Zapiski 
SPOMINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 
Sredi septembra leta 1944 je prišla k bom pomagal ranjenemu ali bolnemu 
meni dobro znana vdova iz Podjelovega partizanu. Nemalo sem se načudil, ko 
Brda in me prosila, naj ji izderem zob. sem tam srečal svojega dobrega prijate-
Dal sem ji lokalno anestezijo in "čakal, lja in stanovskega tovariša dr. Staneta 
da bo injekcija prijela. Ker sem jo do- Škulja v uniformi partizanskega oficirja. 
bro poinal, sva se med čakanjem začela čeprav sem že prej zvedel, da je iz Kra-
pogovarjati. Med drugim mi je poveda- nja odšel v partizane. Ko sva se pozdra-
la, da je prišel prejšnji dan v Sovodenj vila. mi je povedal, da je sanitetni refe-
dr. Ernest Demšar, in sicer na komando rent pokrajinskega odbora OF za Go-
partizanske divizije, ki je bila takrat v renjsko in zakaj me je dal poklicati. Ob-
Sovodnju, da bi se tam dogovoril o veščevalci so ga opozorili, da so prek za-
zdravljenju bolnih in ranjenih partiza- upnikov, ki jih imajo med okupator)e-
nov. Dejal sem ji: »Časi so taki, da mora vimi pomagači, izvedeli, da me bodo pri-
vsak človek dobro paziti, kaj govori. Me- jeli in ubili. Na kaj takega sem bil že dol-
ni lahko zaupate, 6e bi vas pa slišal kak g.o pripravljen, saj mi je bilo jasno, da 
okupatorjev ovaduh, lahko to govorjenje vsi ljudje vedo. celo »domobranci«, kakš-
Dlača dr. Demšar s svojo glavo.« no je moje razmerje do OF. Mnogi do-
Tako sem zvedel, da se je vrnil v Ziri mačini, ki so prenašali od mene prejeti 
dr. Demšar, ki so ga v Zireh v juniju material za ilegalce, so potem, ko je bila 
1941 aretirali gestapovci in ga poslali v v Gorenji vasi ustanovljena domobran-
nemško taborišče Dachau. Kako je bilo, ska postojanka, klecnili in prešli k do-
ko se je vrnil iz taborišča, piše o njem mobrancem. Ko mi je prijatelj dr. Skulj 
v knjigi Lesena žlica pisatelj Juš Kozak. to povedal, sem se zavedel, da je naj 
in sicer na strani 223 in 224. Ko so Nem- bolje, da se čimprej umaknem v »ilega-
ci konfinirali dr. Demšarja, so na njego- lo«- Ker sem bil prepričan, da mi bo pri-
vo mesto namestili dr. Volčjaka, ki mi tem najlaže pomagala moja žena, sva se 
je bil izredno dober stanovski tovariš vse z dr. Skuljem dogovorila, kdaj in kje se 
do kapitulacije Italije, ko so okupatorji »o moja žena sestala z njegovim zaupni-
zapustili postojanko v Zireh in je dr. kom in se z njim dogovorila za način 
Volčjak z mnogimi Zirovci vred odšel »ugrabitve«, s katero sem zaščitil druži-
med partizane. Dr. Demšar se je po vr- no pred posledicami svojega odhoda v 
nitvi iz Dachaua podal v Rovte, kjer je NOV. 
bila v izgnanstvu njegova družina. Or- Dr. Skulj je soglašal z mojim prsdlo-
dirilral je v hiši, kjer je bila nastanjena gom in mi obljubil, da se bo vse zgodilo 
komanda domobrancev. Ko se je vrnil v tako kot sva se dogovorila. Ze naslednji 
Ziri. je šel, kot sem slišal, v Skofjo Lo- dan je šla moja žena v Srednjo vas, 
ko, da bi izposloval dovoljenje za nase- kjer se je sestala s tov. Valentinom Hre-
litev v Zireh v svoji hiši. Nemci so ugo- nom, ki je bil tedaj poročnik in zvezni 
dili njegovi želji, ker so verjetno raču- oficir pokrajinskega odbora OF za Go-
nali na to, da ga bodo z žirovskimi za- renjsko. Sestanek je bil na njivi, zasa-
upniki lahko »kontrolirali«. Nekaj dni jeni s koruzo. Dogovorila sta se, da me 
pozneje pa izvem žalostno vest, da so dr. bodo čez dva dni na istem mestu ob 
Demšarja domobranski črnorokci prišli petih popoldne »napadli« in odpeljali s 
iskat ter so ga na poti v Goropeke zve- seboj. Žena je med tem poskrbela za 
rinsko ubili. nahrbtnik z mojimi stvarmi in ga že v 
Kmalu potem, ko sem zvedel, kaj se naprej poslala ugrabiteljem. Sam sem že 
je zgodilo mojemu stanovskemu tovari- pripravil svoj zdravniški kovček z vso 
šu dr. Demšarju, sem bil po običajni zdravniško opremo. 
»zvezi« klican k Anžonovcu v Srednjo Za to sem si že prej pripravil nerja-
vas, kjer sem »ordiniral« za partizane. veče instrumente V2A iz Kruppovega 
Odzval sem se pozivu, v dobri veri, da jekla. 
255 
Naj že sedaj omenim, da so moj kov 
ček v nemški ofenzivi dne 2. decembra 
1944., ko so hoteli očistiti Benečijo in 
Rezijo, dobili Nemci v svoje roke in ga 
odnesli, kot sem pozneje zvedel, s seboj. 
medtem ko so vso opremo, med njimi 
tudi mojo. sežgali. Povem naj še to, da 
sem bil takrat službeno odsoten v Gori 
ških Brdih ter sem dal dragoceni kov 
ček področnemu bolničarju z naročilom, 
naj skrbno pazi nanj, bolničar pa je de-
zertiral in prepustil moj kovček Nem 
cem, tako da sem vse zahajkal razen 
slušala za pljuča in srce, ki sem ga imel 
pri sebi. 
Dne 25. septembra, ko sem odhajal od 
doma, je bilo zelo deževno in tempe 
ratura je padla na 5 nad ničk^ tako da 
sem se moral kar toplo obleči. Se enkrat 
sem dobro pregledal kovček, ali nisem 
morda kaj pozabil, ko se je pri meni og 
lasil nemški oficir, sicer tudi podeželski 
zdravnik v civilu, ter se v pogovoru z 
menoj tako dolgo zadržal, da sem bil že 
kar nestrpen, ker se je že bližala ura 
mojega odhoda. Z zadovoljstvom sem 
ugotovil, da ni posebno vnet za nacizem. 
Ko je naposled le odšel, spet potrka ne 
kdo na vrata. Pogledam, kdo je in spo 
znam Kumrovega Franca (Čadeža) s Ho-
tavelj v domobranski uniformi. Nekoli-
kanj nestrpno vprašam: »Kaj bi rad?« 
Povedal mi je, da so domobranci zasliše 
vali nekega mladega fanta iz Volake, ki 
jim je o mojem delu za OF veliko po 
vedal in da me bodo še nocoj aretirali. 
Pri tem sem se spomnil, da je prav Ča-
dež. preden je pristopil k domobrancem, 
velikokrat partizanom odnašal zavoje in 
gazo, ki sem mu jih dal jaz. Čadež mi je 
rekel, da fantič iz Volake nima nobenih 
dokazov ali prič in da naj le tajim, na 
kar me bodo izpustili. 
Po osvoboditvi mi je žena povedala, da 
so me še isti večer okrog 8. ure zvečer, 
prišli domobranci aretirat. Bili so tako 
besni, ker sem se jim pravočasno iz 
muznil (izvedeli so to od nemške žandar-
merije, ki je bila še isti večer obveščena 
o moji »ugrabitvi«), da so streljali v našo 
hišo. Še danes je zapičena ena krogla v 
stopnice, za spomin na ta večer. 
