkschaftsbund) Olah domenila glede reforme te komisije, ki bi naj iz dosedanjega 'posvetovalnega organa vlade glede cen in plač, postala nekaka vlada nad vlado samo, kajti dobila bi naj pravico, da praktično dokončno odloča o cenah in plačah. Z drugimi 'besedami povedano, dve najmočnejši interesni skupini, to je podjetniki in delavstvo bi preko svojih interesnih skupin odločalo o temeljnih vprašanjih, na katerih sloni ves državni gospodarski ustroj. Reformistični predlogi so zbudili nevoljo pri obeh strankarskih vodstvih, prav posebno pa v kmetijskih krogih, ki so se predlaganim reformam najbolj odločno uprli. Vodstvo S'POe, ki je sprva tudi nezaupljivo motrilo sporazum iRaab-Olah, je kasneje sprevidelo, da je zadeva za socialiste ugodnejša kot za OeVP, kajti povezanost SPOe je vendarle kljub nekaterim razpokam mnogo trdnejša kot pa raznih zvez (Bundov) v OeVP. Zato je podkancler iPittermann prešel v odkrito podpiranje sporazuma Raab-Olah, čeprav z nekoliko mešanimi občutki. Kmetijske kroge šo potolažili s tem, da so jim priznali primerno sobesedo pri paritetični komisiji. Sedaj je zadeva vlade, da izdela ustrezne zakonske osnutke, ki jih 'bo poltem predložila parlamentu, Toda spričo napetega razpoloženja je kaj dvomljivo, da se bo že ta parlament mogel pečati s to zadevo. Tudi je malo verjetno, da bo glede te zadeve vlada pokazala kako 'posebno vnemo, kajti nobena vlada si ne pusti prostovoljno striči peruti. Vse kaže, da je vlada pristala na sporazum o spremembi pa-ritetične komisije s tiho mislijo v srcu, da utegne po volitvah itak hiti vse drugače.
Gorbach utrjuje svoj položaj
Minuli teden je zvezni kancler dr. Gorbach izbojeval pomembno bitko za utrditev lastnega položaja v avstrijski politiki. Na letnem občnem zboru štajerske OeVP je kljub precej glasnemu odporu svojih nasprotnikov bil ponovno izvoljen za načelnika deželne strankine organizacije, kot 'pomočnik in namestnik pa mu je 'bil dodeljen dr. 'Piffl. Gorbachovi nasprotniki so menili, da ga njegova služba državnega načelnika stranke in zveznega kanclerja itak tako zaposluje, da ne utegne opravljati še poslov deželnega načelnika stranke. Toda Gorbach dobro ve, da je Avstrija zvezna dežela in da v zveznem merilu le tisti kaj velja, ki razpolaga z zadostno »hišno močjo« v lastni deželi. Svarilnih zgledov iz preteklosti ne manjka, namreč uyod politikov, ki so ob pozivu za ministra na Dunaju mislili, da je to začetek nove, pomembnejše kariere od politika k državniku, bilo je pa v resnici prav obratno. Potem ko so ob dolgem bivanju na Dunaju in medsebojnih intrigah v velemestni »asfaltni džungli« izgubili zaslombo v lastni deželi, a se na Dunaju tudi niso mogli prav vsidrati, ker na Dunaju je itak pametnih Dunajča-
nov več kot zadosti, so bili potisnjeni v ozadje, in seveda izgubili ndobni ministrski stolček. Bili so sicer nagrajeni s kakim dobro plačanim, a politično brezpomembn i m mestom.
Manjka pridnih rok!
'Vzrok za težave v gospodarstvu pa ni samo v prepirih interesnih skupin in političnih strank, ki jim več ali manj služi jo, temveč tudi v dejstvu, da v Avstriji primanjkuje delovnih moči. Ker teh doma ni moč dobiti, bi jih bilo treba poklicati iz tujine, iz dežel, kjer ni gospodar»ly_' konjunkture in blagostanja kot v Avstriji. Doslej se je v,prav Delavska zveza upirala sprejemu večjega števila tujih delavcev, ker je v tujih delavcih videla v prvi vrsti konkurenco domačim. V zadnjih tednih pa se je deloma iz političnih ozirov, še 'bolj: pa iz neizogibne potrebe to stališče predstavništva delavskih interesov spremenilo, ker je pomanjkanje delavcev postalo akutno in tega vprašanja ni moč odlašati. V smislu povečane veljave, ki si jo Delavska zveza o-beta od svojega novega položaja v paritetični komisiji:, je naredila celo prvi korak. Na nedavnem sestanku s predsednikom jugoslovanske Zveze sindikatov, Vukmanovi-čem-Tempom, v Beljaku se je predsednik Avstrijske delavske zveze Olah dogovoril o sprejemu 10.000 delavcev iz Jugoslavije, ki bodo izbrani in poslani v Avstrijo na 'podlagi posebnega sporazuma med jugoslovanskimi in avstrijskimi oblastmi. Skupno število tujih delavcev, ki bi naj prišli v Avstrijo bo 'predvidoma 48.000 in sicer bodo ostali prišli še iz Španije, Italije, Grčije in Turčije. Skoraj bi lahko znova rekli »Turek čez mejo škili«, le da je topot miroljuben in bo prevzel tista težaška dela, za katera .ni moč najti domačih delavcev.
'Potem, ko so socialisti v parlamentu sprožili predlog o povišanju rent pa sedaj napoveduje finančni minister dr. Klaus, da mu je uspelo s skrbnim gospodarstvom prihraniti precej milijonov in da pripravlja načrt za znižanje davkov. Vse torej kaže, da so volitve v jeseni skoroda za obe stranki najprimernejši izhod iz sedanjega 'položaja in da se na to možnost resno 'pripravljata, resno v toliko, da si že sedaj obe prizadevata pridobiti simpatije volilcev.
250 raket z vodikovimi bombami, ki so
več desetkrati močnejše kot 'bomba, ki je leta 1945 uničila japonsko mesto Hirošima, " izdela na leto neka sovjetska oboroževalna tovarna, kjer delajo delavci za železnimi rešetkami lin v najstrožji tajnosti. Delali' bodo tako dolgo, dokler.bo na svetu obstajala grožnja atomske vojne, je dejal napovedovalec v prvi tovrstni reportaži sovjetskega radia.
Enodnevno stavko je izvedlo 3 milijone delavcev tehničnih in industrij in ladjedelništva v Angliji, v protest proti zaustavitvi plač (Lohmstop), ki ga je odredila britanska vlada. Je to največja stavka, kar jih je doživela Anglija v zadnjlih 8 letih. Delo je zastalo v okoli 4500 tovarnah in ladjedelnicah, ki so utrpele skupno okrog 25 milijonov funtov škode (1,75 milijarde
Življenjska doba Japoncev znaša povprečno 67 let in se je tako približala evropskemu povprečju, so ugotovile najnovejše statistike v deželi vzhajajočega sonca. Kot v Evropi žive tudi na Japonskem ženske dalje od moških. 'Povprečna življenjska doba Japonca z na:) a 65 let, Japonke pa 70.
SLOVENCI
doma Ul po smta j
Univ. prof. Kušar umrl
Minuli teden je v starosti 90 let umrl v Ljubija- ' ni univ. prof. dr. Valentin Kušar, prvi predavatelj fizike na novoustanovljeni slovenski univerzi leta 1920. Rodil se je pokojni slovenski znanstvenik v Ratečah pri Škofji Loki v stari kmečki družini. ' Po končanih študijah na Dunaju je več let puče-val na raznih srednjih šolah, nakar so mladega profesorja poklicali na univerzo. Pokojnik je bil vzgojitelj z dušo in telesom ter je kot učitelj na Tehniški fakulteti vzgojil vrsto generacij inženirjev. Poleg tega je merodajno sodeloval pri ustanovitvi Instituta za liziko.
Razstava o slovenskem kulturnem življenju v zadnjih 100 letih
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je pripravila zanimivo in poučno razstavo o slovenskem kulturnem življenju pred 100 leti, ob začetkih slovenskega preporoda. Jedro razstave tvori doba šestdesetih let ob začetku konstitucionalizma v nekdanji avstroogrski monarhiji. Ta doba je na j temelju idej leta 1848 dala narodom tedanje habs- \ burske monarhije prvi impulz k bujnemu razvoju. Posebno nagel in plodovit je bil ta razvoj pri Slovencih. Čeprav so bili razdeljeni na razne krono-vine, se je povsod začelo zbujati živahno kulturno in kasneje tudi politično življenje. Od Bleisvcisso-vih Novic gre ta doba k ustanovitvi dveh najsta- ; roj.ših založb, Mohorjeve družbe v Celovcu po pri- | zadevanjih Slomška in Einspielerja ter Slovenske 1 matice v Ljubljani. Prva je skrbela za izobraževa- | nje širokih plasti ljudstva, druga pa je odločilno pomagala ustvarjati slovensko meščansko plast. V tej dobi so si Slovenci ustvarili vrsto osnovnih ustanov vsakega kulturnega naroda. Rodila se je vrsta časopisov, in ob Levstiku in Janežiču je tudi slovenska literatura doživela prej nesluteni tz-cvit, pri čemer je po Janežičevi zaslugi vprav’ e-lovec prevzel za daljšo dobo vodilno mesto v slovenski kulturi. Razvilo se je tudi politično življenje in slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju so se odločno borili za priznanje slovenskih narodnih in jezikovnih pravic. Prav posebno pomembno vlogo ic v tej dobi igrala Cerkev, saj v nekaterih razdobjih, ko so zaradi neugodnih razmer morale utihniti vse druge ustanove, vprav v cerkvi je tudi slovenščina našla svoje varno zavetišče. Na gospodarskem področju je začel gojiti zadružništvo dr. Vošnjak in sicer vprav preko knjig Mohorjeve družbe. To delo je potem izpopolnil in razširil Janez Evangelist Krek. Razstava nazorno pokaže vsestranski razvoj slovenskega naroda v tej dobi.
Slovenci obnovili križ na argentinski gori
Minuli mesec je skupina slovenskih planincev, ki so se po vojni naselili v Argentini, postavila nov železni križ na strmem vrhu Ccrro Capilla v argentinskih gorah. Novi križ iz železnih cevi, pod o kot križi v Alpah (Škrlatica, Grossglockner) so slovenski planinci ponesli na hrbtih na vrh strme gore, prek snežišč, mimo prepadov in po strmih grebenih na najvišji vrh. Novi križ je nadomestil starega, ki so ga pred 110 leti tudi postavili slovenski planinci, a ga je med tem zob časa že zelo poškodoval. Največ so si prizadevali za postavitev novega križa dr. Vojko Arko, Albin Avguštin in dr. Janez Truden.
Lep napredek slovenske hranilnice v Kanadi
Na nedavnem oljčnem zboru Hranilnice in posojilnice Janeza Ev. Kreka v Torontu je odbor naznanil članstvu, da je bil dosežen cilj, ki so si ga bili zastavili na lanskem občnem zboru: skupna vsota vlog je presegla pol milijona dolarjev. S tem se je Ut slovenski denarni zavod, ustanovljen po Slovencih, ki so se po vojni naselili v Kanadi praznih rok, a polni podjetnosti, uvrstil med velike denarne zavode v okviru Kanadske zadružne zveze.
V novem letu se je v zadrugo vpisalo 156 novih članov, vloge so pa narastle od 395.000 na 518.000 dolarjev. Posojil je bilo danih za 239.000 dolarjev, v Isti dobi so pa dolžniki vrnili 411.000 dolarjev, tako da posojilnica razpolaga z znatnim razpoložljivim denarjem, ki ga ima naloženega na obresti pri zadružni centralni banki. Podjetni rojaki najemajo posojila za gradnjo hiš, kakor drugih nepremičnin ali pa tudi avtomobilov, izboljšujejo svoje domove, širijo svoja podjetja.
Telovadna akademija v Clevelandu
V |M>lni župnijski dvorani slovenske župnije Sv. Vida v Clevelandu (USA) je bila nedavno le|>0 vUspcla telovadna akademija mladih Slovencev in, Slovenk, ki so tudi v Ameriki prevzeli lepo slovensko tradicijo na področju telovadbe. Poti sodstvom enega izmed veteranov med slovenskimi telovadci, Janeza Varška, so sc številne skupine, od malčkov pa do krepkih fantov in mladenk dobro pripravile za nastop, ki je vse navdušil in Im gotovo mnogo pripomogel k utrditvi telovadnega športa med slovenskimi rojaki v Ameriki.
JHed	a Brazili ji
(Popotne vtise opisuje koroškim bralcem g. Vinko Zaletel)
V nedeljo popoldne smo se Slovenci zbrali v veliki farni dvorani župnije Sv. Gene-rosa sredi mesta Sao Paulo. G. župnik je bil silno prijazen in je že sam pripravil svoj projekcijski aparat in platno, taka gostoljubnost je v tujini redka.
Ob barvnih slikah so gledalci poromali ■na Primorsko in Koroško, na Svete Višar-je in Gospo Sveto, preko naših dolin in gora in gledali naše življenje, naše navade, naše kulturno delo; tam v daljni Braziliji se jim je približala domovina in jih vsaj za dve uri prestavila v Skoro pravljični svet lepote in njihove mladosti. Iz zelo različnih krajev so navzoči Slovenci: iz Primorske, Kranjske, štajerske, novo in sta-ronaseljenci, nekateri so vsaj po vojni več let živeli na Koroškem in v zelo različnih razmerah živijo sedaj v Braziliji, toda tu smo postali ena družina. Še je močna naša kri in naša beseda, da nas še združi skupaj kljub vsem silam tujine, ki nas hoče raztrgati in potopiti v breznarodni amerikani-zem.
Predavanja se je udeležil tudi neki romunski pravoslavni škof in dva Ukrajinca, zelo so se zanimali za naše razmere.
Po predavanju so kranjske klobase in pijača pomagale, da smo se še dalje pomudili skupaj, se med seboj spoznavali in se pomenili. Kolikokrat se mi je na poti zgodilo kot tudi tukaj v Sao Paulo; srečaš ljudi, na katere si popolnoma pozabil, ali nisi več vedel, ali so živi ali mrtvi, ali ga šele spoznaš in ugotoviš, da sva si blizu doma, da poznava iste ljudi, da naju veže to in ono.
Za slovensko skupnost se je ves čas tru-<?«o^asti g- Vinko Mirt in tudi izdaja za tt. ..Kajšnje Slovence list »Naša vez«. On, njegov brat Stanko in še prijatelj Jančar mrajo v Sao Paulo usnjarsko obrt; delajo razne torbe, aktovke .pasove, denarnice in druge usnjene izdelke. Njihova posebnost so izdelki iz krokodilove kože, so zelo dra-Ri in zato bolj za kak spomin ali darilo. Kajti krokodile loviti in dreti ni tako lah-ka stvar kot zajce in tudi je od celotne kože poraben le en del ob trebuhu in ob strani. Tudi meni je dal v spomin pas in denarnico iz krokodilove kože. Dovolim vsakemu, da jo pride pogledat, če vtakne vanjo nekaj denarja, ker sedaj je še prazna.
