Prenova starih mestnih predelov Ljubljane
Prenova Ifubljansklh atarlh mestnlh predalov Je uvrščena v »Akcijski program za uraanlčeva-nja samoupravnlh družbenoekonomskfh od-noaov na področju atanovanjakaga goapodar-atva v Ljubljanl«, ki Ja bll aprajat na skupnem zaaadanju zbora občln In zbora združenega dela akupščlna maata LJublJana ter skupščlne aamo-upravna atanovanjake akupnoatl In SIS aoclal-nega varatva, 29. oktobra 1979. V tem programu Ja predvldeno, da se marca 1980 aklane dogovor o prlorttatl maatnlh pradalov, kl bodo prenovljenl v 10-letnem obdobju, ter o otapnoatl prenova, maja 1980 pa ae aprajma aanacljaka načrte za pranovo poaamaznlh maatnlh predelov.
Ža I. 1976 Ja odbor za prenovo maata prl aamo-upravnl atanovanjakl akupnoatl Ljubljane opra-delll aklop temeljnlh študlj, a katarlml naj bl dolo-člll oanove za alatamatlčno prenovo atare atavbne dedlščlna v maatu. Tažlšče Je bllo ha propadajočl atanovanjakl aklad, aajja 18odatot-kov atanovanj v LJublJanl zgrajanlh prad prvo svetovno vojno.
Noallac teh študlj fe bll Zavod za družbeni razvoj LJubljano, aodelovallpa ao Inštltutza eko-nomaka razlakovanja, Inštltut za aoclologljo In fllozofljo, LJublJanakl reglonalnl zavod za apoma-nlško varatvo In Zavod za avtomatako obdalavo podatkov.
Na pranovo stanovanjaklh območij ae nanaša ša vač druglh študl], med katerlml valja poaebej omanltl študlja Urbanlatlčnaga Initltuta SR Slo-vanlja, kl Jlh Ja naročlla Zveza atanovanjaklh akupnoatl Sfovenlje.
(nadaljevanj* na S.—7. atranl)
(nadaljovanje s 1. atranl)
Vsa ta raziskovalna dejav-nost v minulih letih je znatno pripomogla k poenotenju po-gledov na prenovo mestnih predelov, potrdila nujnost in izvedljivost prenove in naka-zala izhodiščne prijeme za na-daljevanje akcije. S tem so po-dani osnovni strokovni pogo-ji, da se lotimo izvajanja tiste-ga dela akcijskega programa za uresničevanje samouprav-nih družbenoekonomskih od-nosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v Ljublja-ni, ki se nanaša na prenovo.
Pri presoji dosedanjega strokovnega dela, ki ga v na-daljevanju povzemamo, velja izpostaviti zlasti naslednje splošne ugotovitve:
- v stavbnem skladu je približno tretjina vsega družbenega bogastva, zato-
rej je gospodar jenje s tem bo-gastvom zelo važna sestavi-na obče družbenoekonomske politike;
-  prenova pomeni usposo-bitev starega mestnega tkiva vsaj za enostavno reproduk-cijo, ali drugače povedano -potneni ustavitev stopnjujo-čega propadanja in odmira-nja starih mestnih predelov, njihovo socialno in ekonom-sko poživitev in usposobitev, zato da se organsko vključi jo v življenje mesta;
-  prenova starih mestnih predelov je tehten prispevek k gospodarski stabilizaciji in pomeni vračilo tistega, kar dolgujemo sami sebi.
I. Vzroki propadanja starih mestnih predelov
1. Glavnl vzrokl
Propadanje starih mestnih predelov je zlasti po drugi svetovni vojni skupna značil-nost mnogih mest. Gre za po-sledico neobvladanih zakoni-tosti nagle rasti mest.
Velik razmah industrializa-cije je sprožil naval podeželj-skih prebivalcev v mesta. Nji-hova nastanitev se je reševala z izgradnjo takoimenovanih delavskih naselij na obrobju mesta. Ker je bila vsa pozor-nost usmerjena v nove grad-nje, se starejših mestnih pre-delov in zgodovinskega jedra ni obnavljalo, začela so stag-nirati.
Delovno in pridobitno spo-sobno prebivalstvo iz teh pre-delov se seli v zelene oaze predmestnih vil, staro mestno jedro s svojim propadajočim stanovanjskim skladom pa ostaja na razpolago tistim, ki
iz kakršnihkoli razlogov ne morejo priti do boljše nastani-tve. Tako se v starih stano-vanjskih predelih koncentrira najbolj siromašno prebival-stvo (nastajajo »slumi«), bolj-še in reprezentativnejše zgradbe ob njih in zlasti mest-no središče pa zasedajo go-spodarske in upravno-admi-nistrativne             dejavnosti
(»city«).
2. Ljubljana ni izjema
Precej teh značilnosti je do-kaj izrazitih tudi v stari Ljub-ljani. Ima visoko poprečno starost prebivalstva, majhen priliv mladih družin, demo-grafski prirastek upada, viso-ko fluktuacijo priseljencev, ki še nimajo stalnega bivališča itn. Če omenimo še osamlje-nost in zapuščenost ostarele-ga prebivalstva in slabe hi-gienske razmere, je očitno, da se ta predel spreminja v žari-
šče socialnih problemov. Vse to je razvidno že iz zunanje podobe stavbnega sklada.
V Ljubljani smo sicer pro-ces preobrazbe osrednjih mestnih predelov v izrazito poslovne in upravne predele v zadnjih letih zavirali, vendar pa to ni zaviralo propadanja obstoječega         gradbenega
tkiva.