Domobranci so verjetno pozabili, da 
sem zdravnik, ki je dolžan pomagati vsa 
kemu člloveku, ne glede na to, kdo in 
kaj je. Brž so pozabili, da sem izpostav 
ljal svoje življenje tudi tedaj, ko sem 
šel reševat njihovega tovariša — domo 
branca. Bilo je to dne 19. 7. 1944. Ob 
štirih zjutraj je zapel hišni zvonec. Spal 
nisem, ker je vso noč pokalo pa so za-
žigalni izstrelki zažgali več gospodarskih 
poslopij, tako da se je videla vsa Go 
renja vas kot bi bil dan. Prejšnji večer 
je Vojkova brigada začela napadati do 
mobransko postojanko na Hotavljah: 
njen I. bataljon pa je preprečeval domo 
branski postojanki in seveda tudi nem 
škim postojankam v Gorenji vasi. da bi 
jim lahko šle v pomoč. Ko sem vstal in 
pogledal skozi okno, kdo je, sem zagledal 
nemškega žandarja. Povedal mi je, da 
so domobranci telefonično obvestili iz 
sokolskega doma žandarmerijo, da ho 
čejo zdravnika, ker da je neki domo 
branec težko ranjen. Hitro sem se oble 
kel, vzel majhen kovček in hitel tja, 
kamor mi je bilo naročeno. Ko sem pri 
šel do betonske ograje, ki je vodila k 
hiši, mi prižvižga mimo ušesa iz bližnje 
ga hriba krogla. Verjetno je nadziral so 
sednjo žandarmerijsko postajo ostrostre 
lec, ki je bil v tako imenovanem Taboru 
in sprožil, ko me je zagledal; še danes 
se pozna v betonu odkrušek, kamor je 
udarila meni namenjena krogla. Srečno 
sem prišel do sokolskega doma, kjer sem 
spoznal v ranjenem domobrancu »To-
minca« iz Srednjega Brda. Kljub temu, 
da sem zanj tvegal življenje, mu nisem 
mogel več pomagati, preveč je imel raz 
mesarjen prsni koš. Izdihnil je kmalu 
nato, ko sem ga pregledal. 
Ko sem se naposled znebil nemškega 
kolega in domobranca, sem hitro sko 
čil na kolo ter se v hudem nalivu od 
peljal proti Srednji vasi. Med vožnjo sem 
srečal dolgo kolono Nemcev (žandarjev in 
graničarjev) ter domobrancev, ki so se 
vračali iz »akcije« na partizane. Ko so 
me vprašali, kam hočem v tako slabem 
vremenu, jim odgovorim, da mora zdrav 
nik opravljati svojo dolžnost, ne glede 
na to, kakšno je vreme. Ob prihodu v 
Srednjo vas na dogovorjeni kraj, nisem 
našel nikogar, ker so se verjetno umak 
nili, ko so videli nemško-domobransko 
kolono. Zato sem nadaljeval pot proti 
Poljanam, k Maroltovim. Gospodinja je 
bila teta moje žene. Zaupal sem ji, kaj 
me je napotilo v Poljane. Prosil sem jo 
naj pove, če bi jo kdo vprašal, da so 
me klicali v Gabrško goro, kjer bi me 
moral nekdo počakati, a da so me iz ne 
razumljivega razloga »potegnili«. Nakar 
sem se slabe volje vrnil v Gorenjo vas. 
Ko sem se vračal proti domu, sem v 
Srednji vasi za vsak primer snel kapuco 
pelerine z giave, da bi me partizani spo-
256 
znali, če bi bili v bližini. In res — ko 
sem snel kapuco, so pritekli po klancu do 
mene na cesto irije partizani, in :;icer 
poročnik Hren ter mežnar s Križa. Jože 
Ržek. tretji, ki ga nisem poznal, pa je 
bil menda Selčan. To se je dogajalo pred 
Čudetovo hišo v Srednji vasi, kjer sta 
na hišnem pragu klepetali dve ženski. 
Tov. Hren mi je rekel: »Z menoj boš 
šel ter zagrabil za kolo, ki sem ga spu 
stil.« Odvrnil sem mu: »Pustite me, saj 
vidite, da opravljam samo svojo dolž 
nost in še celo ob tako slabem vremenu, 
kot je danes. »Ko se ženski nikakor nista 
premaknili, je pokazal Hren na brzostrel 
ko ter vprašal: »Ali naj?« Ko sem mu 
pokimal. je sprožil rafal ter sta se obe 
izgubili. Moj nahrbtnik je imel tovariš s 
Selškega že na ramah, tov. Hren pa je 
vzel moj zdravniški kovček. S kolesom 
je vstopil v Čudetovo hišo in naročil, naj 
moje kolo dostavijo mojim v Gorenji va 
si. Se ves čas je deževalo, mi smo pa 
šli v hrib in preko Lovskega Brda ter 
Volče prišli vsi premočeni v Javorje, kjer 
smo se ustavili pri »partizanski mamici« 
Dermotovki (Stibljevi), ki nas je nadvse 
ljubeznivo sprejela pod svojo streho. Ko 
me je ženska zagledala med prišleki, je 
dvignila obe roki in rekla: »Kaj ste mo 
rali tudi vi bežati v gmajno?« Odgovo 
ril sem ji: »Saj sem se že dosti izpo 
stavljal, končno pa je tudi za mene pri 
šel čas, da moram od doma«. Pri Dermo-
tovih sem srečal tudi »Kožuhovega Jer 
neja« s Kovskega vrha, ki je bil ves 
skrušen, ker je zvedel, da so mu ta dan 
ubili ženo, ki zaradi gnojne rane na nogi 
ni mogla zbežati pred sovražnimi za 
sledovalci. Domobranski krvnik jo je ba 
je v gozdu za Trebijo pod Oselico zve 
rinsko ubil. Dobra »Dermotovka« ml je, 
ker sem bil ves premočen, prinesla sve 
žega perila in oblačila svojih sinov, da 
sem se preoblekel, moja pa je dala na 
toplo peč, da so se čez noč posušila. Nato 
mi je pripravila še dobro večerjo: ajdove 
žgance, dobro zabeljene z ocvirki in top 
lim mlekom, in še ležišče na topli peči. 
Spal sem slabo, ker sem mislil na svojo 
družino. Pustil sem jo samo v najtežjem 
času, ko bi me najbolj potrebovali, pa 
tudi zato, ker so vso noč vpili vozniki in 
škripala kolesa vozov, ki so vozili iz 
okoliških vasi hrano partizanom. Šele 
proti jutru sem malo zaspal. Ob 6. uri je 
prišel pome tov. Hren, da bi nadaljevala 
pot. Ko sva pozajtrkovala, je zasijalo 
sonce in šla sva v najlepšem dnevu nad 
Gorenjo Zetino in dalje čez Črni kal, na 
selško stran, Kjer sva se po bregu spu 
stila v Potok, kamor sva prispela zgodaj 
dopoldne. Ustavila sva se pri Sturmovih. 
Gospodinja me je nadvse prisrčno po 
zdravila ter mi rekla, da me dobro po 
zna, saj je bila Kožuhova iz Leskovice, 
ki se je primožila v Potok. Postregla mi 
je s kosilom in večerjo. Pri njih se je za 
drževal tudi partizanski čevljar, ki mi je 
dobro okoval čevlje, ki so bili sicer te 
renski, niso pa bili okovani. (Tudi ti čev 
lji so postali žrtev plamenov dne 2. de. 
cembra v Benečiji). 
V Potoku — bila je prva partizanska 
vas — sem srečal dosti znancev, med 
njimi prvoborca iz Gorenje vasi Viktor 
ja Osredkarja-Borisa. Popoldne pa je 
prišel še prijatelj dr. Skulj-Koko. 5e zad 
njič sem se mu zahvalil za njegovo 
uslugo ter mu še enkrat stisnil roko. 