(Na tiho povedano: ta Vinko je še vedno dediig’, zakrknjen samec. Pa tak ,fejst’ pob, avto ima, hišo, v banki pa me vem koliko. Cc bi katera rada hodila s krokodilovo torbico, jedla banane, brazilsko kavo pila in kače gledala, bi bil pripravljen poceni po-s^bvati...)
čred tremi leti je prišel iz Čila slovenski duhovnik Ludovik Ceglar; ta je sedaj duša slovenski skupnosti in neumorni organizator. On je tudi napravil načrt obiska, me spremljal, pridobival naročnike Mohorjeve družbe in »Našega tednika«. Po vojski je kil nekaj let dušni pastir na Koroškem.
Tretji znanec, ki me je s prejšnjima dve-
ma sprejel na letališču, je preč. g. Alojzij lic. Tedaj je bil profesor v škofijskem semenišču. Prav sedaj pa je postal župnik fare Najsvetejšega Zakramenta v središču mesta v bližini narodnega parka.
Kardinal ga je imenoval za župnika tako imenitne fare, da je tako priznal njegovo gorečnost in sposobnost, oziral pa se je kardinal pri tem tudi na slovensko skupnost, kateri je zelo naklonjen, čaka pa ga tam veliko delo: nova cerkev in dvorana. Samo zemljišče je stalo poldrug milijon šil. Nova cerkev in dvorana bosta tako za Slovence versko in kulturno središče, kjer se bodo počutili kot doma. Za kaplana mu je kardinal dal tudi Slovenca g. Viktorja Pristova, s katerim sta doslej skupaj učila v bogoslovju. G. Ilc je bil že večkrat na Koroškem, kjer je imel duhovne vaje, njegova sestra pa je prednica šolskih sester v Št. Rupertu.
Seznanil sem se tudi z dr. Enijem Alojzijem Fonda, ki je dosegel kot Slovenec doslej najvišjo čast v Braziliji. Bil je vseuči-liški profesor, direktor oddelka klasičnih jezikov v mestu Assisi, junija pa je bil promoviran na katoliški univerzi Sao Paulo' za doktorja latinščine. Doma je v Trstu, je zelo veren. Slovenci so mu v isti dvorani, kjer sem imel jaz predavanje, priredili v čast veliko proslavo slovenske pesmi, katere naš učenjak tako rad posluša.
Drugi slovenski profesor je inž. Martin Črnugelj, ki predava na visoki šoli Macken-zie in je bil lani imenovan za ravnatelja tehnične šole.
Škoda pa za oba, da se pri tem obisku nisva videla, namreč z g. inž. Jožetom Bavdažem. Ta je po vojni bival v Škocijanu, vGrazu in Dobu. Ko je doštudiral v Grazu,
je odšel v Brazilijo in se tam zelo uveljavil. Že zadnjič sem omenil, da je vodil gradnjo največje kupolnate stavbe na svetu. Sedaj je v državni službi kot arhitekt 1100 km stran, zato tedaj ni mogel priti s svojim VW in zapustiti družino. »Naš tednik« je že pisal, da je on največji slovenski posestnik zemlje na svetu. Sicer je tam še zemlja poceni in jo je gotovo kupil zato, ker kot arhitekt bolj ve, kje se bo gradilo in kako draga bo še tista zemlja. O, ni neumen naš Jože, četudi je prva leta po vojski bil kot nekakšen farovški hlapec v Škocijanu. Na Koroškem pa je bilo menda za njim prelitih precej solz...
Tudi z g. inž. Janezom Ložarjem bi rad prišel skupaj, pa so te strašne razdalje onemogočile, jaz pa tudi nisem imel časa preveč. Po vojski je bival nekaj časa v Celovcu, sedaj je kot inženir v službi v Belo Horizonte. Ima pa še menda bolj za šport veliko pristavo-kmetijo precej daleč stran, kjer pa je seveda lahko samo ob nedeljah. Tam lahko lovi opice in papagaje, tudi Mirtovim je prinesel krasnega papagaja, ki je mene zmerjal in protestiral, ko sem tam nekaj dni bival.
Naj omenim še družino prof. Emila Sa-vellija, ki je nekaka koncertna družina. Mož je strokovnjak za petje, žena in ofroci pojejo, da lahko družina sama priredi koncert in je zato ta družina imela večji del sporeda na proslavi slovenske pesmi.
Preveč bi bilo naštevati vse Slovence in kaj so si tam ustvarili. Omenim naj le, da •sem videl v Sao Paulo tudi ulico »Drava« in »Sava«. V tistem kraju je bil namreč župan in celo zelo imeniten neki Slovenec, ki je v svojem rodoljublju dajal novim cestam imena po naših rekah in mestih. No, kaj takega bi si nikoli ne mislil, da bo v Južni Ameriki javna cesta nosila ime naše Drave. Zato je bilo prav, da sem jaz, ki bivam tukaj ob Dravi, s svojim Obiskom počastil »Rua Drava«.
Sibirski meteorit potrjen
Naj novejša opazovanja so ovrgla teorijo, po kateri naj bi telo iz vesoljstva, ki je priletelo pred več kot 5(btimi leti v Sibirijo, ne bil meteorit (gmota snovi, ki se je bila odtrgala od kakega drugega telesa [plane-taj] v vesolju), ampak vesoljska'ladja iz drugega planeta, o čemer smo svoj čas poročali. Sovjetska Akademija znanosti je sedaj prepričana, da je v Sibiriji leta 1908 padel na tla meteorit, ki je pa verjetno največji, kar jih je do sedaj doseglo Zemljo in so mu nadeli ime »Tungus«.
Lani sta dva sovjetska raziskovalca postavila domnevo o atomski eksploziji, ker niso našli na tistem kraju nobenega (tudi najmanjšega) meteorskega drobca in nobenega velikega lijaka ter je po izjavi očividcev nastala pri eksploziji ognjena krogla, iz katere se je dvignil proti nebu ognjen steber kot pri atomski eksploziji.
Ugotovili sp pa, da sta dva 104 leta stara macesna na zadevnem področju popolnoma zdrava in da nimata nobenih sledov kakih opeklin. Pri atomski eksploziji bi pa bulo popolnoma nemogoče, da bi uspevali na
tistem kraju macesni. Tudi razni lijaki v tej okolici, ki imajo Okroglo obliko, ne dopuščajo dvoma o tem, da izvirajo od meteorita.
Popis prebivalstva v Jugoslaviji
Bo predhodnih podatkih zbranega materiala letošnjega popisa prebivalstva v Jugoslaviji ima naša Južna soseda 18,538.000 prebivalcev oziroma nad 1,547.000 prebivalcev več kot leta 1953. Popis je pokazal, da so zadnja leta nastale precejšnje spremembe v strukturi prebivalstva, število kmečkega prebivalstva se je znižalo od 75 odst. v letu 1940 na 50,5 odst. letos.
Zelo pomembne so spremembe na področju kulture in prosvete. Odstotek nepismenosti se je od 24.5 odst. v letu 1953 zmanjšal na 21.1 odst. V Sloveniji so pri popisu ugotovili samo 2 odstotka nepismenih, kar je enako evropskemu povprečju. Na . Hrvaškem je 12,8 odst. nepismenih. Najslabše je glede tega stanje na Kosmetu s 43.5 odst. in v Bosni-Hercegovini s 36.5 odst. nepismenih.
JOSIP JURČIČ:
Spomin na deda
Imel sem deda, sedeminsedemdeset det starega. Sedeli so 'viso božjo zimo za pečjo, 7 roko 'so 'podpirali pipico »z devetimi orli« (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih, slalla) pa pripovedovali s<) ven in ven, kaj se v tem in tem kraju »nj,ega dni« pripoveduje, kaj so sam; ^oživeli in kaj se je v starih časih gocjilo. 2e od nekdaj in ipo vsem svetu imajo starčki Navado, da pripovedujejo, kako je v prejšnjih časih — v čalsih, ko so bili še oni mladi ~~ bilo grozno dobro na svetu. Tako so tudi moj jled rekli: »I, kaj menite, vi mladi, .njega dni’ je bilo dobro. Čeravno je zdaj (laka in desetina proč, vendar bolj stradate ‘n se trpinčite, ko smo se .njega dni’ mi„ ko jc bila pšenica po štirinajst grošev, oves pa po tri, itd.
Zlasti radi pa so pripovedovali pravljice in pripovedke. V tem jih ni nihče presegel v celi soseski. Imeli so pri vsem tein še (kakor baje vsi stari ljudje) lepo navado, da so eno in isto reč večkrat po-vedali; colo alko jih je kdo opomnil, da so h) že pravili, ni jih !to Spravilo iz kolesnic, ampak hočeš nočdš, moraš do konca poslušati. Včasih tudi niso nobenega ugovora dišali, kajti oglušili so bili od 'gole starosti.
O
Bilo je pbzimi. Na oknih so sc delale •Ože m ijx> dva komolca dOlge ledene sve-
če 'so visele od slamnate strehe. Kdor je v hišo prišel, 'vsak je k peči hrbet Obračal ali z rdkami silil vanjo. Pri večerji so ded prvi žlico na mizo 'položili. »Jožek, greš? Greva k sosedovim na prejo.« In precej sem popustil kašo, sklledo im žlico.
Ko sva koračila po ozkem gazu, ki je držali od naše do sosedove hiše, ibilo je tema kakor v rogu in mrzlo, da se je ivje delalo po mdji kučmi, ali da po dedovi primeri govorim: billo je mrzlo kakor v palsljem hlevu.
Pri sosedovih je bila polna hiša Ijmdi. Pri mizi so sedeli možje in tobakov dim se jim je vil okoli glav. Po klopeh in stoleh blizu leščerbe so sedele predite, m1ad'e deklice, ki so samo predpuista čakale, in stare nabrane mamice, ki so z eno nogo že v grobu stale. Doli bliže vrat so stali im sedeli mladeniči im bolj tiho in skrivnostno svoje pogovore imeli. Domači pastir je bil zlezel na peč. Ko so |pa moj ded prišli, umo se je skobacal dol, kajti vedelo se je, da sedeva j o najraje ondukaj. Zakaj bi se jim pa 'tudi ne umaknil, saj so bili najstarejši v vsej soseski!
Moji tedaijšnji vrstniki, (poredni dečki pa-s tir j k so se kabljaili in roglja!! Okoli peči. Tudi mene je 'vleklo tja po pregovoru: k revlij a se burkel zadeva. Zopet sem pa mi-sHil: Stoj, ded bodo morda kako prigodbo povedali, moram kam ki, kamor se bo dobro slišalo. In glejte čuda, mi mi zastonj ciganka prerokovala, še ko sem Čuho pasel, da sem jako umetelne betice in da
bom vsako dobro pogodil; kajti že zdaj se mi je bilo uresničilo. Na peči so se namreč sušile trske, na trskah pa proso za v stope. Jaz pa na iproso! Gori se po gorki peči na mehko razpoložim po dolgem. Tako sem bil dedu najbliže in sem tudi videl vsakemu človeku v hiši naravnost pred nos in, kadar je govoril ali kadar se mm je zdehallo, tudi v usta.
Se preden sva bila z dedom prišla, bila je govorica o čardbnicah (coprnicah) in strahovih. Vsi so trdno verovali vanje kakor v presveto Trojico, samo Matevž Ko-željmik je svojo trdil, da jih ni.
Vprašali so tedaj eni mojega deda, ki so bili medlem lulo nažgali; »Kaj pa vi menite, oče, ali so ali niso?«
»Kdo? Coprnice? I, to se vč, da so. Rajnki gospod fajmošter — (Bog jim daj milost božjo! — so enkrat, spominjam se še, kakor da bi danes bilo, s pestjo ob lečo udarili in rekli: .Zelške babe ste vse coprnice.’ Talko so dejali' gbspocl v pridigi. Zakaj bi bili pa veleli: coprnice, ako bi coprnic še na svetu ne bHo?«
Nato se oglasi Roželjnikolv Matevž: »Jaz pa tako pravim, da jih ni im jih ni, recite drugi, kar hočete. 'Nekateri misli, da jih vidi, pa sli jih satn ddla. Hudir, jaz že gotovih šestdeset let redke močnike srebljem po svetu, pa coprnic se nisem še nikdar bal in tudi nikoli mi niso ničesar priza-dejale in videl jih nikoli nisem. Kako 'bom Meka videl, ki jih ni! 'Pri moji kuhalnici, da ne!«
(e se srečate z morskim psom
Morski psi, nevarne Živali, ki so že marsikateremu neprevidnemu kopalcu, ki se je upal predaleč na odprto morje, pretrgali nit življenja, so že od nekdaj zanimali znanstvenike in navadne zemljane. Odikar pa se je v svetu zelo razširilo podvodno plavanje in ribarjenje, se je znanstveno zanimanje zanje še povečalo.
Tako na primer je Ameriški zavod za biološke vede sodil, da je potrebno temeljiteje raziskati vse, kar je v zvezi z morskimi psi, in je zato pred časom sklenil natančno preiskati vse znane primere, ko so morski psi* napadli človeka.
Posebnemu odboru, ki je prevzel to nalogo, načeluje Leonard Schultz, kurator oddelka za ribe v Smitbsonianskem zavodu v šVashingtonu. Nedavno je Schultz sporočil javnosti podatke raziskovanja za lansko leto.
Kolikor je mogel odbor ugotoviti, je bilo lani vsega 50 primerov, ko so morski psi napadli ljudi. Največ takih napadov je bilo pred obalami Avstralije in jugovzhodne Afrike. Na obalah Združenih držav je bilo šest primerov, od teh trije s smrtnim izidom, in sicer dva pred Kalifornijo in eden v morju pred Florido.
Pri 'tej priliki je Schultz na podlagi dosedanjih ugotovitev tudi dali nekaj; ■priporočil, kako naj ravnajo plavalci in potapljači, če se srečajo z morskim psom, oziroma če se jim hočejo izogniti. Navodila so ta-le: Nihče naj ne plava sam. Nevarno je hoditi v vodo, če ima kdo še tako majhno telesno rano od vreza. Kajti morski psi imajo neverjeten vonj za kri, ki jih privablja od daleč. Kdor zagleda morskega psa, naj ne maha divje okoli sebe. Bolje je, da mirno leži na vodi in vpije na pomoč, ali da enakomerno mirno plava.
Ge morski 'pes napade, naj se skuša plavalec spretno izogniti, naj kriči nanj in naj ga v obrambi skuša zadeti trdo v nos, ki je pri morskem psu zelo občutljiv. Na obrambo z nožem ni misliti, ker imajo morski psi tako žilavo kožo, da jim nož ne pride do živega.
