III. leto. Štev. 15.
1916. Április 9.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Bláženstvo pa konec.
Vsaki človek žele bláženi biti. Od začétka mao pa do denéšnjega dnéva ne bilo človeka, ki ne bi bláženstva iskao. Kí greší, krádne, praznüje, pi-jančiva, ali kakše koli grehe dela, vse záto dela, vse záto dela, ár ščé bláženi biti: dobro se čütili.
Sva záto grešíla, ár je štela biti »kak Bog* pa ki Bogá tají, ga tüdi záto tají, ár se ga za volo svojih
njegov stráh tüdi odide.
   Kí   pa   verje  v Boga     pa vekiveč-
noga blážepstva zgübiti nešče, on se pa zatajene, posti, moli, trpi tüdi záto, ár bi rad bláženi bio konči na ovom sveti.
'Poleg toga pa záto eti na zemli tüdi vsaki íšče: hüdoben i dober, veren i neveren svoje živlenje tak zrav-nati, kak je ležeše, kak je menje trplenja i nevole za njega.
Inda so lüdjé peški hodili, ali s počasnim vozom tüdi nadugše dal-jáve; dnes što bi to delao, da jé železnica, štera človeka za ništeren groš sto kilometrov daleč odpela. Inda so se prosto obláčili, po zimi s teškov oblekov, dnes vsaki vunatno ščé nositi, ár má topločo i je ležeša.
Proste, domáče hráne so vživali nikda lüdjé, zdaj si iščejo prebráne, »gospodske*, tej, kávo,1 cuker pa ne vem ka šče drűgo, ár mislijo, ka to boše, kak graj, repa pa zelje.
Mleko so jeli Inda v postnom vremeni pa celo, leto po kmétskih hižaj, zdaj je odájo, či li deca bleda hodijo okoli: jajca, mleka ne dobijo, ár to trbe, ka penezi prído k hiži.
Klali so dvoje, troje tüdi máli kmetje, so znali ka domá príprávleni živež gotov domá vsikdár, zdaj kolejo
Dobijo ee
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
edno, včási nikaj, či májo več svinj, odájo je, ka bodo penezi pri hiži.
Tak si íšče bláženstvo vsaki po svojem.
Kde je tisti čas, kda so naši očevje zadovolni bilí skoro celo živlenje z ednim gabánom, z ednim párom črevlov pa pravmo z domáčov cimpranov kučov, matere pa z domáčim! jankami, rokavcami, pečami pa z ednim prtom, ali kožühom.
Pa zakaj se je to vse premenilo ? Vsaki bi rad bole lepo, pripravno meo, vsaki bi se rad bláženeše čüto. ■mgÉ|gg. potüvánje, trgovine vse nam je olmsano, penez prej telko, ka jih je telko (nikdár ne bilo, pa so ki, so v tom vsem bláženeši, kak bi bilí brezi toga, liki:
Kda človek vse má, ka si je želo, kda si napuni žalodec pa mošnje, kda hodi po sveti veséli, kda si správi puno Stalo, lepo hižo, se samo oglási v njem reč sv. pisma: „Nespametni, ešče nocoj te nazáj mogli dati düše vaše, pa ka ste si spravili, čido bo?“
Pa so, ki té rečí zarazmijo ino ido za njimi, kak smo že zgoraj za-merkali, ár znájo, ka „na trplenje je rojeni človek pa je járem na njem od dnéva, ka je prišo iz kríla matere do dnéva, ka se v mater vseh, vu zemlo položim
„V stráhi i trepetanji srcá drži človeka čákanjè prihodnost! ino miseo zadnjega dnéva, tistoga, ki na prestoli diko sedi pa tüdi onoga, šteri se je do zemlé i prahű ponízo".
„Nad vsakim stvorjenjom je tak to od človeka do stvári, nad grešnikom pa sedemkrát. Zvűn toga pa smrt, prelevanje krví, sváje, orožjé, nevole, glád, pogüblenje".
Zamán vsi penezi, bogástva, dobrote, vesélje, moč, zmožnost. Ne rešijo eto nikoga od „príhodne srditosti",
sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ne jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .  5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Zamán ščéš bláženi biti, či si ne boš iskao tistoga bláženstva, štero je večno, šteroga zgübiti ne more nišče.
To je pa samo edno, tisto veki-večno, štero je Bog priprave onim, ki njega z čistoga srcá lűbijo.
Bojna.
