95 Arheo 33, 2016, 95–96 V januarju leta 2015 nas je dosegla vest, da je v častitljivi starosti 94 let umrl akademik prof. dr. Stane Gabrovec, velikan slovenske arheologije, ki je s svojimi strokov- nimi dosežki močno presegel meje svoje domovine. Že kmalu po tem se je v Slovenskem arheološkem društvu rodila ideja, da bi v počastitev spomina nanj med dejav- nosti društva v začetku leta 2016 uvrstili tudi strokov- no srečanje, poimenovano Gabrovčev dan. To naj bi bil dogodek, na katerem bi se srečali slovenski arheologi, predvsem raziskovalci bronaste in železne dobe, torej ob- dobij, ki ju je s svojimi študijami najbolj zaznamoval naš veliki predhodnik. Gabrovčev dan smo tako izvedli 15. 1. 2016 v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU. Začel se je, kot je za takšno srečanje primerno, s prispevkoma, posvečenima spominu na prof. Gabrovca. Biba Teržan se je v svojem referatu (Akademik prof. dr. Stane Gabrovec, raziskova- lec in učitelj) posvetila predvsem njegovemu znanstve- nemu delu, kot bo ostalo zapisano v številnih prispevkih in monografijah. Nekoliko drugačen, bolj oseben ton je izbral Drago Svoljšak (Učna leta v profesorjevi sondi), ki je predstavil svoja (strokovna) srečanja s prof. Gabrov- cem in vpliv, ki ga je imel nanj. Obe predstavitvi sta bili medtem že objavljeni v strokovni literaturi, prva v Arhe- ološkem vestniku (št. 67), druga v Arheu (št. 32), in sta s tem dosegljivi tudi na spletu. Sledile so predstavitve raznovrstnih raziskav, s katerimi so želeli referenti počastiti obletnico smrti prof. Gabrov- ca, ob tem pa dodati kamenček v mozaik znanja, ki ga je tako uspešno oblikoval skozi vso svojo dolgoletno strokovno pot. V okviru srečanja smo se udeležili tudi odprtja gostujoče razstave Kelti s smaragdnih gora (Ar- heološki muzej v Zugliu), ki je potekalo v Narodnem mu- zeju Slovenije. V nadaljevanju podajamo seznam vseh predavanj: Mija Ogrin Železna doba na Gorenjskem in visokogorska arheologija Barbara Hofman Bled v prazgodovini s poudarkom na grobišču Bled-Žale Petra V ojaković, Matej Draksler Nova dognanja o prazgodovinski Ljubljani Gabrovčev dan. Poklon arheologu, muzealcu, profesorju in akademiku © Matija Črešnar, Biba Teržan, Peter Turk 1.25 Drugi sestavni deli V ojka Cestnik Pregled dolenjske kulturne skupine s poudarkom na ženski noši Dragan Božič O osrednji grobnici stiške gomile 48 ali kaj se zgodi, ko les preperi Lucija Grahek, Mateja Kovač, Borut Toškan Poznolatenski grobovi iz Vira pri Stični Miha Mlinar Starejšeželeznodobna odkritja Posočja v tretjem tisočletju Manca Vinazza Prispevek h kronologiji starejše železne dobe na Krasu Andrej Preložnik Novi odlomki najstarejše grobne celote z upodobitvijo v situlskem stilu Srečanje se je izkazalo kot zelo uspešno, saj je prineslo precej novih spoznanj. Na pobudo predsednika Sloven- skega arheološkega društva Bojana Djurića smo kaj hitro začeli razmišljati, da bi srečanje lahko postalo tradicio- nalno in bi ob ustrezni organizaciji lahko tudi preseglo slovenske meje. Pripravo naslednjega srečanja, ki bo po- tekalo v januarju leta 2017, smo tako po povabilu pred- sednika SAD prevzeli Peter Turk (NMS), Biba Teržan in Matija Črešnar (oba Oddelek za arheologijo FF, UL). Po premisleku smo predlagali nekajleten koncept bodočih strokovnih srečanj, ki smo ga poimenovali Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije. Vsako leto bi tako obravnavali po eno izmed halštatskih skupin, kot jih je opredelil prof. Gabrovec v svojih temeljnih člankih, pri čemer bi bilo težišče na predstavitvah novih izkopa- vanj, raziskav in znanstvenih