Naročnina zniša letno 30 Din, polletno 15 Din, -- za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: Ori g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S. Št v. rač. postne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo. SiflHllili Tednik za gospodarstvo, prosvefo in politiko Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. V. LKTO Murska S®iiaot3s 13, novembra 1938, Volitve Volilna borba je že v polnem razmahu kljub temu, da nas loči od dneva, ko si bo ljudstvo ponovno izbralo svoje zastopnike v parlamentu, še dober mesec dni. Časopisi so polni najrazličnejših vesti o volilnih pripravah in iz njih je razbrati ogorčenost volilne borbe, ki v ničemur ne zaostaja za volilnimi borbami iz časov, ko smo še imeli 14 strank in stran-čic. Danes imamo le dve skupini, ki sta se spustili v volilni metež. Prvi je na čelu naš predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki se v polni meri zaveda svoje moči in svoje zmage ter z ravnodušnostjo odbija vse napade druge skupine, ki ji načeljuje dr. Maček. Predvsem je treba povdariti, da so bile volitve razpisane v času, ko so Evropo oblikovali zgodovinski dogodki, ki so dali našemu političnemu boju posebno obeležje. Pri tem mislimo na češkoslovaško žaloigro, ko so se podrle dvajsetletne meje češkoslovaške republike, ki so bile zgrajene z neizmernimi žrtvami. Naš zunanje politični uspeh v tem času je velik. Usodni dnevi, ki so pretresli skoraj vse države v Evropi so šli nemoteno mimo nas in da niso zahtevali od nas niti najmanjših žrtev, je to zasluga sedanje vlade, predvsem pa krmarja naše zunanje politike predsednika vlade dr. Milana Stoja-dnoviča. Kako je bilo njegovo ravnanje pravilno, pač najbolj dokazujejo besede sedanjega češkoslovaškega zunanjega ministra, ki je rekel po končni ureditvi slo-vaško-madžarski mej: „Od sedaj naprej bomo pa delali tako, kakor Jugoslavija!" Lepšega spričevala si nismo mogli zaslužiti. Miroljubna politika sedanje vlade je s tem dovolj jasno podčrtana. V preteklosti, v sedanjosti in za bodočnost si je postavila geslo: „Mir in prijateljstvo s sosedi." To pa tudi odgovarja mišljenju naroda, ki je bil in bo vedno proti vsakemu bojevanju, dokfer ni načet njegov življenski živec. Le V miru raste blagostanje naroda, ta je temelj za zadovoljstvo posameznika, ker le v takem ozračju se lahko razvijajo vse njegove sposobnosti, ki so nujno potrebne pri izgradnji našega skupnega doma. Ali naj človek zavrže vse te dobrine? Ali naj krene od razsvetljene poti in zavije na steze, ki vodijo v negotovost in se pogrezajo v mrak? Ali naj vržemo svoje dvajsetletno delo v svobodni državi na sejm, da jo tamkaj razgrabijo kakor ceneno kramarsko blago? Vsi oni, ki so s svojim življenjem pomagali graditi našo svobodo, vsi nemi stražarji naših meja, ki spijo svoj zadnji san v Galiciji, ob Soči, na Kajmakčalanu in v albanskih gorah se bi proti temu uprli! Spomin na te junake nas usmerja na sedanjo pot. Zato se nam ne bo težko odločiti, ko bomo izvrševali svoje državljanske dolžnosti dne 11. decembra. Za sedanji volilni boj pa je značilno še nekaj drugega. Proti JRZ so se združili v skupno fronto ljudje najrazličnejših političnih struj, ki so Še včeraj vsak zase oznanjevali svoj politični evangelij, ki so se po svoji vsebini stali nasproti kakor voda in ogenj. Tako vidimo, da so pod isto streho zbrani borci za narodno in državno edinost, poleg največjih nasprotnikov tega gibanja. V kakšni drugi državi bi bila taka pisana družba nemogoča, ker tam volilna taktika radi drugačnih volilnih zakonov ni tako važna kakor pri nas. In tako je slučaj, da stopa združena opozicija v volilno borbo brez enotnega programa, zato nam tudi ne more dati nikakega jamstva za uspešno delo v bodočnosti. Ta njena negotovost pa se še bolj odraža od ostro začrtane poti JRZ, ki jo je že na številnih shodih očrtal njen predsednik Dr. Milan Stojadinovič. Še to je treba omeniti, da so govorniki JRZ v vseh svojih dosedanjih volilnih govorih predvsem povdarili, da bo delo bodoče vlade usmerjeno za tem, da se že končno uredijo notranje politične prilike, ki že leta in leta razjedajo naše državno telo. Samo skupina, ki ima oblast v rokah in zaupanje ogromnega števila prebivalstva, lahko izvrši to kočljivo delo. Še visijo temni oblaki nad bolehno Evropo in še nam lahko bodočnos prinese mar-sikakšno presenečenje. Dogodki pa nas ne smejo najti nepripravljene. Najboljše orožje proti vsem zunanjim nevarnostim pa je sloga naroda, ki je pozabil na svoje osebne interese in se postavil enodušno v službo skupnosti. Notranja in zunanja utrditev, ustvaritev vseh pogojev za gospodarski in kulturni napredek, je program vladajoče stranke. Pred temi dejstvi nihče ne more zapreti oči, zato odločitev dne 11. decembra ne bo