Ostala sva v pismenih stikih in poskrbel 
je tudi, da sem si z ženo lahko dopiso 
val. 
V Potoku sem prenočil. Tov. Hren mi 
je povedal, da bo prišel pome naslednji 
dan ob 6. uri zjutraj. Ni mi povedal, 
kam bova šla. 
Gospodinja mi je še pred 6. uro pri 
nesla zajtrk, postregla je tudi tov. Hre 
na. Povedal mi je, da morava biti točno 
ob 8. uri pri italijanskih vojašnicah na 
Črnem vrhu za Blegošem. Na cilj sva 
prišla kakih 10 minut pred določenim 
časom. Pri teh vojašnicah nisem bil še 
nikoli. Ogledoval sem si jih, ko sem za 
slišal po cesti iz cerkljanske smeri avto. 
Opozoril sem tov. Hrena. Zato sem se 
začudil, ko mi je mirno odvrnil: »Ne 
vznemirjaj se, ta avto je naš.« Prav ta 
čas pa sta prišla iz leskovške smeri pro 
ti nama dva partizana. V prvem sem 
spoznal tov. Maksa Krmelja-Matijo, dru 
gega pa mi je predstavil Krmelj: »Bog 
dan Osolnik.« Medtem je avto, ki sem ga 
prej slišal, pripeljal že do vojašnic ter 
se pri nas ustavil. Bil je to 4-sedežni av 
to znamke DKW. Ko je šofer odprl vra 
ta, sta vstopila vanj oba tovariša, naju 
pa sta povabila, da sva prisedla. Tov. 
Krmelju sem med vožnjo pripovedoval 
svojo zgodbo ter mu, ko sem videl, da me 
hoče obdržati na Gorenjskem, izrazil že 
ljo, da bi mi bilo zaradi družine najbolj 
ustreženo, če bi ostal čimdlje od Go 
renje vasi. Krmelj je soglašal in mi ob 
ljubil, da bo mojo željo upošteval. Med 
vožnjo sem tudi izvedel, da bo odšel tov. 
Krmelj v Belo krajino, na njegovo me 
sto pa bo prišel tov. Osolnik. Zvedel sem 
tudi, da smo namenjeni na štab IX. kor-
17 Loški razgledi 257 
pusa, ki je bil ta čas v Lokvah nad Ce-
povanom. Med vožnjo sem ugotovil to, 
da je tov. Hren Krmelja verjetno obve 
stil, da sem zbežal v ilegalo. Krmelj je 
zamenjavo funkcij izkoristil in mi omo 
gočil, da sem se z avtom pripeljal med 
partizane. Tov. Hren se je od nas po 
slovil že v Cerknem. Zahvalil sem se 
mu, da mi je pomagal nositi opremo in 
kovček, pa mi je odvrnil, da je to rad 
storil, da bi se mi oddolžil za vse, kar 
sem storil za njegovo mater. 
V Lokve smo se pripeljali brez težav 
ali motenj. Pred štabom sta me zapu 
stila tudi tovariš Krmelj in Osolnik. češ 
naj počakam, ker imata opravka pri 
komandantu korpusa. Čakal sem dobre 
pol ure, ko mi je Krmelj povedal, da me 
bo šofer odložil na sanitetnem odseku 
vojne oblasti IX. korpusa in da so na 
čelnika odseka telefonično že obvestili, 
da pridem. Na sanitetnem odseku me je 
nadvse prijazno sprejel njegov načelnik 
(takrat še medicinec) Jože Satler. Pri 
njem je bil tudi dr. Branko Volavšek, ki 
se je nekaj dni prej vrnil iz Tomšičeve 
brigade. Z njim je bila tudi njegova že 
na, tolmač pri angleški misiji na IX. 
korpusu. Pravkar je pripravljala za natis 
pesmi O. Vrhunca-Blaža Ostrovrharja. 
Tam sem se seznami tudi z veterinarjem 
dr. Križničem. Med njimi sem se prav 
dobro počutil, saj so se vsi tako vedli kot 
bi bil že star partizan. Za to se imam go 
tovo zahvaliti tovarišu Krmelju. Verjet 
no je dal komandantu korpusa najboljšo 
oceno o meni. Njemu dolgujem veliko 
hvalo že iz leta 1943, ko naju je s sinom 
rešil, da nisva padla v novembrsko haj 
ko. Tovariša Krmelja sem že dolgo po 
znal, ker je bil tudi član upravnega od 
bora »elektrarniške zadruge« v Polja 
nah, kjer smo z drugimi odborniki na se 
jah, ki so bile v Poljanah pri »Prodovcu« 
(Pavlu Debeljaku), reševali probleme 
elektrifikacije Poljan in Gorenje vasi. 
Tovarišu Krmelju sem hvaležen tudi za 
neomejeno zaupanje, ki sem ga bil de 
ležen v ilegalnem delu in ves čas sode 
lovanja v NOB. 
Nekoč po osvoboditvi me je tov. Kr 
melj v Gorenji vasi vprašal, če že imam 
spomenico 1941. Ko sem zanikal, mi je 
priporočil, daj zaprosim zanjo, češ da jo 
bom gotovo dobil. Odgovoril sem mu. 
»Kar sem delal, sem imel za svojo dolž 
nost kot pripadnik trpečega slovenske 
ga naroda, ne pa iz koristoljubja. Ce me 
nijo, da sem spomenico zaslužil, naj mi 
jo dajo, prosil pa ne bom zanjo.« Ko 
sem šel 1958. leta v pokoj, sem bil »sla 
bo« upokojen, kar je razvidno iz tega, 
da sem za februar 1965. ko sem bil že 
reaktiviran, prejel polovico pokojnine v 
znesku 15.000 starih dinarjev. Da bi si 
vsaj malo izboljšal položaj, ker moja že 
na ne prejema nobene pokojnine, čeprav 
je pri meni »garala« skoraj 40 let, sem se 
spomnil tov. Krmelja in ga zaprosil, naj 
mi da izjavo o mojem delu med okupa 
cijo. Tov. Krmelj mi je ustregel ter mi 
napisal izjavo, datirano s 5. 1. 1964 s 
pripombo, naj se mi prizna za moje delo 
dvojno štetje od julija 194.1. dalje. Listi 
no sem poslal Skupnosti socialnega za 
varovanja v Kranju. Od tam sem dobil 
kmalu nato poziv, naj se javim v Kra 
nju, kjer sem zvedel, da občinski odbor 
ZB ni osvojil predloga tov. Krmelja ter 
odobril dvojno štetje le od 15. decembra 
1941. dalje. Uslužbenka pri odseku za 
pokojnine me je vprašala, če se bom 
proti izreku ZB Skofja Loka pritožil, kar 
pa sem s posmehom odklonil. Tudi za to, 
da dobivam sedaj 90-odstotno pokojnino, 
se imam zahvaliti tov. Krmelju. 
Vedno sem se trudil, da .ie zapravim 
tega zaupanja. Prav to mi je prihranilo 
mnogo neprilik, ki so prizadele nekatere 
moje stanovske tovariše. (Za primer 
javo glej: dr. Franci Derganc Okrvav 
ljena roža, stran 165 in 166). Kolikšnega 
zaupanja sem bil deležen, dokazuje dej 
stvo, da sem na kobariškem vojnem pod 
ročju dobival gesla in odzive kar za 14 
dni skupaj. Nekoč smo se na štabu ko-
bariškega vojnega področja pogovarjali 
o tem ter sem omenil, da nosim napi 
sana gesla vedno s seboj. Komisar pod 
ročja, tov. Drago Košmrlj, pa je dejal, 
da ga skrbi, če bi me ujeli in bi gesla 
padla v sovražne roke. Potolažil sem ga 
z besedami: »Tovariš komisar, zaradi te 
ga pa bodi brez skrbi, ker bi se vsak, 
ki bi se hotel kot nepoklican poslužiti 
teh gesel, ujel kot muha v pajkovo mre 
žo, ker ne bi poznal enostavnega ključa, 
kako sem zmešal datume gesel, ki ga 
poznam samo jaz«. 