dognanj. Prvo takšno srečanje, ki je načrtovano za petek, 27. ja- nuarja 2017, bo posvečeno kulturni skupini Kleinklein- -Martijanec-Kaptol oz. štajersko-južnopanonski skupini. Sledili bodo strokovni simpoziji, posvečeni dolenjski kulturni skupini (predvidoma januar 2018), notranjsko- -kraški kulturni skupini (predvidoma januar 2019), sve- tolucijski kulturni skupini (predvidoma januar 2020) in gorenjski kulturni skupini (predvidoma januar 2021), pri čemer pa bomo vselej poskušali povabiti tudi kolege iz sosednjih držav, ki raziskujejo sorodna najdišča in zasle- dujejo podobna strokovna vprašanja v obmejnih pokra- 96 jinah. Zato že vnaprej vabimo vse kolegice in kolege, ki izvajajo raziskave v posameznih regijah in se ukvarjajo z zadevno tematiko, da sodelujejo na vsakoletnem Ga- brovčevem dnevu. Nadejamo se, da bi tako lahko v ciklu štirih ali petih let bistveno dopolnili naše znanje o halštatski kulturi z novi- mi spoznanji in s tem – v Gabrovčevem smislu – prispe- vali k boljšemu razumevanju naše davne preteklosti in morda tudi sedanjosti. Ker pa je od izida večine preglednih monografij, ki obravnavajo slovenski prostor v starejši železni dobi, minilo že več let ali celo desetletij, smo pomislili, da bi naša srečanja in skupni raziskovalni elan, ki ga posveča- mo pripravi referatov, izkoristiti tudi za pripravo pisnih prispevkov. Te želimo najprej vsako leto združevati v drugem zvezku sprotne številke Arhea oz. Arheo Actes, ki je pred leti že uspešno izhajal ob izvedenih strokovnih srečanjih na različne teme varstva dediščine. Ob koncu cikla bi bilo po našem mnenju primerno, da pridobljeno znanje združimo in vsi skupaj oblikujemo monografijo, ki bo na pregleden način in z vsemi novimi dognanji na novo predstavila slovenski prostor v starejši železni dobi. Program srečanja, ki je predstavljen spodaj, je prvi ko- rak v to smer. Vabljeni predavatelji iz Slovenije in tu- jine bodo predstavili nekaj najpomembnejših raziskav zadnjih let na širšem prostoru in s tem brez dvoma obo- gatili naše znanje o halštatski kulturi na prostoru od jugo- vzhodnih Alp do jugozahodne Panonije, ki ga opisujemo kot kulturno skupino Kleinklein-Martijanec-Kaptol oz. štajersko-južnopanonsko skupino. Program srečanja Gabrovčev dan 2017 (27. 1. 2017, Narodni muzej Slovenije – Metelkova): Markus Egg The princely graves from Kleinklein in Styria Georg Tiefengraber Neue Forschungen auf dem hallstattzeilichen „Fürsten- sitz“ auf dem Falkenberg bei Strettweg und in seinen Gräberfeldern Marko Mele Poselitev doline reke Solbe v pozni bronasti in starejši železni dobi – nove raziskave graškega Joanneuma / Spätbronze- und eisenzeitliche Besiedlung des Sulmtals – aktuelle Forschungen des Grazer Joanneums Hrvoje Potrebica Požega valley in the Hallstatt world / Požeška dolina u halštatskom svijetu Branko Kerman Naselbine starejše železne dobe v Prekmurju Georg Tiefengraber Hallstattzeitliche Gräber und Gräberfelder im Prekmur- je – Die Gräberfelde von Nova tabla bei Murska Sobota Matija Črešnar Nove raziskave o starejši železni dobi na slovenskem Štajerskem Teja Gerbec Hotinja vas in nižinska poselitev na zahodnem obrobju Panonije v starejši železni dobi Zaključimo lahko le z apelom, da bi v zasnovi cikla sre- čanj prepoznali njegov potencial in veliko vrednost za arheologijo starejše železne dobe na Slovenskem ter se številčno odzivali našim vabilom, saj lahko le družno ne samo uspešno gradimo, temveč tudi dogradimo novo znanje o tej davni preteklosti, ki smo ji s svojim delom vsi zapisani. Gabrovčev dan. Poklon arheologu, muzealcu, profesorju in akademiku