Takšna so znanstvena navodila, ki naj bi se jih držali plavalci in tudi ribiči. Seveda pa moramo reči, da se vseh teh navodil ni lahko držati. Bolje 'bo, če se ne podajamo v nevarnost.
Poročni prstan, ki ne tišči
(Poročni prstan, ki ne tišči in ga je moč zlahka sneti s prsta, je iizumill neki angleški draguljar. Kot znano se z leti spremenijo prstni 'členki in tudi prsti sami, zaradi česar nekega lepega dne prstana ne moremo več sneti *s prsta. Omenjeni draguljar j,e pa v prstan vdelal vzmetno napravo, ki jamči za trden prijem prstana, hkrati je pa tako premična, da prstan snameš (tudi preko odebelčlega členka. Izum bo zdlo koristen tudi za prstane z diamanti in 'drugimi kamni, ki se zaradi teže kamna na jezo nosilca vednb vrtijo na znotraj.
'»Enkrat,« pravi' dalje Koždljnik, »sem šel od Zmezneta jaz, 'le-ta školpnlifcov France, pa le-oni Andrdjček, ki je imel tisto Lizo Zalilpovčevo — saj ste ga 'poznali; vsi trije smo bili mailo vinski. Ro 'smo čez travnik šli, bilo je talko oblačno, da se ni prav nič videlo, kakor nocoj. Ko pridemo čez brv, primdta me onadva vsak za eno ramo, treseta se od straha in mi pravita: ,Matevž, pojdimo nazaj!’ — J, zakaj (bomo nazaj hodili,’ pravim jaz, ,kaj pa vama je, ali sta že iz uma ali šdle bosta?’
,Ali ne vidiš coprnic?’
Kje so, šleva neumna?’
.Tamle pod lipo, preedj tukajlle, vidiš?’ Jaz gledam in gledam tako ddbelo, da sem mislil, oči mi bodo izstopile izpod čela, pa za vraga coprnic nisem videl ih nobene stvarce drugega kot meglo; pod lipo se mi je zddla megla ravno talka kot tik mene.
,Ali' ne vidiš treh lučic zelenih?’
Jaz ne vidim nič. Če gresta Vidva nazaj, le pojdita, da bi valju coprnice ujele.’ Nazaj nista hotela iti, z menoj sta šla. Vsako uro sem bil zunaj, (ponoči ali podnevi, hvala Bogu, nikoli me ni bilo strah drugega kakor hudobnega človeka« Pa ko bi me le 'kdaj strah bilo, tačas bi me bilo. Potlej sem večkrat premišljeval: zakaj sta se onadva tako tresla kakor šiba na vodi in jaz ne, zakaj sta onadva videla in jaz ne? Dejal sem: le tisti vidi coprnice in strahove, ki sli jih sam dela.«
CELOVEC
(Uspela pustna prireditev)
Minulo nedeljo so se Slovenci iz Celovca in okolice odzvali vabilu celovškega Slovenskega kulturnega društva ter v obilnem številu obiskali veselo prireditev v Kolipingo-vi dvorani. Tudi pošteno razvedrilo spada v program kulturnega dela, vsaj v predpu-stul
Uvodoma je v imenu naše osrednje kulturne organizacije prof. dr. Zablatnik pozdravil vse rojake, nato pa je celovška igralska družina nastopila z igro »Pri belem konjičku«. Vsi igralci so se zelo potrudili in res jim je uspelo, zanesti veselo razpoloženje v dvorano. Predaleč bi vodilo, če bi hvalili posamezne igralce, kajti vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo, 'tako kot so bili deležni aplavza bb zaključku posameznih prizorov, včasih pa celo kar pri odprtem odru, prav posebno pa na koncu s strani hvaležnega občinstva. Igra je pokazala, da se smisel za odrsko delo zbuja tudi med mladimi Slovenci in Slovenkami v Celovcu. Le tako naprej, vztrajno in pogumno k še večjim uspehom!
Rožanski fantje pod vodstvom pevovodje Hanzeja Gabriela so ubrano zapeli vrsto pesmi. Saj slovenskega praznika brez nase pesmi ne more biti. Sledila je živahna, domača prosta zabava v družinskem krogu, ob zvokih mladih godcev iz Plajberka, ki so se korajžno 'postavili ter nas vse prese-netili z gotovostjo in vztrajnostjo pri igranju. Ob veselih zvokih godbe so se vrteli parčki pozno v noč.
SELE
(Ženili smo se)
Letos je pust sicer dolg, vendar je v začetku kazalo, da se bo kandidatom zakonskega stanu zaman ponujal. Končno pa le ni bilo tako. Malejev 'Nužej je zdirjal z avtom v Šmarjeto in bil tam v nedeljo 18. februarja zvezan z Melito Marijo Wolte na Selu.
V ponedeljek 26. februarja pa je bila letos prva poroka doma. Spremljana od mnogoštevilnih svatov sta stopila pred poročni oltar gozdni delavec Maks Oraže, ,pd. Kvadnikov in njegova izvoljenka Marija Suzana Roblek, pd. Pušelčeva. Ženin je znan kot vesten in trezen fant, nevesta se je pred leti šolala v gospodinjski šoli v Št. Jakobu. Gospod župnik so jima v nagovoru položili na srce nauk, naj bo mož glava, žena srce, otroci pa zaklad krščanske družine. Pevci so jima s primernimi pesmimi ugladili pot v zakonski stan. Ženito-vanje je bilo v Trklovi gostilni. Mlademu paru naj Bog nakloni mnogo sreče na skupni življenjski poti.
Nekdo je hotel slavljencema na čast zapeti posebno pesem, potem pa podregati one, ki se obotavljajo z* ženitvijo, tako-le:
V Selah več je takih fantov, ki za 'ženitev zreli so, a vendar, da bi se ženili, korajže dosti nimajo.
Te samce resno opominjam: le kmalu odločite se, če ne, vam selska vsa dekleta ven s fare bodo sfrčale.
Zato le hitro na Oklice, hitro, hitro pred oltar, da boste srečni kot sta danes Maks in Sani srečen par!
Pust je sicer že pri kraju, a velika noč že bliža se, v vigrednem cvetju pa poroka še prav ;jK>sebno fletna je!
Prosim, prosim vas, dekleta, takih fantov vsmiVte se, da še več 'bo brhkih parov in oj setov, juhe, juhe!
ŠT. JANŽ V ROŽU (Smrt in drugo)
Dne 25. februarja smo ob lepi udeležbi pogrebcev spremili na njivo miru Marijo Begusch, ki so umrli v 86-letu starosti. Pred dvaindvajsetimi leti so se preselili v št. Janž k svojima otrokoma. Bili so pridna in verna žena, počitka niso poznali. Radi so hodili kmetom na pomoč in jim pomagali pri poljskem delu, zato smo jih vsi radi imeli. -Rajna Marija Begusch so bili doma na Vrdih v kOtmirški fari pri pd. Leskovniku. Zgodaj so izgubili pridnega moža in dobrega očeta peterih otrok. Težak udarec • je bil to za Leskovnikovo mamb, posebno v času ko ni bilo nobene podpore. Ker so pa bili trdna in verna žena, so tudi laže prenašali težave njihove trnjeve poti do groba.
Zadnji dan lanskega leta, torej na Silvestrovo smo pa pokopali Tonija Malle, pd.
G in kovčevega na Rutah v 31. letu starosti. Prehladil se je in dobil pljučnico, katera mu je pretrgala nit življenja. Bil je pa revež bolan in tako ga je Bog rešil težkega življenja. Obema naj 'bo domača zemlja lahka, sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Tudi nesreča ne miruje. Pri krmljenju živine se je ponesrečil Jožef Muller, pd. Slamnjak v št. Janžu. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Osem dni je moral v bolnici ležati, sedaj pa je že spet doma, a moral bo čakati še osem tednov, da se noga zaceli. Hud udarec za družino in kmetijo, ker manjka moških moči.
Več let že muči huda 'bolezen Marijo Koban, pd. Kuhlnovo Mico. Sedaj je bila nekaj tednov ponovno v celovški bolnici, a pravega zdravja jii ne morejo vrniti. Želimo tej verni in zavedni ženi, da bi ji Bog vrnil spet tako zaželeno zdravje.
Dne 3. febr. so prestopili petdeseto leto naš preč. gosp. župnik Vošnjak. šest let so že pri nas, kako čas hitro mine. Ker so pa Jožef, bodo pa kmalu tudi godovali. Želimo jim vsi farani za oba slavnostna dneva obilo božjega blagoslov^ in uspeha' pni dušnopastirskem delu, 'posebna želja naša pa je ta, da bi ostali še dolgo med na-
mi. Slišali smo pa tudi, da imajo za Jožefovo že precej vina pripravljenega, zato jim bomo na ta dan še osebno voščili.
Pust bo kmalu minil, ženili se pa nismo. Imamo pa precej mladih in zrelih parov, ki samo še čakajo: Ali bi, ali ne. Govori se pa, da bo čez leto strašno. Kateri par se bo prvi skorajžil, to vam bomo, dragi bralci, že osebno poročali.
ŠT. RUPERT pri VELIKOVGU (f Olga Rudolf)
Popolnoma nepričakovano se je pri nas oglasil angel smrti in iztrgal iz naše srede gospo Olgo Rudolf, ženo tukajšnjega prevoznika Pavla Rudolfa. Pokojnica je bila češkega rodu, po prvi svetovni vojni je prišla v naš kraj in se -tu poročila.
Z zelo skromnimi sredstvi sta začela s prevozniškim podjetjem, ki se je ob razumnem in pridnem delu družine razvilo v eno največjih v našem kraju.
Poikojna gospa Rudolf je bila tudi globoko verna žena, kar je izpričala z rednim obiskovanjem božje službe. Kako spoštovana in priljubljena je bila, je dokazala tisočglava množica ljudstva, ki jo je spremila na njeni zadnji poti-. Pogreb so vodili domači č. g. dr. Zeichen ob asistenci veh-kovškega dekana č. g. Kamdutha in kateheta č. g. Orla. V slovo so ]>okojnici spregovorili č. g. dekan Kanduth, ob odprtem grobu so se ji pa zahvalili za njeno zvestobo, velikodušno darežljivost farni cerkvi č. g. dr. 'Zeichen.
Cerkveni pevci so s pomočjo želinjskih sosedov in pod vodstvom gospe Hrastnik pokojnici zapeli v slovo več žalostink med sv. mašo in ob grobu.
Omeniti še moramo, da je rajna bila tudi velika dobrotnica čč. šolskih sester. Vsa njena dobra dela naj ji. dobri Bog obilno poplača. Žalujočim svojcem, pa izrekamo naše iskreno sožalje.
(Dobrodošli obisk)
Naši vrli sosedje Globašani so nas spet obiskali in nam 'pokazali lopo, poučno in zanimivo igro »Revček Andrejček«. Preti začetkom igre ‘so č. g. dr. Zablatnik predstavili igralce, ki pod bajno Peco, v kateri sniva Kralj Matjaž, opravljajo živahno kulturno delo. Nato so nam igralci zaigra-
li in zapeli, da je bilo veselje jih gledati in poslušati. Vse težke vloge so odigrali zelo dobro. Gledalci smo se zadovoljnih obrazov vračali na svoje domove. Dragi Globa-šani, hvala vam lepa za lepo popoldne in na skorajšnje svidenje!
ŠT. JAKOB V ROŽU (Ljudsko gibanje v letu 1961)
Z zamudo se oglašamo s poročilom o letu 1961. Mislimo pa, tla nismo edini, ki spimo zimsko panje... Le nekatere fare so ipokazale, da imajo budne 'poročevalce...
63 krstov — 30 porok — 30 pogrebov, -tako valovi življenje po naših vaseh in družinah. Novorojenčki — 55 zakonskih, 4 nezakonski, 4 iz civilnega zakona; 33 fantov, 30 deklet; pa še to sliko: 19 prvencev, 19 drugorojenih, 12 -tretj enojen ih, 5 kot četrto-rojenih, 3 pelorojenih, 3 šestorojenih in 2 sedmonojena otroka v družini.
Ženini in neveste: 10 porok doma,-20 izven; prišli so v faro 4 ženini in 7 nevest, odšlo je 7 nevest in 2 ženina. S civilno zvezo so se zadovoljili 3 pari.
Umrlo je 15 mož, 11 žena in 4 otroci. Med njimi je bil najmlajši 18-letni fant,
ki se je ponesrečil. Naj-starejša je bila Lucija Jelenik s 87 le(i. Z njo vred je bilo 6 umrlih, ki so dopolnili 80. leto.
In v novo leto se zopet poraja novo življenje, a komaj zmaguje belo ženo smrt, ki se je oglasila že sedemkrat. Štormkovi materi v Lešah je sledil Jozej Legat. Kopitarjeva Mici U Ib in g pa je pustila še nepreskrbljene otroke in najmlajšo, Milko, celo v bolnici, -kjer so ji morali amputirati nogo, da ji rešijo življenje. Vovretova Urši, vdova Schierl, -Mojci Rauter, Am-brušev Gregor iz Srej in -Katarina Obilč-nik, Fernačnjakova mati iz Velike vesi, pa so vSi odšli v osmih dneh.
Značilno za dolgi pust pa je, da ni — oklicev ... Pa le čakajo na — maj!
In v občinski hiši tudi 'živijo. Žal, da zvemo za to življenje le iz tujih listov, ki govorijo o tajnih zvezah med št. Jakobom 'in Inomostom, med znanimi skupinami ter tirolskimi krogi ob skrunjenih Judovskih nagrobnih spomenikih! Čudno, da javnost tako dolgo trpi to vsiljivo rjavi.no! Dovolj glasno so zakričali avstrijski listi. Moral bi jih slišati tudi Št. Jakob. '
In šport in kulturno udejstvovanje, kako se je pomešalo s politiko! Le preko političnih strank in zloglasnega proporca moreš priti do javnih denarnih sredstev! Tako kulturna društva ne dobijo denarja po meri svojega ustvarjanja, ampak po številu mandatarjev tiste stranke, ki se zanje zavzemajo. Res, izrodek spačene demokracije, grobokop idealizma ali pa tjmglobitev idealizma, ki se odpove pomoči, iz kulturnega fonda 'in kljub itemu žrtvuje! Naj ga nam naša Zala ohranja, obuja in oživlja!
GORENČE
(Odlomek iz farne kronike)
V petek, 16. febr. zgodaj zjutraj je umrl v Sv. Radegundi najstarejši mož v fari »Tičlov« oče, g. Jožef Burger, čez dva meseca bi bil star 93 let. Pred dobrimi par leti je obhajal devetdesetletnico še popolnoma čil in zdrav, nato je pa začel [>ola-goma pešati, zadnja zima ga je telesno zelo strla, duševno pa je bil do zadnjega čil. V nedeljo 18. febr. smo ga ob obilni udeležbi ipogrebcev pokopali na pokopališču tukajšnje podružnice Sv. Radegunde.