Jožetu Satlerju sem dolžan hvalo, ker 
je upošteval mojo željo ter me poslal na 
goriško vojno področje, kjer naj bi op 
ravljal funkcijo sanitetnega referenta ZE? 
spodnji del področja, medtem ko je v 
istem svojstvu za zgornji del prevzel na 
logo tov. dr. Jože Bežek. 
Tov. dr. Jožeta Bežka sem srečal spo 
toma, ko sem bil odrejen v Šmarje na 
Vipavskem. Takrat mi je dr. Bežek po-
258 
tožil, da so mu Nemci požgali bolnico, 
ki jo je postavil v Erzelju. Uspelo mu je 
rešiti vse bolnike. Tedaj sem mu dal ne 
kaj instrumentov, s katerimi sem bil 
dobro založen. Komanda goriškega voj 
nega področja je bila tedaj v Vrtovinu. 
Njen komandant je bil major Anton 
Milič-Marko, ki sem ga spoznal kot na 
mestnika komisarja Vojkove brigade 
tedaj, ko me je s sinom vred zajela ter 
spustila po odredbi sekretarja oblast 
nega komiteja za Gorenjsko Maksa Kr-
melja. Tov. Milic me je z GVP poslal na 
območje komande mesta Sežana. Ker 
sem nosil s seboj le zdravniški kovček, 
sem dobil tu bolj pripravno platneno bol 
ničarsko torbico. Na komandi mesta 
Sežana sem srečal komisarja Aca Bra-
tovža. Z njim sem šel v bližnjo Rubijo, 
nato pa sva se vrnila v Mihele na sedež 
komande mesta Sežana. Iz kovčka sem 
preložil v platneno bolničarsko torbico 
instrumente. Tovariš komisar je menil, 
da bi moral kot zdravnik imeti vsaj us 
njeno torbo in me vprašal, če bi mi 
ustrezala taka, kot jo ima on. Pokazal je 
na popolnoma novo torbo. Ko sem mu 
pritrdil, je segel po svoji torbi, jo iz 
praznil ter mi jo ponudil. Zvesto mi je 
služila do osvoboditve in celo do upoko 
jitve. Uporabljal sem jo za potrebščine 
za cepljenje otrok. Ostala je pri hiši kot 
ljub spomin na dobrega komisarja Aca 
Bratovža. ki je bil krepak, prostodušen 
in zelo bister fant. Ob prvem srečanjvi mi 
je povedal, da mu je komisar goriškega 
vojnega področja naročil, naj mi po 
maga urediti bolnico za potrabe spod 
njega dela Vipavske doline. Tov. Aco mi 
je takoj poiskal ustrezen prostor v Pe-
drovem na meji med Vipavsko dolino in 
Krasom. Pcdrovo ie majhen zaselek nad 
Rihemberkom (Branikom). Ob bolnici je 
bil tudi suh in skrit bunker iz betona. 
Zgradil ga je hišni lastnik. Komisar Aco 
je poskrbel tudi za opremo bolnice. Do 
bil je celo žimnice in odeje ter kar dva 
radijska aparata. Poskrbel je tudi da so 
članice SPZZ z območja Sežane pripe 
ljale lojternik. poln zavitkov z dobro 
tami, ki so jih napekle te dobre Kra-
ševke! 
Ko je že beseda o tem dobrem tovari 
šu, naj povem, še, da sem v bližnji Skr 
bim prvič prisostvoval javni razpravi 
ljudskega sodišča, ki ga je vodil sodnik. 
Spominjam se, da je bil iz Maribora, ne 
vem pa več, kako se je pisal. Tožilec je 
bil tov. Keršič, absolvent prava iz Ljub 
ljane, zagovornik pa jim je bil »ex offo« 
postavljen tov. Aco Bratovi. Obravnava 
je tekla o dveh ljudeh, starejšem možu 
in mladem dekletu. Sodnik je prebral 
obtožnico, nato je govoril javni tožilec, 
ki je za oba predlagal smrtno kazen. To 
variš Aco pa je tako dobro zagovarjal 
oba obtoženca, da jim je predsedujoči 
sodnik prisodil le nekaj let prisilnega 
dela, nakar so navzoči (bilo jih je veliko) 
začeli spontano ploskati. Po tej razpravi 
mi je dejal župnik iz Škrbine, ki je do 
bro poznal našega pesnika Simona Gre 
gorčiča, ko je župnikoval v sosednji fari 
Rihemberku: *To je pa res bila lepa 
razprava, tako si predstavljam res pravo 
ljudsko sodišče«. (Tov. Aca Bratovža sem 
še srečal potem, ko sem bil na kobari-
škem vojnem področju, ko je bil komisar 
komande mesta Breginj in še po osvo 
boditvi, ko je bil komisar komande me 
sta Postojna, jaz pa prav tam sanitetni 
referent, dokler nisem zbolel in so me 
prepeljali v Ljubljano na kliniko. 
Ko sem bil zadnje dni septembra 1944 
na sanitetnem odseku vojne oblasti IX. 
korpusa, sem po enem letu spet srečal že 
omenjenega tovariša dr. Volčjaka iz Vir-
maš pri Škof j i Loki. Še preden sem od 
šel v NOV, sem zvedel o njem, da je od 
kril lokacijo za najbolj skrito partizan 
sko bolnico pri Cerknem. To sem zvedel 
od nekega pred nekaj leti umrlega moža, 
ki je bil pri dr. Volčjaku za bolničarja. 
K meni je prišel zelo izčrpan in mi no-
vedal, da je shajkal od dr. Volčjaka, ker 
ni mogel več zdržati prenapornega dela, 
priznal pa je tudi, da je najtežja fizična 
dela opravljal dr. Volčjak sam. Dr. Volč 
jaku pa ni bilo prihranjeno nobeno ra 
zočaranje. Ko sem ga spet srečal, je bil 
moralno »rehabilitiran«. Ko sem prišel 
na KVP, sem ga spet srečal v Benečiji-
Z njim sem skupaj delal v njegovih stro 
go zakonspiriranih bolnicah »Žavršnik 
Jakob« pod zaselkom Kuščarji na Kam-
breškem, »Vršiček« na planini nad 
cerkvico, zgrajeno po prvi svetovni voj 
ni, »Javorica« ter »Zakolič« v Goriških 
Brdih. Z dr. Volčjakom sva »obdelala« 
marsikaterega bolnega in ranjenega bor 
ca, on je bil pravi mojster za skrite 
bolnice, kar je že dokazal, ko je poiskal 
lokacijo za bolnico »Franjo«. Bolnica 
»Žavršnik Jakob« je bila na tako skritem 
kraju, da so bili nad njo Nemci samo 
50 m oddaljeni, pa je niso našli. Bolnica 
je bila po bližnjici od Rukina, kjer je 
bil sedež komande KVP, oddaljen le ka 
ke pol ure (bližnjico smo poznali samo 
trije: dr. Volčjak, moj kurir Stojan in 
17 259 
jaz). Zanimivo je, da je komandantov 
kurir Ramazan. ki je bil Mongol, za pot 
preko javke do bolnice potreboval ce 
lih 6 ur ter je moral zadnje dele poti 
bresti po vodi do velike ovijalke ob iz 
livu potočka, ki je prihajal iz bolnice ter 
služil kot pitna voda ter za kuhinjo in 
vodno izplakovanje stranišča. Z dr. Volč-
jakom sem opravil po nalogu komisije 
za ugotavljanje vojnih zločinov za za 
hodno Primorsko, ki ji je bil vodja tov. 
