324
Misli in želja.
(Po Puškin-u.)
Naj hodim že po ul'cah šumnih, Naj idem v mnogoljudni hram, Al naj sedim sred družb brezumnih,  — Le lastnim mislim se rad vdam.
In pravim: „Kak bežijo leta! Ah, kolikor je tukej nas, Vsi gremo v večni dom Očeta; In mnogim že odbija čas".
Naj vidim kje dob starodavni, Že mislim: „patriarh lesov! Preživel boš moj vek težavni, Kot si preživel vek dedov".
Kdar ljubo detešce milujem.
„Oj dete zdravstvuj!" — mislim koj  —
„Življenja mesto ti spraznujem;
Moj čas je stleti, — cvesti tvoj".
In slednji dan, in slednje leto Sim vajen misel razmišljat', Kak svojo smert bi razodeto Zmed njih si mogel izčislat'?
In kje me našla smertna sila Bo: v boji, v ptujim, al v vodah? In al bo domačija mila Sprejela kdaj moj hladni prah?
Vem, ravnotero je, naj stlije Brezčutno truplo tu al tam 5 Pa vendar v sercu želja klije: Doma se vleči k mertvecam;
In de kraj groboviga vhoda
Življenje mlado mi igra 5
De ravnodušna me priroda
S cvetenjem svojim osiplja.          Rodoljub Ledinski.