težka za naše volilce. POLITIKA Vsi politiki so prejšnjo nedeljo zapustili prestolnico in se podali v notranjost države na agitacijsko potovanje za bližnje volitve, tako da je v Beogradu zavladalo popolno politično zatišje. Posebno velik je bil shod JRZ v Petrovgradu, kjer je govoril pred ogromno množico somišljenikov predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Nad vse veličasten sbod je bil tudi v Paračinu, kjer je bil glavni govornik podpredsednik JRZ, notranji minister dr. Anton KoroSec. Poleg teh*shodov je bil še velik shod v Kurnanovem, ki se ga je udeležilo okoli 10000 ljudi in na katerem je govoril pravosodni minister Simonovič. »Tudi v bodoče ne bom dovolil, da bi naključje določevalo ceno kmetijskim proizvodom. Hočemo reševati važno vprašanje temeljito. K«r je pri Bas eno najvažnejših vprašanj ravno vprašanje pšenice, smo sklenili, da zgradimo silose, s pomočjo katerih se bodo mogle regulirati cene ia preprečevati njihov padec, do katerega je prej tako često prišlo. Prav tako hočemo preprečiti to pogosto spremembo cen tudi pri ostalih kmetijskih proizvodih, ker so te spremembe največje zlo za naše gospodarstvo". Iz volilnega govora dr. Milana Stojadinoviča. O komunistih je spregovoril jasne besede naš notranji minister dr. Korošec na svojem volilnem shodu v Paračinu, ko je rekel; »Komunisti v Jugoslaviji morajo zdaj po diktatu iz Moskve ustvarjati edinstveno delavsko fronto. Zdi se, da so komunisti v hrvatskem delavskem pokretu prisilili dr. Mačka, da se pokorava komunistom. Ko drugi padajo pod vflik vpliv komunistov, je potrebno, da JRZ s svojimi delavci daje odpor proti sistemu, ki ne dela m svobodo osebnosti, za svobodo mišljenja in izobrazbe, ki ŠTEV, 46. ustvarja državo sužnjev, v kateri bi bilo skoro več ljudi v zaporih kot na m svobodi in bi jih vel umrlo na vešalih kot v postelji." Vsega skupaj bo v državi 7260 volišč. Največ volišč ima dunavska banovina (1330) najmanj pa primorska banovina (486). V naši banovini bo 637 volišč. Za kritje stroškov volilnih komisij je finančno ministrstvo odobrilo kredit do zneska 10 milijonov dinarjev. Vse politične skupine, ki bodo sodeiovaie pri decembrskih volitvah so zaposlene s pripravami za sestavljanje kandidatnih list. Po zakonu o volitvah narodnih poslancev je treba vložiti državne kandidatne liste najkasneje 15 dni pred volitvami pri ka~ sacijskem sodišču v Beogradu. Rok za vlaganje državnih kandidatnih list poteče torej 26. novembra. Prejšnjo soboto je v dopoldanskih urah odšel predsednik HSS ter nosilec Združene opozicije dr. Vladimir Maček na okrožno sodišče v Za-grebu, kjer je podpisal po zakonu predpisano prijavo o vložitvi svoje državne kandidatne liste za volitve dne 11. decembra 1938. Nemška narodna manjšina bo po vseh banovinah pri decsmberskih volitvah glasovala za listo JRZ in njene kandidate. S svojega sestanka so poslali predsedniku vlade pozdravni brzojav, v katerem pravijo, da so vedno pripravljeni z vsemi silami se zavzeti za vzvišeno dinastijo in za domovino. V Niški banji sta se prejšnji ponedeljek sestala naš predsednik vlade dr. M. Stojadinovič in bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov. Oba državnika sta ugotovila, da vlada popolna skladnost med jugoslovansko in bolgarsko politiko kot to odgovarja sporazumu o večnem prijateljstvu, ki je bil sklenjen med obema državama. Vlada dr. Stojadinoviča noče niti fašizma, niti komunizma, temveč hoče ustvariti nekaj, kar bo čisto ustrezaio našim razmeram in kar bo najbolj omogočilo napredek Jugoslavije. Tako piše glasnik JRZ za savsko banovino. Vojaški poveljniki držav Balkanskega sporazuma se bodo v drugi polovici novembra sestali v Atenah. Madžarska vlada ima pripravljene velike načrte. Med drugim se predvideva izvedba agrarne reforme, toda le v zelo omejenem obsegu. Reforma bo obsegala tudi novo pridobljene pokrajine, kjer bodo oni veleposestniki, po večini madžarski magnati, dobili vrnjeno velik del zemlje, ki jim je odvzela prejšnja češkoslovaška vlada. Največjo pozornost pa je zbudila vest, da se namerava regent Horthy proglasiti ta madžarskega kralja. T« naj bi se zgodilo v najkrajšem času. Nadel si bo ime kralj Nikola I. Svojega najstarejšega sina bo proglasil za prestolonaslednika. DVOLETNO JAMSTVO- H1WHMIIIW " _ SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE BflDlDBPflHflTE Srion s&ch$emwerk mora NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA. Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN POLNENJE AKUMULATORJEV. Volišča in predsedniki volilnih Komisij v Prehmurju Srez M. SOBOTA Bodonci: Viljem Bežan, šol. upr. iz Koprivnika ; Cankova : Karel Kočar, šol. upr.; Gornji Petrovcl: 1. Jožef Potokar, prof. iz M. Sobote, 2. inž. Valentin Vončina, tajnik ministrstva za zgradbe iz Beograda; Grad: 1. Vili-bald Beloglavec, šol. upr., 2 Metod Komotar, sodnik iz M. Sobote; Križevci: 1. Viktor Smolej, prof. iz M. Sobote, 2. Bogdan Merhar, sodnik iz M. Sobote. Kupšlncl: Fran Pučnik, prof. iz M. Sobote; Kuzma: Stanko Zalesjak, prom. urad iz Beograda ; Martjancl: Ivan Bajlec, šol. upr., vol. Moravci: Aleksander Neržima, šol. upr. iz M. Sobote ; Murska Sobota: inž. Franc Mikuš, ravnatelj banov, kmetijske šole iz Rakičana, volišče za okolico: Jan-ko Ponebšek, notar iz Ormoža ; Gede-rovct: Franc Kerec, šef borze dela v M. Soboti; Pertoča : 1. Janko Horvat, notar iz M. Sobote, 2. Štefan Kovač, odvet. pripr. iz M. Sobote. Puconci: Jožef Brunec, odvet. kand. iz M. Sobote; Rogaševcl: Vladimir Močan, prof iz M. Sobote; .Selo: 1. Jožef Casar. uradnik borze dela v M. Soboti, 2. Franjo Podbregar, viš. fin. svet. iz Beograda; Šalovci: vol. Hodoš : Julij Torkoš, šol. upr., vol. Mar-kovci: Vladimir Jezovšek, notar iz M. Sobote, vol. Veliki Dolenci: Ivo Zobec, direktor gimnazije v M. Soboti; 77-itna: Evgen Antauer, šol. upr. Srez D. LENDAVA Beltinci: vol. Beltinci: Ferdinand Šprager, šol. upr., vol. Bratonci: Edvard Zorko, učitelj, vol. Gančani: Vinko Casar, šol. upr.; Bogojlna: vol. Bogojina: Janez Rauter, Sol. upr. iz Doline, vol. Motvarjevci: Franc Jurež, sodni oficial iz Dolnje Lendave; Čren-sovcl: vol. Črensovci: Štefan Lutar, šol. upr., vol Srednja Bistrica : Bogomir Sarec, učitelj iz Gribelj; Dobrov-nlk: I. Janez Prajninger, šol. upr., II. (Kobilje) Otmar Cvirn, sodnik iz Dolnje Lendave; Gaber je: volišče Gaber-je: Davorin Tratnjek, šol. upr. iz Dolnje Lendave, vol. Hotiza: Janez Puč-ko, učitelj; Genterovcl: Zorislav Kralj, šol. upr. iz Mostja; Dolnja Lendava: vol. Dolnja Lendava: Ivo Umnik, sodnik, vol. Dolga vas: Ludvik Peternel, šol. upr.; Odranct: vol. Odranci: Ar-nold Krebs, šol. upr., vol. Grlinci: Drago Pečnik, učitelj iz D. Lendave; Orešje: vol. Orešje Josip Kolarič, šol. upr. iz Št. Ilja, vol. Petešovci: Milan Erker, šol. upr.; Polana: vol. Velike Polane: Simon Dobernik, ravnatelj meščanske šole iz D. Lendave, volišče Lipa: Alojzij Puppis, šol. upr. iz Nedelice. S sodišia Glavnik Peter iz Radomerja je predložil 14. aprila t. 1. mestni hranilnici v Ljutomeru menično izjavo za posojilo 2000 dinarjev, na kateri sta bila zraven njega podpisana še Škerlec Anton in Ivan Kokel. Preiskava pa je ugotovila, da menico nista podpisala škerlec in Kokol, temveč da je vse tri podpise pedpisal sam Glavnik Peter. Kljub temu, da je bilo dokazano, da sta škerlec in Kokol podpise na menico Glavniku obljubila, je bil Glavnik obsojen za vsaki tisočak 2 meseca strogega zapora ia na 10 dinarjev denarne kazni. Mednarodni praznih varčevanja Kakor vsako leto, se je slavil tudi letos na dan 31. oktobra mednarodni praznik varčevanja In sicer po celem svetu. Ta dan se je povdarjalo prebivalstvu, kako važno je varčevanje ne le za posameznika kot temelj njegove bodočnosti in kot predpogoj njegovega rednega življenja, temveč tudi za celokupno narodno gospodarstvo, čigar napredek in osamosvojitev omogočajo prihranki najširših slojev naroda v domačih denarnih zavodih. Praznih se proslavlja zlasti po šolah, ki vzgajajo našo mladino k rednemu življenju, proslavlja pa ga tudi vsa javnost, ker je vsaka država in vse njeno gospodarstvo navezano na prihranke. Namen praznika torej ni, da bi delal propagando le za vlaganje denarja v eno vrsto denarnih zavodov, temveč povdarjatl hoče na splošno važnost varčevanja. O razvoju denarnih zavodov v naši banovini od leta 1820 do danes, je izdala Zveza slovenskih samoupravnih hranilnic posebno brošuro, ki jo bomo v našem listu postopoma objavljali- Kako je v naših vaseh? Pogostoma beremo v časop's'h, še več pa se o tem govori v javnosti, kakšno razpoloženje je po našem podeželju. V gotovih primerih se celo trdi, da je postal podeželski narod preživahen in da tako rekoč preostro nekam komunistično terja svoje pravice. O vseh pojavih in vprašanjih narodnega življenja je treba vselej iz pregovoriti besedo čiste resnice povsem določeno in pošteno. Naše oči morajo biti odprte za vse, pa tudi za one, ki se spuščajo v ostro kritiko o dozdevnih nedostatkih in morebitnih krivicah, ki dajejo povod nenavadno ostre kritike. Kolikor vidimo pri ostrem opazovanju dogodkov, naša vas noče slišati in ne govoriti o komunističnih naukih, ker se bori proti vsaki nadvladi nasilja. Z veseljem moramo ugotoviti, da živijo tudi naši podeželski ljudje le za to, da bi zavladalo ljudstvo z res svobodno izvoljenimi svojimi predstavniki, ki bi v resnici zastopali le idejo človečanstva in prave demokracije. Le po njih se bodo dali varovati Interesi kmečke zemlje in kmečkega gospodarstva, le potom njih bomo ustvarili življenje, ki bo pravično