]
finim usadi smietshe zdnriì ib tehnike
Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 25 (625) - Trst -18. junija 1963	30 lir
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA HA CEPPA 9
m
1
SS TE 512 ^
unLO
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino
ULMJTM KRIZO
POLITIČNA KRIZA v Italiji
J še dalje traja. Ta se je v zadnjih dneh še zaostrila. Propadlo je
v$ako upanje, da bo nova vlada že v kratkem imenovana, fo zaostritev je povzročila Krčanska demokracija, ki se noto prijazniti z obstoječo stvarnostjo in še dalje trmaste vztra-la na svojih starih pozicijah. Ti-j3| Jti del socialistov, ki je podpiral f prejšnjo sredinsko levičar-
jjj fko vlado in ki je bil priprav-
,	viauu 111	1X1 JV. un JIHJ'IUV-
*Jen isto nadaljevati tudi sedaj, ,ji se je znašel v manjšini, kar je
‘j Povzročilo tudi odstop sekreta-jv fi a omenjene stranke. Če se je kdaj izkazalo dejstvo, da de-ei mo k ris tj ani vodijo neodgovor-"° Politik°, potem se je to tem J izkazalo ravno v teh dneh. unnašanje demokristjanskih i Politikov se prav lahko označi (kot politični infantilizem.
Kakšen bo izhod iz sedanje-| 8a kritičnega položaja? To je ji- vPrašanje, ki si ga danes po-■r javljajo množice državljanov. m roda na to vprašanje je težko fl, °dgovoriti. V resnici danes na k> vprašanje še ni mogoče od-
je tudi podčrtal, da so začasne takoimenovane poslovne vlade že v preteklosti dale zelo negativne rezultate. Omenil je, kako je taka vlada, pod predsedstvom Pelle privedla do vojaške mobilizacije v Italiji in bi bila kmalu sprožila vojni spopad z Jugoslavijo; poslovna vlada, ki ji je načeloval Tambroni, pa bi bila kmalu povzročila državljansko vojno. Že ta dva zelo
značilna in poučna primera dovolj zgovorno pričata, zakaj komunisti odločno nasprotujejo poslovnim in začasnim vladam.
Volitve 28. in 29. aprila so temeljito spremenile politične sile tako v državi na splošno kakor tudi v posameznih strankah. In prav to zahteva temeljit preokret, ki mora priti do izraza tudi z imenovanjem nove vlade.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Ob koncu šolskega leta
Zakaj šolska oblast
zavlačuje izdajo učbenikov ?
tovoriti. Nekateri vidijo edini, totudi začasni izhod z imenovanjem enobarvne, to se pravi ^mokristjanske vlade. Toda v°livci se niso izrekli za tako
tošitev. In stranka, ki je izgu-((! fila glasove na zadnjih vo-
tr 'itvah, nima pravice, da se še sc Nadalje lasti političnega mono-i? v državi. Drugi menijo, da T V*1 najbolje, ako bi bila ime-V poJa-na, prav tako le začasno, ’ T‘ j menovana poslovna vlada. j° . tL,di v tem ni mogoče vi-etl nobene rešitve. In volivci
r\ ^ani1 so to v prvi vrsti potrdili
j • iu V pi vi viMi putì um
ne 28. in 29. aprila. Velika ve-
" P* tistih, ki so volili proti /banski demokraciji, so to orili ne le v znak protesta roti njeni politiki, marveč za-o, ker zahtevajo, da pride v ,rzavi do političnega preokre-do reorganizacije državne I u k ture, do določene obnove,
do
izpopolnitve demokracije in
reforme socialne politike.
j vega pa ne more uresničiti za-1 9sna poslovna vlada.
