80 The correlation in competitive performance between junior and senior biathletes Abstract The aim of the study was to analyze the correlation in competition performance between junior and senior age categories of both genders in biathlon. For the period studied, the aim was to determine which country is the most successful in the number of medals won (for both genders combined) in the largest competitions in the junior and senior age categories. The baseline sample included 797 competitors of which 410 were men and 387 women from 31 countries. The study analyzed the period of 24 racing seasons, from 1996/97 to 2019/20. Participants in the junior category achieved a much higher proportion of placements in the top 10 in selected competitions than participants in the senior category. Additionally, a significant dropout of athletes when they moved to the senior category was observed. There were no statistically significant differences between the genders according to the groups formed within the Junior category (p = 0.429) or within the Senior category (p = 0.833). In our sample for both genders (males: p = 0.478; females: p = 0.343), no statistically significant correlations in terms of competitive performance between the analyzed competitive categories were observed. Keywords: biathlon, competition performance, juniors, seniors, countries Izvleček Namen raziskave je bil analizirati povezanost tekmovalne uspe- šnosti med starostnima kategorijama mlajših članov in članov pri obeh spolih v biatlonu. Za analizirano obdobje je bil namen ugotoviti tudi, katera država je najuspešnejša po številu osvojenih medalj (za oba spola skupaj) na največjih tekmovanjih v starostni kategoriji mlajših članov in članov. V osnovni vzorec merjencev je bilo vključenih 797 tekmovalcev iz 31 držav, od tega 410 moških in 387 žensk. Raziskava je analizirala obdobje 24 tekmovalnih sezon, od 1996/97 do 2019/20. Ugotovili smo, da so tekmovalci in tekmo- valke v kategoriji mlajših članov dosegli veliko večji delež uvrstitev med prvih 10 na izbranih tekmovanjih kakor tekmovalci in tek- movalke v kategoriji članov, ter zaznali izrazit osip športnikov ob prehodu v člansko kategorijo. Spola se statistično pomembno ne razlikujeta glede na formirane skupine znotraj kategorije mlajših članov (p = 0,429), kakor tudi ne znotraj članske starostne katego- rije (p = 0,833). Na primeru našega vzorca pri obeh spolih (moški: p = 0,478; ženske: p = 0,343) nismo ugotovili statistično pomembne povezanosti glede tekmovalne uspešnosti med analiziranima tek- movalnima kategorijama. Analiza je pokazala, da je v 24-letnem obdobju po številu osvojenih medalj na največjih tekmovanjih v obeh starostnih kategorijah in za oba spola skupaj najuspešnejša država Nemčija. Ključne besede: biatlon, tekmovalna uspešnost, mlajši člani, člani, države Neva Pančur, Janez Vodičar, Janez Pustovrh Povezanost tekmovalne uspešnosti biatloncev med starostnima kategorijama mlajših članov in članov https://www.t-online.de/sport/wintersport/biathlon/id_89111428/bi- athlon-gute-ausgangslage-fuer-die-dsv-athleten glas mladih 81 „ Uvod Biatlon je zimska športna panoga, ki zdru- žuje smučarski tek v drsalni tehniki in stre- ljanje z malokalibrsko puško. Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1958, na uradni program zimskih olimpijskih iger je bil uvrščen leta 1960 (Lehotan, Magyar in Lange, 2008; Nitzsche, 1989). V biatlonu v absolutni mednarodni konku- renci (IBU, 2021) predstavljajo najvišje ravni tekmovanj tako za moške kot za ženske tek- movanja na olimpijskih igrah, tekmovanja na svetovnem prvenstvu in tekmovanja za svetovni pokal. Na olimpijskih igrah tekmu- jejo v štirih individualnih disciplinah (po- samično tekmovanje, sprint, zasledovalno tekmovanje, tekma s skupinskim štartom) in dveh ekipnih disciplinah (tekma štafet – posebej za moške in posebej za ženske ter tekma mešanih štafet – ekipo sestavljata dva moška in dve ženski). Tekmovalna ka- tegorija mlajših članov je starostna katego- rija biatloncev in biatlonk med mladinsko in člansko (absolutno) kategorijo, v katero sodijo tekmovalci in tekmovalke v starosti od 20 do 22 let. Za te je v mednarodnem merilu najvišja raven tekmovanja svetovno prvenstvo za juniorje oziroma juniorke, na katerem tekmujejo v treh individualnih di- sciplinah (posamično tekmovanje, sprint, zasledovalno tekmovanje) in v tekmovanju štafet (posebej za moške in posebej za žen- ske). Biatlon je opredeljen kot vzdržljivostni šport, kjer je značilen vpliv aerobnega energijskega metabolizma na tekmovalno uspešnost in kjer je vzdržljivost odvisna od aerobnih in anaerobnih dejavnikov skupaj z ekonomičnostjo in/ali veliko mehan- sko učinkovitostjo (Joyner in Coyle, 2008; Bassett in Howley, 2000). Pri vrhunskih biatloncih in biatlonkah so bile izmerjene visoke vrednosti maksimalne porabe kisika ( VO 2max ), pri moških nad 80 in pri ženskah nad 65 ml·kg -1 ·min -1 (Tønnessen, Haugen, Hem, Leirstein in Seiler, 2015). Najuspešnejši biatlonci opravijo v sezoni od 700 do 900 ur treninga, ki obsega tre- ning vzdržljivosti (približno 80 % pri nizki, 4–5 % pri srednji in 5–6 % pri visoki inten- zivnosti) in približno 10 % treninga moči in hitrosti. Vrhunski biatlonci izstrelijo v posamezni sezoni na več kot 200 treningih več kot 20.000 strelov. Približno 60 % teh strelov je izvedenih v kombinaciji s trenira- njem vzdržljivosti (Laaksonen, Jonsson in Holmberg, 2018). Tekmovalna uspešnost v biatlonskih disci- plinah je odvisna od hitrosti smučarskega teka, strelske