Mlad slikar z novimi pogledi
Razstava Janeza Bernika v Galeriji 61
V Galeriji 61 razstavlja sedaj Janez Bernik, 29-leten mož iz Ljubljane, okoli 26 podob, ki na prvi pogled zbude začudenje, nato zanimanje in končno občudovanje.
Bistvo vsake novosti je v tem, da se v začetku težko nanjo navadimo in Bernikove slike ne bodo vsakomur zlahka razumljive. In vendar, gre za mladega umetnika, ki obvlada ne le tehniko, ampak ima iz svojega duhovnega obilja tudi kaj dajati, kaj povedati.
Abstraktno slikarstvo je slikarstvo, ki se je osvobodilo” predmeta, njegove zunanje podobe ter zahteva od umetnika, da slika „iz sebe”. Dočim pri predmetnem, figurativnem slikarstvu slika, riše ali drugače likovno podaja umetnik svet tako, kot ga je on videl, doživel in doumel, pa abstraktni slikar ni na predmet vezan. To je velika svoboda, a tudi velika nevarnost, kajti z ločitvijo od predmetnega sveta je umetnik istočasno izgubil trdno mero, jasen in nesporen kriterij za presojanje in ocenjevanje svojega dela. Pri slabem figurativnem slikarstvu je takoj jasno, da je odjiovcdal slikar in ne stvarstvo. Pri abstraktnem slikarstvu pa slikar podaja to, kar ima v sebi. In pogosto se izkaže, da ima veliko — praznoto. Totla pregovor pravi, da ima bedak srečo, namreč da najde še večjega bedaka, ki mu verjame. Prav zato je v abstraktnem slikarstvu toliko šarlatanstva, kar velja tudi za gotovi del kritike, ki ga je napravila za modo, in za oboje donosen posel. Vendar bi bilo napačno odrekati abstraktnemu slikarstvu vsako upravičenost, nasprotno, če ga že ne hvalimo počez, nekritično, moramo vendarle reči, da je naraven proizvod naše dobe. Živimo namreč v dobi, ki se je zaradi vojn, revolucij v družbenem ustroju in tehniki ločila od ustaljenih celotnostnih pojmovanj človeka in sveta, kot so jih imeli antika, srednji vek in renesansa, vsaka seveda svoje. Moderno človeštvo pa je dalo iMisamezniku vso svobodo, čemur samo po sebi ni oporekati, toda kot v skoroda vsaki stvari, je;, tiravalo. Napravilo je posameznika za sredi,st e stvarstva ter za edino merilo samemu sebi. Vse o-mejitve so bile raztrgane. Te ]>ersonalLStične ideje so iz filozofije prešle tudi v umetnost in preko raznih ,-izmov’ dobile svojo skrajno obliko v abstraktnem slikarstvu. Kar je nastalo iz tega, so podobe, ki so vsaj pri resnično nadarjenih in iskreno čutečih umetnikih, ki jih je seveda najti tudi med abstraktisti, predstavljajo pretresljivo pričevanje o današnjem duhovno razkrojenem človeku, ki ne ve več, kaj hoče in kam ga tok časa nese. Vendar je vprav pri najboljših modernih slikarjih videti stremljenje spoprijeti se s svetom in življenjem ter mu najti celotnostni smisel. To smo lahko tudi v Ce- i lovcu videli pri lanski razstavi dozorele umetnosti tržaškega Slovenca Lojzeta Spacala.
Tudi Janeza Bernika moramo prištevati med mlade umetnike, ki se niso predali duhovni zmedi sodobnega sveta in tudi ne modi. On v svojih delih išče lastno pot do doživetja in doumetja ! stvarstva. Zato zanj izraz ,ahstraktist’ pravzac^^v ne odgovarja več. Preko na papir vtisnjenih' 4-presij o zemlji, med katerimi je fina, svetla „Moja stara prijateljica zemlja” za naravnost lirično umetnikovo občutje morda najlmlj značiiiui, ter preko originalnih „relicfnih” potlob išče umetnik primernega izraza za svojo izpoved o stvarstvu, v katerem sluti, da je kljub svoji na prvi pogled brezobli6ii snovnosti vendarle tudi velika in čudovita smisehia celota, v katero spada kot njen bistveni del tudi čuteči in razmišljajoči človek. Bernikove podobe pa izražajo večkrat tudi neko temno tesnoljo, neki občudujoči strah pred mogočnim, ki ga ni moč do konca dojeti. Je to j>odobna tesnoba, kot jo zbujajo srednjeveške freske, porojene iz verne ljubezni in strahu božjega.	a. 1.
*
..Vemissage” (otvoritev) m muli četrtek je bila se- | veda tudi kulturno družabni dogodek za Celovec. Med udeleženci so bili kulturni referent koroške J deželne vlade dir. Othrna-r Rudan, predsednik sveta ! za kulturo in prosveto republike Slovenije Boris Kocijančič, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani dr. Zoran Kržišnik, ki je napisal temeljit strokovni uvod v elegantni razstavni -katalog, in številni drugi gostje. Razstava v Galeriji 61 (Bahnhofstrasse 24/V nadstropje, je odprta do 10. marca, ob dela,v- I nikih popoldne od 16. do 19. ure. Obisk prijateljem ■ umetnosti priporočamo.
Pokojmi Tičlov oče je 'bil mirnega, vese- | lega in dobrohotnega značaja. Viict je bil za vse dobro. Rad je 'pomagal bližnjemu in cerkvi v -potrebi. Bil je vesel, če se je pri naših cerkvah -kaj -popravilo in je rad pomagal. Pri -tukajšnji podružnični cerkvi je bil 26 let mežnar in 9 let cerkveni ključar. Rad je pripovedoval, da so v tem času oskrbeli več novih mašnih plaščev in kar 2 pluviala. Oskrbel je pri podružnici tudi orgle, sicer št are, pa vendar za silo še slu-žijo.
Spoštoval je duhovnike, tukajšnji dušni pastirji so radi zahajali v Tičlovo hišo in
(Nadaljevanje na 8. strani)
NA PUSTNO PRIREDITEV V ŠT. RUPERTU
Učenke gospodinjske šole iz Št. Ruperta pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki ljubijo mladino in smeh, na
pustno prireditev
s pestrim sporedom, ki bo na pustno nedeljo, dne 4. marca, ob 14. uri v telovadnici gospodinjske šole v ŠT. RUPERTU.
Ob pol 8. uri zvečer bo ponovitev v farni dvorani v GLOBASNICI.
Mladina v igri in razgovoru
Naslov ligre: »Valovi življenja«; osebe, ki nastopajo, pa so: sedemnajstletno dekle, njena prijateljica in njeni starši. Gledalci: mladina in starejši.
1.	prizor:
Monika -pove materi, da bo šla zvečer ven. Spremljal jo bo prijatelj, ki sicer ne zahaja na njen dom, a jo pogosto spremlja na sprehod.
Monika noče povedati materi, ne kam -gre, ne kdaj se vrne: take zastarele reči!
2.	prizor:
Mamica, ki jo je bila pustila iti, se zbega in gre po svet k očku. Ta je silno zaposlen s svojim dolom in nima časa za take malenkosti. Pije w‘hisky, govori bedastoče in se pripravlja skrivaj na -potovanje za več dni..
3.	prizor:
Monika pripoveduje prijateljici dogodivščine prejšnje noči. Večerjala sta s fantom, šla v kino, na sprehod in končno na ples v razvpiti nočni lokal. Monika skrivnostno šepeče: »Veš, to je lokal za vpeljane ljudi. Seveda tu ne morem povedati, kaj pravzaprav je, ker ne boš razumela.«
Prijateljica ni včeraj padla z lune. Po kratki opombi pokaže Moniki časopisni izrezek, ki poroča o -policijski raciji v tistem nočnem lokalu. Našli so omamila. Mladostnike, ki so jih zajeli, so peljali na stražnico, nato pa izročili staršem.
Monika malomarno pripomni: »Kaj zato. Jaz sem šla pol ure prej domov. To se pravi, da se ni nič zgodilo!«
Po predstavi je sledil razgovor. Mladina je podala svoja mnenja:
, Prvi: Oče bi moral biti bolj energičen in ^‘epovedati 17-letni nočne izhode.
Drugi: Prevelika strogost je zastarela; dekleta bi starši morali prepričati, da take zabave niso zanjo.
Tretji: Vzgoja mora začeti v zgodnjih letih, sicer je -prepozno.
Četrti: Samo učiti in pridigati ni zadosti; treba je dobrega vzgleda: oče, ki gre na tajno potovanje, ne da bi povedal materi . . ., ki se ne briga za dom ...
Peti: Starši bi morali kazati stalno skrbnost za otroke in tako vzbuditi njih zaupanje.
Sesti: Družba -nas nujno dela take: govori se samo o svobodi, piše le o zločinih, nikdar pa o plemenitih in vzvišenih čustvih.
Sedmi, osmi, deveti...: v krizi smo in iz te krize hočemo, sicer ...
V razgovor so posegli tudi duhovnik i-n tgarši:
Duhovnik: Vprašajmo se, če to, kar se dogaja v družbi, ni vdor brezbožnega duhai, 'ki hoče razpreti družino, da bo tako laže razkrojil družbo.
Oče: Mislim, da ste zadeli žebelj na glavi; da, prav to hočejo: razbiti družino. A če bi družini vrnili Boga in -krščanska načela, bi na malh bilo mnogo problemov rešenih. To je najmočnejše orožje!
Duhovnik: Živimo v silni krizi. To smo videli v nocojšnji igri, ki je tolikokrat resnična. V razgovoru z mladino pa smo videli, da ona čuti krizo in v tem je naše veliko upanje v lepšo -bodočnost.
P U T
Prišel sem, kot vsako leto, o, ne glejte me tako, presneto! Saj predobro, dragi, me poznate in me radi, radi vsi imate.
V vsako hišo dobro voljo nesem, vrisk in šalo, smeh in pesem in na mize mastnih dam klobas, dobrih krapov cel jerbas —
ploh pa dečvam, ki so sc skesale, da bi se iz gnezda v drugi dom podale. Ker so fantom »prazno koq>co” dale, bodo z mano lahko sc smejale ...!
Vsi bodite z mano dobre volje, saj za vas, predragi, res je bolje, da sc pusta srčno veselite.
Kislo lahko drugič se držite!
Vse skrbi in toži« zdaj doma pustite, z mano sc veselo zavrtite.
Ko udari ura sveta posta — sprejmite jtokoro — znanega vam gosta.
<7(4 JH« mladine in pvosoeto
Telo domovini — srce Cerkvi...
(Daniel 0’Connell)
Osvoboditelj in največji sin Irske Daniel 0’Connell se je rodil leta 1775 v Car-he-n House v Stari zavedno katoliški družini. Vzgajali so ga jezuitje na Francoskem, ker je -bilo katoliško šolanje na Irskem prepovedano. Postal je odvetnik in v -poklicu je pokazal izredne zmožnosti. Globoko izobražen, neustrašen v nastopu, dosledno značajen in izredno priljubljen med ljudstvom je -že kot mlad jtaVni delavec dosegel velike uspehe.
Največja njegova skrb je bila osamosvojitev irskih katoličanov. V ta namen je -prirejal zborovanja, na katerih je s pomočjo svoje -nenavadne govorniške sposobnosti silno poživil -irsko versko in narodno zavest. Začel je tudi organizirati svoje ljudstvo in izgradil je vrsto katoliških društev na osnovi farne organizacije. Neugnan in neustrašen je prehodil vso deželo in si zagotovil neomajno -zvestobo naroda.
Za verske pravice
Ta vdanost ljudstva um je dajala -poguma, da v svojih zahtevah po -pravicah, ki -gredo irskemu ljudstvu ni odnehal. 'Leta 1828 so bile volitve v angleški -parlament in ljudstvo si je izbralo za svojega zastopnika neustrašenega 0’Connella, kar je silno vznemirilo vso -irsko in angleško javnost. Zlasti -še, ker je že v naprej izjavil, da -ne bo opravil prisege, ki- so jo angleški zakoni nalagali poslancem, ki pa jo katoličani niso mogli opraviti, ker je vsebovala krivoverske nauke.
Ne le na Angleškem, marveč tudi na evropski celini so nestrpno čakali na izid volitev in se izpraševali, kaj bo 0’Connell napravil,' če bo izvoljen. Bil je izvoljen z veliko večino, -saj so kme-tj-e, -ki so še bili graščinski podložniki, na ta način glasova-
li proti svojim gospodarjem. Toda 0’Con-nell je ostal zvest svoji izjavi in je šel v angleški parlament, ne da bi -položil proti-k atol iško -prisego. Ukloniti -se je morala angleška vlada in v strahu -pred državljansko vojno je kralj Jurij IV. leta 1829 podpisal listino, v kateri je katoličane oprosti! prisege. S tem so dobili katoličani splošno volilno pravico i-n priznana jim je bila pravica do državnih služb, kar je bilo do takrat onemogočeno.
Za narodne pravice
Tako je neumorni voditelj katoliških Ircev -svojemu ljudstvu pridobil versko svobodo in versko enakopravnost z anglikanskimi sodržavljani. Toda narodne svobode in enakopravnosti še irsko ljudstvo ni imelo. Politično in gospodarsko je bilo odvisno od angleškega plemstva. Kot cilj svoji politični dejavnosti si je 0’Conoell postavil: politično avtonomijo, lasten parlament in rešitev agrarnega vprašanja. Za te ideale je neumorno delal in žrtvoval. Po 100.000 i-n celo do 200.000 ljudi se je zbiralo na njegovih zborovanjih in zahtevalo svoje pravice, toda CConnell uresničenja teh idealov ni doživel.
V boju zoper angleške zatiralce je bil 0’ConneH nepopustljiv. Pravice naroda je zagovarjal, Čeprav mu je -grozilo, da ga proglase za izdajalca. To ga je tudi doletelo i-n -moral je -v zapore, ožigosan kot na-rodni izdajalec. Toda ječa in trpljenje sta tega neustrašenega -borca strli. Po težkih -preizkušnjah ječe je -prišel zopet na -svobodo, a začel je hirati. Na poti v Rim je 15. maja 1847 v Genovi umrl. Njegova oporoka je bila: »Moje telo gre Irski, moje srce Rimu, moja duša nebesom.«
Samomor ... samomor
Statistike zgovorno govorijo o -samomoru kot bolezni -modernega časa. Samomor je znamenje, da v družbi nekaj ni v redu. In čim več je samomorov, tem bolj je gotovo, da je družba bolna.
Tudi -pri nas je vedno več samomorov. Posebno naše -prestolno mesto beleži v tem visoko številko; uvršča se med prva evropska mesta v tem pogledu.