Radi bi od mira pisali te lepe sprotolešnje dni samo ka ne moremo. Istina, ka vsi želejo mir, ka so si naši sovražniki v Parizi, kje sd se na posvetüvanje zišli tüdi gučali od njega, kak bi ga sklepali, samo ka ga li ne ga. Nieden ne bi rad naime dosta zgübo, zato pa čaka spremembe na bojišči, srečo za lastno vojsko. To drži nazaj naše sovražnike, da mira nešče sprejeti. Neščo kvarni biti. Duže trpi zato to strašno prelejavanje krvi, svet se punta vsikdar bole, mála Hollandia tüdi pod orožje pozavlja svojo vojsko, naj se bráni, če de sila ali proti nam, ali proti našim sovraž-nikom. Dognano je dozdaj še ne, kaj nameni.
Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Nemci so zevzeli pred Verdunom občino Malan-court i 328 francozov vlovili. — Nemški zrakoplovi so na glavno mesto Anglije London bombe metale, štere so dosta reči vužgale i razrü-šile. Zvün edne, štero so angleži dolstrelili, so se vse srečno nazaj vrnole. Na francozkoj vojnoj ladji „Provenec“, štera se je še meseca februara razbila, je 4000 ljüdi bilo, izmed šterih se je 3300 potopilo.
Rusko bojišče. Rusi so z napádanjom henjali. Pravijo, da zato, ar je vreme preslabo. To je tüdi zrok, ali najvekši zrok je to, da so nemce ne mogli premágati, čeravno so do 140 jezér ljüdi zgübili v teh nepa-
2.
NOVINE
1916. aprilis 9.
dah. — Pri Olyki so naši zevzeli ruske postojanke i je razrüšili.
Talijansko bojišče. Na talijan-skom bojišči se srditi boji vršijo. Med v nébo segajočimi pečinami je Strahovita strelba, rüši i poka se kamenito gorovje, po šterom je dozdaj samo divja koza skakala. Hvala dobromi Bogi, naše čete so nepremagljive, sovražne napade ne samo, da so odbile, ešče so 350 talijanov vlovile.
Na türskom i drügih bojiščah so nikše posebne spremembe ne bile. — Angležka vojska v Kut el Amaro zaprla se bo mogla vkratkom türkom vdati, ker njoj je živež jako zmenjkao.
Dom i svet.
Japonsko. Oka, vojni minister je odstopo. Vojno ministerstvo vodi njegov namestnik, Oshiama general.
Bosna. Iz Besne i Hercegovine je poslanstvo vodo Sarkotič Štefan, general pešije v Beč pred našega apoštolskoga krala, štero je pohodilo tüdi našega ministerskoga predsednika grofa Tisza Štefana v Budapešti. V obojem mesti je bilo sprejelo sijajno poslanstvo i dobilo Prebivalstvo Bosne pa Hercegovine pohvalo za domoljübno obnášanje proti neprijátelom. Poslanstvi na čast je bila velika pojedína. Skoz Bosanskoga Broda je odpotüvalo te dni domo poslanstvo, v šterom je zastopana bila troja vera Bosne-Hercegovine: katoličanska, moha-medanska i staroverska.
Anglija, v Angliji je že treseti let ne takši vihér bio, kak te dnéve. Snežni zapiši sojdrot brzojavni v vnogih mestah pretrgali; ladje i hiše so veliko škodo trpele od vihera. — Vlada nameni do 45. let vse pod orožje poz-
vati. Dozdaj so samo do 41 let bili dužni stopiti.
Rusija. Vojni minister Polivanov je odstopo; na njegovo mesto je imenüvao Suvajev, general pešije.
Rim. Asguit, angleški prvi minister je dobo sprejem pri svetom oči rims-kom papi.
Romanija. Romanija z Japonskoga vnoga strliva dobi, štero se skoz Rusije správi domo. Proti konci aprila de romansko vojno voditelstvo že vse strlivo na razpolago melo.
Hollandija ali Nizozemko pod orožje zove svoje vojake. Dozdaj ešče ne ga nevarnosti boja. Namen celoga dela je brambni.
Ministerske odrédbe. Naš minister za podu i bogočastje je odrédo, da se vkratkom odvzemejo za bojne potrebe zvonovi od cerkvene oblasti v te namen odločeni. Država je plati; 4 korone da za kilo. Šteri so nas dostakrat na pokoro zvali a nesmo jih poslűhnoli, se zdaj v morilno orožje spremenijo na kaštigo trdokornoga človečanstva. Vojni minister je pa odrédo, da se moro vsi močnejši psi vküpspisati, ka do je na bojišči rabili za vožnjo. Psi do po vozne moči plačani.