in enako za vse. Samo hodimo na vas, pa se bomo lahko prepričali, da ni več ona stara vas, ki je le molčala in mirno trpela ter poslušala, kar so ji ukazovali. Ona se je zavedla svojega položaja in svojih skrbi ter potreb, svojega dela in gospodarstva. Naše kmečko ljudstvo je prišlo zaradi gospodarske in splošne krize v zadnjih desetih letih dejansko na rob propada. Po desetih letih mučeništva se pa sedaj vprašuje, kakšni vzroki so bili, da se je vse življensko breme prevalilo na njegova ramena izmučena ia skrajne oslabljena. Sedaj, ko splošna kriza ponehuje In se življenske razmere tudi za naše podeželsko kmetsko ljudstvo čim dalje zboijšavajo, se naš kmetski narod iz prašuje, kdo je zakrivil tolikega trp-lenja zadnjih deset let in če se pri tem spušča v živahne debate radi obrambe svojih življenskih interesov in obvarovanja svojih domačij, se ne sme to nikdar imenovati komunistično navdah-njenost, temveč le kot izraz kmečke zavednosti, ki se ne zadovoljuje več z lepimi frazami, temveč nasprotno zahteva, da se interesi kmečkega gospodarstva in kmečkega življenja priznajo v vsej vrednosti in da se kmečka narodna množica popolnejše zaščiti v pogledu pravičnega socialnega reda. Kdor ve, kako naš kmet živi in trdo dela ter kdor prizna, kako bi človek, ustvarjen po božji podobi, moral živeti, ta ne bo videl v našem ljudstvu komunizma, če se tu in tam bolj živahno postavlja v bran za svoje pravice. Spoznal bo že v samem dihanju vaškega človeka, vso veliko hrepenenje in silo, brez katerih je vsako boljše in pravičnejše življenje nemogoče. Morebitno kmečko nezadovoljstvo in zdravo kmečko gibanje, terjajoče enakopravnost in zboljšanje kmečkega gospodarstva ni in ne bo nikoli eks-tremno strašilo. Kmet nepopisno ljubi svojo rodno grudo in dobro ve, da bi postal še večji suženj in sluga, če bi jo zgubil. Vse neštete pravde, spori in krvavo obračunavanje zaradi zemlje dokazujejo, da kmečki sin že z maternim mlekom vsesa v sebe ljubezen do rodne grude in kakor tudi hrepenenje po individualnem lastništvu zemije, ki je vendar temelj vsega kmečkega življenja in napredka. Slabe občinske ceste Bliža se zima, z njo slabo vreme in kdor ni na srečo doma ob banov, cesti, ima poleg drugih predzimskih skrbi še eno: kako se bo hodilo pozimi po občinskih cestah. V primeri z inozemskimi cestami so tudi naše državne in banovlnske ceste slabe, vendar pa so tudi ob mokrem vremenu sposobne za promet z vsemi vozili. Naravnost v obupnem stanju so pa občinske ceste in to tudi take, ki vežejo več vasi. Nikjer ni sledu o kakem vzdrževanju. Voziti po takih cestah s kolesi in motornimi vozili ob le malo mokrem vremenu ni mogoče. In vkljub temu občine ne storijo ničesar za zboljšanje cest. Bliža se čas, ko se bodo sestavljali novi občinski proračuni. Želeti bi le bilo, da bi pred sestavo istega vsaka občina izdelala nek realen, več letni načrt za popravilo svojih cest. Seveda ne samo za to, da se vpiše v zapisnik in pozabi. Brez dvoma bi tudi občani z izvan-rednim kulukom pozimi izvršili mnogo del, saj napravijo cesto vendar za sebe. Mora biti tudi v proračunu pri-merna vsota za dober, presejan gramoz, kajti voziti na cesto peščeno blato nima smisla. Čakati seveda samo na denarno podporo višjih oblasti je brez izgleda. Z navodili in nasveti glede pravilnega dela je gotovo brezplačno na razpolago banov, uprava cest. Važno je tudi, da občine vsaj na važnejših cestah postavijo cestarje, kateri bi vsaj ob in po dežju popravljali ceste. Boljše je, da občina vsako leto popravi manjši del kake ceste, ampak to vidno. Tudi malo zvišanje proračuna radi ceste bodo občani prenesli brez mrmranja, če se bo res kaj napravilo. Končno bi morali že radi svojega dobrega slovesa župani skrbeti za svoje ce6te, kajti: kakšne občinske ceste, takšen župan; odnosno: slabe ceste, slab župan. Iz Ljutomera — Konji so se zaleteli v izložbo. V petek popoldne je Šadlov hlapec iz Grab skladal vreče moke pred Vi-larjevo trgovino. Naenkrat sta se konja nečesa ustrašila ter dirjala z vozom v smeri proti Seršeaovi trgovini. Srečno sta prišla mimo vogla dr. Stajn-kove hiše, dočim je voz zaneslo na nasprotni pločnik. Malo je manjkalo, da se nista konja zaletela v Seršeno-vo izložbo. Ker visi ta ulica proti Krainčevi trgovini, sta konja dirjala še hitreje ter se končno zaletela z ojesom voza v manjšo izložbo Krainčeve trgovine. Pri tem se je razbila šipa, konja pa sta dobila manjše brazgotine. Škoda se ceni na 3000 Din. — Za poplavljence. Prijatelji Slovenskih goric so nabrali 10.300 Din ter jih pred dnevi poslali sreskemu odboru Rdečega križa v Ljutomeru, ki bo ta denar razdelil med poplavljence sporazumno s sreskim načelstvom in krajevnimi odbori Rdečega križa. Sres-ki odbor se za prejeti znesek toplo zahvaljuje. — Slinavka