Kdo so ti nesrečneži, ki so si sami pretrgali nit 'življenja? Med -njimi so mladi in stari, zdravi in bolni, revni in bogati; zelo pisana družba, katero je družilo samo eno: obupanost nad seboj in družbo.
Kje so vzroki temu žalostnemu pojavu? Zakaj toliko obupanosti, zakaj nimamo več upanja v jutrišnji dan? v'
AH* nimamo tudi mi nekoliko sokrivde? Gotovo ni prav, da se mi vsi tako malo zanimamo in tako malo storimo, da bi te nesrečnike odvrnili od hudega dejanja. Premalo je naše dobre -besede in naše materialne i{x>moči za obupane ljudi.
Tudi med mladino je mnogo obupanosti, celo sovraštva do življenja. Zato je tudi toliko samomorilcev iz -vrst mladine. Temu sta največ kriva nerazumevanje in osamljenost, -poleg nesrečne -ljubezni. Pogosto imajo pri tem starši veliko odgovornost. Vse premalo se zanimajo za svoje otroke. Po-
Zdi se, da je film že dosegel svoj višek in napovedujejo se mu slabši časi. To potrjujejo poročila iz Nemčije (v Ameriki je to že star pojav). Kot poročajo iz Ham-burga, ki ima skoro dva milijona prebivalcev, so kino-podjetniki sklenili, da bodo ukinili popoldanske predstave, ker so te tako slabo obiskane, da niti upravnih stroškov ne krijejo. Vseh kino-dvoran je v Hamburgu 166.
Podoben položaj je tudi v ostalih nemških mestih. Iz tega razloga so nemški filmski producenti sklenili, tla 'bodo začeli posebno akcijo pri državnih oblasteh, da ta-
manjkanje časa, kajti delati morata oče in mati; in zvečer, ko se vrneta domov, nimata časa, da bi ;posvetila nekaj ur otroku, kajti morata v kino ali v bar gledat televizijo. Nič čudnega torej, da mladi ljudje odraščajo brez ljubezni, zato pa tembolj zaprti v svojo 'bolečo osamljenost. Starši so večkrat bolj policaji kot ljubezni 'polna bitja; zato je vedno več primerov, ko otrok že s slabim spričevalom popolnoma Obupa. Dovolj je, če -pogledamo časopise ob zaključku 'šolskega leta.
In proti -takemu modernemu življenju in vzgajani ju otrok je vsak zakon brez moči. Tudi cerkvena postava, ki strogo prepo-veduje samomorilcu cerkven pogreb, ker je to -drzen poseg -v božje pravice nad živi j e-njem, bo le malo koga odvrnila od tega dejanja. Edina rešitev je v -nas, če znamo tem strtim življenjem dati novih moči, nove vere in odrešujoče ljubezni.
Razume se, da človek, ki nosi v svojem • srcu močno vero v Boga in svoje življenje po tej veri oblikuje, kljub najtežjim preizkušnjam n-e bo niti -v mislih iskal rešitve v nemoškem i-n nečastnem sredstvu, da u-beži preizkušnji. -Zato je neizpodbitna resnica: samomor je obtožba družbe, ki je bolna, brezsrčna i-n brezverna.
ko odpomorejo resno grozeči krizi. V splošnem bi naj država šla bolj na roko filmski produkciji. Zlasti bi naj dajala večje podpore za dobre in kulturne filme. Vobče bi naj država denarno bolj podpirala domačo filmsko produkcijo, zlasti s pospeševanjem filmskega eksporta in znižanjem »davka na zabavo«. Zaradi te krize je morala prenehati stara ‘berlinska filmska centrala UFA, ki je dolga leta vodila nemško filmsko produkcijo. Le znatna državna podpora bi jo lahko še rešila. Da bi jo pa predelali za televizijski zavod, bi pa bilo potrebno do 10 milijonov DM.
Naše prireditve
ST. JANŽ V ROŽU
Farna mladina v št. Janžu vabi na pustno prireditev na pustni torek, 6. marca, ob 8. uri zvečer ipri Tišlerju.
Na sporedu je »Lažizdravnik« i-n še kaj za dobro voljo.
Vabljeni.
VOGRČE
Farna igralska družina v Vogrčah priredi na pustno nedeljo, 4. marca ob pol treh popoldne veseloigro v dveh deia-njiih
TRIJE TIČKI,
burko »Gumb« in prizor »Zakleta gostilna«.	Vabljeni!
ST. VID V PODJUNI
v Slovensko prosvetno društvo »Danica« št. Vid v Podjuni priredi: v nedeljo, 4. marca 1962, ob pol 3. u-ri, pri Voglu v Št. Primožu igro
»PRIČARANI ŽENIN«.
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
ŠT. JAKOB V ROŽU
Katoliško prosvetno društvo »Rož« vabi na veseloigro
»KARLOVA TETA«, ki jo na splošno željo ponovi v nedeljo,
4.	marca, ob pol 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani.
Pridite, da se nasmejite!
Katoliško prosvetno društvo »Rož« vabi na veseloigro
»LAŽIZDRAVNIK«,
ki jo priredi na pustni -torek, 6. marca, ob 8. uri zvečer v farni dvorani, če bodo Židane volje, nas pridejo zabavat tudi -naši tamburaši!
LIBUCE
Farna mladina iz Pliberka vabi na pustno prireditev, ki bo na pustni torek, ob pol 8. uri pri Marinu v Libučah.
Spored:
Enodejanke: Tihotapci, Opeharjeni žid. Učenjaki, Lažizdravnik (veseloigra v 2. de-janjih).
Med odmori ho pel domači fantovski zbor.
ŽVABEK
Farna mladina iz Pliberka gostuje v nedeljo, dne 4. marca, ob pol 3. uri 'popoldne v farni dvorani -v Žvabeku s sledečim pustnim sporedom:
Tihotapci, Opeharjeni žid, Učenjaki, Lažizdravnik (veseloigra v dveh dejanjih).
Vsi prisrčno vabljeni!
ŠT. LIPŠ
Na pustni torek, 6. marca Ob pol 8 zvečer, priredi farna mladina v št. Li-pšu v farni dvorani-
DRUŽABNI VEČER na katerega ste -vsi prisrčno vabljeni.
PEVSKI ZBOR GALLUS
Pevska vaja bo 10. marca 1962 popoldne ob 13. uri v Heimlingerju. Pridite vsi in točno!	P e v o v o d j a
SKRBI VARUHOV CISTE ANGLEŠČINE
Varuhi angleščine -imajo tudi težave. Vse-ipoVsod moraljo hiti -na preži, da ne bi angleško ljudstvo — vsaj v ožji domovini — prehudo mrcvarilo jezika.
Že pred -Vojno je ameriški film tako •vplival na angleške študente, da so se začeli spakovati z govorico filmarjev z onkraj oceana. Zadnja -vojna je prinesla še -svoje.
Im tako -so člani Unije za varstvo angleščine nedavno doživeli bridko presenečenje. Zbrali so se k vsakoletnemu banketu v Brightonu. To, kar je bilo poglavitno je 'bdlo od začetka do konca napisano v — francoščini, namreč: jedilnik!
Vse „JOKA"-i*dellce — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije
dobile ugodno pri
FRANZ KREUZER’s Wtw.
prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurl, Kardinalplatz 1,	tel. 23-60
ICitib v huntiii m Mic mc
Koliko atomskih bomb ima Amerika?
Vprašanje, kdlilko atomskilh (bomb imajo velesile, se je znova pojavilo, iko je v minulih mesecih Sovjetska zveza po treh letih nenadolma samovoljno prekinila atomski moratorij, to je dogovor med tremi atomskimi velesilami, (Sovjetska zveza, Združene države in Velika Britanija), da bodo ustavile atomsike poskuse ter nadaljnje izdelovanje atomskih bomb, dokler ne bo dosežem siporazum o splošni razorožitvi, glede katere so tekli razgovori v Ženevi na posebni konferenci diplomatov vojakov in tehničnih strokovnjakov. Po Obnovitvi a-tomskih poskusov v Sovjetski zvezi je seveda kmalu nato propadla razorožitvena konferenca po nad 350 brezplodnih sejah. Kljub temu pa atomska oboroževalna tekma leži kot mora nad človeštvom, k^jti zanjo gredo težke milijarde denarja, ki bi ga bilo moč mnogo bolje uporabiti v druge namene, po drugi strani pa vsak pameten človek ve, da 'že nakopičenega atomskega orOžja ne bo moč »porabiti, dokler bo politike vodila vsaj še trohica razsodnosti. Zato se bo pod okriljem Združenih narodov 14. marca sestala nova razorožitvena konferenca.
iKoliko atomskega orožja ima nakopičenega Sovjetska zrveza, ne ve nihče, razen seveda sovjetskih oblastnikov, glede ameriških atomskih zalog« pa se ve nekoliko več, čeprav so tudi naslednje številke le približno ugibanje.
Znani znanstvenik Lin us Pauling, proife-sor fizike na Kalifornijski lehniki in Nobelov nagrajenec, je postavil trditev, da imajo 'Združene države doslej izdelanih 75 tisOč atomskih orožij vseh vrst, in da predstavlja to orožje takšno uničevalno silo, da bi zadoščala za popolno uničenje dvajsetkrat večjega števila ljudi, kolikor nas splOh je na svetu.
iKoličina in kakovost atomskega orožja, ki je delno v rokah ameriških Oboroženih sil, največ pa na zalogi v Skladiščih, je seveda naj strožja tajnost, v katero je posvečeno, kakor pravijo, le nekaj deset najvišjih državnikov, vojaških poveljnikov, članov komisije za atomsko energijo in članov skupnega kongresnega odbora za atomsko energijo. Zaradi 'tega ni nihče te iPau-lingove trditve niti potrdil niti naravnost zanikal. Le (uradno so dali vedeti, da !so
Pauilingove 'trditve pretirane oziroma fantastične, češ, dalo bi se govoriti le o trikrat manjši množini atomskega orožja.
Tehnično pa je zanimivo, kako je Pau-linig prišel do svojega računa. Izhodišče je hilo dejstvo, da je leta 1957 neki član Kongresnega odbora za atomsko energijo izjavil, da so Združene države od hirošimske bomibe dalje proizvedle (toliko jedrskega materiala, da bi zadoščal za 35 tisoč atomskih bomb.
Drug važen itemdlj za Paulingov račun je dala Komisija za atomsko energijo s svojim uradnim poročilom, da je bila v naslednji dobi proizvedena količina 41 milijonov funtov uranovega oksida. Uranov oksid je snov, iz katere v separacijskih o-faratih pridobivajo uran 235, ki služi kot jedrska snov za bombe; 1300 funtov uranovega oksida zadošča za okoli 10 f untov urana 235, kar je dovolj za eno bomlbo z uničevalno silo 20 kiloton 'trinitrotoluola, torej atomsko bomlbo, (kakršna je padla na Hirošimo.
.Enaka količina 'uranovega oksida je tudi dovolj za zunanji plašč ene bombe z uničevalno silo 18 megatonov, to je takšne težke bombe, ki z radioaktivnim okuženjem ‘uniči življenje na površini 10 tisoč kvadratnih milj, ali skoraj 26 tisoč kvadratnih kilometrov, torej deželo, ki je le malo manjša kot Vsa Belgija.
Če upoštevamo količimo jedrskega materiala', izdelanega pred letom 1957 — pravi Pauling — in tisto, kar je prišlo zraven kasneje, ter od vsote odštejemo 5 odstotkov za material, ki je bil 'uporabljen za druge namene, kakor na primer za jedrske reaktor j e in za atomske podmornice, je moglo biti iz ostanka izdelanih kakih 40 tisoč bomb.
'Važno bi bilo vedeti, kolikšne količine materiala so bile uporabljene za (posamezne vrste atomskega orožja, to se pravi za najtežje bombe, za raketne naboje, za nalboje 280 milimetrskih atomskih topov, za naboje v bazukah in torpedih in tako dalje. O številu posameznih vrst atomskega orožja daje Pauling cenitev le za najtežje bombe in pravi, da Ijih imajo Amerikanci 10 tisoč.
V Item se Pauling verjetno ne moti mnogo, kajti nobena tajnost ni, da ameriški vojaški krogi zdaj bolj pritiskajo na izde-
Xefav najprimitivnejši narod na svetu
Medtem ko afriški domorodci dobivajo politično neodvisnost in lastne države, doživljajo v Južni Ameriki mnogi indijanski rodovi tragično usodo: počasi namreč izumirajo. Tako so na primer v zadnjem času izumrli otoški Indijanci rodu Orna, ki so živeli na južni konici ameriške celine. Nikoli ne bo mogoče zanesljivo dognati, ali so r^s pripluli iz Avstralije preko Tihega oceana, kot nekateri domnevajo zaradi podobnosti njihovega jezika z govorico avstralskih prebivalcev. Pa tudi Indijanci Pampe in Patagonije niso na boljšem, prav tako kot rodovi ob reki Parana in ustju La- Plata ali lindijanci Karibskega morja in Srednje Amerike. Izginili so v bojih z belci, ki so se polastili njihove zemlje in jih podjarmili, ali pa so pomrli za kužnimi (boleznimi in drugimi takoime-novanimi pridobitvami civilizacije kot mnogo drugih preprostih narodov naše zemlje.
Ko so Portugalci v 16. stoletju na zavojevalnih pohodih prodrli v notranjost južnoameriške celine, so zvedeli, da živi v pragozdovih Sierre de Durados posebno bojevit, a zelo primitiven indijanski rod. Ker pa je bilo področje gorato in nedostopno, niso iskali stikov s tem plemenom. Tudi kasneje so se Sierre de Durados izogibali milijonarji, lovci na sužnje in novi naseljenci.
Šele leta 1906 je avstrijski raziskovalec Albert Fritsch prodrl v te nedostopne kraje in naletel pri tem na skupino že na pol civiliziranih Indijancev, ki so vodili s seboj tri ujetnike. Ujetniki so govorili neznan jezik. Pravili so, da so »Xeta«, torej pripadniki tistega legendarnega plemena, o katerem so slišali že portugalski odkrivalci in ki se ga še ni dotaknila civilizacija. Fritsch je začel preučevati jezik teh Xetas, pa je spet prenehal, ker je mislil, da spadajo k veliki družini Guranijcev, katerih jezik in kultura sta bila, že raziskana.
Leta 1950 je skupina brazilskih geologov na neki gozdni jasi Sierre de Durados naletela na gručo otrok, ki so se igrali
in prestrašeni pobegnili, ko so zagledali tujce. Le desetleten deček je v strahu splezal na drevo in tega so možje vzeli seboj. Pripeljali so ga v Curitybo, mesto v današnji brazilski državi Parana, kjer se je zanj zavzel ravnatelj tamošnjega urada za indijanska vprašanja. Izkazalo se je, da se deček imenuje Koi in da pripada plemenu Xeta.