Perzija. Grof Kanitz nemški attase v Perziji, se je vmoro, kda so rosi v Teheran, glavno mesto Perzije prišli. Ne znati, kaj ga je vneslo v te nesrečni stopaj.
Pismo na bojišča.
Dragi vojaki! Dnes tjeden sem vam pisao, ka si ze vsem svojim slüžom, ešče z počinkom lehko nebo zaslüžite, če mate dober namen, posebno, če delate vse zato, naj iz lübezni spunite
Jezušovoga Srca volo i če neste v smrtnom grehi. Smrten greh van je, znate, strašna hüdoba, štera vse pokvari. Kda düša šče proti nebi leteti, smrten greh je tista škér, štera njej peroti od-reže. Pa da bi samo to včino. Ne samo, da jo v nebo ne püsti, nego ešče njoj žareči pekel odpre, tisti pekel, na šteroga vratah so zapisane té večno reči: vsikdar, nikdar. To je: vsikdar goreti i nikdar ne zgoreti, nikdar se trplenja ne rešiti!
Mi pravite: ve pa mi vojaki z namkar li ne pridemo v pekel, da teliko trpimo v tom strašnom boji, da že tű mamo pekel!* — Dragi moji, bar bi tak bilo, kak vi želete ali ne je tak. Vojak se tüdi lehko pogübi pa jezero ležej, kak drügi, zato ka v takših prilikah žive i mira, iz kakših je samo .kratek stopaj v pekel. Doma, jeli, če što zbeteža, pošle po popa? Té pride pa ga spove i nahrani z zadnjov popotnicov Kristušovoga tela i mazili z oljora božim, domači pa kre njega lepo molijo, njemi blagoslovljeno svečo držijo, ka mirno, na perotah molitve se lehko zdigne proti večnosti. — V boji toga nega. Ne moreš iti po popa, kda šrapnel! i granate začajo leta ti i smrt nositi, niti na molitev pajdašov se ne moreš naslanjati, ar so z tebom vred v edno nevarnosti i mesto molitve za mirajoče se čüje krič, jéčanje, tű pa tam istina, tüdi Boga na pomoč zezavanje ali, žalibog, kumba, preklinjanje tüdi. Pa niti časa ne ga za molitev i požalüvanje, ar v ednom hipi vmori strláj človeka. Zdaj te, če je té nesrečen vojak v smrtnom grehi bio, ki je spadno se je pogübo vekomaj, kelkošteč je -trpo v boji, ár je Bog pravičen. Smrten greh naime, kak nas mati cerkev vči, razdere prijateljstvo z Bogom, i vničo
Pred nebeskom vratmi.
Nedavno je mro siromak, ki je Jako pošteno živo. V tistom časi je mro tüdi bogataš, ki je tüdi pošteno živo in zvün toga je pomagao siromakom, delivši jim svoje bogástvo.
Oba naenkrat prideta pred nebeška vrata. Začneta klonkati. Pride sv. Peter, odpre vrata, se Prijázno nasmehne in pela notri bogataša, za siromaka se pa nikaj ne zmeni. Te, ves žalosten, stoji in čaka, či pride tüdi po njega. Naednok pa začüje neizreklivo lepo petje in igra. Angelje, ki so prišli po bogatina so spevali in igrali.
Počasi, počasi je minole vse. Siromak začne klonkati. Pride sv. Peter, odpre in ga pela notri.
— Zakaj pa — pita sv. Petra — zakaj pa tüdi nemi angelje ne spevajo
in ne igra j o kak so pre bogateši? Tüdi tű v nebesih so ne vsi vednaki ? Tüdi tű se dela krivica siromakom ?
— Ne, ne — njemi odgovori sv. Peter — le miren bodi, tű so vsi ednaki. Tebe mamo ravno tak radi kak vse druge. Samo to ti povem, ka siromakov pride vsaki den, vsako minoto, mnogo sem, bogatašov pa malo, zato so pa tistoga s takšov slovesnostjov pelali.
Vijolica.
Ne bom te ne trgala mláde cvetlica, ne bom ti ne krajšala tvojga živlenja.
Živlenje je boži dar, rasi vu miri,
ve človek, najlepša stvar, ne sme živeti....