Tovariš Togliatti je že takoj
•1 -° volitvah jasno povedal, da
■I 8
(i toilijonov volivcev, ki so od-1 svoj glas za KPI, ni mogo-
Cg	- ="--,--------.------ X,
iti( Postavljati ob stran in da
Konec šolskega leta se ujema z izidom novih učnih načrtov za enotno srednjo šolo. Tisti, ki jim je vzgoja in izobraževanje mladine pri srcu, že razpravljajo o desetih straničicah ministrskega odloka, ki daje vzgojne smernice za novo šolo. Znano nam je, da so take razprave predmet tudi prizadevnej-ših tržaških in goriških šolnikov. Toda o učnih programih enotne srednje šole prihodnjič, saj so to vprašanja, ki se tiče-jo enotne srednje šole po vsej Italiji m njena boljša ali slabša ureditev bo odvisna predvsem od njenih načrtov, ter njenih učbenikov.
Ob koncu šolskega leta pa moramo spregovoriti prav o učbenikih. Letos so bili slovenski osmošolci edini učenci v Italiji, ki niso bili deležni vseh potrebnih brezplačnih učnih knjig, kar iim pripada po zakonu. V začetku šolskega leta, namreč, niso bile še tiskane slovenske nomožne knjige za TIL, IV. in V. raz., čeprav so bili njih rokopisi odobreni že julija preteklega leta. Učbenik za V. raz.
možna knjiga za IV. razred pa je še v tisku. (Senator Vidali je v zvezi s tem že v prejšnji poslovni dobi postavil vprašanje v poslanski zbornici.)
Kaže, da ni ravnateljstvo za javno šolstvo pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu posebno marljivo, kar se tiče ureditve tako važnega vprašanja: izobraževanja najmlajših.
Tudi nam ni znano, če je isti urad poskrbel z A ponatis slovenske čitanke za V. raz., saj je j c še samo kakih 100 izvodov ! Tudi na višji srednji šoli že dalj časa čakajo na nekatere učne knjige, tudi take, čigar rokopis je bil že več kot pred letom dni odobren. In nazadnje bi moralo imenovano ravnateljstvo že sedaj poskrbeti za razpis natečajev za sestavo učbenikov za enotno srednjo šolo.
V kolikor nam je znano, je ta edini pristojni urad.
Prva kozmonavtka Valja Terješkova in Valerij Bikovski dosegla nov rekord
SOVJETSKA ZVEZA te dni proslavlja novo veliko zmago. Te zmage se veselijo tudi vsi ljudje v svetu, ki ljubijo mir
in napredek.
Po uspelem poletu vesoljske ladje «Vostok V.», v kateri je bil astronavt Valerij Bikovski, je prav tako uspelo poletela v vesolje z «Vostokom VI.» Valentina Vladimirovna Terješkova — prva astronavtka na svetu. V sredo popoldne sta se oba vesoljska potnika srečno vrnila na Zemljo.
Od trenutka, ko je moskovski radio sporočil vest o poletu Bikovskega, so se širile vesti, da je v načrtu tudi polet neke ženske. Po vsem svetu so radijski poslušavci z nestrpnostjo pričakovali ta trenutek pa čeprav niso točno vedeli, ali je ta vest resnična. In pričakovanje ni bilo zaman. Od nedelje dopoldne, ko je bila vest o srečni izstrelitvi vesoljske ladje «Vostok VI.», na kateri je bila a-stronavtka «Valja», se je zanimanje za Bikovskega zmanjšalo in misli so bile v glavnem osredotočene na prvo žensko, ki sc je lotila tako drznega poskusa.
Kot je znano je bil prvi vesoljski potnik slavni Gagarin. Ta je poletel v vesolje 12. apri-
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOC >00000000000000000000000
drž
vra.io komunisti soodločati v
je avi- Tn te dni j c poudaril, da D .toogoče premostiti sedanje ’hène težave. Tov. Togliatti ,
ie izšel že letos aprila in je že skorai mesec dni v prodaji po 1080 lir vsak izvod. Zakai ga ne razdelijo brezniačno? Zakaj na je šolsko skrbništvo maia meseca zahtevalo, naj didaktični ravnatelji vrneio neizkoriščene bone za dodelitev knjig?
III. pomožna knjiga je tudi že natiskana, a ni še potrjena. Zakaj ? Saj je bil njen rokopis odobren že pred letom dni ! Po-
Upravičene zahteve
Slovenski šolniki zahtevajo uveljavitev določil zakona št. 1.012 z dne 19. julija 1961, ki se tiče pravnega priznanja slovenske šole.