Gruntar, tudi zadnjo obdukcijo v svojem 
življenju. (Pred okupacijo smo morali 
okrožni zdravniki opravljati to delo, če 
je pristojno sodišče zahtevalo sodno ob 
dukcijo.) Okoliščine te obdukcije so bile 
zanimive, ker nama je služila za mizo 
ogromna ravna skala, ki je bila v sredi 
večjega pritoka mejne reke Idrije. Ska 
la je bila prav blizu bolnice. Obdukcija 
je pokazala, da smrt moža ni v nobeni 
zvezi z mučenjem na spolovilu, ki mu je 
bil nesrečnik izpostavljen v nemškem 
taborišču. Izhiral je za rakom trebušne 
žleze slinavke. To je bil tudi edini bol 
nik, ki nama je v tem času umrl. Ko je v 
mesecu marcu zginil sneg s pobočja Ko 
lovrata, sem za potrebe KVP uredil v 
vasi Klinec bolnico. Pri delu rni je zelo 
pomagal komisar, katerega priimek sem 
že pozabil. Bil je bolan na očeh. Imel je 
»zeleno mreno« ter zato skoraj popolno 
ma slep. Bil je zelo skrben ter ga nosim 
v najlepšem spominu. S tov. Volčjakom 
sva delala skupaj, dokler srno bili v Be 
nečiji. Po osvoboditvi je imel obilo dela, 
ker je moral likvidirati obstoječe bol 
nice. Ostal je v JNA kot vojaški zdrav 
nik z bogatimi izkušnjami. Ob neki pri 
liki me je seznanil z načelnikom sani-
tete IV. armade polkovnikom dr. Južni-
čem, ki mi je dal dne 5. julija 1945, ko 
sem zapustil interno kliniko, odpustnico 
iz JLA s pripombo »Potreben na civil 
nem sektorju.«. 
Ko sem uredil bolnico v Pedrovem, jo 
je prišel pogledat tov. Satler. Bil je za 
dovoljen z opremo. V Pedrovem sem ostal 
do konca oktobra, ko se je GVP znašlo 
v sovražnikovem ofenzivnem sunku. Z 
njim sem tudi jaz prispel v Gradišče 
na klancu Vipavske doline. Tam sem v 
najslabšem vremenu prejel poziv, naj se 
javim na sanitetnem odseku vojne ob 
lasti IX. korpusa. Takoj sem šel na pot 
ter našel tov. Satlerja v Zg. Trebuši. Po 
vedal mi je, naj se javim na kobariškem 
vojnem področju, kjer bom poslej sani 
tetni referent. Menil je, da bo služba si 
cer naporna, a ne bolj kot v Poljanski 
dolini. Ker se bliža konec vojne, bom, 
tako je dejal, na varnem, medtem ko bo 
korpus izpostavljen večnim napadom. 
Kako dobro je napovedal! Korpus je bil 
skoraj neprestano v bojih, medtem ko 
sem jaz v Benečiji in Goriških brdih 
imel mir, razen 2. decembra, 3. marca in 
še enkrat sredi aprila, ko je b'lo »vro 
če«. 
Preko Čepovana, Lokovca in Banjške 
planote sem prišel do Anr.j\vga, kjer 
sem dobil »zvezo«, da sem preko mostič-
ka šel na drugi breg Soče ter se zagnal 
v strmi hrib do Zapotoka. Tam sem v 
nekem hlevu prenočil in si med spanjem 
nabral dobro porcijo uši. Ves čas me je 
vodil kurir, ki je bil doma iz Zelina pri 
Cerknem in je vzdrževal tedensko zvezo 
med korpusom in kobariškim vojnim 
področjem. Nekaj dni pred tem je pri-
hajkal v Velendol ob mejni reki Idriji 
(Iudrio) iz Imenja v Goriških Brdih. Ta 
krat je bil komandant področja poroč 
nik Oskar Reja, doma iz vasi Vipolže v 
Goriških Brdih. Pozneje je prevzel ko 
mando kapetan Tine Derenda. komisar 
pa je bil major Branko Kuk iz Bovca, ki 
je bil po osvoboditvi član razmejitvene 
komisije in se je pri prometni nesreči 
smrtno ponesrečil. Sedež KVP se je pre 
selil v Benečijo. Zato smo vkorakali v 
Srednje (Stregna), kjer smo ostali do 2. 
decembra 1944, ko so okupatorji hoteli 
očistiti slovensko Benečijo ter Rezijo 
vsega, kar spominja na partizane. 
Medtem ko so me iskali Nemci, ki so 
jim skrivači povedali, kje prenočujdm. in 
sem se jim srečno izmuznil, je moštvo 
vojnega področja preživljalo težke tre 
nutke. Komandant in komisar sta se ko 
maj rešila in padlo je veliko tovarišev. 
Nemci so skurili vso našo opremo, le moj 
zdravniški kovček, kot sem pozneje zve 
del od očividcev, je šel z njimi v Videm, 
da sem rešil samo slušalo za srce, ki 
sem ga nosil s seboj. 
Ko sem prišel na kobariško vojno pod 
ročje, je bil tam sanitetni referent dr. 
Karel Rutar, zdravnik in rojak iz Gori 
ce, ki sem ga poznal iz let, ko sem hodil na 
vadnico v Gorico, veterinarski referent 
pa Franc Karlin, brat gostilničarja Ga 
šperja v Plevni pri Skofji Loki. Oba 
tovariša sta bila kmalu po mojem pri 
hodu v kobariško vojno področje pre 
meščena v brigadi, jaz pa sem po kolegu 
dr. Rutarju podedoval njegovega kurirja 
Stojana Sfiligoja, ki se je kmalu navezal 
name tako, da sem ga imel rad. kot bi 
260 
bil moj sin. Klical sem ga »sinko«, on pa 
mene ->očka«, kar je potem postalo moje 
partizansko ime. 
Stojan mi je ostal zvest do osvobo 
ditve in ga je dobri tovariš Aco, ko sem 
moral zapustiti Postojno, na mojo željo 
odpustil iz vojske, da je šel domov k 
očetu. Bil je edinec. Ko ga je njegov 
pravi stric dr. Sfiligoj, ki je bil advokat 
v Trstu, omenja ga Lavo Cermelj v svoji 
knjigi Med prvim in drugim tržaškim 
procesom, ki je izšla leta 1972 v Sloven 
ski matici, nag;ovarjal, naj ostane pri 
njem za »kurirja«, dobri Stojan ni ho 
tel poslušati niti mojih tehtnih ugovorov 
ter mi je ostal do konca najzvestejši in 
najboljši tovariš. 
Po decembrski ofenzivi se ie sedež 
kobariškega vojnega področja premak 
nil v beneško vas Spodnji Trbilj, kjer 
smo ostali do 2. marca 1945. Takrat me 
je poslal komandant v Goriška Brda, kjer 
naj bi pregledal večje število mobilizi-
rancev. Verjetno so bili na delu skriva-
či, ki so kot v decembru spet obvestili 
Nemce, da se bo spet »mobiliziralo«. 
Dne 3. marca sva padla pri Zgornjem 
Brezovku nad Kožbano s Stojanom v za 
sedo, pa sva srečno odnesla pete. Po 
vsod sva videla nemške vojake. Nena 
doma zagledam nekega partizana na kon 
ju, kmalu za njim pa mojega stanovske 
ga tovariša dr. Pavla Osserja, ki je bil iz 
Buttrija. Deloval je kot okrožni zdravnik 
za civilne potrebe. Ker je šel moj stanov 
ski tovariš v smeri, kjer sva pred tem 
videla Nemce, sem ga hotel opozoriti, da 
je v nevarnosti, takrat pa se je zgodilo 
dvoje: kurir Stojan mi je zaprl usta, 
medtem ko je nad nama zadonel krik: 
»In alto le mani« ter je začelo pokati. 