Veselo razcvetaj se roža díšeča,
a skrivaj pred svetom se preveč sovražnim.
Kak hitro se gor zbüdiš vsaki den rano, pošilaj svoj lübi diš našim vojakom.
Pekoče trplenje jim dušno, telovno, ohladi in maši z njim rane krvave.
Gda pride pa z nebe vsem mir nam prelübi, na grob te bom djala vsem našim junakom.
je. j.
1916. aprilis 9.
NOVINE
3.
Ijubezen z drügimi v düšo vlejanimi jakosti vréd pa ešče dare sv. Düha tüdi, (Conc. Tr. Ses. VI. Cap. 15.) To je, nema takši človek lübezni, zavolo štere bi mogo Jezus z Očom k njemi priti, kak je on sam to obečao: Če što •lübi mene i moj oča ga lübi i k njemi pridemo i se pri njem nastanimo. “ (Jan. XIV. 23.) Nema takši človek čiste vere i čistoga vüpanja, nego vse zovlačeno vraženo i nezgovorno razdreto i ognjü-šeno, zato pa ne more deležen biti tiste sreče, štero je dober Jezus samo tistoj veri i tistomi vüpanji obečao, Štero poživlja lübézen.
Z toga shája to, drági voják, da od rusa, srba, jfrnogorca, japonca, augleža, belgijca taljana i portugalca maš še vekšega neprijátela, šteri te nik ino nikdar ne sme premágati, i té je: smrten greh.
Pohvála naših črnovojnikov.
Od štomfaskoga preč. g. esp. plebanoša Sojsik Mirka, v šteroga fari imajo naši starejsi Črnovojniki vojaške vaje, smo dobili sledeče pismo:
Ave Marija! Prečastiti g. Vrednik. V Stomfi v Pozsomy županiji vojaške vaje imajo predtem pod orožje pozvani SO letniki. Vnogo jih je med njimi iz Zalavske i Železne županije, posebno od Sobote. Kak svoje vere se držeči i Pobožni ljüdje jako radi pohájajo cerkev, najbole zgledna je pa njuva gorečnost v obiskavanji nedelske božje slüžbe. Vidi se na njih da je srce, düša vleče v Božjo hišo. Márcija 19-ga na god sv. Jožefa so skuzeč poslűšali božje reči i sveto mešo i naznaniti so mi, da prišestne nedelo znova pridejo drűžbeno v cerkev pa ka vüzemsko sv. spoved vsi ščejo opraviti. Ta gorečnost je mojim farnikom samo na spodbüdo. Takši so naši vojaki, kda se v boj podajo ; z takšov dűšov je samo zmagati mogoče, da ki Bogi dajo, kaj je Božjega, dajo králji i domovini tüdi, kaj je kraljevoga i domovinskoga. Doma ostali njihovi domači pa molijo za njé, naj je po prošnji prečiste Matere Božje magovite i zdrave domo .pripela dober Bog.
— Zaistino lepa Pohvála! Na tolažbo nam je vsem, ki smo tužni za našimi vojaki, ar Znamo, ka je Bog ne ostávi, da so njemi verni. — Preč. g. ešpereši i pleb. Hojsik Mirki se pa toplo zahvalimo za očinsko skrb, z •šterov obdája naše Slovence.
Vrednik.
Podpora.
Kje se trebe glasiti za podporo? Pri občinskom poglavarstvi, to je pri notariuši, ki je dužen brezplačno glasi-tev zapisati. Slobodno se z pisnom tüdi glasimo, na štero ne trebe štemplna. Zglasiti se pa moremo pri poglavarstvi tiste občine, kje prebivarno, ne pa, kje smo se narodili.
Sto odloči, komi ide podpora? V vsakšem okráji (járás) okrajni glavár (^szolgabiró.) Proti odrédbi okrajnoga glavára ne moremo apelálivati.
Kaj pa te more včiniti, ki je po krivici odbiti od podporo? Naj prošnjo da delati na domobransko ali finančno ministerstvo (honvédelmi, pénzügy-miniszterium.) Svedočanstva od svojega siromaštva, dugov itd. naj dá prek šteromi fiškališi, če drügoga človeka ne more najti, ki bi njemi molbenico pri ministerstvi vložo. Na to molbenico tüdi ne trebe štemplna keliti.
Če ministerstvo ne bi dalo pravice prošniki, sme se té obrnoti na vojaško zapovedništvo svojega vojaka.