Propadanje je zaznavno tu-di v nekaterih drugih predelih Ljubljane. Predvsem gre za stare poselitve v takoimeno-vanih enofunkcionalnih nase-ljih (barakarska naselja, nase-lja z enodružinskimi hišami vrtičkarjev), ki so nastala kot »hitra in nujna« rešitev pere-čih stanovanjskih problemov, izvirajočih iz nagle rasti mest-nega prebivalstva. Ta naselja so bila slabo zgrajena, zato so kmalu dotrajala; običajno so
brez osnovne infrastrukturne opreme.
Starejši mestni predeli, po-sebno pa mestno jedro so v dobršni meri pod spomeni-škim varstvom. Ta zaščita pa ima v sedanjih razmerah ne-malokrat paradoksalne učin-ke: ko pri nameravanem pri-lagajanju, rušenju ali obnav-ljanju starega mestnega jedra nastopi s svojimi posebnimi zahtevami, zmanjša kompara-tivne lokacijske oziroma eko-nomske prednosti zadevnega predela in investitor se preu-smeri drugam. Seveda je to le eden izmed mnogoterih vzro-kov za splet soodvisnih in medsebojno pospešujočih se procesov, iz katerih se poraja propadanje zgradb, opuščanje lokacij, odmiranje celih pre-delov z raznolikimi drugimi negativnimi posledicami, od socialnih do ekonomskih, kulturnih in drugih.
3. Politika ponovno ni bila začrtana
Generalhi urbanistični plan
Ljubljane iz 1. 1966 je upošte-val problem prenove pred-vsem pri ocenjevanju potreb po amortizaciji in nadomešča-nju stanovanjskega sklada. Pri tem pa ni vzporejal druž-benoekonomskih pogojev s predlaganim obsegom preno-ve, ni opredelil načel in smer-nic za izvajanje prenove niti območij, za katera je potreb-no prenovo enovito in po-drobneje programirati.
Odtlej do danes je fizični razkroj posameznih mestnih predelov obenem s prometni-mi in komunalnimi problemi dosegel zaskrbljujoč obseg, bivalne razmere v teh prede-lih pa so se močno poslabšale.
Posledice tega, da doslej ni-smo imeli začrtane politike mestne prenove, so razvidne iz fizičnega stanja mestnega tkiva. V Ljubljani ni bilo še nobenega kompleksnega re-konstrukcijskega ali sanacij-skega posega, varstvo zgodo-vinske dediščine pa se je ome-jevalo na najnujnejša tehnič-na popravila stavb.
V Ljubljani smo dostikrat
gradili v vrzelih med starimi stavbami, ki bi jih bilo treba sanirati ali porušiti, a smo jih pustili takšne, kakršne so pač bile. V mestnem središču se je povečevalo izrabo tal z grad-njo stolpnic preko vseh ra-zumnih meja, tako da so celo v ožini med grajskim hribom in Rožnikom zrasle stolpnice. Ulice se je zapiralo z novimi objekti. Rast prometa je nene-hno prehitevala predvideva-nja, zadrege v prostoru so se stopnjevale, zlasti v tistem, ki je zasnovan za predavtomo-bilski čas. Okrnilo se je že ta-ko skromne proste površine, ki bi prišle v poštev za ozele-nitev ali za takšne podaljške stanovanj kot so igrišča, otro-ški vrtci ipd.
Poseben problem v stano-vanjskem okolju so stari in-dustrijski obrati s svojimi škodljivimi vplivi na okolje njihove sedanje lokacije, ki jim na drugi strani dostikrat povsem onemogoča moderni-zacijo in želeni razvoj.
Predvsem pomanjkanje teoretskih osnov in družbenih
izhodišČ je vzrok, da dolgo-ročni razvojni plani prenovo sicer omenjajo ali celo raču-najo s takimi zemljišči, razvoj pa dejansko usmerjajo pred-vsem na nove, nepozidane po-vršine.
4. Neskladje med obliko in funkcijo
Tudi drugi programi in na-črti, ki so sledili Generalnemu urbanističnemu planu, niso podali nobenih smernic in po-litike izvajanja mestne preno-ve, temveč so to prepuščali vsakokratnim intencijam in interesom naročnikov in inve-stitorjev v sklopu naročil za posamezne zazidalne načrte.
Zazidalni načrti prav tako niso v preteklosti uspešno opravili svoje funkcije z vidi-ka mestne prenove.
Tistega dela zazidalnega na-črta, ki se je nanašal na preno-vo, se pravzaprav nikoli ni izvedlo. Odlaga se ga v »drugo gradbeno fazo« oziroma pre-pušča naključnim akcijam in-vestitorjev.
Rekonstrukcija, ki se jo ekonomsko enako obravnava kot gradnjo na prostem zem-ljišču, ima - kot kaže praksa -za posledico predvsem pove-čanje gradbenih površin, ve-činoma pa tudi povečanje go-stote prebivalstva, povzroča konflikte med tipi gradenj, neustrezne razmike med ob-jekti, neskladne namembno-sti, prometne zadrege, po-manjkanje zelenih in drugih prostih površin, skratka - za-sičenost mestnega središča in ponekod tudi kopičenje so-cialne problematike.
Nenačrtno uvajanje novih zgradb in funkcij v mestne predele torej povzroča neskla-dje med prostorsko strukturo in njeno funkcionalno organi-zacijo - neskladje med obliko in funkcijo.
Seveda je k vsemu temu pripomogel tudi dosedanji način načrtovanja mestnih predelov, pogojen s staro družbeno prakso in urbani-stično zakonodajo.
B. Pogačnik