Kot je znano, bi omenjeni zakon moral stopiti v veljavo šest mesecev po objavi v Uradnem listu.
Dve leti bosta kmalu minili odkar je bil sprejet omenjeni zakon, toda dekreti organika še niso izstavljeni. Leta 1962 so komunistični poslanci Rotti, Franco, Vidali in Beltrame postavili to vprašanje
v parlamentu in pristojni minister je tedaj odgovoril, da bo zadeva v kratkem ugodno rešena. Toda tudi kljub ministrovemu zagotovilu se zadeva ni premaknila z mrtve točke. To poudarjajo tudi slovenski šolniki v pismu, ki so ga dne 31. maja dostavili parlamentarcem.
Povsem je razumljivo dejstvo, da vlada v krogih slovenskih šolnikov veliko nezadovoljstvo zaradi neopravičljivega zavlačevanja uveljavitve gori omenjenega zakona.
la 1961. Eno krožno pot okoli Zemlje je napravil v 108 minutah.
Prvemu astronavtu je sledil Titov, ki je napravil 17 krogov okoli Zemlje in je vsega skupaj letel 25 ur in 18 minut. Ta polet je bil izveden v dneh 6. in 7. avgusta 1961.
Za tema dvema sovjetskima pionirjema je odletel v vesolje Američan Glenn. To se je zgodilo 20. februarja 1962. Njegov polet je trajal 4 ure in 56 minut, napravil pa je tri kroge okoli Zemlje.
Sledil je polet drugega Američana. To je bil Carpentier, ki je odletel v vesolje 24. aprila
1962.	Njegov polet je trajal prav toliko kot polet Glenna. Tudi on je napravil tri kroge okoli Zemlje.
11. avgusta 1962 je poletel v vesolje tretji sovjetski astronavt, Nikolajev, naslednji dan pa njegov kolega Popovič. Prvi je v 94 urah napravil 64 krogov okoli Zemlje, drugi pa 48 krogov v 70 urah.
Sledil je polet dveh Američanov. Schirra je poletel 3. oktobra 1962, Cooper pa 15. maja
1963.	Prvi je v času 70 ur napravil 6 krogov okoli Zemlje, drugi pa je 22 poletov v 32 urah in 36 minutah.
Valerij Bikovski je obkrožil Zemljo 82-krat in ostal v zraku 4 dni, 23 ur in 54 minut ter preletel več kot 3.500.000 km.
Valentina Terješkova je obkrožila Zemljo 49-krat, čas njenega poleta je trajal 2 dni, 22 ur in 50 minut, preletela pa je okrog 2 milijona km.
«Tass» je objavila uradno sporočilo o poletu «Vostoka V.» in «Vostoka VI.». Razen tehničnih podatkov, se v tem sporočilu dodaja, da sta kozmonavta u-pravljala svoji ladij in nadzorovala poslovanje njunih naprav. Izvršila sta vrsto znanstvenih meritev in sta opazova-( Nadaljevanje na 4. strani)

2 ♦ DELO
21.-6-19(121.
Jttt orane i SreMli
Neposredna teleprinterska zveza med Belo hišo in Kremljem vsekakor ni bistvena za razorožitev ali poskusne jedrske eksplozije, lodo spodbuda za ta sporazum med vladama ZDA in ZSSR, je prišla prav iz ženevskega odbora osem-najstorice, ki razpravlja o razorožitvi in jedskih eksplozijah.
Direktna teleprinterska zveza ni nikakršen «most», ki bi simboliziral povezavo prijateljskih oziroma sorodnih stališč dveh velesil. Nasprotno, to zvezo so vzpostavili v prepričanju, da bi z direktnim kontaktom v trenutku krize, torej takrat, ko hi zatajili, ali postali preozki, ali pa prepočasni drugi «klasični» kanali, preprečili spopad, ki bi ga ne bilo mogoče več zaustaviti, da bi se že začel, a bi nemara nastal zaradi «napake v računu» ali pa emocionalne ocene nasprotnikovih namenov. Lanska kriza zaradi Kube je bila klasična šola v tem pogledu.