Oba s Stojanom sva se v hipu zatrkljala 
po hribu v strelske rove iz prve svetovne 
vojne. Ko sem se privalil do rešilnega 
grmovja, mi je zmanjkalo moči. Padel 
sem ter nisem mogel več naprej. Prejš 
nji dan sem imel okoli 40° C vročine. Ve 
del sem, da sva oba izgubljena, če se v 
zadnjem hipu ne zgodi čudež, zato sern 
zaklical fantu: »Sinko, pusti me in se 
reši!« Zvesti Stojan mi je odgovoril: 
»Brez tebe nikamor, očka!« Oprtal si m-; 
je ter zbežal v odrešilno hosto. Tako sva 
se brez praske rešila, kar je bilo zares 
neverjetno, saj sva bila oba prekrita z 
ruševjem in prstjo. Kmalu nato sva se 
oddahnila in okrepčala. Obžalovala sva 
usodo dobrega tovariša dr. Pavla, ki je 
postal žrtev človekoljubnega poklica. 
Ker je Stojan kot domačin poznal do 
mala vsak kamen, sva se do noči pri 
plazila do njegove rojstne vasi Snežeče. 
Z dogovorjenim znakom je potrkal na 
okno domače hiše in odprli so mu. Oče, ki 
je odpiral, naju je opozoril, naj bova pre 
vidna, ker so v vasi Nemci. Spravil na 
ju je v hišni bunker, kjer sva prespala 
noč ter slišala nad glavo hojo nemške 
straže, ki »naju je stražila«. 
Drugi dan, ko so Nemci izginili, sva se 
napotila v Sp. Trbilj, kjer sva našla le 
ekonoma, zastavnika »Venca«, ker se je 
štab vojnega področja premaknil v Ru-
kin. Zastavnik me je debelo gledal ter 
me začuden vprašal, če sem res živ, ker 
je tedaj že vedel, da je padel »zdrav 
nik«. Povedal sem mu žalostno zgodbo 
ter ga vprašal, ali ima kaj za pod zob. 
Z nama je bil tudi Mirko Šinkovec, po 
domače Logarjev, sva iz krušne moke 
naredila žgance, jih zabelila s suhim špe-
hom, Stojan pa je pri kmetu, ki ga je do 
bro poznal, dobil mleka, tako da smo se 
vsi okrepčali. Oba Brica sta se sicer bra 
nila, da ne bosta jedla »surove moke«, 
ko pa sta na prigovarjanje le poskusila, 
jima je dobro teknilo. 
O usodi dr. Pavla je nedavno pisal tudi 
tov. Ciril Zupane, ki je bil tudi funkcio 
nar kobariškega vojnega področja. Tak 
rat sem prvič videl »red za hrabrost«, 
ki ga je tedaj prejel tov. Zupane. 
Po teh dogodkih sem bil v vasi De-
benje, kjer smo ostali do zadnje sovraž 
ne ofenzive, ki smo jo doživeli 12. aprila 
1945. Takrat smo se dokončno poslovili 
od nas tako ljube slovenske Benačije. 
Beneški Slovenci so bili od nas odtrgani 
s plebiscitom leta 1866, ker so takrat z 
absolutno večino glasovali za Italijo, ki 
jim je bila ljubša kakor osovražena 
habsburška monarhija Avstrija. Mi smo 
bili edina partizanska enota, ki se je 
stalno zadrževala v Benečiji in to vztraj 
no dobrih pet mesecev. Da so Benečani 
ohranili svoj jezik, je v glavnem zasluga 
slovenskih duhovnikov, ki so vzdržali 
vkljub strahotnemu pritisku, ki ga je ta 
ko lepo opisal naš prisatelj F. Bevk v 
romanu Kaplan Čedermac. Zaradi faši 
stičnega raznarodovanja smo bili kljub 
vplivu duhovščine ostali Slovenci osov 
raženi, čeprav so govorili Benečani či 
stejšo slovenščino kot Brici. Nekoč sern 
govoril o tem z neko ženo, ki mi je to 
razložila z besedami: »Mi smo Italijani, 
govorimo po benečanski«. Mi smo to vsi 
vedeli, zato smo pazili, da bi ljudem ne 
bili nadležni. Tem ubogim našim bratom 
261 
smo nudili vse, kar smo mogli, tako brez 
plačno zdravniško pomoč in vsa zdravila, 
meni dodeljena zobozdravstvena ekipa, 
ki jo je vodil dentist Tome iz Kranja. 
jim je nudila brezplačno zobozdravstveno 
pomoč. Asistent, ki ga je izučil dentist. 
je bil Bric, po imenu Boris. V nahrbtnika 
je nosil veliko kolo, ki je dalo vrtalki 
zadosti obratov za vrtanje bolnih zob. V 
splošnem je bila slovenska Benečija zelo 
zanemarjena pokrajina. Imeli so samo 
eno stranišče na vodno izpiranje in še to 
sem videl le v Srednjem, kjer smo bili na 
začetku, in to v hiši premožnih ljudi. 
Njihove skromne hiše so postavljene v 
strminah, male njivice so obdelovali z 
roko, hranili so se s polento in edini do 
hodek je bil od prodanega kostanja, ki je 
še precej dobro uspeval, ni pa bil tako 
debel kot v Pedrovem. V Trbilju smo 
imeli v mali sobici saniteto, prosveto in 
propagando. Spali pa smo v napol od 
prtem listnjaku za kostanjevo listje. Ko 
stanjeve jezice so nas v začetku, dokler 
se nismo navadili nanje, bodle. Tako 
smo ležali v istem listnjaku tovariši Jan 
ko Toporiš, mož mojih let, pred okupa 
cijo je bil postajenačelnik v Kranju, Ja 
nez Ogrizek iz Kranja. Topol, ki je bil 
pred odhodom v NOV v službi pri po 
družnici okrožnega urada za zavarovanje 
delavcev v Kranju, ter midva s Stoja-
nom. Naše bivališče so delili tudi drugi 
tovariši, ki so prišli po opravkih na ta 
predel. Tako je iz Cezsoče prišla na se 
stanek šolskih nadzornikov domačinka iz 
Gorenje vasi tov. Jelka Demšar. Pripe 
ljala se je do Trbilja s taksijem, ki ga 
je zanjo naročil nemški zdravnik v Bov 
cu, ki ga je Jelka pretentala, da je pre 
voz nujen. Pojavila se je, ko smo prav 
kar poslušali poročila iz Londona, ki smo 
jih v naši tehniki potem razmnoževali. 
Seveda smo tov. Demšarjevo peljali v 
hotel »Svinjak«, kakor smo listnjak v 
šali krstili. Vsi funkcionarji kobariškega 
vojnega področja smo se dobro razumeli. 
Komandant in komisar sta imela za nas 
polno razumevanje. Nikdar se ni zgodilo, 
da bi prišlo do kakega prepira ali več?, 
jega nesoglasja. Po novem letu 1945 je 
poslal tov. Derenda korpus v Trbilj. Z 
njim so prišli še drugi novi funkcionar 
ji povečanega KVP ter tudi 1. bataljona 
19. SNOUB bazoviške, ki je postal naš 
zaščitni bataljon. Ostal je pri nas do 13. 
aprila, ko je bil pozvan, da pride na po 
moč IX. korpusu. Tedaj smo formirali 
KVP v samostojno četo. Dne 20 januarja 
smo dobili tudi novega komisarja name 
sto odišlega tov. Kuka. Oba, tov. Deren 
da in tov Drago Košmrlj, novi komisar, 
sta ostala z nami do osvoboditve. 
Zapisal sem že, da je vladal med na 
mi zgleden tovariški odnos, posebno p? 
sem se navezal na »sostanovalca« tov 
Toporiša in tov. Ogrizka, ki je dovrši! 
trgovsko akademijo. Opravljal je pri 
KVP funkcijo šefa intendanture. ki je 
morala delno zalagati tudi IX. korpus. 
Svetal zgled tovarištva sta bila tov. Voj 
ko, ki je bil poročnik in komandant na 
šega zaščitnega bataljona, in komisar tov 
Rok. Oba sta prav očetovsko skrbela za 
svoje borce in nista prav nič kazala, da 
sta jim nadrejena. Poročnik Vojko, kije 
bil komaj 16 let star. ko je vstopil v vr 
ste borcev, je bil po svojem srcu še otrok. 