Fantič se je kmalu naučil toliko portugalščine, da je lahko kaj povedal o svojem skrivnostnem plemenu. Njegovi podatki so bili sicer zelo pomanjkljivi, vendar so zbudili zanimanje za te Xetas in tako je sklenil Urad za indijanska vprašanja poslati posebno odpravo na področje, kjer domnevno živijo ti Indijanci. Po tega pa je prišlo čez dve leti. Faint se je normalno razvijal in se ni kmalu prav nič razločeval od drugih indijanskih fantov. Le v spodnji ustnici je imel veliko luknjo, ki jo imajo vsi pripadniki njegovega rodu, kot je dejal. Vanjo vtikajo lesen klin, kar odganja zle duhove.
Odprava, ki je vzela s seboj za vodnika Koia, ni rodila velikih uspehov. Res so našli neko skupino Indijancev Xeta in tudi ujeli mlado dekle, toda z loki in pihalnimi cevmi oboroženi možje so se tako grozeče približevali, da je vodja odprave dekle izpustil. In dekle je z drugimi Indijanci vred v hipu izginilo v pragozdu, čeprav -se je odprava mudila v tistih krajih
(Dalje na 8. strani)
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motoricettensagen
znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer, Klmgton in Solo naročite najceneje pri domačem podjetju
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dohrla ves - Ebemdorf
Telefon 04237 246
Ugodni plačilni pogoji - tudi na obroke. Zahtevajte cenike in brezobvezno predvajanje (Vor-fiihrung) na Vašem domu.
Priložnostni nakup že rabljenih žag.
lovanje manjših, to je taktičnih atomskih orožij, ker so mnenja, da imajo velikih bomb več ko dovdlj. Koliko atomskega orožja je 'dejansko v rokah vojaških poveljstev, nihče ne more reči. BrezdvOmno Ije, da je ameriško atomsko orožje ;po veliki večini spravljeno v sedmih podzemeljskih skladiščih, raztresenih po velikem ozemlju (Združenih 'držav.
Kot smo 'že 'poročali, so ameriški znanstveniki po analizi (podatkov o sovjetskih atomskih poškusih ugotovili, da so sovjet-'slki atomski 'tehniki dosegli znaten napredek glede atomskih orožij im zahtevajo od ameriške vlade, da tudi ona izvede nove atomske jposkuse v ozračju, da Združene države ohranijo prednost pred Sovjetsko ■zvezo na atorrtskem področju in da se jim me zgodi tako kot pri raketah, kjer je zaradi 'nerazumevanja merodajnih ameriških politikov, ki odločajo o raziskovalnih pro-gralmlih, mogla Sovjetska zveza Združene države cdo prehiteti.
Pravljica, ki se utegne uresničiti
Varovalne plasti in prevleke kovin, ki zašlamjajo pred znanimi radarskimi žarki, so najmovejša vojaškotehnična pridobitev. Dejavnost radarja lahko kot znano primerjamo z odmevom. Radarske naprave oddajajo ultrakrabkovalovne žarke, (ki se od letal, ladij ali drugih predmetov odbijajo kot odmev im jih prisluškovalni aparat nato prestreza. Zaščitne plasti pa te žarke nekako požirajo 'in 's tem preprečijo, da bi •se njih jek vrnil k sprejemnemu aparatu. Sestava te naj novejše protiradarske prevleke je seveda strOgo tajina. Vendar je prišlo na dan, da gre za plast, ki ‘spreminja električno energijo zadevajočih radarskih žarkov v kemično energijo- Stara pravljica čepici, ki napravi človeka nevidnega, se je torej, Vsaj vojaškotelhnično, ma sodoben način uresničila.
„ln zacvetela bo puščava
DOlgih enajst let so izraelski znanstveniki poskušali, da bi ugotovili, ali je mogoče preobraziti peščena puščavska tla po namakanju z morsko 'vodo. Vztrajnost agronomov, ki so se priselili v obljubljeno deželo z vseh koncev sveta, je Obrodila dobre sadove.
V Izraelu je še veliko izrazito puščavskih Obmdčij, ki bi jih ta mlada država nujno potrebovala za življenjski prostor rastočemu številu prebivalcev.
Zato so enajst let Črpali slano vodo iz morja in z njo namakali puščavska 'področja. Ves Čals so za poskušnijo sejali in sadili razne koristne rastline, izmed katerih ■so indkatere prav dObro uspevale: tako bombaž, sladkorna pesa, zelje, ohrovt, cvetača, limone, smokve, datlji in nad dvesto dru-gilh-
Doslej smo menili, da ni imogoče uporabljati meraZsoljene morske vode v kme-
tijstvu. To mnenje je (potrdilo dejstvo, da rastline ne uspevajo neposredno ob morski obali, kjer jih škropijo morSka pena in valovi, iker se na površini zemlje nabira sol im zaduši vse, kar je živega.
Poskusi v Izraelu pa so pokazali, da zemlja oziroma pesek precedi vodo, presežek soli pa odplavi, če je zemljišče nekoliko nagnjeno. To so izraelski agronomi ugotovili na težki neprepustni zemlji, pa tudi na lukmijičavih peščenih tleh, skozi katere voda pronica v globino. Takšna tla so inavadlno v puščavah.
Prvi uspehi raziskovanj judovskih znan-stvenikov so pokazali, da uspevajo na zemlji, ki jo načrtno namakajo z morsko vod;, \ nekatera žita prav dobro, zlasti tista, ki so 1 jih križali z neko divjo vrsto pšenice. Poskusi s sejanjem teh križanih vrst so dali zadovoljivo žetev.
Žuželke so rešile avstralske kmetovalce
Avstralija je celina nasprotij. Ko so jo odkrili, so našli talm (nenavadne rastline in le malo živalskih vrst.^ Prvi pionirji so zaradi tega prinesli tja razne koristne zeli in živali, da bi si izboljšali življenje. Toda to mi bilo vedno dobro. Za najnevarnejšo se je izkazala naselitev kuncev. Tudi »priseljeni« vrabci So postali hudi škodljivci.
Najhujši sovražnik avstralskega gospodarstva pa je postal figov kaktus — opun-tia — ki raste (tudi v južnih predelih Italije. Bodičasto kaktusovo grmovje je pre-obrazilo precej plodna področja v neprehodno puščavo, pregnalo naseljence iz krajev in jih spravilo na beraško palico.
Nihče me ve, kdo je zanesel ta kaktus v Avstralijo, kjer ga prdj niso poznali, a kmalu ga je bila 'Vsa južna Avstralija polna. Začel se je boj na življenje in smrt.
(Proti opunciji je bilo težko kaj storiti. Bodljikave rastline 'živali niso marale, o-genj je mi mogel uničiti. Vse bolj se je širila po njivah in pašnikih. Brizgali so jo s petrolejem, sipali nanjo strupe iz letal, uporabili vsa. sodobna tehnična sredstva, da bi uničili nezaželenega Vsiljivca, tod*i vse to ni pomagalo.
Tedaj so se znanstveniki spomnili, da ima opuncija v prvotni domovini — Srednji Ameriki — smrtne sovražnike, majhne žuželke. iPričeli so umetno gojiti v velikanskih množinah in z letali metati na trav-nilke ščitaste uši, neke vrste hroščev in pajkov, ki sojih pripeljali iz Panalme.
Ti majhni pomočniki1 človeka so se izkazali kot koristni pri Uničevanju Opuncij. Med njimi je bil najpridndjši metuljček, 'čigar znanstveno ime, »cactoblastis« izgovarjajo Avstralci z največjim spoštovanjem. Njegove gosenice 'so se hranile t, , ključno z opuncijami in jih žrle s takšno vnemo, da se je prej neprdhodno grmovje čisto razredčilo.
Niti pet let 'ni trajalo, pa je (bila bitka končana. Mali metuljček je premagal strašni plevel. Opuncije so se morale umakniti zmagovalcu. V Avstraliji je postal 'figov kaktus redkost.
O zmagi metuljčka cactoblastis nad figovim kaktusom pišejo vse čitanke. Kmetje pa predlagajo, naj bi skromnega junaka v voljni prdti kakteji sprejeli v avstralski grb.
Tako mineva svetna slava . . .
Leta 1859 je vržen z oblasti, osamljen in zagrenjen, umil veliki Napoleonov nasprotnik, nekdanji vsemogočni avstrijski kancler, knez Metternich.
Napoleon in Metternich sta se dobro (poznala, in (Metternich je v svojih »Spominih« opisal mnoge dogodke, ki kažejo, kako se zgodovina ponavlja.
V juniju leta 1813, ko se je Napoleon pripravljal za zadnji (boj na življenje m smrt, sta se (Napolledn in Metternich sešla v DreSdenu. Metternich je Skušal Napoleona pregovoriti, maj se z dobrega poravna Z Rusijo, Prusijo in Avstrijo, ker mu bodo sicer vse tri skupaj pripravile konec. Ta-kofe mu je govoril:
»Videl sem Vaše vojake, skoraj še Otroke. Vi, Veličanstvo, mislite, da site za vsako ceno potrdbni svojemu narodu; (toda ali Vam narod ni potreben? Kaj 'boste storili, ko bo te vojske' nedoraslih mladeničev zmanjkalo?«
'Na te besede se je Napoleon tako razjezil, da je prebledel im Skremžil obraz, zagnal klobuk, ki ga je držal v rokah, v kot in grolbo rekel:
»Vi miste vojak ih ne veste, kako misli vojak. Jaz sem ivzrastel ma bojiščih Jn Človeku, kakor sem jaz, je malo mar za življenje milijona ljudi!« Pozneje pa je Se pristavil:
»(Napravil sem veliko neumnost, da sem poročil avstrijsko madvojvodinjo. Hotel sem združiti sedanjost im preteklost, (gotske predsodke im (ustanove -našega stoletja. (Zmotil sem se, im 'to ime bo morda veljalo prestoli. Toda pod -njegovimi' ruševinami bom pokopal svet.«
(Ko je v zadnjem (poglavju spominov prišel do marčnih dni leta 1848, Iki so (napravili konec njegovi oblasti, iker so nazadnje zarogovilili še 'sahii Dunajčani, je za predgovor .napisal 'te-le besede:
(»V dobah velikih .nemirov in prevratov so majlbolji osovraženi in obrekovani, 'tisti, ki m imajo sovraštva v srcu in ki niso nikomur mič Slabega storili.«
Ali j c bil Metternich res tako blag im dober, o 'tem so mnenja zgodovinarjev 'deljena. Za maše nemirne Čase pa je v njegovih bridkih besedah mnogo resnice.
* N * J * E
P * I * S * A
O
A
JACK LONDON:
r()t'iznanje
(Nadaljevanje)
»Si kdaj pristal v Rangoonu?« Prikimal sem. »Tretjega krmarja smo morali poslati na kopno. Mrzlica,« sem hladnokrvno pojasnil, Ko bi me vprašal, kakšne vrste mrzlico je imel tretji krmar, 'bi mu dejal, da je imel gastrično, čeprav nisem imel niti pojma, kaj je to gastrična mrzlica. Toda tega me ni vprašal. Naslednje vprašanje se je glasilo:
»Kakšen pa je Rangoon?«
»Tak pač, kot je vedno 'bil. Ko smo bili tam, je precej deževalo«.
»So vas izpustili na kopno?«
»Seveda. Trije od moštva smo bili skupaj v mestu.«
»Se spominjaš velikega templja?« »Katerega templja?« Nastopila je prva težava.
»Tistega velikega nad stopniščem.« Vedel sem, da Ibi moral tempelj opisati, če bi se ga spomnil. Zato sem odkimal.
»Videti ga je iz pristanišča. Niti na kopno ni treba stopiti.«
Nikdar v življenju se nisem jezil na kak tempelj kot tedaj. Temu templju v Ran-goomu pa sem bil vseeno kos.
»Ni ga videti iz pristanišča,« sem se uprl. »Ni ga videti niti iz mesta, tudi če greš po stopnišču, kajti« — napravil sem kratek odmor, da bi stopnjeval učinek — »kajti tam sploh ni nobenega templja!« ‘-»Jaz sem ga pa videl z lastnimi očmi,« je Mpil.	J
»Kdaj je bilo to?«
»Leta enainsedemdeset.«
»Toda, saj ta se je osemnajst sto osem-i usedem desetega leta med potresom podrl! Bil je zelo star.«	•
Nastopil je kratek odmor. Dobri mornar je skušal na svoja stara leta oživiti podobo lepega templja ob morju, kakor ga je videl v svoji mladosti.
»Stopnice so še vedno tam,« sem dejal, da 'bi mu pomagal. »Videti jih je iz pristanišča. In se še spominjate tistega majhnega otočka, ki leži desno od vhoda v (pristanišče?« Kaže, da tam nekje res leži otoček (ko bi bilo potrebno, bi ga presadil na levo stran), kajti mož je prikimal.
»Ta je proč, sem dejal. »Sedem komolcev vode je nad njim.«
Za trenutek sem se oddahnil. Medtem, ^9 je on razmišljal, kako čas vse spreme-sem se jaz pripravljal, da končam svojo štorijo.
»Ali poznate stavbo carinarnice v Bom-hayu?« Poznal jo je.
»Zgorela je do tal,« sem ga poučil.
»Poznaš Jima VVana?« je sprožil vj>ra-šanje.
»Mrtev,« sem odvrnil. Kdo naj hi bil Jim Wan, mi seveda niti v sanjah nii prišlo
na um. Da bi odvrnil pozornost drugam, sem nagib vprašal:
»Ali poznate Rillyja Ilarperja iz Šanghaja?« Stari mornar je začel napeto razmišljati, toda ta izrodek moje fantazije je bil za njegov oslabljen spomin le pretrd oreh.
»Seveda poznate Billyja Harperja,« sem silil vanj. »Že štirideset let je tam. No, to je vse, kar je moč reči o njem.«
In tedaj se je zgodil čudež. Dobri mož se je Billyja Harperja — spomnil. Morda je res živel nekoč kak Bi!ly Harper, morda celo Šanghaju in morda še danes živi tam — jaz sem vsekakor takrat prvič slišal o njem.
Še kake pol ure sva se z dobrim mornarjem tako pogovarjala. Končno je dejal .policajem, da sem tisti, za katerega sem se izdajal. Na stražnici sem dobil zastonj prenočišče, naslednji dan pa so mi dali zajtrk in me izpustili, tako da sem lahko odpotoval v Sam Francisco k svoji poročepi sestri.
Sedaj pa se vrnimo k ženi iz Rena, ki mi je v bližajočem se večeru ljubeznivo odprla kuhinjska vrata. ČJim sem videl njeno prijazno obličje, sem takoj vedel, kako se moram obnašati. Biti moram ljubek, nedolžen in nesrečen mladenič.