učinkovitosti, časa streljanja in časa, porabljenega na strelišču. Raziskoval- ca Skattebo in Losnegard (2018) navajata, da so časi vrhunskih biatloncev, porabljeni na strelišču, in časi, porabljeni pri strelja- nju, podobni (tudi v različnih tekmovalnih disciplinah), zato le minimalno vplivajo na tekmovalno uspešnost, nasprotno pa sta hitrost smučarskega teka in natančnost streljanja najpomembnejša dejavnika konč- nega rezultata. Prehod iz kategorije mlajših članov v član- sko kategorijo je poseben izziv za tekmo- valce in tekmovalke, saj pridejo v družbo iz- kušenejših sotekmovalcev in sotekmovalk, ti so lahko starejši tudi 20 let in več. Praksa kaže, da le redkim posameznikom in po- sameznicam uspe takoj konkurirati za naj- višja mesta v družbi starejših, medtem ko se preostali odločajo za zelo različne poti svoje nadaljnje tekmovalne kariere. M. Samardžija Pavletič, Retar, Samardži- ja Pavletič in Kolar (2014) so ugotovili, da skoraj polovica slovenskih športnikov (49 %), ki so dosegli vrhunski rezultat v članski kategoriji, tega v mladinski kategoriji niso dosegli, in da skoraj 30 % športnikom, ki so dosegli vrhunski rezultat na največjih tek- movanjih v članski konkurenci, ni uspelo pridobiti statusa športnika perspektivnega razreda v času, ko so tekmovali v mladinski kategoriji. Mednarodna biatlonska zveza (IBU, 2021) tudi zaradi lažjega prehoda v absolutno starostno kategorijo poleg tekmovanj za svetovni pokal organizira tekmovanja za pokal IBU. Vendar pa je razlika v kakovosti teh tekmovanj precejšnja, saj Dzhilkibae- va, Ahrens in Laaksonen (2019) ugotavlja- jo, da zmagovalec oz. zmagovalka šprinta za pokal IBU hipotetično lahko računa na uvrstitev le okoli 35. mesta na identičnem tekmovanju za svetovni pokal. Glavni namen raziskovanja je tako ugotovi- ti, ali obstaja statistično pomembna pove- zanost med tekmovalno uspešnostjo, ki so jo biatlonci oz. biatlonke dosegli v starostni kategoriji mlajših članov, in tekmovalno uspešnostjo v članski (absolutni) kategoriji. Namen je bil tudi ugotoviti, katera država je (za oba spola skupaj) najuspešnejša po osvojenih medaljah na največjih biatlon- skih tekmovanjih v starostni kategorijah mlajši člani in člani. „ Metode Vzorec merjencev Vzorec je predstavljal starostno skupino članov in članic ter mlajših članov in mlaj- ših članic. V kategoriji mlajši člani lahko nastopajo tekmovalci in tekmovalke, ki v tekoči sezoni dopolnijo najvišjo starost 22 let. V osnovni vzorec je bilo vključenih sku- paj 797 tekmovalcev, od tega 410 moških in 387 žensk. Tekmovalci in tekmovalke, vključeni v raziskavo, so prihajali iz 31 držav. Kriterij za izbor osnovnega vzorca je bil, da je merjenec oz. merjenka dosegel vsaj eno uvrstitev med prvih deset na enem izmed analiziranih tekmovanj, bodisi v članski bo- disi v kategoriji mlajših članov. Vzorec spremenljivk Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s spletne strani Mednarodne biatlonske zve- ze (IBU, 2021a) in so javno dostopni. Anali- zirali smo obdobje 24 zaporednih tekmo- valnih sezon (od 1996/97 do 2019/20). Tako smo zbrali rezultate tekmovanj s svetovnih prvenstev za mlajše člane, članskih svetov- nih prvenstev, z olimpijskih iger ter iz sku- pnega seštevka v svetovnem pokalu za po- samezno tekmovalno sezono. Vključeni so rezultati posamičnih disciplin: tekmovanja v šprintu, zasledovalna tekmovanja, tekmo- vanja s posamičnim startom in tekmovanja s skupinskim startom. Poleg posameznih tekmovanj smo pri članih upoštevali tudi rezultate v skupnem seštevku svetovnega pokala za posamezno tekmovalno sezo- no. Skupaj smo analizirali 70 tekmovanj na svetovnih prvenstvih za mlajše člane in 93 tekmovanj za člane (svetovno prvenstvo, olimpijske igre) ter rezultate 24 sezon v sku- pnem seštevku svetovnega pokala. Metode obdelave podatkov Statistično smo podatke analizirali s pro- gramom IBM SPSS 27 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA). Spremenljivke (tekmovalne rezultate merjencev in merjenk) smo na podlagi kriterijev, ki označujejo tekmovalno uspešnost, rangirali v 9 oz. 8 skupin. Rezul- tati rangiranja so predstavljeni v frekvenč- nih in kontingenčnih tabelah. Z dvosmer- nim testom hi-kvadrat (χ²) smo ugotavljali, ali so statistično pomembne razlike med spoloma glede rangiranja njihove tekmo- valne uspešnosti na podlagi izbranih kri- terijev. Povezanost tekmovalne uspešnosti mlajših članov s tekmovalno uspešnostjo članov na mednarodnih tekmovanjih, pri obeh spolih, smo preverjali s Spearmano- vim rangirnim koeficientom. Povezanost smo opredelili kot statistično značilno pri stopnji tveganja 5 %. Uspešnost držav smo predstavili kot opisno statistiko po številu osvojenih medalj. 82 „ Rezultati in razprava Kriteriji za rangiranje tekmo- valne uspešnosti v kategoriji mlajših članov in članov Tabela 1 prikazuje kriterije, na podlagi kate- rih smo tekmovalce in tekmovalke v okviru posameznih starostnih kategorij (mlajši čla- ni oziroma mlajše članice ter člani oziroma članice) razdelili v 9 skupin (rangov) po tek- movalni uspešnosti. Pri članih in članicah smo upoštevali le en najboljši rezultat, ki ga je tekmovalec (oz. tekmovalka) dosegel bodisi na olimpijskih igrah, članskem sve- tovnem prvenstvu ali v skupnem seštevku svetovnega pokala za določeno sezono. Pri mlajših članih smo upoštevali le en naj- boljši rezultat na svetovnem prvenstvu za mlajše člane. V skupino 9 so tako uvrščeni tekmovalci oz. tekmovalke, ki nimajo rezul- tata v eni od starostnih kategorij. Analiza porazdelitve merjencev v skupine