Na račun direktne zveze Bela hiša-Kremelj so se pojavili po svetu škodoželjni komentarji in melanholična skomizgovanja z rameni : ali naj ta sporazum opraviči neskončna zasedanja komiteja o-semnajstorice v Ženevi, če bi ga, potem ne bi bilo velike škode, ko bi trgovino takoj zaprli... Kajti vzpostavljanje direktne zveze dela vtis, ko da bi predpostavljali možnost nove akutne krize, neposredne vojne nevarnosti. Istočasno pa o-stajajo na mrtvi točki ključni problemi — razorožitev in poskusne eksplozije.
Sporazum ZDA-7.SSR o direktni teleprinterski zvezi pa vendarle odkriva zelo zanimivo stran postkub-skih odnosov med dvema deželama. S to novostjo kažeta obe strani željo — ob stalnih kontaktih v Ženevi, Washingtonu in drugih krajih, ob stalni pismeni zvezi med predsednikom Hruščovom in predsednikom Kennedyjem — da ne bi radi opustili začetega dialoga. Teleprinterska zveza Bela hiša - Kremelj pomeni po našem mnenju samo novo, simbolično potrditev o-men jene smeri v dialogu ZDA-ZSSR, pa tudi željo, da hi preprečili tak razvoj mednarodnih odnosov, ki bi svet pritirali do vojne. To pa ni majhna stvar. To pomeni, da si doktrina miroljubne koeksistence, čeprav z veliko težavo, dejansko le utira pot v odnose med obema največjima in najodgovornejšima jedrskima silama ne glede na to, ali jo imenujemo z njenim pravim imenom ali ne.
Toda če je res tako, potem je prav gotovo treba pokazati več razumevanja, kot ga je bilo doslej na Zahodu, tudi za nekatera druga vprašanja, ki so v zadnjem času na dnevnem redu ženevske o-scmnajstorice. Nekega dne je npr. brazilski delegat De Castro izjavil, da vlivajo nekatera «nova dejstva» novo upanje v opustitev jedrskih poskusov. Med njimi je naštel tudi odločitev, ki jo pripisujejo predsedniku Kennedyju in predsedniku britanske vlade MacMillanu, da napravita nov korak pri ministrskem predsedniku Hruščovu, nadalje najnovejšo resolucijo o denuklearizaciji Afrike, ki je bila sprejeta na konferenci v Adis Abebi po resoluciji petih latinsko-ameriških držav o denuklearizaciji njihovega področja.
Resolucijo petih latinsko-ameriških držav so svoj čas dostavili ženevski osemnajsterici. Pred dnevi je tudi sovjetska vlada dostavila osemnajsterici svojo znano noto z dne 20. maja 1963, v kateri je predlagala denuklearizacijo Sredozemskega morja. Nemara bo v Ženevi kmalu tudi resolucija iz Adis Abe-be To se nam zdi toliko bolj razumljivo, ker je tudi znani Rapackijev plan o deatomizaciji Srednje Evrope med materiali ženevske konfe-Vepce in ker so o njem že veliko razpravljali.
NATO, zlasti pa ZDA in Velika Britanija nasprotujejo predlogu SZ o denuklearizaciji Sredozemlja Široki krogi v Atlantskih deželah zavračajo širjenje jedrskega orožja na njihove obale
Zakaj je potem predlog Sovjetske zveze o denuklcurizaciji področja Sredozemskega morja naletel na takšen odpor v krogih ženevskega Komiteja in še posebej predstavnikov ZDA in Velike Britanje? 0-čitno zaradi tega, ker je plan o denuklearizaciji Sredozemlja v nasprotju z načrti o multilateralnih jedrskih sil NATO, po katerih naj bi imele ameriške atomske podmornice, oborožene z raketami Po-laris, svoja oporišča v Španiji, na Cipru, Malti in morda tudi v Italiji, Grčiji in Turčiji.