in parkljevka. Poleg že omenjenih vasi, kjer se je pojavila slinavka, je sedaj ugotovljeno, da se je ista pojavila v enem dvorcu v Pristavi, Stari vasi in Štrigovi. Na Moti pa se je že v toliko razširila, da boleha na tej kužni bolezni sedaj okoli 100 glav živine. Med tem pa sta poginili že 1 krava in dve svinji. — Izpit. Izpit za stalnega učitelja je napravil učitelj g. Casagrande Julij is Strigove, Kahdidati v Prekmuriu in Ljutomeru Kakor smo že poročali bo v srezu Murska Sobota kandidiral na listi JRZ advokat g. Franc Bajlec iz M. Sobote. Poleg tega izgleda, da bo na listi JRZ kandidiral tudi g. Ferdinand Hartner, predsednik občine v M. Soboti, vendar se za to ni ie definitivno odločil. V srezu Dol. Lendava bo na listi JRZ zopet kandidiral dosedanji nar. poslanec g. Dr. Franc Klar. Za ljutomerski srez je oa določen kot kandidat na listi JRZ g. Franc Snoj iz Gor. Radgone, za njegovega namestnika je pa postavljen banski svetnik g. Alojzij Štuhec iz Starevasi. Na opozicijski listi kandidira v murskosobočkem in lendavskem srezu pisatelj g. Miško Kranjc iz Velike Po-lane. Kandidatura g. Franca Talanyija na opozicijski listi pa ni še z gotovostjo določena. Pripomniti pa moramo, da ni opaziti v Prekmurju posebnega zanimanja za predstoječe volitve. Vsepovsod je v tem pogledu neko mrtvilo. Neverno kaj je temu vzrok. Morda preživshno politično delovanje v preteklem času. Sicer je za agitacijo še čas in upamo, da bo ob koncu t. m. ter prve dni decembra bolje zanimanje za volitve kot je danes. Oelavcem v Nemčiji na znanje! Vsi delavci glasom pogodbe imajo pravico do brezplačne vožnje po železnici pri povratku v domovino, in sicer od kraja dela, kjer so bili zaposleni, pa do naše državne meje (Spielfeld — Strass — Stadtgrenz). Delavci naj potujejo kolikor mogoče v velikih skupinah, da bo vožnja cenejša, v tem slučaju se dobi precejšnji popust. Vozne karte preskrbijo nemške Borze dela, kjer pa teh ni, naj gospodar (delodajalec) kupi karto do naše meje pri Mitteleuropeische Reisebiro (MI TROPA). Od Maribora naprej se dobi polov, vožnja do doma. Delavcem se priporoča, da ves denar, kolikor so ga zaslužili, pošljejo preko Deutsche Verrechnungskasse, Berlin C 111 že pred odhodom z dela domov. S seboj sme vzeti vsak delavec samo 10 RM, toliko namreč sme nesti preko meje. Če bo kdo imel več, mu višek obmejna oblast zapleni. Zato naj tisti, ki so dovoljeno kvoto za pošiljanje denarja v celoti izčrpali, t. j. da so poslali pošti in preko banke (kliringu) toliko denarja, kolikor jim pogodba dovoljuje, a imajo poleg tega še višek od zaslužka, kupijo obleko, kolesa in druge stroje, ki se lahko nosijo s seboj. Za take predmete, če so malo rabljeni, se plača malenkostna carina. — Zveza poljedeljskih delavcev v Murski Soboti. Izpred sodiSia Oče usmrtil sina. Dne 23. aprila t. 1. se je v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi odigrala družinska tragedija, ki je zahtevala človeško žrtev. Posredi je tudi alkohol. Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Soboti se je moral zagovarjati 68 letni Sabo Josip, ki je svojega sina Ludvika pri nekem prepiru tako nesrečno dregnil z nožem v prsa, da je ta čez teden dni v soboški bolnici izdihnil. Družinski prepiri so se sukali okoli nekega dekleta, v katero se je Ludvik zaljubil, a oče Josip jo ni trpel. Vsak je vlekel na svojo str a a in oče Josip •e je udajal pijači. Usodnega dne zvečer ko se je vrnil oče Josip vinjen domov, se je vael zopet prepir. Nesreča se je zgodila pri tem ko «1 je hotel oče razvozljati vezaljko na čevlju, pa te mu to ni posrečilo in je vozel odrezal z nožem. V tem trenotku se je sin nekako približal očetu, ki je v razdraženosti sinu porinil nož v prsa. Pri razpravi je očeta bremenila pre-pirljivost, ki jo je zadnja leta kazal, medtem ko je bil sin Ludvik znan kot miroljuben. Sabo Josip je bil obsojen na tri leta robije, izgubo častnih pravic na tri leta, na Din 500 povpreč-nine in povrnitev stroškov bolnici. Proti sodbi je vložil ugovor. domače 9e5f! rflurska Sobota: — Smrt. Po kratki bolezni je nenadoma preminula ga Hahn, žena po pokojnem trgovcu g. Hahn Hermanu, ki se je šele pred kratkem preselil v večnost. Blaga pokojnica je mati tuk. trgovcev g. Hahnov, ki zavzemajo v tuk. poslovnem življenju ugledna mesta. Enainosemdeset let je dočakala in najlepši spomenik si je postavila sama, saj je kot prava ljubeča mati vzgojila svoje številne otroke v odlične člane človeške družbe. Njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število tuk. meščanstva, je jasno pričal o njeni priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je pokojna uživala. Težko prizadetim svojcem, ki so tako nenadoma zgubili ljubečo mater, naše iskreno sožalje. N. v m. p. 1 — Slovo. Te