Prvi trenutek sploh nisem mogel spraviti besedice iz ust. Odprl sem usta in jih zopet zaprl. Nikdar v življenju še nisem prosjačil za hrano. Jaz, ki sem imel beračenje za prijetno in kratkbčasno zabavo, sem se prelevil v solidnega mestnega fanta.
olbremenlj enega z vso potrebho moralo meščanskega 'stanu. In skremžil sem obraz, v trudne, žalostne gube, kbt se 'to spodobi za poštenega fanta, ki ni vajen beračiti.
'»Vi ste pa lačen, ubogi mladi mož,« je rekla. Pripravil sem jo do tega, da je prva spregovorila besedo.
'Pokimal sem in požrl slino. »To mi je prvič v življenju, da ... da prosim,« sem zajecljal.	\
»Vstopite!« Duri so se na široko odprle. »Mi sami ismb sicer že pokosili, toda v štedilniku je še nekaj ognja in nekaj malega vam lahko na hitro pripravim.«
'Ko sem 'stopil pod luč, me je pazljivo premerila od nog do glave. »Želela bi, da bi bil moj sin tako čil in zdrav, kakor ste vi. On pa ni prav nič močan. Večkrat ga obide vrtoglavica in takrat se kar nenadoma zruši na tla. Ravno danes je zopet padel in se grdo potolkel, ubogi fant.«
V njenem glasu sem čutil nepopisnb materinsko malino in obšlo me je hrepenenje, da bi je bil deležen tudi jaz. Pogledal sem njenega sina. Sedel je pri mizi droben in bled, z obvezano glavo. Ni se premaknil, toda njegove oči, ki 'so se lesketale ob luči svetilke, so nepremično in občudujoče zrle vame.
»Prav tako, kakor moj ubogi oče,« sem dejal. »Imel je vrtoglavico. Zdravniki so bili brez moči, nihče ni mogel ugotoviti, kaj je bil vzrok njegovi bolezni.«
»Ali je mrtev?« je mehkb vprašala žena in položila na mizo pol ducata kuhanih jajc.	_
(Dalje prihodnjič)
Pustna noč
Čudna je ta pustna noč v zmešnjavi zabave. V plesni dvorani je najprej zašume-lo, kot bi se veter z vejami poigraval. Nato je družba postala razigrana, nazadnje divje hrupna.
Pustne maske zakrivajo bliske poželjivih pogledov, drget željnih usten. Pod fantastičnimi kostumi se je potuhnila pohotnost, ki pri plesu zdaj, zdaj priklpi iz roke v roko. Iz teles hlapi nasladna omamnost.
On im njegova prijateljica sedita pri mizici, kjer sedi še neka drugii. To drugo bitje, mlado in Skrivnostno, je on pripeljal že prej k mizici. In tako sedijo tu vsi trije. Sedijo brez maske in ne plešejo. Pa vendar vsi trije čutijo, da ima vsak na svojem obrazu čudno masko. Vsi trije so nekam Čudno tihi. Prijateljici je nerodno v družbi mlajše. Pošastno ji leze v srce neprijeten občutek, kakor ljubosumje. To je tako čudno. Večkrat ga je že videla v družbi te »druge« pri mizici. Večkrat je že opazila na svojem prijatelju neiskrenost. Pa vendar, saj ji je 'tolikokrat dokazoval ljubezen, ki ju je povezala za vedno. V svoji
vdanosti in brezmejnem zaupanju do njega si je prigovarjala, da ga dane obljube vežejo. Toda drugi glas je pravil, da bo le resnica, da on v neki bolni nenasitnosti osvaja ženska srca, jim vzame mir in nato brezvestno zavrže ...
Vendar, on je.z njo tu na pustni zabavi — in ona druga — ? — morda pa so njene predstave le bolna domišljija ... ?
Ta misel ji mi dala miru. Zdelo se ji je, •kako da on, njen dragi, pleše z ono drugo, kako z nogami bilje v divjem ritmu in hodi po njenem srcu, da krvavi. Joj, zares, tako bije v plesnem vrtincu svojega početja [K) vseh srcih, kar jih ima v svoji magični oblasti. Težke so te njene misli; oči ji zastira vročica.
•On pa skozi svojo masko gleda in ljubkuje zdaj z eno, zdaj z drugo. 'Prijateljici in oni drugi se pači maska. Vsaka hoče drugi prodreti do tajm srca. Obe upata m se bojita, obe dvomita o njegovi iskrenosti.
On zdaj preračunava svoje dolžnosti razmerja do prve dn ureja zadeve do druge.
'N. V. GOGOLJ:	4
Sejem v Soročincu
»Zdaj pa dobro poglej: ali me ne spoznaš?«
»'Ne, nc spoznam. 'Ne zameri: v svojem življenju sem videl toliko vsakovrstnih o-brazov in spak, da bi si jih mogel zapomniti samb hudič.«
»Res mi je žal, da se ne spomniš Golo-'pupenkovega sina!«
»Ti si Golopupenkov sin?«
»Jaz!«
»Hudiča! Torej sin Ohrima Golopupen-'ka!«
»Ohrima Golopupenka, Solopij čere-'vik!«
Prijatelja sta se odkrila im začelo se je • glasno cmokanje. Sin Golopupenkov pa je hotel hitro izkoristiti ugodno priložnost m ukaniti novega prijatelja.
»Solopij,« je začel, »kakor vidiš, sva se s tvojo hčerko tako zaljubila, da se hočeva poročiti.«
»Prav!« je veselo dejal čerevik. »če ga hočeš, pa ga ilmej, ParaSka!« je mož dostavil smeje- »Bosta torej skupaj Čebljala, 'živela im, kakor pravimo, se pasla na enem travniku. Torej, rečeno, storjeno? Roko! Zidaj pa, dragi zet, moramo kupčijo zaliti!«
In vsi trije so se odpravili v znano sejm-sko krčmo pod šotorom Židinje, kjer je na
tleh bila razpostavljena cela grmada sodčkov, vrčev, steklenic in čaš.
»Pravi junak si!« je stari kozak navduše-no hvalil svojega bodočega zeta, ko je že nekoliko v rožajh občudoval postavnega fanta, kako si je nalil cel vrč im ga, ne da bi trenil z očesom, na dušek izpraznil do dna in ga razbil, da so črepinje kar letele na vse strani. »Takega mladca imam rad! Kaj praviš, 'Paraska? Kakšnega ženina sem ti poiskal! Le glej ga, kako junaško ga žre...!«
Smeje se je Čerevik opotekal k svojemu vozu, oprijemajoč se svoje hčerke, ter se vso pot korajži! in veselo čvekal. Naš fant * pa se je odpravil na sejem k lopam, kjer so trgovci celo iz Gadjača im Mirgoroda, najznamenitejših mest poltavske gubernije, prodajali najfimejšo robo. 'Kupil je lepo leseno pipo, umetelno okovano z medno pločevino, potem rdečo ruto z vtkanimi ipestrimi rožami im gizdavo čepico kot svatbeni' dar za tasta.
IV. •
»No, ženica, našel sem hčerki ženina!«
»Tak6, pravi čas si si izbral! 'Bedak si in ostaneš; kaj hočemo, tako ti je usojeno. Kje si slišal, da Ibi dandanašnji kdo lovil ženina? Rajši bi si prizadeval, da prodaš pšenico. To rtiora biti lep ženin, ki si si ga 'izbral! 'Najgorši Vseh capinov, o tem ni dvoma.«
»Da si videla, kakšen fant je to! Njego-
va suknja je več vredna ko tvoja zelena svita in rdeči škornji. Im kako junaško ti zvrne cel vrč žganjiee! ... Vrag naj me vzame skupaj s teboj, če sem kdaj v življenju videl, da bi mlad človek na dušek izpraznil vrČ žganjice, ne da bi trenil z očesom.«
»Vem, če le srečaš pijanca in klateža, vsak je tvoj drug. Stavim glavo, da je bil to tisti ničvrednež, ki se nas je lotil na mostu. Skoda, da ni prišel meni v roke — jaz bi mn že pokazala!«
»Recimo, Hivrja, da je bil to on; zakaj naj bi bil ničvrednež? «
»•Zakaj? O ti brezumna bulica! Vpraša, zakaj je ničvrednež! Kje si imel oči, ko smo se vozili Čez most? Razžalili so preti njegovim od tobaka zasmrkanim nosom lastno ženo, pa mu tega ni nič mar!«
»Nič posebnega ne vidim v tem. Fant je dober. Najsi je Uitli nekoliko z blatom obrizgal tvoj mili obraz.«
»Kaj? Ugovarjati si upaš? Kaj to pome-nd? Od kdaj si tak? Nasrkal si se ga, grdoba, to sem precej spoznala, namesto da bi kaj prodal.«
•Čerevik je opazil, da ga je polomil, in si je hitro zavaroval glavo z rokami, boječ se, da ne bi mu njegova srdita soproga skočila v lase s svojimi zakonskimi kremplji.
»Hudiča, zdaj imam svatbo!« si je mislil in se umikal pred svojo življenjsko družico. »Odpovedati bom moral dobremu človeku meni nič tebi nič. Bože moj, kaj
obe ga imata na moč radi. Torej kako urediti ...
Noč zabave je tedaj postala naenkrat dolgočasna. 'Nastopilo je zaspano jutro. Vsi trije se vzdignejo in zapustijo svojo mi-zito.
Ona prva, nekam bolj premišljenih korakov je malo zaostala. On in ona druga sta se trenutek pozgubila med hrupno gnečo. Seveda je ona prva takoj uganila, da tu gre za tajen domenek. V tem je njegova neiskrenost. Delala se je brezbrižno dn čakala, kaj bo.
Zgodilo se je tako, da se je ona prva, torej prijateljica in kakor si je sama drznila predstavljati, da bo kmalu njegova zaročenka — torej, da se je znašla v njegovem avtu. On je vstopil brez one druge. Ta druga pa se je zdaj oni prvi v srce zasmilila.
Čez čas je avto hupnil in hrupno zavozil skozi mesto. On in ona (prijateljica) sta imela še vedno nevidne maske na obrazih.
Oh vogalu visoke hiše pa se je avto ustavil. On, da mora po opravku za ovinek.
Prijateljici se je maska bridko spačila. Po čutu, ki ne vara, je spoznala njegov »opravek za ovinkom«. Tam bo njemu treba poravnati svoj dolg drugi... Tam gre za nov 'domenek. 'Pustna nbč še ni pri kraju.
Ko je on spet sedel za volan in burno zavozil, se je njej zdelo, kako kolesje njegovega avta mesari njeno srce, da krvavi; dn tako krvavijo vsa ona srca, po katerih neusmiljeno vozi...
Mučen molk je vladal med vožnjo. On je z močno, veščo roko vodil vozilo. »Tako zna ukazovati srcem,« si misli ona. Njegova ljubezen je torej navadna pustna zabava.
»Kaj tako molčiš?« je sedaj vprašal on.
»Mislim!« je ona odgovorila.
»No, kaj premišljuješ?«
»Premišljujem, kako ti sedaj misliš na ono drugo tam za ovinkom« — je naravnost povedala. Maski z obeh sta sedaj izginili z obraza. Njemu je nekaj neprijetnega šinilo preko oči. Voz je nekoliko levo zavozil. On pa je vendar obvladal položaj. Ona pa je še pristavila.
»Mislim tudi, da človeku ne more biti lahko odplačevati dolgove goljufanim srcem. Težko mu mora biti v zavesti, da bo nekoč le treta položiti račun o svojem ravnanju ...
»Je to že postna pridiga?« je zasmeh 1 jivo omenil on —. Zopet je nastal molk. Avto se ustavi pred njenim domom. Prijateljica je izstopila.
»Lahko noč, dragi!«
'»•Zdrava 'bodi!« in sta se razšla v zgodnjem jutru. Njegov avto pa je zavil nazaj v mesto ...
Ona, prijateljica, je v svoji sobici stopil;: k oknu, odmaknila zavese in vzdihnila v budeče se jutro: »O Bog, daj mi moči, da se odločim za bolj zanesljivo vožnjo skozi postne tedne--------
— pepelka —
moramo vse prenesti na lem svetu! Zadosti hudega je na svetu, pa si nam naložil še (babjo nadlogo!«
V.
Fant v belem suknjiču je sedel na svojem vozu in raztreseno opazoval množico, ki je šumela okoli njega. Utrujeno sonce je zaipuščalo svet, ki ga je bilo grelo vse dopoldne in popoldne, in ugašajoči dan si je odel zapeljiv ognjenordeč plašč. Oslep-Ijajoče so bleščali vrhi belih šotorov, ki so bili obliti z rahlim ognjeno rožnatim svitom. Stekla v oknih so gorela, zelene steklenice in čaše na stolih točilnic so žarele, ogromni kupi dinj, buč in tikev so se zdeli vliti iz zlata in temnega bakra. Sum je bolj in bolj utihal in utrujeni jeziki pre-kupčevalk, kmetov in ciganov, So se sukali bolj in bolj leno in počasi. Tu in tam je vzplamtel ogenj in čez utihajoče ulice se je širil prijeten vonj iz piskrov, v katerih so se varili dobro zabeljeni cmoki.
»Kaj si tako otožen, Gričko?« je zakričal velik, zagorel cigan in udaril fanta po plečih. »Ali mi pustiš vole za dvajset?«
»Tebi hodijo po glavi sami voli. Cigapi mislite samo na svoj dobiček, kako bi ogoljufali krščanskega človeka.«
»Fej te bodi! Popolnoma si prišel ob pamet. Gotovo te lomi jeza, da si si tako po neumnem nakopal nevesto?«
(Dalje prihodnjič)
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
se 'čutili domače. Tičlov oče je veliko molil in, ;ko je bil še zdrav, je rad prihajal v cerkev. Za smrt se je lepo pripravil in večkrat prejel sv. zakramente, nazadnje nekaj dni pred smrtjo. Nismo pričakovali, da bo 'že tako naglo umrl. Kar mirno, nepričakovano j,e zaspal v Gospodu. Pokojni je bil eden izmed 'tistih poštenih in dobrih starih mož, ki jih sedanji materialistični duh še ni oslepil ali zajel.
Zelo je bil hvaležen svoji dobri hčeri oz. pastorki Barbi, zdaj posestnici pri Tičlu, ki mu je z veliko ljubeznijo stregla v življenju, 'posebno še zdaj v starosti in 'bolezni. 'Lani si je zlomila nogo in pred nekaj tedni zopet odšla v bolnico. Bal se je, da bo umrl, predno se bo povrnila. Težko jo je pričakoval. Bog pa ga je uslišal. Par dni pred njegovo smrtjo se je vrnila in mu 'tako zadnje dneve lajšala trpljenje in mu dajiala tolažbe.
Tičlov oče, Bog naj vam 'bogato poplača vsa vaša dobra dela in uživajte večni mir v Bogu!