Tabela 2 prikazuje razvrstitev tekmoval- cev in tekmovalk (za oba spola skupaj) na podlagi kriterijev za rangiranje tekmovalne uspešnosti v posamezne skupine v okviru obeh starostnih kategorij. V uspešnejših skupinah (rangih) je zaznati večji odsto- tni delež mlajših članov/ic kot članov/ic. V kategoriji mlajših članov/ic je 77,91 % merjencev doseglo rezultat med prvih 10, medtem ko jih 17,57 % nima rezultata. Več kot polovica tekmovalcev in tekmovalk v članski kategoriji (60,98 %) je razvrščena od 6. do 9. ranga, od tega je slabše od 10. me- sta uvrščenih 25,97 % oz. 35,01 % jih nima rezultata. V tekmovalnih sezonah od 1996/97 do 2019/20 se je izmed 657 tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopili svetovnem pr- venstvu za mlajše člane, med prve tri uvr- stilo 235 tekmovalcev oz. tekmovalk (35,76 %). Pri članih je izmed 518 tekmovalcev oz. tekmovalk, ki so nastopili na največjih tek- movanjih, uvrstitev med prve tri doseglo 173 tekmovalcev oz. tekmovalk (33,40 %). V obeh primerih niso upoštevani tekmovalci oz. tekmovalke iz 9. skupine. Pri članih 35,01 % tekmovalcev oz. tekmo- valk nima rezultata, medtem ko so rezultat med prvih 10 dosegli pri mlajših članih oziroma mlajših članicah. Osip na prehodu Tabela 1 Kriteriji za rangiranje tekmovalne uspešnosti po skupinah Skupine 1. 2. 3. 4. 5. Člani oziroma članice 1. mesto OI 2. mesto OI 3. mesto OI 4.–7. mesto OI 8.–10. mesto OI 1. mesto SP 2.–3. mesto SP 4.–6. mesto SP 7.–10. mesto SP 1. mesto WC skupno 2.–3. mesto WC skupno 4.–6. mesto WC skupno 7.–10. mes to WC skupno Mlajši člani oziroma mlajše članice 1. mesto JSP 2.–3. mesto JSP 4.–5. mesto JSP 6.–7. mesto JSP 8.–10. mesto JSP Skupine 6. 7. 8. 9. Člani oziroma članice 11.–30. mesto OI 31.–60. mesto OI 61. mesto ali slabše OI nima rezultata 11.–30. mesto SP 31.–60. mesto SP 61. mesto ali slabše SP 11.–30. m es to WC skupno 31.–60. mesto WC skupno 61. mesto ali slabše WC skupno Mlajši člani oziroma mlajše članice 11.–30. m es to JSP 31.–60. mesto JSP 61. mesto ali slabše nima rezultata Opomba. OI – olimpijske igre, SP – svetovno prvenstvo za člane oz. članice, WC skupno – skupni seštevek svetovnega pokala, JSP – svetovno prvenstvo za mlajše člane oz. mlajše članice. Tabela 2 Frekvenčna porazdelitev merjencev in merjenk (za oba spola skupaj) po rangih uspešnosti v kategoriji mlajših članov/ic in kategoriji članov/ic Mlajši člani oziroma mlajše članice Člani oziroma članice Rangi uspešnosti f f (%) Rangi uspešnosti f f (%) 1 99 12,42 1 30 3,76 2 136 17, 0 6 2 64 8,03 3 131 16,44 3 79 9,91 4 108 13,55 4 66 8,28 5 147 18,44 5 72 9,03 6 34 4,27 6 86 10,79 7 1 0,13 7 73 9,16 8 1 0,13 8 48 6,02 9 140 17, 57 9 279 35,01 Skupno 797 100,00 Skupno 797 100,00 Opomba. f – število merjencev, f (%) – število merjencev v %. glas mladih 83 v višjo starostno kategorijo je velik. Vzroki za to so lahko zelo različni: zahtevnost pre- hoda iz ene starostno kategorijo v drugo, velika konkurenca tekmovalcev v biatlon- sko uspešnejših državah, morebitni slabši tekmovalni rezultati ob prehodu v starejšo starostno kategorijo so lahko razlog za hiter zaključek kariere, zelo različne razmere za treniranje po posameznih državah, šolanje ter zaposlovanje športnikov itd. Od 657 nastopajočih na svetovnem prven- stvu za mlajše člane ima rezultat v članski kategoriji 378 tekmovalcev, kar pomeni, da je bila prehodnost med kategorijama 57,53 %. Schumacher, Mroz, Mueller, Schmid in Ruecker (2006) v svoji raziskavi v kolesar- stvu navajajo, da se je 34 % udeležencev juniorskega svetovnega prvenstva pozne- je udeležilo velikih članskih tekmovanj. Pri tem je treba poudariti, da so bili v naš vzo- rec vključeni le tekmovalci oz. tekmovalke, ki so na svetovnih prvenstvih za mlajše čla- ne dosegli rezultat do 10. mesta. Tabela 3 prikazuje strukturno analizo po skupinah glede tekmovalne uspešnosti med člani in mlajšimi člani za oba spola skupaj. Iz tabele je razvidno, da 15 od 30 biatlon- cev oziroma biatlonk, ki so bili olimpijski pr- vaki oziroma prvakinje, sploh ni tekmovalo na svetovnih prvenstvih za mlajše člane. Od 15 olimpijskih zmagovalcev, ki so tek- movali na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, jih je 13 osvojilo medalje tudi na tem prvenstvu, le eden se je uvrstil med 8. in 10. mestom in le eden na 61. mesto oz. slabše. Sedmim tekmovalcem oz. tekmovalkam je v tem obdobju uspelo hkrati osvojiti zlato medaljo na olimpijskih igrah in zlato me- daljo na svetovnem prvenstvu za mlajše člane. Triinštirideset tekmovalcev oz. tekmovalk je doseglo uvrstitev med najboljše tri na sve- tovnem prvenstvu za mlajše člane in tudi uvrstitev med najboljše tri pri članih na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu ali v skupnem seštevku svetovnega pokala (uvrščeni so v prve tri kategorije pri članih in prvi dve kategoriji pri mlajših članih). Iz tabele je razbrati presenetljiv podatek, da kar 32 svetovnih prvakov oziroma prvakinj pri mlajših članih (prihajajo iz držav: Rusija, Nemčija, Norveška, Francija, Švedska, Češka, Kanada) ni nikoli nastopilo med člani. Prav tako nima rezultata pri članih kar 80 nosil- cev oz. nosilk medalj na svetovnih prven- stvih za mlajše člane. Vsi, ki nimajo rezultata med mlajšimi člani (140 tekmovalcev oz. tekmovalk), so pri čla- nih uvrščeni med prvih 10 (torej v 1. do 5. skupino). To kaže, da je tekmovalec (oziro- ma tekmovalka) prišel v biatlon iz panoge smučarskih tekov, da je tekmoval na sve- tovnem prvenstvu za mlajše člane pred letom 1996/97, da se ni uvrstil v