Iz pisem naših vojakov.
Bogoljübne misli vojakov. „Z Jezušova imenom vas damo vse pozdraviti, ki smo na tom bojišči iz vogrske domovine. Sladke Slovenske reči naših Novin i M. Lista nas junačko i krepše, ka veseli trpimo za nas lübi dom, še mreti smo priprávni za njega, ar nas pelajo k presladkomi Srci Jezušovomi našega Križanoga Jezuša, šteroga biti Želemo v žitki i smrti. Zaistino sladke so reči teh naših slovenskih spisov, tak nam dobro srci denejo, kda si je prečtemo pa še drüge vere i narodnosti, šterim je tolmačimo, se veselijo nad njimi. Ništerno srce se prebüdi iz grešnoga spánja v teških križah toga tužnoga boja po njih. Zato se zahvalimo presladkcmi Srci Jezušovomi, ki je bridke moke za nas ma križi, pretrpo. O sladko Srce, rav-naj znami, kak je tvoja vola! Celi svet naj te hvali v oltarskom Svestvi! Tebi priporočilno svoje življenje, smrt i celo dnižino 1 Bodi nam i njim pomoč i tolažba! Obramba grešnikov, Dev. Marija, imej nas skrile pod tvojim maternim pleščom! Sveti Jožef, Srca Jezušovoga mili prijátel, prosi za nas! (Ivan Gostan topničar, z Adrijanec).
Iskrice iz vojaških pisem. Mertuk Martin ranjeni pešak 48. pp. mešo da slüžiti, naj more z pomočjov najsve-tejšega Oltarskoga Svestva pridi v slovenski kraj nazaj, od šteroga nega lep-Séga.
Lackovič Mihal z 6/13 črnovoj-niškoga bataljona poroča od žene ednoga pajdaša, ne z našega kraja. Ta nesrečna samica je nečistüvala i noseča postala. Naj pa sramoto zakrije, dete šče zapravili. Žandarje so jo zatogavolo ravno te odegnali, kda je mož na sloboščino prišo domo. Toga je tüdi štela zapraviti, ali k sreči je prle prišo domo, kak zagiftani zavitek tá na bojišče, z šteroga jih je 12 jelo i vseh 12 mrlo. Ravno on nam tüdi poroča, ka se z Slovenci močno Bogi zahvalijo v toj razdrtoj Srbi!, ka je naša Slovenska krajína tak mirna ostala v tom grozovitom boji i puške pa drügo orožjé vküp pobirajo od prebivalstva pa žandarsko slüžbo oprávljajo. Prva i tretja stotnija je že 22 voz strliva nabrala v Srbiji i poslala domo na Magyarsko.
Glási.
Nedelica. Pücko Ivan širitel slovenskoga tiska v Nedelici nam naznanja té veseli glas: .Pred osmimi letami sam meo komaj šest Marijini!! Listov, zdaj pa hvala D. Mariji, ka je zbüdila naših ljüdi srca k lepomi čtenji, mam 71 Listov i 44 Novin že.“ — Zaistino veseli glas.
V molitev se preporača tretjered-nikom edna oseba, naj more skűšnjáve, štere njej srce vznemiijajo, premágati.
Pozdrav nam pošle od grmlenja štükov i pokanje pušk Lonča/r Jožef z 10. pp., nadale Marič Matjaš desetnik z Odranec. JRengeo Martin z Lipovec, Györek Jožef i Ferenčak Jožef, domobranci 20. dpp. iz svojih ljükenj, nad šterimi že veselo spevljejo ptičice i njima srca k Bogi zdigávlejo. — Vindiš Štefan, desetnik iz 20 dpp. tüdi pozdrávla ljübe naročnike i njim naznanja, ka se ober njuvoga stanja že škrjanček zdigávle proti nebesom i glavice cvetne odkrivajo snežnice pa vijolice, štere so je do joča genole ár so njim vspomin prinesle že davno ostavljeno slovensko domačijo.
Vlom v cerkev. V Perugiji na Taljanskom so v cerkev sv. Petra včinili i ž nje odnesli devet vnoge jezere vrednih slik.
Dühovnika je strlila. V Nevvjorki je Dudek Amalia, nora ženska z revol-vov k smrti strlila Jajeski Henrika, dühovnika polske cerkvi sv. Kazimira, kda je pri oltari Boga molo.