V	nedeljo 11. februarja popoldne smo imeli poroko v farni cerkvi. Poročila se je Hoidi Grillitsch, ipd. Hartlova iz šmiklavža z Maksom Kralom, 'šoferjem iz župnije Sv. Štefan pri Vobrah. Bog daj blagoslov novo-poročencema!
SKOČIDOL - PODRAVLJE (Iz farne kronike)
V	zadnjem polletju so pri nas umrli in 'bili pokopani v Skočidolu oz. Podravljah: Kuchler Poldej, dolgoletni 'pekovski mojster v Podravljah, (let 86), Trapp Janko, pd. Jaklič, Nova ves, pevec, daleč okoli znan '(67 let), Lassnig Ana, pd. Nemčeva v Novi vesi, iz Bač, (75 let); in v novem letu: Kropfič Urban, železničar v pok., Vernberg, (63 let), Friihauf Julijana, žena železničarja v pokoju (60 let), in Jernej Rahs, železničar, Vernberg, 61 let" Razen dveh naglih smrti v Podravljah so bili vsi prevideni v domači fari ali drugod oz. v 'bolnicah v Beljaku ali Celovcu.
Poročili so se v tej dobi: Scharr Ludovik s iPiuk Hildegardo, Miki Andrej z Adolfi-no Kattin, Žnidar 'Pavel z Ano Ivančič, Werginz Josip z Ano Resel, Emil Gundolf v. Rajakovics z Elizo Klementino v. Kotz in Matschek Anton, žel. uradnik, z Marjeto iSumper, deloma doma v domači fari, deloma pri Sv. Nikolaju v Beljaku oz. v Gradcu. — Vsem blagoslov božji na pot skozi nevarnosti in soteske življenja! Vsem: »Na mnoga srečna, zdrava leta«!
VISOKA BISTRICA (f Ani Plasch v spomin)
V	četrtek 8. febr. 1962 je umrla na Visoki Bistrici v starosti 84 let gdč. Ana Plasch. Na smrt je bila dobro pripravljena. V nedeljo 11. febr. so njeno 'truplo pokopali na tamošnjem farnem pokopališču ob zelo lepi udeležbi ljudstva. Ker je bila pokojna lepo krščansko živela, bo prav, če njeno življenjsko pot nekoliko opišemo.
Pokojna Ana je bila rojena na Golšovem pri Žihpolju. Bila je kmečka 'hči in se je izučila za šiviljo, v kuhinjski umetnosti se je pozneje sama izurila, še doma je imela priliko, da bi se .poročila, pa je snubca odslovila. Hotela je ostati deviškega stanu in se Bogu 'posvetiti. Že nekaj let pred prvo svetovno vojno je prišla na Visoko Bistrico 'kot gospodinja 'tedanjemu g. župniku PiasOhu, njenemu daljnemu sorodniku. 'Požrtvovalno in zvesto mu je stregla 30 let do njegove smrti. Hodila je večkrat na teden po strmi kolovozni poti — takrat
še ni bila zgrajena cesta na Visoko Bistrico, ko se danes lahko pripelješ z avtom do farne cerkve in še više — po pošto v eno in pol ure oddaljen trg Svinec (Eber-stein). Življenjske potrebščine je nakupovala v Svincu in jih je morala znositi na hrbtu po strmi poti. Včasih je pa šla 2 uri daleč na Djekše in tam nakupila vsega potrebnega. Po smrti g. župnika Plascha je med drugo svetovno vojno oskrbovala profesorja p. Wolfganga Sohiitza, benediktinca iz Št. Pavla v Labutski dolini, ki je bil tedaj proviizor na Visoki Bistrici, in mimogrede še par drugih duhovnikov in nazadnje od 1952 do 1958 leta J. štreklja, zdaj dušnega pastirja v Gorenčah. Nekaj nad 50 let je bivala na Visoki Bistrici in bila takorekoč ukoreninjena v faro. V župniš-ču je gospodinjila 44 let. Po drugi svetovni vojni se je umaknila v mežnarijo, a kadar na Bistrici ni bilo stalnega duhovnika je skrbno 'podnevi čuvala župnišče, številnim romarjem, ki so prihajali in še prihajajo na Visoko Bistrico, zdaj sicer v manjšem številu, je bila 'dobro znana. Spdštovala je duhovnike, ki so prihajali ob raznih prilikah, posebno še tiste, ki so bili bolj resnega značaja, in jim je rada postregla.
Pokojna Ana je bila vzornega krščanskega življenja. Več ur je podnevi premolila v cerkvi. Skoro bi lahko rekli, da je gospodična Ana vsak dan več molila kot vsa mala, pa obsežna visokobistriška župnija skupaj. Kadar je bila maša v lepi župni romarski cerkvi, je gotovo, če je le mogla, bila navzoča in Če nikogar drugega ni bilo pri sv. obhajilu, j.e bila ona. Ob dnevih vednega češčenja, ko tu in tam ni bilo za kako uro obiskovalcev, je ona stala Častno stražo Kristusu. — In kako radodarna je bila! Med drugo svetovno vojno je prišla
do rente. Kar ni potrebovala za skromno življenje, je vsak mesec razdelila v dobre namene: za slepce v zahvalo, da je ohranila dobre,oči, za osirotele otroke, duhovniški naraščaj, misijone, škof. dobrodelne namene itd. Večino sveč za farno cerkev je ona oskrbela. Nekateri sosednji župniki so se čudili, da so od škofijskega ordinariata za vse fare predpisane vsakoletne nabirke na Visoki 'Bistrici sorazmerno z drugimi farami tako visoke, pa so zvedeli, da je Ana tista, ki pridene vsaki nabirki (kolekti) dve tretjini.
Bila je zavedna Slovenka in je morala v času po prvi svetovni vojni marsikaj pretrpeti. Naročena je bila na Naš tednik — Kroniko, knjige sv. Mohorja in dobivala ter rada prebirala slovenske nabožne liste. Poleg tega je imela več nemških nabožnih listov in jih je tudi rada prebirala.
Bila je tretjerednica. Zelo je častila in posnemala sv. Frančiška Asiškega in je umrla v revščini 'kakor on. Bila je mesec dni težko bolna. Bolezen je potrpežljivo prenašala in upala, da še okreva. Priporočala se je dušam v vicah, volja božja pa je bila drugačna. V 'bolezni so ji požrtvovalno stregle tri oz. štiri žene-faranke, ki so se dnevno vrstile. Prej je vedno hotela biti 'pokopana na Visoki Bistrici, zadnja leta pa je želela, da bi počivala na Žihipoljn v bližini svojega rojstnega kraja in tam čakala vstajenja. Zdaj pa njeno izmučeno truplo počiva na Visoki Bistrici pri Materi 'božji Mariji, ki jo je globoko častila in se ji je vsak dan priporočala. Fara ji je oskrbela lep pogrdb, cerkv. 'ključar — dobrohotni gostilničar in kmet na Visoki Bistrici g. Evvald Grabuschnig, pd. Leigeb, je .pa udeležence 'pogreba še 'pogostil.
Dobra gospodična Ana, neskončno dobri in pravični Bog naj Vam bogato poplača vsa Vaša dobra dela. Uživajte 'božji mir in prosite za nas, da srečno umrjemo in se snidemo z Vami v večni domovini.
QLEDALISČE V CELOVCU |
Xeta, najprimitivnejši narod na svefu
(Nadaljevanje s 3. strani)
več tednov, ni mogla o Indijancih odkriti drugega kot zapuščena taborišča.
Leta 1955 sta v severnem delu brazilske države Parana vladala nenavaden mraz in suša. Poginilo je mnogo divjačine in trpelo je tudi rastlinstvo. Za pragozdno pleme Xeta so napočili časi lakote. Zapustili so skrivališča in se približali krajem, v katerih so prebivali beli naseljenci. Izropali so jim hleve in opustošili nasade. Ko so naseljenci prosili vlado za pomoč proti roparskim Indijancem, je zopet odšla na pot odprava, ki jo je vodil profesor Jose Lu-reino, ravnatelj antropološkega zavoda na univerzi Parana. Profesor Lureino se je že dolgo ukvarjal s prdblemom plemena Xe-tas in zbral o njem vse dosegljive podatke, tudi od Koia, edinega člana plemena, ki je živel v civilizaciji in ki je tudi to pot prevzel vodstvo ekspedicije v lovišča tega neznanega plemena.
Pa tudi sedaj so se Indijanci umaknili pred vsiljivci v pragozd in nihče jih ni vi del. Našli so sicer več taborišč, tudi taka, k so jih očitno pravkar zapustili, niso pa na šli niti kakega orodja ali orožja. Po ka kem tednu so naleteli že na šesto tako ta borišče. Tu pa je 'profesor našel drago ceno stvar: bojno sekiro, prav tako kot jo je človek uporabljal v kamniti dobi. Našel jo je v 20. stoletju, le nekaj sto kilometrov daleč od mest z neonsko razsvetljavo, s taksiji, s televizijskimi sprejemniki in / avtomatiziranimi tovarnami!
Odprava pa tudi tokrat ni videla nobenega Indijanca. Šele naslednje leto se je posrečilo presenetiti družino teh Indijancev. Osemnajst žen, mož in otrok je živelo v
nadvse preprostih kolibah. Čeprav so bili z lesenimi klini v spodnji ustnici strašni videti, so bili zelo plašni in so že naslednji dan spet izginili. 7’oda že čez nekaj dni se je vnovič posrečilo ddbiti stik z drugo družino. Koi je lahko z njimi celo govoril. Napravili so nekaj fotografskih in magnetofonskih posnetkov.
'Profesor Lureino je to dotlej neznano in skrivnostno indijansko pleme potem večkrat obiskal in deloma raziskal njegovo življenje in zgodovino. Izsledke o zadnjih ljudeh kamnite dobe na naši zemlji je sedaj objavil: berejo se kot napet roman.
(Dalje ‘prihodnjič)
STADLER
Petek, 2. marca: Der Barbier von Sevilla, opera (premiera). Sobota, 3. marca: Die Macht des Schick-sals, opera (zadnjikrat), gostuje Ermamno Lorenzi, član Državne opere na Dunaju. — Nedelja, 4. marca, ob 15.00 uri: Der Barbier von Sevilla, opera. — Sreda, 7. marca: Der Barbier von Sevilla, opera. — — Četrtek, 8. marca: Der Besuch der alten Dame, drama. — Petek, 9. marca: Bruder Straubinger, opereta, (premiera). — Sobota, 10. marca: Der Barbier von Sevilla, opera. Nedelja, 11. marca, ob 15.00 uri: Bruder Straubinger, opereta.
Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15.00 uri.
KOMORNI ODER:
Sobota 10. ih nedelja 11. marca: Die acht Frauen, 'komedija (premiera). — Začetek vselej ob 19.30 uri.
..SEVILJSKI BRIVEC” nova premiera
V petek bo celovško mestno gledališče uprizorilo opero Gioacchina Rossinija ..Seviljski brivec”, ki predstavlja enega izmed vrhuncev operne umetno sti. Očarijiiva, prešerna glasba daje tej operi večno mladost im svežino. Glasbeno vodstvo celovške upri-zoritive ima Gustav Wiese, režijo pa Helmut Gou-rath, nastopajo pa moči domačega cnsembla.
GOSTOVANJE ERMANNA LORENZIJA,
člana dunajske Državne opere v vlogi Alvara pri -zadnji predstavi Verdijeve opere ..Moč usode”, dne 3. marca 'bo posebna privlačnost za gledališke prijatelje. Ta italijanski tenor se je z uspehom že predstavil kot Rudolf v Puccinijevi „Boheme”. Poleg tega sc bosta na tej predstavi poslovila Donna Dc-gors, ki odhaja nazaj v Ameriko im priljubljeni Wolfgang Htibner.
PitfnsUa oetma
■■nmHHBBaaMHHaBHHBB
Bistrica v Rožu. — Sobota, 3. 3.: Faibrik der Offi-zierc (IV). — Dramatičen film iz časa tretjega raj-ha. — Nedelja, 4. 3.: Schloss Hubertus (II). — Film po znanem romanu Ludviga Gamghoferja. Lepi naravni posnetki. — Sreda, 7. 3.: Sehnsuchit nach Sonne (VI). — Neokusen film, ki ga odsvetujemo!
Pliberk. — Sobota, 3. 3.: Boi der blomden Katli-roin (III). — Znan komorni pevec se v svojem do-pustn izdaja za hotelskega poslovodjo in se zaljubi v posestnico hotela. — Torek in sreda, 6. in 7. 3.: Mordalarm in Scotland-Yand (III-t--f). -s-Umor študentke iz čmosbelega mešanega zakona’ f kaže rasne probleme. Dober kriminalni film z zdravim človečanskim nabiranjem.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 3. 3.: Frauen hinter Gittern (IV + ). — Realistično prikazane usode žensk v rimski ženski kaznilnici. — Nedelja, 4. 3.: Das 'blaue Meer und Du (III). — Mlad moški mora spremljati dve dekleti na njihovem počitniškem potovanju. Film z mnogimi popevkami.
MALI OGLASI
GOSTINSKI OBRAT OB JEZERU išče dekle za pospravljanje tujskih sob v poletni sezoni. Zaslužek po dogovoru, hrana in prenočišče v hiši. Ponudbe na upravo „Na?ega tednika -Kronike”, pod št. 101.
SADNA DREVESCA in ribizelj dobite v drevesnici Marko Poker, št. Vid v Podjuni — St. Veit
i- J-
HITRO SE ODLOČITE!
Zimski ostanki: otroški plašči, anorak), smučarske hlače, moški in ženski smučarski puloverji itd. pri SATTLER, Klagenfurt-Celovec, Heupv'
1
Najbolje kupite ure, nakit		Najnovejše kmetijske
in drugo pri urarskem	/f		stroje, štedilnike, pralne
Gottfried Anrather		stroje, gospodinjske po- S * trebščine
Klagcnfurt, Paulitschg. 9	Jf Popravila izvršim takoj in		ugodno in na obroke pri
solidno, kupujem in zame-	II njam zlato in srebro	”	»		HANS WERNIG
(tudi strto zlato).		KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
NEUGESTALTUNG UNSERER
AUSSTELLUNGSRAUME
TROTZDEM UNGESTORTER VERKAUF
SONDER AUSSTELLUNG AB SOFORT
Uber 60 verschiedene Schlafzimmer in allen Holz-arten und Preislagen
VergroBerung der Wohnzimmerabfeilung
Komplette Neugestalfung und Ervveiterung der Einbaukiichen-Abfeilung, mit samtlichen Kuchengeraten eingebaut
Ratenzahlung ab sofort bis 24 Monatsraten Zustellung auch vveiterhin kostenios
BESUCHEN SIE UNBEDINGT
„Das Haus der guten M6bel11
KLAGENFURT, THEATERGASSE 4, TELEFON 50-24 u. 52-62
List izhaja vsak Četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolraajer, Radiše, p. Prelet. - Iskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.