ekipo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše člane ali da je že bil med najuspešnejšimi tekmovalci v absolutni kategoriji in se tako ni udeleževal junorskih svetovnih prven- stev (SP za mlajše člane). Iz Tabele 4 je razvidno, da je pri kategori- jah mlajših članov pri obeh spolih zaznati podobno število manjkajočih rezultatov (moški 16,59 %, ženske 18,60 %). Pri članskih kategorijah je to število občutno večje pri moških (40,73 %) v primerjavi z ženskami (28,94 %). To nakazuje, da je v kategoriji članov večja konkurenca pri moških kot pri ženskah. Tabela 5 prikazuje strukturno analizo z ozi- rom na tekmovalno uspešnost med člani in mlajšimi člani (za moške). Iz tabele je razvi- den podatek, da polovica olimpijskih prva- kov ni nikoli nastopila na svetovnem prven- stvu za mlajše člane, med njimi B. Ferry, M. Kirchner, S. Fischer, H. Hanevold, M. Greis, S. S. Tarasov in S. Tchepikov. Od 8 olimpijskih zmagovalcev, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, jih je 6 na tem prvenstvu tudi osvojilo medalje. Trije tek- movalci so postali tako olimpijski prvaki kot svetovni prvaki med mlajšimi člani (E. H. Svendsen, E. Ustyugov in J. T. Boe). Dvajset svetovnih prvakov med mlajšimi člani in 49 dobitnikov medalj na svetovnem prven- Tabela 3 Skupinska strukturna analiza (oba spola skupaj) ČLANI/CE MLAJŠI ČLANI OZIROMA MLAJŠE ČLANICE Skupine 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 30 7 6 0 0 1 0 0 1 15 2 64 5 8 4 3 6 6 0 0 32 3 79 9 8 9 5 1 14 0 0 33 4 66 7 7 9 1 5 8 0 0 29 5 72 6 13 7 3 5 6 1 0 31 6 86 11 23 19 15 18 0 0 0 0 7 73 15 13 10 12 23 0 0 0 0 8 48 7 10 13 8 10 0 0 0 0 9 279 32 48 60 61 78 0 0 0 0 Skupaj 99 136 131 108 147 34 1 1 140 Tabela 4 Frekvenčna porazdelitev merjencev in merjenk (za vsak spol posebej) po rangih tekmovalne uspešnosti v obeh starostnih kategorijah Mlajši člani f f (%) Mlajše članice f f (%) Člani f f (%) Članice f f (%) 1 49 11,95 1 50 12,92 1 16 3,90 1 14 3,62 2 67 16,34 2 69 17, 83 2 30 7, 32 2 34 8,79 3 67 16,34 3 64 16,54 3 41 10,00 3 38 9,82 4 60 14,63 4 48 12,40 4 29 7, 07 4 37 9,56 5 79 19,27 5 68 17, 57 5 31 7, 56 5 41 10,59 6 19 4,63 6 15 3,88 6 37 9,02 6 49 12,66 7 0 0,00 7 1 0,26 7 34 8,29 7 39 10,08 8 1 0,24 8 0 0,00 8 25 6,10 8 23 5,94 9 68 16,59 9 72 18,60 9 167 40,73 9 112 28,94 Skupno 410 100,00 387 100,00 410 100,00 387 100,00 Opomba. f – število merjencev, f (%) – število merjencev v %. 84 stvu za mlajše člane nima rezultata v kate- goriji članov. Iz Tabele 6 je razvidno, da sedem olim- pijskih prvakinj ni nikoli nastopilo na sve- tovnem prvenstvu za mlajše članice (A. C. Zidek, E. Dafovska, F. Baverel, K. Wilhelm, G. Koukleva, O. Medvedtseva in S. Ishmo- uratova). Sedem olimpijskih zmagovalk, ki so nastopile na svetovnem prvenstvu za mlajše članice, je na tem prvenstvu tudi osvojilo medalje. Štiri tekmovalke so postale olimpijske prvakinje in svetovne prvakinje med mlajšimi članicami (A. Hen- kel, H. Oeberg, L. Dahlmeier in M. Neuner). Enaintrideset dobitnic medalj na svetovnih prvenstvih za mlajše članice nima rezultata pri članicah, od tega je 12 svetovnih prva- kinj iz kategorije mlajših članic. „ Povezanost tekmo- valne uspešnosti med starostnima kategori- jama mlajših članov in članov V okviru te analize smo upoštevali samo tekmovalce oz. tekmovalke, ki imajo tek- movalni rezultat v obeh starostnih katego- rijah (175 moških in 203 ženske). Tabela 7 prikazuje število tekmovalcev in tekmovalk z rezultatom v eni ali obeh sta- rostnih tekmovalnih kategorijah. Tabela 8 prikazuje porazdelitev tekmoval- cev in tekmovalk v 8 skupin na podlagi kri- terijev za rangiranje tekmovalne uspešno- sti. Upoštevali smo le tekmovalce (175) in tekmovalke (203), ki imajo rezultat v obeh starostnih kategorijah (mlajši člani in člani). Na podlagi dvosmernega testa hi-kvadrat smo ugotovili, da med spoloma ni stati- stično pomembne razlike (χ² = 6,996; p = 0,429) glede formiranja skupin po tekmo- valni uspešnosti. Tabela 9 prikazuje porazdelitev tekmoval- cev in tekmovalk po tekmovalni uspešnosti v skupine v starostnih kategorijah članov in članic. Ugotovili smo, da tudi v okviru članske starostne kategorije med spolo- ma ni statistično pomembne razlike (X² = 3,519; p = 0,833) glede formiranja skupin na podlagi kriterijev za rangiranje tekmovalne uspešnosti. Tabela 10 prikazuje rezultate analize pove- zanosti tekmovalne uspešnosti med staro- stnima kategorijama mlajših članov in čla- nov. Povezanost je neznatna (ρ (ro) = 0,054) in statistično neznačilna (p = 0,478). Tudi povezanost med ženskima kategorijama je podobna (ρ (ro) = –0,067) in statistično neznačilna (p = 0,343). Razloge za ugotovljeno statistično ne- značilno povezanost tekmovalne uspe- šnosti med starostnima kategorijama pri obeh spolih bi lahko iskali v nasle- dnjih dejstvih: Zelo uspešni tekmovalci in tekmovalke v kategoriji mlajših članov nimajo re- zultata v članski kategoriji: Iz začetnega vzorca merjencev (797 tekmovalcev in tek- movalk) je izpadlo zelo veliko tekmovalcev in tekmovalk z vrhunskimi rezultati v kate- gorijah mlajših članov, ker nimajo rezultata v članskih kategorijah. Ugotovili smo, da kar 32 svetovnih prvakov in prvakinj v ka- tegoriji mlajših članov oz. kar 80 nosilcev medalj na svetovnih prvenstvih za mlajše člane nima rezultata v kategoriji članov. To so nedvomno tekmovalci in tekmovalke, ki bi s kontinuiranim razvojem lahko dose- gali vrhunske rezultate v članski kategoriji, pa so verjetno končali svojo športno pot. Razlogi so seveda različni: poškodbe, štu- dijske oz. poklicne