Potres se na Erdélyskom ponavlja. Zadnji sünek je tak močen bio, da se je Pohištvo v hišah z mesta zdignole i železniška kola so vküp tresnola.
4.
NOVINE
1916. aprilis 9.
Smrt V pijanosti. Bernjak Jožef 61 let star mož od Grada je v pijanosti v grabo spadno i se zalejao. Nesrečna pitvina, kaj delaš to?
,,Z Bogom moji dragi vsi, roko vam podao), ne vem kje mi krv zteče. Odhájam od tebe, fara bogojanska, za bratom i pajdašami na brambo domovine." (Benkovič Janoš, desetnik 20. dpp.)
Na podporo Marijinoga Lista I Novin so darüvali 1. 1916-ga: Jerebic Šándor 48 pp. z Adrijanec 3 kor., z Gerlinec: Halsedl Ana 2 kor., Nemec Jožefa žena 1 kor., Madjari Jožef vojni pek 7 kor., Hozjan Marija z V.-Polane 1 kor., Radošič Bara z M.-Polane 40 SI., Lackovič Mihal VI./13. Etap. bat. 1 kor. 50 fil., Halasz Ivan 20 dpp. z Črensovec 3 kor., Skafar Treza z Črensovec 2 kor., Franko Antona žena i Dokležovja 1 kor., Korošec Jflr/ z Ritkarovci 2 kor., Rüžič Mikloš 1 kor., Korpič Mikloš 60 fil., Svótec Jožef 1 kor., Holec Marija 40 fil., Horvat Ana z Žižkov 1 kor., Sőmen Štefan ranjenec z Zalaegerszega 2 kor., Franc Jagerič ranjenec z Francesbada 2 kot., Sobočan Franc topniéar ž Gomilic 4 kor., Šnidec Katá z Dolnje Purkle 1 kor., Nere Andraš z Nem-šöáká Š kor., Slavic Jožef z Beltince 1 kor., Raduha Štefan i Sobočan Jožef nabrala v Bridgeporti 112 kor., Škáfar Ivan z Žižkov 1 kor., z Adrijanec: Smej Treza 1 kor., Smej Lena 40 fil., Benkič Štefan z Beznovec 1 kor., Horvat Štefan 48 pp. z M. Polane 4 kor., Jaklin Jožef ž V.-Polane 4 kor., Pu-hün Jožef z Bogojine 3 kor., Sajtos Ludovik z Sobotice 1 kor., Gerič Jožef pionir z V.-Polane 8 kor., Ros Ana z Tűrnišča 50 fil.
Sobota. Naša nikdašnja ,,blatna" Sobota dobi električne razsvetljava. Z ljutomerskov (Lotmerk) tvrdkov Mursa so pogodbe že sklenjene. — Edna evangeličanska ženska se je na emrthoj posteli v krik kat. materecérkvi povrtiola v bolnišnici.
Nikdár jo ne prekesno, zamüdo popraviti. Zato naj si ne premišláva, koga protin, trganje, neuralgične bolezni mantrájo, ali ga glava zobje, vüba, lice, šinjek boli, ma smicanje, trganje, tezánje bolečino v križevcab, hrbti, prsah i kotrigah, trepetanje i oslabljenost itd. nego naj rabi bèl vtišajoči Fellerov „Elsafluid". Koga je že vnogo vrástva vkanilo, v ,,Elsafluidi" najde, kaj potrebüje. Več kak 100 jezer zahvalni pisem zadosta svedoči. 12 kantic toga ‘ po zdravnikah priporočenoga domačega vra-sta franko 6 K. Proti zaprtini, slabim èrevam i prebavskim pomoram naj se rabijo: Fellerove želodec okrepčajoée naráhi tirajoče rebarbarske ,,Elsa-pilule,“ šterih 6 škatlic je sám« 4 K 40 fil. Iz obojega vrástva si to pravo naročili pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrale 146. (Zagreb žup.)
Najnoveše.
Na italjanskoj fronti vspešno prodiramo. Ancono so naši aeroplani bombardirali in s tem poplačali Italjanom kvár, šteroga so njuvo bombe napravijo v Ljubljani, v Poslovni (Adelsberg) in v TrstL Dva aeroplana smo zgübili moštvo se je pa zostalimi letalnimi >troji vse rešilo. — Pri trdnjávi Douanmont -o Nemci zavzeli francoske utrde, Vjelí so 19 častnikov in 746 moštva z 8 strojnimi pušk • mi. Zeppelínoví zrakoplovi so štrtokrat napadi Anglijo.