Najraje je poslušal pravljice, po dejanjih 
pa je bil zares tip pravega borca, drzen, 
neustrašen in premišljen, tako da ga je 
vsak, ki ga je poznal, moral občudovati. 
Kadar je šel v akcijo, je bila vedno us 
pešna. Dobro mi je v spominu, „kako je 
Nemcem v neki akciji izpraznil skladišče 
parmezana in olja. Takrat smo imeli to 
liko najboljšega parmezana, da smo bili 
v zadregi, kam ga bomo spravili. Drugič 
se je spravil nad Kozake ter jim odpe 
ljal lepo število konj. Nekoč sem bil rav 
no pri tov. komandantu, ko je prišel po 
ročnik Vojko ter začel prazniti nabito 
polne žepe. Komandant ga je debelo gle 
dal in vprašal, kaj vse to pomeni, Vojko 
pa mu je mirno in kakor bi bilo to samo 
ob sebi umevno, začel pripovedovati to 
le zgodbo: »Tokrat sem peljal naše fan 
te v akcijo. Vzel sem jih več kot navad 
no, ker sem šel v belogardistično posto 
janko Anhovo. Polovico fantov sem pe 
ljal v gostilno, češ naj si kaj privoščijo 
in pridno pojejo, drugo polovico pa sem 
vzel s seboj. Poiskal sem stanovanje ko 
mandanta belčkov. Tam sta bila tudi nje 
gov namestnik in komandantova ljubica. 
Ubil sem oba oficirja, pobral vse, kar sti 
imela v žepih in šel po svoje fante, ki 
so prav veselo prepevali. Prinesel sem 
vse, kar sem jim zaplenil.« Komandan. 
je začel pregledovati neobičajni plen. 
Bili sta dve pištoli, precej denarja in 
osebni dokumenti obeh ubitih. Prav ra 
sem imel tega sila skromnega mlad., 
junaka. Ko smo prebredli pri Sv. Lo-
rencu Sočo ter se poslovili od našega za 
ščitnega bataljona, je tov. Vojko lahno 
šepal. Ker sem to že prej opazoval, sem 
ga vprašal, kaj mu je, na kar mi je od 
govoril, da ga včasih muči revma. kar 
me ni začudilo, ker je tako mlad prišel 
262 
med borce in gotovo veliko skusil. Kma 
lu po osvoboditvi pa sem na žalost zve 
del, da je ta mladi junak umrl zaradi 
jetike, ki je tičala v kolčnem sklepu. Tu 
di tovariš Toporiš je moral okusiti veli 
ko žrtev. Cesto mi je govoril o svojem 
sinu — edincu. študentu farmacije. Med 
njima so bili pravi tovariški odnosi. Ne 
kega dne je dobil tov. komandant spo 
ročilo, da je Toporišu padel sin. Koman 
dant je vedel, kako bo ta vest zadela Jan 
ka, zato me je naprosil, naj mu jo spo 
ročim. Prav težko sem sprejel to nalogo; 
Sporočil sem mu jo po krajšem uvodu. 
Mračilo se je. Ob tej žalostni vesti je 
prebledel ter šel iz sobe v noč. Ko sem 
stopil za njim, sem ga videl stati nepre 
mično na vogalu hiše. Tako milo je jokal, 
da tega še danes, po toliko letih ne mo 
rem pozabiti. 
Bili smo že dolgo v Trbilju, zato je 
komandant premestil zaradi varnosti in-
tendanturo v vas Kodrmac, ki je bila 06 
nas oddaljena kake pol ure. Seveda je 
moral z intendanturo oditi tudi Janez 
Ogrizek, ki se je s težkim srcem ločil oc! 
mene in od Toporiša. Oba sva mu ob 
ljubila, da ga bova kmalu obiskala. Cez 
kak teden sva s Toporišem prejela od 
Janeza pismo, v katerem naju je prosil, 
naj ga prideva obiskat, ker se čuti tako 
osamljenega ter da sluti, da se mu bo 
nekaj zgodilo. Pisal nama je tudi, da na 
ju bo Tine gotovo pustil, ker je med nji 
mi več bolnikov z visoko vročino. Tako 
ne bom prišel v Kodrmac zastonj. Ko 
mandant, ki sva mu povedala vse o pis 
mu, nama je dovolil obisk s pripombe, 
naj si Janez ne dela nepotrebnih skrbi 
in naj ga lepo v njegovem imenu pozdra 
viva. 
Naslednji dan, ko sva pravkar hotela 
na obisk in sva že zapuščala štab pod 
ročja, so pripeljali resno ranjenega Ce 
ha, ki so ga ranili Nemcr ko jim je zbe 
žal. Ranjenec naju je zamudil kako uro. 
in ko sem ga obdelal, sva šla s Topori 
šem na pot. Ko sva s Toporišem prišla na 
sleme, od koder se pot spušča proti Ko-
drmacu, sva naletela na Benečana, ki 
je delal na svoji njivici. Domačin naju 
je opozoril, naj bova previdna, ker da 
je pred kratkim slišal silovito puškarje-
nje. Zahvalila sva se za opozorilo, v me 
ni pa se je oglasila zla slutnja, da se 
je uresničila Janezova slutnja. In res! 
Naletela sva na partizana Viteza, ki na 
ma je povedal žalostno vest, da ležita v 
Cubcih vsa prerešetana od rafalov, oble 
čena samo v spodnjice, Janez Ogrizek in 
Monti, zelo simpatičen istrski Italijan, ki 
je bil že prekoračil 50. leto in bil član in-
tendanture KVP. To se je zgodilo 8. 2. 
3945. Kot so nam povedali očividci, ju je 
izdala ogabna kuharica odsekov KVP 
Marica, ki je ob napadu fašistov kričala, 
da sta oba prav tista, ki ju iščejo. 
Dne 10. 2. 1945 je bil zelo mračen in 
deževen dan, ko smo splošno priljublje 
nega tovariša z vsemi častmi pokopali na 
pokopališču v Cubcih. Na odprtem gro 
bu bi moral govoriti jaz, pa sem bil za 
radi tragičnega dogodka tako prizadet, 
da sem naprosil tov. Venturinija, ki je 
bil vodja prosvetnega odseka zahodno 
primorskega okrožja, da je govoril. Pri 
pominjam, da so zločinko Marico prijeli 
na komandi mesta Kojsko. Varnostni 
službi se je zdela sumljiva, ker je tako 
vztrajno želela kuhati prav na tej ko 
mandi mesta. Verjetno je namo^gvala 
narediti fašistom enako »uslugo<<, kot jo 
je naredila na KVP. Marica ni ušla za 
služeni kazni. V vasi Lombaj je bil del 
korpusnega senata, ki sta ga predstav 
ljala pravnika, preiskovalec Jovo Simon 
ter sodnik Stane Palčič. Razpisala sta 
javno sodno obravnavo. Prisostvovalo ji 
je ogromno domačinov. Končala se je z 
izrekom smrtne kazni, ki jo je moral po 
trditi še komandant korpusa. Ker smo 
takrat morali izprazniti in zapustiti Be 
nečijo, je obsojenka, dobro zastražena, z 
nami vred prebredla pri Sv. Lovrencu 
Sočo ter jo je na štabu IX. korpusa do 
letela zaslužena kazen. 
Ko sem šel na KVP, je prevzel bolnico 
v Pedrovem tov dr. Bežek, ki so mu 
Nemci bolnico v Erzelju požgali. Tov. dr. 