orientacije športnikov, še najverjetneje pa zaradi slabših možnosti za treniranje v manj razvitih biatlonskih drža- vah. Nekaterim tekmovalcem in tekmoval- kam, zlasti v biatlonsko razvitih državah, se v kratkem času ne uspe uvrstiti v člansko reprezentanco, kar tudi lahko vodi v pred- časen zaključek športne kariere. Znan je primer 6 svetovnih prvakov oz. prvakinj v mlajših članskih kategorijah (A. Shevchen- ko, A. Khaliullina, D. Riethmueller, M. B. Re- Tabela 5 Skupinska strukturna analiza (moški) ČLANI MLAJŠI ČLANI Skupine 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 16 3 3 0 0 1 0 0 1 8 2 30 2 5 1 1 2 4 0 0 15 3 41 8 0 5 3 0 8 0 0 17 4 29 3 5 1 0 3 5 0 0 12 5 31 2 7 3 1 0 2 0 0 16 6 37 5 6 7 9 10 0 0 0 0 7 34 5 8 4 7 10 0 0 0 0 8 25 1 4 7 5 8 0 0 0 0 9 167 20 29 39 34 45 0 0 0 0 Skupaj 49 67 67 60 79 19 0 1 68 Tabela 6 Skupinska strukturna analiza (ženske) ČLANICE MLAJŠE ČLANICE Skupine 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 14 4 3 0 0 0 0 0 0 7 2 34 3 3 3 2 4 2 0 0 17 3 38 1 8 4 2 1 6 0 0 16 4 37 4 2 8 1 2 3 0 0 17 5 41 4 6 4 2 5 4 1 0 15 6 49 6 17 12 6 8 0 0 0 0 7 39 10 5 6 5 13 0 0 0 0 8 23 6 6 6 3 2 0 0 0 0 9 112 12 19 21 27 33 0 0 0 0 Skupaj 50 69 64 48 68 15 1 0 72 glas mladih 85 publique, M. Barchewitz, V. Soerum), ki so še v sezoni 2019/20 nastopali pri mlajših članih in se jim še ni uspelo uvrstiti v član- sko reprezentanco za nastope na svetov- nem pokalu, svetovnem prvenstvu ali olim- pijskih igrah. Na ta tekmovanja se ni uspelo uvrstiti niti npr. biatloncema F. Mundu in S. Bergu-Domaasu, ki sta na svetovnem pr- venstvu pri mlajših članih osvojila vse zlate medalje na posamičnih tekmovanjih. Zelo uspešni tekmovalci in tekmoval- ke v članski kategoriji nimajo rezultata v kategoriji mlajših članov: Iz začetne- ga vzorca merjencev (797 tekmovalcev in tekmovalk) so izpadli sicer zelo uspešni tekmovalci in tekmovalke v članski katego- riji, ki nimajo rezultata v kategoriji mlajših članov (npr. od 30 olimpijskih zmagovalcev oz. zmagovalk jih kar 15 nima uvrstitve na svetovnih prvenstvih mlajših članov; npr. 140 tekmovalcev in tekmovalk ni nastopilo na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, so se pa pozneje v članski kategoriji vsaj enkrat uvrstili med prvih 10, 80 izmed njih pa je pri članih vsaj enkrat doseglo medaljo na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih ali v skupnem seštevku svetovnega pokala). Vzroki, da tekmovalci oz. tekmovalke nima- jo rezultata v kategoriji mlajših članov, so lahko različni: – Nekateri tekmovalci in tekmovalke so tekmovali na svetovnem prvenstvu za mlajše člane pred letom 1996/97, zato v raziskavo ni vključen ta njihov rezultat. Med te primere sodi tudi do zdaj naju- spešnejši biatlonec O. E. Bjoerndalen, ki je osvojil 13 medalj na olimpijskih igrah, 45 medalj na svetovnih prvenstvih, 95 zmag v svetovnem pokalu in 6 zmag v skupnem seštevku svetovnega pokala. V sezoni 1992/93 je na svetovnem prven- stvu za mlajše člane v posamičnih disci- plinah osvojil dve zlati medalji. – Vzroke gre iskati tudi v zelo uspešnih tek- movalcih in tekmovalkah, ki so prestopili iz panoge smučarski tek in tako nimajo rezultata v kategorijah mlajših članov v biatlonu. Nekdanji tekači na smučeh z zlato olimpijsko medaljo v biatlonu so tako postali A. C. Zidek, B. Ferry in K. Wilhelm. A. C. Zidek je še leta 2002 na- stopila v smučarskih tekih na olimpijskih igrah, zaradi slabših uvrstitev pa se je od- ločila, da se začne ukvarjati z biatlonom. B. Ferry je pri svojih 23 letih nastopal v svetovnem pokalu v smučarskih tekih in pri 23 letih (2001) je prvič nastopil tudi v svetovnem pokalu v biatlonu. Po sezoni 2006/07 je v biatlonu dosegel vrhunske rezultate z medaljami na največjih tek- movanjih. K. Wilhelm je bila prav tako smučarska tekačica, ki je pri svojih 23 le- tih (1999) prestopila v biatlon in že nasle- dnje leto dosegla zmago na tekmovanju za svetovni pokal. – Nekateri tekmovalci oz. tekmovalke so zelo pozno začeli trenirati biatlon. Npr. E. Dafovska se je z biatlonom začela ukvar- jati šele pri 17 letih in ni nikoli nastopala v kategoriji mlajših članic. Z 18 leti je na- stopila na olimpijskih igrah leta 1994 (29. mesto), leta 1995 pa je že osvojila brona- Tabela 7 Vzorec merjencev po izločitvi manjkajočih podatkov Moški Ženske Osnovni vzorec 410 387 Imajo rezultat v obeh starostnih kategorijah 175 203 Nimajo rezultata v kategoriji članov/ic 167 112 Nimajo rezultata v kategoriji mlajših članov/ic 68 72 Tabela 8 Porazdelitev merjencev in merjenk v razrede na podlagi kriterijev za rangiranje tekmovalne uspešnosti v starostnih kategorijah mlajših članov oziroma mlajših članic 1 2 Rangi uspešnosti v kategorijah mlajših članov oziroma mlajših članic Skupno 3 4 5 6 7 8 Spol Moški f 29 38 28 26 34 19 0 1 175 f (%) 16,6 21,7 16,0 14,9 19,4 10,9 0 0,57 100,00 Ženski f 38 50 43 21 35 15 1 0 203 f (%) 18,7 24,6 21,2 10,3 17, 2 7,49 0,5 0 100,00 Skupno f (%) f 67 88 71 47 69 34 1 1 378 17,7 23,3 18,8 12,4 18,2 9,0 0,3 0,3 100,00 Opomba. f – število merjencev, f (%) – število merjencev v %. Tabela 9 Porazdelitev merjencev in merjenk v razrede na podlagi kriterija za rangiranje tekmovalne uspešnosti v starostni kategoriji članov oziroma članic 1 2 Rangi tekmovalne uspešnosti v kategoriji članov oziroma članic Skupno 3 4 5 6 7 8 Spol Moški f 8 15 24 17 15 37 34 25 175 f (%) 4,6 8,6 13,7 9,6 8,6 21,2 19,4 14,3 100,00 Ženski f 7 17 22 20 26 49 39 23 203 f (%) 3,4 8,5 10,8 9,9 12,8 24,1 19,2 11, 3 100,00 Skupno f (%) f 15 32 46 37 41 86 73 48 378 4,0 8,5 12,2 9,8 10,8 22,7 19,3 12,7 100,00 Opomba. f – število merjencev, f (%) – število merjencev v %. Tabela 10 Povezanost tekmovalne uspešnosti med starostnima kategorijama pri obeh spolih Koeficient Moški Ženske Spearmanov koeficient (ρ - ro) 0,054 –0,067 p 0,478 0,343 N 175 203 Opomba. p – statistična značilnost korelacijskega koeficienta, N – število merjencev. 