dni je zapustil M. Soboto dolgoletni sekundarij v tukajšnji bolnišnici g. Dr. Miro Gulič, ter odšel za banovinskega zdravnika v Maren-berg. G. dr. Gulič si je v času svojega bivanja v našem mestu pridobil res velik krog odkritosrčnih prijateljev, ki so s tesnobo v srcu sprejeli vest, da odhaja od nas. Kot vesten in pri. jazen zdravnik je bil tolažnik svojih varovancev, s svojim odkritosrčnim nastopom si je nabral velik krog prijateljev. To je pokazala tudi njegova odhodnica. — Istočasno se poslavlja iz M. Sobote tudi naš domačin g. Dr. Hajdinjak J., ki je bil imenovan za banovinskega zdravnika v bližnji Ljutomer. V polni meri veljajo tudi za njega gornje vrstice. Obema odhajajočima želimo na novih službenih mestih mnogo uspehov in zadovoljstva 1 — Razstava fotografij. Tujskopro-metno društvo v M. Soboti bo od 19. do 21. novembra v osnovni ioli v M. Soboti razstavilo fotografije, ki jih je prejelo na razpisani fotonatečaj. Vstop brezplačen. — Kupimo večjo množino slame. Prodajalci naj se zglasijo v pisarni g. Benka, industrijalca v Murski Soboti. — Kondor razstavlja. Naš ožji rojak g. Kondor, ki je preživel svojo mladost v bližnjih Kupiincih, je zgodaj vzel popotno palico v roko in romal v svet. Na dolgo pot v Južno Ameriko, na potovanje po Grčiji, Egiptu, po Norveški, južni Franciji, po Afriki i. t. d. je vzel s seboj mnogo dobre volje in svoje risarske potreb-ičine. Mnogo zanimivih ljudi je srečal naš Abasver: kralje in maharadže, umetnike in športnike, ljudi iz najvii-jih krogov pa tudi one, ki so obsojeni na kruto borbo za svoj vsakdanji kruh. Vse to je prinesel s seboj na svojih risbah, ki jih je razstavil v stari kavarni »Krona'. Vsa obsežna soba je polaarisb. Najznačilnejše osebnosti Iz danainjega političaega življenja je upodobil tako Mussolinija, Hitlerja, Beneša, Stalina, Bitima i. t. d. Slika ivedskega kralja ima lastnoročni podpis vladarja. In takih slik i inamtni- POZOR! POZOR! Preselil sem svojo trgovino na Blauni trg! POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. „vaelodplal"M«'refe^v. radijskih aparatov, HORNYPHON, RADIONE, MEDIATOR, LČWE itd ŠIVALNI STROJI.........Od Din 1525.- naprej. PISALNI STROJI.........od Din 1800.- naprej. FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZIČKI i t. d., i. t. d. Tehnična trgovina i STM EHHEST, M. Soboto GLAVNI TRG, tirni glavami in lastnoročnimi podpisi je mnogo. Kondor pa ne slika obrazov kakor jih je ustvarila narava. Njegova moč je v karikaturi, iz katerih se zrcali njegovo veliko poznavanja človeške osebnosti, ki jo zna v nekaj potezah vtisniti v svoj model. To je svojevrstna umetnost, in Kondor je v tem pravi mojster. Kdo bi se potem čudil, če je njegova razstava vzbudila največje zanimanje pri tukajšnjih meščanih. Marsikdo se je še sam ojuna-čil, da se je vsedel pred skromnega Kondorja, ki ga je v nekaj minutah pričaral na papir. Na našega domačina, ki zopet odhaja s svojo zbirko karikatur v daljni svet, smo lahko res ponosni in vsi mu iz srca želimo, da bi se srečno zopet vrnil v svoj domači kraj z novimi pridobitvami in z novo slavo, ki jo je tako težko izbojevati na poti, ki jo hodijo romarji z bogato umetniško dušo. — Žetev smrti. Kratka, huda bolezen, je 3. t. m. vzela življenje zvonarju evangeličanske cerkve v Murski Soboti Štefanu Jošar. Pokojni je doživel 58 let starosti in zapušča ženo ter 4 nepreskrbljene otroke. Pokopali so ga dne 4. novembra. Naj mu bo zemlja lahka. Žalujočim naše sožalje 1 — Iz sodne dvorane. Pri okrožnem sodišču v Murski Soboti se vrši dne 12. novembra (v soboto) ob pol 10. uri prvikrat pred petčlanskim senatom (petorica) kazenska razprava proti Pintarič Rudolfu iz Šafarskega, okraj Ljutomer, radi zločinstva požiga in s tem povzročene smrti pastirja. Obtožen je tudi napeljevanja k umoru svojega brata, zastrupljevanja živine in tatvine. Razprava je javna. — Preselitev. Nabavljalno zadrugo državnih nameičencev so v tem tednu preselili v lastne prostore iz Šolske ulice v Zvezno ulico (prejšnjo trgovino .štivan"). Toliko v znanje vsem interesentom. — Zahvala. Vsem, ki so ob smrti našega očeta in soproga, g. Jošar Štefana, zvonarja evangeličanske cerkve v M. Soboti, z nami sočustvovali, nam bili ob tem naravnem pa vendar krutem dogodku kakorkoli v pomoč in nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti spremljali k večnemu počitku, izrekamo prisrčno zahvalo. — Žalujoča družina Jošar. DOPISI: Adrijanci. V nedeljo 13. t. m. ob 13. in ob 18. uri uprizori Društvo kmetskih fantov in deklet igro »Županovo Micko" in eno igro v domačem narečju. Prijatelji kmetske mladine vljudno vabljeni I — Ljutomer. Sladkor za Čebele. V zadevi dobave sladkorja za pitanje čebel, se je oglasil na sreskem načelstvu predsednik akcijskega odbora za zaščito čebelarjev ljutomerskega sreza g. Janko Belec, ki je obrazložil težnje čebelarjev vsega sreza. Sresko načelstvo je dovolilo, da se izda čebelarjem sladkor, ker ni bilo dovoljne pase, da bi si čebele nanosih zimsko zalogo. Tudi v drugih čebelarskih zadevah bo oblast skušala uvaževati želje domačih čebelarjev, ki so organizirani v čebelarskih podružnicah, po istih pa v odboru podružnic vsega sreza. Podružnice ponovno opozarjamo, da si takoj nabavijo sladkor, naj ne računajo na pomlad, ker je ministrstvo dalo brez-trošarinski sladkor v prvi vrsti kot nadomestilo za zimsko zalogo, lahko pa bi se zgodilo, da se sladkor spomladi ne bi dobil. — Mariborska mestna hranilnica je kupila premogovnik Peklenice.