Bežek je imel povsod smolo, pa tudi v 
Pedrovem. Ko sem bil že na KVP, mi 
je bolničarka Ivanka Permozer sporoči 
la, da so Nemci bolnico požgali in da je 
v isti vasi opremil novo. Po osvoboditvi 
mi je bolničarka povedala, da so Nemci 
ponovno napadli in požgali bolnico ter 
njo, dr. Bežka in kuharico Ivanko Rus 
jan iz Arčonov ujeli ter odgnali v Nem 
čijo v taborišče vojnih ujetnikov, od ko 
der pa so se po osvoboditvi srečno vrni 
li. 
Ko sem pisal o Benečiji, sem pozabil 
omeniti naslednje: komandant KVP je 
prejel od komandanta 9. korpusa odloč 
bo, da mora v Benečiji izvršiti mobiliza 
cijo. Poveljstvo KVP je nato poslalo 
korpusu brezžično šifrirano brzojavko r 
umestnim predlogom, naj može in fante 
sicer ocenijo za vojaško službo, sposobne 
za brigado pa ne uvrstijo v brigade, am-
263 
pak naj jih uporabijo za obrambo do 
mače zemlje, kadar bo to potrebno. Ko 
mandant korpusa je ta predlog odobril 
in mi smo se po njem ravnali. Ko smo 
morali zapustiti Benečijo, ni bilo skoraj 
nobeno oko suho. Z zadoščenjem smo 
ugotovili, da so beneški Slovenci postali 
spet »naši«. Ko sem hodil po Vipavskem 
in po našem Krasu, sem obujal spomine 
na najlepša otroška leta, ko sem hodil v 
ljudsko šolo v Gorici in Trstu, sem f 
hrepenenjem gledal goriški grad ter se 
spominjal številnih izletov, ki sem jih 
opravil z očetom, upokojencem, spomnil 
sem se tudi na svojega bratranca Dani 
la Zelena iz Senožeč ter vedno upal. da 
ga bom kje srečal. Danilo me je pred 
okupacijo redno obiskoval v Gorenji va 
si, ker je bil eden od voditeljev ilegalne 
organizacije »Tigr« (Trst. Istra, Gorica 
Reka) ter povezan s komandirjem gra-
nične čete kapetanom Milenkom Jova-
novičem, da je lahko neovirano prišel n? 
italijansko stran meje. Ko sem zadnji 
krat pred okupacijo govoril s teto, Da 
nilovo materjo, mi je potožila, da jo 
skrbi, ker Danilo nosi že 13 let »smrt_ v 
žepu«. Med NOV sem vedno upal, da 
bom kaj zvedel o njem. Nisem vedel, da 
je padel že kot prva žrtev fašizma v bo 
ju z italijanskimi karabinjerji dne 13. 
maja 1941 v Česarhovi koči na Mali gori 
pri Ribnici na Dolenjskem. Nemška in 
italijanska policija je izdala za njim ti 
ralico ter je padel kot žrtev izdaje. Z 
njim sta bila v koči tudi Ferdo Krava-
nja — Peter Skalar iz Čezsoče in učitelj 
Tone Majnik iz Volče, ki sta oba pozneje 
padla v partizanih. Veliko piše o Danilu 
Lavo Cermelj v Med prvim in drugim 
tržaškim procesom, ki je izšla v založbi 
Slovenske matice 1971., s pripombo, da je 
bilo ime Danilo v našem tisku »tabu« 
celih 30 let, kar sem slutil že med pogo 
vorom s komandantom KVP 1945. leta. 
Dne 20. maja 1971 je izšel v Delu meni 
neznanega avtorja Srečka Sorlija nekro-
log z Danilovo sliko pod naslovom Da 
nilo Zelen — borec za Primorsko. »Sic 
transit gloria mundi!« 
Kako smo dočakali osvoboditev? V 
temni in oblačni noči pred 13. aprilom 
smo med sovražnikovima postojankama 
Kobarid in Kamnje (da bi nas ne obko 
lili številni Nemci in njihovi pomagači), 
prebredli ob pomoči vodnikov Sočo. Zgo 
daj zjutraj smo premočeni do kože pri 
speli brez strela v Vršno, kjer nas je ZA • 
pustil naš odlični zaščitni bataljon. Cez 
vas Krn pod Rdečim robom smo šli v 
Cadrg na Tolminskem. Tam smo ostali 
več dni. Tu nas je zapustilo KVP. Midva 
z mobilizacijskim oficirjem in najinima 
kurirjema pa sva morala preko snežišč 
Dupla sedla in Lepene za njim v vas So 
ča na Bovškem. Tam smo bili v miru 
več dni. Na predvečer obletnice OF so 
naši fantje s streljanjem uprizorili tak 
preplah, da so Nemci v bližnjem Bovcu, 
prepričani, da jih je napadla večja par 
tizanska enota, morali v zaklonišča. 
Dne 28. smo šli komisar Drago Koš-
mrlj, mob. oficir in jaz z našimi kurirji 
mimo Cezsoče pri Žagi čez most, kjer je 
bila v obeh bunkerjih nemška posadka. 
ter se začeli vzpenjati v strmino bre-
ginjskega Stola. Prenočili smo v kaverj 
ni iz prve svetovne vojne ter zjutraj pri 
speli v Breginj. Iz Breginja smo šli v 
najslabšem vremenu skozi vas Matajur, 
ter prispeli v Klodič, kjer smo prenočili. 
Naslednji dan smo v Robedišču že raz-
oroževali nemške vojaške enote ter pri 
čakali 1. maj. 
Naslednji dan smo ob najlepšem vre 
menu s pesmijo vkorakali v Čedad, kjer 
so nas dobro opremljeni in otovorjeni 
pričakali postrojeni naši bataljoni. Ne 
kaj ur za nami so v Čedad prišli Anglo-
američani ter nas debelo pogledali, ker 
se nas še niso nadejali. Naslednji dan so 
hoteli čez Vršič na Koroško, pa jim to 
zaradi snežnih plazov ni uspelo, zato pa 
je dan za tem to uspelo našim enotam. 
Tako se je zgodilo, da se je JA srečala 
z njimi na slovenskih tleh v slovenski 
Koroški. Dne 2. 5. proti večeru smo bili 
že v prestolnici Furlanije v Vidmu (Udi-
ne), kjer so nas Anglo-američani že po 
strani gledali. Verjetno zato, da jih ne 
bi »okužili« (o njih bi lahko napisal zelo 
žalostno poglavje, pa to raje pustim). V 
Udinah smo ostali tako dolgo, da so nam 
«naši zaveznikih postavili linijo, na ka 
teri smo se morali ustaviti. Tsko smo 
prišli v St. Vid nad Vioavo. od tam pa 
v Postojno, kjer sem bil sanitetni refe-
:.ent komande mesta, dokler me niso pre 
peljali na interno kliniko v Ljubljano. 
Dne 10. maja sem od dobrega tovariša, 
ki se je ranjen zdravil v bolnici »Franja« 
dobil obvestilo, da so moji srečno doča 
kali svobodo. Za 20. 5. sem dobil od mo 
jega komandanta 24-urni dopust, da sem 
lahko šel domov. Do Čedada sem se pe 
ljal z vlakom, v Tolmin pa me je pripe * 
ljal meni dotlej neznani poročnik na 500 
kubičnem Gazziju, ki pa ni imel več 
opore za noge. 
264 
Z nama se je peljal tudi tov. Karol 
Kavčič-Iztok. ki je bil tudi pripadnik 
KVP. Dobri tovariš poročnik, ki me je 
pripeljal domov, je pri nas prespal, zgo 
daj zjutraj pa me je pripeljal v Videm. 
To je bilo tudi zadnje dejanje dobrega 
covarištva, ki sem ga okusil v svojem ži-
vljenju. Tako sem končal drugo svetov 
no vojno skorajna istem mestu kot pr 
vo, ker sem bil takrat v vasi Camineto 
pri Buttriju. eno železniško postajo od 
Vidma v smeri proti Gorici, kjer sem bil 
na nekem oficirskem tečaju. 
Dr. Milan Gregorčič 
265