86 sto medaljo na svetovnem prvenstvu in leta 1998 zlato olimpijsko medaljo. – Nekateri tekmovalci oz. tekmovalke so že kot mlajši člani zelo uspešno nastopali v članski kategoriji in se niso udeleževali svetovnih prvenstev za mlajše člane. Npr. M. Kirchner je kot mlajši član nastopal v članski konkurenci na največjih tekmo- vanjih in pri svojih 20 letih osvojil prvo zmago na svetovnem prvenstvu. Dve leti pozneje je postal olimpijski prvak, svojo kariero pa je končal elo zgodaj, pri 28 letih. Tudi S. Fischer je prvo zmago na tekmovanju za svetovni pokal dosegel elo zgodaj, pri 22 letih. – Nekatere države ne posvečajo zelo veli- ko pozornosti nastopanju tekmovalcev in tekmovalk na svetovnih prvenstvih za mlajše člane. Primer je Norveška, ki ima samo 46 medalj s svetovnih prvenstev za mlajše člane v obdobju 24 let. Nemči- ja jih je osvojila 114, Rusija 96 in Švedska samo 7, čeprav je po številu medalj sku- pno za člane in mlajše člane visoko na 5. mestu (Tabela 11). Težavnost prehoda iz starostne kate- gorije mlajših članov v člansko katego- rijo: Tekmovalci in tekmovalke, ki pridejo v člansko kategorijo, v povprečju potrebujejo več let, da so lahko konkurenčni starejšim in izkušenejšim sotekmovalcem oz. sotek- movalkam v članski kategoriji. Tudi večina izmed tistih, ki je zelo uspešno nastopala na svetovnih prvenstvih za mlajše člane, še ni dovolj pripravljena za nastopanje na največjih tekmovanjih za člane. Mlajši člani in članice potrebujejo določeno obdobje specifičnega trenažnega procesa, da se lahko uspešno priključijo članski konkuren- ci. V sezoni 2018/19 je IBU sprejel pravilo (IBU, 2019), s katerim je razširil kategorijo mlajših članov za eno leto. Mladi tekmo- valci oz. tekmovalke tako lahko tekmujejo s sebi enakimi eno leto dlje, s tem se jim omogoča lažji prehod v člansko kategorijo. Težavnost prehoda se kaže zlasti v nasle- dnjem: – Vodilne države v biatlonu imajo v članski starostni kategoriji veliko konkurenco, zaradi česar se je mladim tekmovalcem in tekmovalkam težko uvrstiti v nacio- nalne ekipe za največja tekmovanja. Ti tekmovalci zato večinoma tekmujejo na nižji ravni tekmovanj (IBU-pokal). – Narava športne panoge (vzdržljivostni šport, ki zahteva dolgoletni proces tre- niranja) omogoča tekmovalcem in tek- movalkam, da na vrhunski ravni vztrajajo vse do svojega 40. leta. To pa pomeni, da se zelo uspešni tekmovalci in tekmo- valke v kategorijah mlajših članov zelo težko uvrstijo na tekmovanja najvišjega ranga (svetovni pokal, svetovno prven- stvo, olimpijske igre). – Nekateri tekmovalci po starosti še vedno sodijo v kategorijo mlajših članov in ni smiselno, da bi prezgodaj nastopali v članski konkurenci. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se 33 sve- tovnim prvakom oz. prvakinjam v kategoriji mlajših članov ni uspelo uvrstiti med 10 na največjih tekmovanjih v članski kategoriji. E. Bekh, K. Zuk, M. Bankes, M. Carrara, S. Pet- tersen in V. Vasnetcova so npr. tekmovalci, ki pri starosti od 22 do 24 let šele dobro spoznavajo največja tekmovanja v član- ski konkurenci. Rusija, Nemčija in Francija imajo kar nekaj tekmovalcev, ki so takoj po medalji na svetovnem prvenstvu za mlajše člane dobili priložnost nastopati v svetov- nem pokalu. Zaradi neizkušenosti in moč- ne konkurence večina tekmovalcev nima stalnega mesta v ekipi za svetovni pokal in zato nastopajo tudi v IBU-pokalu. Možnosti za treniranje v posameznih državah: Osip in rezultatsko nazadovanje tekmovalcev in tekmovalk ob prehodu v člansko starostno kategorijo sta povezana predvsem z razvitostjo biatlona v posa- meznih državah (tradicija, organizacija pa- noge, baza tekmovalcev, strokovni kader, finančna podpora države in sponzorjev, trenažna infrastruktura, izobraževalni sis- tem, zaposlitvene možnosti itd.). Npr. tek- movalci na Norveškem so v primerjavi s Slovenijo na splošno veliko bolj zadovoljni z razmerami in strokovno podporo za tre- ninge in tekmovanja (Kerštajn, 2018). Tudi zaposlitvene možnosti za vrhunske tekmo- valce in tekmovalke so na prehodu med kategorijama mlajših članov in članov v posameznih državah zelo različno urejene. V državah, kot so Nemčija, Italija in Rusija, zaposlujejo vrhunske tekmovalce oz. tek- movalke v državni upravi (vojska, carina, policija) že pri 16 letih, kjer jim tudi omogo- čijo specialni študij za poznejše opravljanje poklica. Neustrezen proces športnega trenira- nja: Vzrok za nezmožnost prenosa vrhun- skih rezultatov iz kategorije mlajših članov v kategorijo članov je lahko tudi v neustre- znem (napačnem) procesu treniranja. V športu se velikokrat pojavi rezultatska sta- gnacija oz. nazadovanje športnikov zaradi različnih tovrstnih vplivov, kot so pomanj- kljivo izobražen oz. usposobljen kader za vodenje vrhunskih tekmovalcev, neustrezni trenažni načrti in programi, preobremeni- tev tekmovalcev, slabe možnosti za realiza- cijo procesa treniranja, neustrezna kontrola procesa treniranja, prenasičenost s tekmo- vanji, treniranje, povezano z neustreznim (nešportnim) načinom življenja itd. Rezul- tati tekmovalcev v zgodnji fazi razvoja niso zagotovilo za uspeh v nadaljevanju njihove športne kariere. Številni nadarjeni posame- zniki