Pošta.
Vogrinčič Matjaš. Vančavés. Po Ludveki poslanih 10 K sem dobo. Bog plati. Varga Lujz. Gradišče. Poslani 2 K sem dobo. Hvala. Duga je še 1 K. Nemogoče na vaš naslov domo za 2 K pošilati. Samo štemplni znesejo na leto 1 K 04 fil. pri vaših Novinah, Spozosed morem še plačati zavijanje, kje je pa papir i tiskarna? zato je ne mogoče. Srčen Pozdrav. K. I. Ivanci. Prestavo sem dobo, Bog plati. Ocene ne morem ‘še dati nesem naime še meo časa vaših spisov poglednoti. Kutoša Mihála domači. Sv. Sebeštjan. Od Miško je té glas prišo, da more zgrábljen biti. Že dnes tjeden je biIo naznanjeno, samo da je v tiskarni vönehano. Čergöli Petra žena. Satahovcl. Mož je 1. 1914. sept. 7. pri Piet-rokom premino. Ne je dognino, da bi bio mrtev. Brščas je vlovljen. Pflcko Štefan. Lipa. Sin je L 1915. apr. 2-ga premino. Morebit zgrábljen. Gomboc Jožefa žena Ivanci Mož je pa 1. 1915. apr. 18-ga premino. Tüdi je brščas vlovljen.
Bojna Pošta za Zavitke se je stavila pri sledeči Štev,. 25, 31, 58, 59, 67, 77, SO, 90, 96, 97, 107, 108, 130, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504 i 506.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnico, tóvarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijaéov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev 65 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplina. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi ________ po vekših drogerijah.
6 škatlic
cena poštnine prosto 4 K 40 fil.
Pri pdtrebnoj i dobroj, reči de popraviti cena ne sme glédat!. Dvoje veselje pa mamo^ekaH^pmrebn^^mnro^ reč še-po ceni moremo dobiti i to se nam zgodi pri küpiti želodec okrepčajo-čih, naráhi tirajoéih, prebavo povspešü-jočih Fellerovih Rebarbarskih
ELSA PILUL
Pomagajo
če nemamo téka, če se nam grsti i nas metali]'ca sili,
če nas želodec tišči, če nas v obistih peče, če nas želodec boli če nas od želodca glava boli, če nas zavolo prebavskih po-mot strah mantra, če nas od napinja jočih jestvin Črvo boli,
če nemamo ródnoga stolca,
če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, če smo zavolo prebavskih pomot neprijazni i slabe vole, če mamo krč v želodec če smo slabo skühano hrano zavžili,
če smo meso ne mogli zgrizti, če smo slabo zgriženojedpožrli, če smo predosta i prehitro jeli,
kratko, če smo zavolo"kakšega’zroka z tékom i z prebavov ne zadovolni. Z vred djanjom stolca krv čistijo i odstranijo neželno debelino. Celo so neškodljive, gotovo delajo, ne navadimo se jih žalodec okrepijo. Zatogavolo májo Prednost pred onimi sredstva štera slabijo, vznemirjajo i kaj škodijo. Pravi Elza pilul 6 šketlic franko je 4 K 40 fil., 12 škatlic pa samo 8 K 40 fil.
Po lastnoj posküšnji se lehko priporača tüdi Fellerov bolečino vtišajoči, ozdrávljajoči proti kašljeni „Elsa fluid“, právo domače vrástvo proti trganji, protini, neuralgiji v glavi, lici i v teli proti zumaknjenosti bolečini v šinjeki i pršáh, prahlajanji i prepihi pa za zdrav sen, močnih kit, žil, živcov i celoga tela dobrostánje. 12 malih ali 6 dupliških ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 speciálnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dupliških, ali 8 špecialnih glažkov franko samo 20 kor.
Ki ta starodavne ne nadomestliva sredstva v pravoj kakovosti šče meti, naj točno piše.
FELLER V. EUGEN lekarniki STUBICA CENTRALA br. 146. (Zagreb žup.>
Razpošilanje, če se naprejplača, ali po povzetji. Dobro je peneze naprej poslati ar ovak Pošta 12 fil. povzétnih stroškov računa.
Míonatett na fcgy,hAxmegyeí K8zyv»yümdc UUfojfS UOMaajtőjí* Suombathelyes.