*' Dne 31. oktobra t. 1. je bilo v Murskem Središču dražba premogovnika »Peklenica", ki je bil že od leta 1932 v konkurzu ter ga je doslej upravljal konkurzni upravitelj Vladimir Lipold. Sedaj ga je kupila na dražbi mariborska mestna hranilnica. Za nakup so se zanimali razni interesenti med njimi tudi mnogo inozemcev. Po sodbi strokovnjakov so v rudniku še ogromni zakladi premoga v vrednosti okrog 30 miljonov dinarjev. Poleg tega se dom« neva, da je v globini rudnika veliko ležišče nafte, kar je še bolj pomembno, da ni prišel rudnik v posest inozemskih interesentov. — Žaga v plamenih. V gozdovih na Pohorju v bližini Sv. Lovrenca je pred dnevi izbruhnil požar na žagi lesnega trgovca Avgusta Laschnigga, ki je v hipu zajel celo poslopje in se bliskovito razširil na velike skladovnice desk in ostalega lesa. Na pomoč so takoj prišli gasilci iz vseh bližnjih strani, toda žage niso megli rešiti, pač pa so obvarovali pred ognjem del lesne zaloge. Škoda se ceni nad pol mi-Ijona dinarjev, ki je le deloma krita i zavarovalnino. Katja koia je moderna. Kateri ženi ni do tega, da bi imela čevlje iz prave kačje kože? Taki čevlji so tako voljni, elegantni ter delajo damo dostojanstveno. Na drugi strani, četudi se čuje skoraj neverjetno, je nošenje čevljev iz kačje kože koristno tudi za človeštvv. Ni še dolge od tega ko so proučevali vzroke upadanja malarije v Belgijskem Kongu. Ob tej priliki so prišli do neobičajnega odkritja, da je nazadovanje malarije v zvezi z današnjo modo. Kačja koža, ki jih zahteva moda, se dobi od vodne kače, ki živi t Belgijskem Kongo. Ker so jo povsod lovili se je začela množiti neka vrsta rib, s katerimi se vodne kače pretežno hranijo. Te ribe pa se zopet hranijo z ličinkami nevarne mušice anofetesa, ki prenaša malarijo. V Belgijskem Kongu se je zdravstveno stanje začelo ižboijšati. Na žalost pa so se čevlji iz kačje kože po objavljanju gornjih rezultatov, zelo podražili. Kljub temu pa stopnja razvoja malarije v Kongu in drugih pokrajinah ni odvisen izključno od tega ali prebivalci nosijo čevlje iz kačje kože ali ne. Dnevno se svetuje prebivalstvu, da je treba za obrambo proti strahotni bolezni dnevno jemati dozo od 400 miligramov kinina. Tako množino ftriporoča tudi Odbor za pobijanje malarije pri Društvu narodov. Za samo zdravljenje bolezni se vzame dnevno 1—1,2 grama kinina v času od 5—7 dni. Naknadno zdravljenje ni potrebno. Pri povrnitvi bolezni se postopa tako kakor pri prvem zdravljenju. Ž ozirom na nizko ceno kinina, si ga lahko vsakdo nabavi. Kinin se lahko da vsakomur brez nevarnosti v roke. V tropič-aih krajih, kjer ao običajno zdravniki redki, pomeni to veliko ugodnost Razvoj samoupravnih hranilnic v dravski banovini v letih 1918-1938 Samoupravne hranilnice so predstavljale vedno prav močan odsek na šega kreditnega gospodarstva : imele so in imajo nalogo, da omogočajo varno in okrestcnosno zbiranje tudi najmanjših prihtankov in iz čistega dobička podpirajo občekoristne namene vilo, na podlagi izjav, ki niso ustrezale dejanskim prilikam. Razmere v trgovini so jako individualne. Donos tako kosmati kakor tudi čisti je odvisen od toliko različnih momentov, da jih nemngoče su-tnarno — pa če imamo zato še tako popolen ključ — v polnem obsegu vpoštevati. Posebno v današnjih prilikah, ko je medsebojna konkurenca do skrajnosti razvita in je zaslužek istotako do skrajnosti skrčen, o kaki povprečni donosnosti posameznih strok v obče ni mogoče govoriti, ker je donosnost različna in se ravna čisto individualno po prilikah posameznega obrata. Tudi davčni zakon kakega ključa ne pozna. V čl. 57 odreja za one primere, v katerih se dohodek ne ugotovi po trgovskih knjigah, da je v vsakem konkretnem primeru oceniti čisti do hedek, pri čemer se vpožteva višino vložene glavnice, opravljen promet in možni dohodek po vseh konkretnih člnjenicah in krajevnih ter občih po gojih. To stališče je tudi edino pra vilno, ker so obratne razmere posameznih trgovcev tudi v enem in istem kraju tako različne, da se tudi pri enakem prometu ne more govoriti o enakih