končajo kariero zaradi neprimernega, monotonega in pretiranega treniranja, ki posledično vodi v poškodbe in pomanj- kanje notranje motivacije. Po drugi strani pa so se nekateri športniki začeli ukvarjati s športom pozneje v življenju in so dosegli vrhunske rezultate (Žvan in Čoh, 2018). Vrhunski tekmovalci pri članih, ki niso bili med najuspešnejšimi pri mlajših članih: Nekateri tekmovalci in tekmovalke niso bili med najuspešnejšimi v kategoriji mlajših članov, so pa dosegli vrhunske re- zultate v članski kategoriji. Iz Tabele 3 lahko razberemo, da se 36 tekmovalcem oz. tek- movalkam ni uspelo uvrstiti med prvih 10 na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, jim je pa to uspelo pozneje na vsaj enem izmed največjih tekmovanj v kategoriji čla- nov. V to skupino spadajo npr. V. Defrasne, francoski tekmovalec, ki je poleg drugih odličij osvojil tudi zlato olimpijsko medaljo; D. Landertinger, ki je osvojil dve posamični medalji na olimpijskih igrah in tri posamič- ne medalje na svetovnih prvenstvih; K. Ma- karainen, ki je na svetovnem prvenstvu za mlajše članice osvojila 23., 51. in 39. mesto, pri članicah pa je osvojila 6 medalj na sve- tovnih prvenstvih in 3 zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala; M. Krcmar, čigar najboljša uvrstitev pri mlajših članih je 16. mesto, je pa leta 2018 na olimpijskih igrah osvojil srebrno medaljo, S. Gasparin, ki je bila olimpijska podprvakinja, čeprav je bila njena najboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu za mlajše članice 18. mesto. Metodološke omejitve raziskovanja: V raziskavo smo vključili samo tiste tekmo- valce in tekmovalke, ki so v obdobju 24 tek- movalnih sezon dosegli vsaj eno uvrstitev med prvih deset v kategoriji mlajših članov ali v kategoriji članov. V prihodnje bi bilo smiselno proučiti vzorec merjencev, ki bi vključeval tudi nižje uvrstitve (tekmovalne rezultate) tekmovalcev in tekmovalk. glas mladih 87 „ Analiza uspešnosti držav na najvišjih ravneh tekmovanja v kategoriji mlajših članov oziroma članov Tabela 11 prikazuje uspešnost držav po številu osvojenih medalj v kategoriji članov in mlajših članov v obdobju od tekmoval- ne sezone 1996/97 do tekmovalne sezone 2019/20. V tem obdobju je 25 državam uspelo doseči uvrstitev med prve tri na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, v skupnem seštevkih svetovnega pokala oz. na svetovnih prvenstvih za mlajše člane. Najuspešnejša je Nemčija z 262 odličji, sle- dijo Norveška (200), Rusija (173) in Francija (148). To so države z veliko prednostjo pred drugimi, saj je Švedska kot peta država osvojila 53 odličij. Slovenija je z devetimi medaljami uvrščena na 16. mesto. V kategoriji mlajših članov oziroma članic ima daleč največ medalj Nemčija (1 14), ki si- cer v kategoriji članov nekoliko zaostaja za Norveško (154), saj ti očitno ne dajejo zelo velikega poudarka uspehom na svetovnih prvenstvih za mlajše člane. Nasprotno je pri ruski reprezentanci, saj pri kategoriji mlajših članov zelo malo zaostajajo za Nemci, ven- dar pa je njihov iztržek medalj pri članih v primerjavi z Norvežani in Nemci manjši za skoraj polovico. Ruse pri članih prehitevajo tudi Francozi, ki sicer na svetovnih prven- stvih mlajših članov v primerjavi z njimi dosegajo več kot polovico manj medalj. Švedska s samo sedmimi medaljami na svetovnih prvenstvih za mlajše člane je peta najuspešnejša država med člani in tudi v skupni razvrstitvi. Rusija, Poljska, Bolgarija, ZDA, Kazahstan, Švica, Kanada, Romunija, Nizozemska in Estonija so države, ki imajo več osvojenih medalj v kategoriji mlajših članov kakor pri članih. Slovenija je v obdobju od sezone 1996/97 do 2019/20 v posamični konkurenci osvojila sedem medalj pri članih in dve medalji pri mlajših članih. Pri mlajših članih sta meda- lji na svetovnih prvenstvih za mlajše člane osvojila K. Bauer leta 2007 in A. Cisar leta 2020. Pri članih oziroma članicah pa sta do- bitnika medalj T. Gregorin (3. mesto na OI leta 2014 in 2. mesto na SP leta 2009) in J. Fak (2. mesto na OI leta 2018, 1. mesto na SP leta 1012, 1. mesto na SP leta 2015, 3. mesto na SP leta 2013 ter 3. mesto v sku- pnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 2014/15) (IBU, 2021b). Tekmovalci oz. tekmovalke Romunije, Ni- zozemske in Estonije so osvojili medalje na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, ven- dar pa jim teh dosežkov predvsem zaradi slabših možnosti za ukvarjanje z biatlonom v njihovih državah ni uspelo nadgraditi z medaljami v članski konkurenci. Predstav- nik Estonije (E. Guzas) je končal športno pot brez udeležbe na največjih tekmovanjih v članski konkurenci, tekmovalkama iz Ro- munije (D. Plotogea in R. Forika) ni uspelo poseči po uvrstitvah pod 15. mestom na največjih članskih tekmovanjih, medtem ko nizozemska tekmovalka C. Sloof z osvoje- nima dvema zlatima medaljama na svetov- nem prvenstvu za mlajše članice in spreje- tjem švedskega državljanstva išče pot do nadgradnje uspeha v dosedanji karieri. To dokazuje, da je biatlon zelo kompleksen šport, v katerem brez ustreznih pogojev dela težko napredujejo tudi zelo talentirani tekmovalci in celo zmagovalci svetovnih prvenstev za mladince in mlajše člane. „ Sklep Biatlon je kompleksna športna panoga, v kateri na svetovni ravni v zadnjih 24 letih največje uspehe dosegajo tekmovalci in tekmovalke iz Nemčije, Norveške, Rusije in Tabela 11 Uspešnost držav po številu osvojenih medalj na največjih tekmovanjih Drž. SP z SP s SP b OI z OI s OI b SSP z SSP s SSP b JSP z JSP s JSP b Σ ČL Σ MČL Σ GER 