dohodkih. Pri tem igra vloga najemnina, plače pomožnemu osobju ostale režije, posebno pa neizterljivost poslovnih terjatev in druge za vzdrže vanje obrata važne okolnosti. Po vseh teh ugotovitvah je prišlo na zadnji zvezini seji do sklepa, da se izdani ključi preklicujejo in to v polnem obsegu. Treba bo za bodoče pri razpravah pri zasedanjih davčnih odborov ubrati primernejšo taktiko in sicer poiskati se bo moral način, da davčne uprave sodeiuiejo s stanovskimi organizacijami nekoliko tesneje, tako kakor ima v mislih čl. 120 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih, po katerem so davčne uprave dolžne staviti davčnemu odboru med drug:m na razpolago tudi mnenja gospodarskih organizacij. Prijave za zgradarino. Opozarja se članstvo, da morajo biti prijave za zgradarino vložene do 30. novembra t. 1. Krošnjarstvo. Z ozirom na pritožbe članstva, da zavzema krošnjarska nadloga v zadnjem času zopet večji razmah, je združenje vložilo primerne proteste na me-rodajns mesta Prejeli smo sedaj od Zveze obvestilo, da je na osebno intervencijo zveznega predsednica pri komandantu žandarmerije polkovniku g. Barle-tu, izdan vsem žandarmerij-skira postajam ukaz, da se naj pokre-nejo vse mere za omejitev krošnjarske nadloge. Rždi učinkovitejšega in naglega postopka priporočamo članom, naj se v konkretnih slučajih obrnejo do najbližje žand3rmerijske postaje, kjer naj prosilo za intervencijo, nato pa naj javijo take slučaje še združenju. SUHA DRVA BREZOVA IN JAUSOVA iz lastnega posestva po zelo ugodni ceni ima na prodaj SIGMUND FRIM. Vprašati v železnini v Murski Soboti. UPA SE s 1. decembrom v Murski Soboti trosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Več se poizve: M. Sobota, Radgonska 5. Prodajo se Stalini pod pode in vse vrste tesani les pri BERGLES JANOŠU, tesarskem mojstru v Šalamencih št. 57. lin. Stekajo se, zbirajo se. Kakor gorski veletok tujejo gozdove, odplavljajo plasti zemlje, trgajo stene. Medtem ko se v krajih zgornjih dolin vode že zbirajo, si mislijo prebivalci spodnjih vasi: „Saj je še čas". Toda je že tu, včasih z bliskovito hitrostjo I Kar je bilo še pravkar majhen, živahno šumljajoč ootok, je zdaj divje, besneče valovje. Rase in rase, šumi in šumi, divja in divja, narase v pošast, ki hlepi po plenu. Sukajoči in valeči Se valovi trgajo bregove, podirajo jezove, stopajo iz strug in se vržejo na ubogo deželo, ki se ne more braniti. Zvonovi ihte in opominjajo: .Voda! Voda!' Nihče ni nanjo mislil, čeprav je ves dan piha) jug. Zjutraj je bilo čudežno lepo. Temnovišnjevo nebo brez oblakov in niti sapice ni bilo pod vrhovi Slavnih kostanjev. Midva, Juditka in jaz, sva bila že od ranega jutra na poti: pel čez Briksen, v Novo Štifto, kjer sva pri samostanskem vrtnarju naroČila mlada marelična drevesca, s katerimi hoče Judita zasaditi vse polje. Popoldne sva bila že nekoliko utru jena in nisva vedela početi nič pametnejšega, kakor da sva se šla potepat z gradu tja ob rob zelenega Eisacka; najela sva čoln in pustila, da naju je reka počasi nesla navzdol. Rahlo sva drsela na mehkih valovih med bregovi, ki so bili gosto obrasli z grmovjem, dokler se nisva pripeljala do kraja, ki sva ga najrajši imela. To je bil majhen otok sredi struge. Napravile so ga vrbe, ki jih je voda odtrgala od brega. Vrtinci so jih potem segnali skupaj in tu so se trdno zasidrale. Ko sva prišla tja, sem ovil verigo okoli nekega debla in se splazil z Juditko iz čolna v lepo skrivališče. Tu sva se odpočila na gredi rumenih trobentlc kakor sredi cvetočega zlata; obdajale so naju v solčnem soju se lesketajoče stene poganjajočih vrb, okoli naju pa so mrmrali valovi mladega Eisacka, ki se je v cvetju, bičju in goščavju docela skrival, tako da se je to šumenje valov sliialo kakor nadzemska glasba. V grmovju je žvižgal ko«, metulji so se sukali nad nama ia iz sra-ka se je čulo brenčanje žuželk. O, ti moj ljubi nebeški oče, kako je tvoj svet vendar lep, kako čudežno lep, z Juditko ob strani! Po doigem iztegnjen sem ležal jaz, veliki fant, na hrbtu, gledal s široko odprtimi očmi v lesketajoče se morje zračnih višav, prisluškoval vsem glasovom živega božjega sveta in čutil svojo mladost, svojo moč in svojo srečo, kakor vroč veletok v svoji duši. Oba sva bila docela tiho; počivala sva pod zlatim cvetjem v solčnem is-krenju; prisluškovala sva mrmranju valov in koso vem u petju. Hitro naju je obšla sladka utrujenost; trdno sva zaspala. Šumenje me je zbudilo. Ne! Kipe-nje je bilo, bučanje. Zdelo se mi je, da vstaja iz globine, da pada iz zraka. Toda ni bilo viharja. Še vetrič se ni premaknil. Negibno so stale v rumeni večerni svetlobi vrbe, stalo je bič j«. In neprestano kipenje in bučanje, o katerem nisem vedel, odkod prihaja, aH ie le daleč ali že Wi*u. (Dalje sledi.)