34 32 18 11 11 8 10 9 15 47 40 27 148 114 262 NOR 39 26 28 10 9 6 12 16 8 13 15 18 154 46 200 RUS 12 22 21 4 2 4 0 7 5 33 31 32 77 96 173 FRA 25 18 19 7 3 5 12 4 8 12 15 20 101 47 148 SWE 9 5 14 3 2 2 7 1 3 4 0 3 46 7 53 BLR 2 6 4 3 2 3 1 3 2 2 5 8 26 15 41 UKR 6 6 12 0 1 2 0 2 2 4 2 3 31 9 40 CZE 3 5 7 0 3 3 1 1 0 3 6 7 23 16 39 ITA 5 6 4 0 1 1 2 1 1 6 4 1 21 11 32 AUT 2 3 6 0 2 2 0 1 1 4 3 4 17 11 28 FIN 2 2 4 0 0 1 3 1 1 1 1 1 14 3 17 SVK 1 2 1 3 3 1 0 1 1 0 2 1 13 3 16 POL 0 3 1 0 1 0 0 1 0 2 4 1 6 7 13 BUL 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 3 3 5 6 11 USA 1 3 0 0 0 0 0 0 0 2 1 3 4 6 10 SLO 2 1 1 0 1 1 0 0 1 0 0 2 7 2 9 KAZ 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 3 2 1 6 7 SUI 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 2 1 5 6 CAN 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 1 3 4 CHN 0 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3 1 4 CRO 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 2 1 3 LAT 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 3 ROU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 2 NED 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 2 EST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 Opomba. Drž. – država, SP z – zlato na svetovnem prvenstvu, SP s – srebro na svetovnem prvenstvu, SP b – bron na svetovnem prvenstvu, OI z – zlato na olimpijskih igrah, OI s – srebro na olimpijskih igrah, OI b – bron na olimpijskih igrah, SSP z – zlato v skupnem seštevku svetovnega pokala, SSP s – srebro v skupnem seštevku svetovnega pokala, SSP b – bron v skupnem seštevku svetovnega pokala, JSP z – zlato na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, JSP s – srebro na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, JSP b – bron na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, Σ ČL – skupno medalje pri članih, Σ MČL – skupno medalje pri mlajših članih, Σ – medalje skupno. 88 Francije. Le nekaterim posameznikom iz biatlonsko slabo razvitih držav uspe preboj med dobitnike medalj na svetovnih prven- stvih za mlajše člane, vendar v članski kon- kurenci običajno ne ohranijo priključka s svetovnim vrhom. Na prehodu iz kategori- jo mlajših članov v kategorijo članov je osip vrhunskih biatloncev občutno prevelik, saj je bilo ugotovljeno, da kar 32 svetovnih pr- vakov in prvakinj v kategoriji mlajših članov oz. kar 80 nosilcev medalj na svetovnih pr- venstvih mlajših članov nima rezultata pri članih. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da 15 od 30 biatloncev oziroma biatlonk, ki so bili olimpijski prvaki/nje, sploh ni tekmovalo na svetovnih prvenstvih za mlajše člane. Od 15 olimpijskih zmagovalcev, ki so tek- movali na svetovnem prvenstvu za mlajše člane, jih je 13 na tem prvenstvu osvojilo tudi medalje. Na primeru našega vzorca je bila prehodnost med kategorijama 57,5 %, kar pomeni, da je takšen delež tekmo- valcev po svetovnem prvenstvu za mlajše člane nastopal tudi v članski kategoriji. Na primeru našega zelo homogenega vzorca (biatlonci in biatlonke kategorij mlajših čla- nov in članov, ki so že dosegli rezultat med prvih deset na največjem tekmovanju) nam ni uspelo ugotoviti statistično pomembne povezanosti glede tekmovalne uspešnosti med analiziranima starostnima kategori- jama. Poleg metodoloških (vzorec mer- jencev, merila za definiranje tekmovalne uspešnosti, prestopi vrhunskih biatloncev iz smučarskih tekov) so še številni drugi vzroki, ki se v različnem obsegu pojavljajo v posameznih državah, ki se ukvarjajo z bi- atlonom. „ Literatura 1. Bassett, D. R. in Howley, E. T. (2000). Limiting factors for maximum oxygen uptake and de- terminants of endurance performance. Med. Sci. Sports Exerc., 32(1), 70–84. 2. Dzhilkibaeva, N., Ahrens, M. in Laaksonen, M. S. (2019). Can performance in biathlon world cup be predicted by performance analysis of biathlon IBU cup? International Journal of Performance Analysis in Sport, 19(5), 856–865. 3. IBU (2021a). Event and competition rules. Salz- burg: International Biathlon Union. Pridoblje- no s nuzknw5thqfxq25jimm4.pdf (cloudina- ry.com) 4. IBU (2021b). IBU datacenter. Pridobljeno s https://biathlonresults.com/ 5. Joyner, M. J. in Coyle, E. F. (2008). Enduran- ce exercise performance: the physiology of champions. J. Physiol., 586, 35–44. 6. Kerštajn, R. (2018). Športna kariera in izobraže- vanje vrhunskih nordijskih športnikov (Doktor- ska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 7. Laaksonen, M. S., Jonsson, M. in Holmberg, H. C. (2018). The Olympic Biathlon – Recent Advances and Perspectives After Pyeon- gchang. Front. Physiol., 9, 1–6. 8. Lehotan, I., Magyar, J. in Lange, P. (2008). 50 years of biathlon 1958 to 2008. Salzburg: Inter- national biathlon Union. 9. Nitzsche, K. (1989). Biathlon. Wiesbaden: Lim- pert Verlag GmbH. 10. Schumacher, Y., Mroz, R., Mueller, P., Schmid, A. in Ruecker, G. (2006). Success in Elite Cycling: A Prospective and Retrospective Analysis of Race Results. Journal of Sports Sci- ences, 24(11), 1149 –1156 . 11. Tønnessen, E., Haugen, T. A., Hem, E., Leir- stein, S. in Seiler, S. (2015). Maximal aerobic capacity in the winter-Olympics endurance disciplines: Olympic-medal benchmarks for the time period 1990-2013. Int. J. Sports Physi- ol. Perform., 10(7), 835–839. 12. Žvan, M. in Čoh, M. (2018). Identification of young talents in sport. Journal of the Anthro- pological Society of Serbia, 53, 119 –123. prof. dr. Janez Pustovrh Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport janez.pustovrh@fsp.uni-lj.si