Po drugi strani zahodne velesile zavestno ignorirajo dejstvo, da prihaja sovjetska spodbuda po vrsti mnogih drugih konkretnih predlogov za dcatomizacijo raznih področij: v Srednji Evropi, Latinski Ameriki, v Afriki. V na j novejšem času se je tudi finski predsednik Kekkonen angažiral za to, da bi še Skandinavijo proglasili za tako področje. Znani so tudi predlogi o denuklearizaciji Balkana in Jadrana, pa tudi Daljnega vzhoda. Z eno besedo, po vsem svetu se vztrajno prebijajo težnje in stremljenja velikega števila narodov in dežel, da hi onemogočili nadaljnje širjenje jedrske oborožitve. Ta problem je že več let na dnevnem redu vseh mednarodnih pogovorov o razorožitvi, prizadejal pa je posebno hude skrbi določenim krogom ZDA in Velike Britanije v trenutku, ko se je Francija pojavila kot avtonomna jedrska sila.
Tudi za Jugoslovane je nesprejemljiv angloameriški argument, da hi čc hi sprejeli sovjetski predlog o ’ denuklearizaciji Sredozemlja, o-majali «sedanja vojaška ravnotežja» in da ie to v nasprotju z načeli, ki so bila sprejeta v Komiteju osemnajstih držav, po katerih naj hi nobena stran ne predlagala u-krepov, ki hi ravnotežje lahko porušili.
Ne samo to, da je Jugoslavija geografsko v območju Sredozemlja, nima tudi nobenega zagotovila, da atomske podmornice ne bodo križarile po Jadranskem morju ali pa se morda celo zadrževale v pristaniščih na drugi strani Jadrana. Kar pa zadeva ravnotežje, se zares postavlja vprašanje : ali se to ravnotežje rna-je z naraščanjem jedrske oborožitve zahodne zveze in s pretvarjanjem Sredozemskega morja v zahodni jedrski rezervar, ali pa z opuščanjem slehernega jedrskega oboroževanja na tem področju.
Sodimo, da se argument o rušenju ravnotežja obrača proti svojim avtorjem. Obžalovati je treba, ker zahodne sile niso pokazale več dobronamernosti in pripravljenosti za razpravo o predlogu, ki je bil ugodno sprejet in z razumevanjem v vrstah velikega dela ljudstev v sredozemskih državah. Kajti nihče se ne bi smel varati s sedanjo podporo nekaterih zainteresiranih vlad za jedrske načrte na mediteranskem področju. Na tem področju so suverene dežele, ki jih ti načrti «ego ipso» vključujejo med jedrska področja, ne da bi prizadete dežele za to kdo kaj vprašal. Toda ne samo te, ampak tudi široki krogi političnih ljudi v deželah Atlantske zveze na tem področju nasprotujejo širjenju jedrskega orožja do njihove obale.
Generalna skupščina OZN je sprejela resolucijo, po kateri naj bi Afriko razglasili za denuklearizira-no področje. Nedavna konferenca afriških dežel v Adis Abebi j c še enkrat poudarila to zahtevo. Toda s sklepom vlad ZDA in nekaterih drugih članic NATO, da bodo podmornice (in morda tudi ladje) z raketami Polaris prišle na podro-
čje Sredozemlja, se tudi vse dežele Severne Afrike dejansko vključujejo v novo jedrsko cono. NATO ravna tako brez njihove privolitve in celo proti njihovi volji, ki so jo že mnogokrat jasno izrazile. V vzezi s takim razvojem zahodnih strateških potez v času miru sc nam vsiljuje misel, da je sklep Združenih držav, in njihovih zaveznikov v očitnem nasprotju z omenjeno resolucijo Generalne skupščine OZN in da ne bi smel biti nihče presenečen, če bi zainteresirane dežele postavile ta prekršek pred letošnje jesensko zasedanje Generalne skupščine.
Zdi se, da hi bilo pametno in tudi v duhu novega stila v kontaktih med Vzhodom in Zahodom, še posebej med Washingtonom in Moskvo, ko bi sovjetsko spodbudo o denuklearizaciji Sredozemskega morja sprejeli v ženevskem Komiteju kot osnovo za pošteno in konstruktivno razpravo. Če je našla direktna teleprinterska zveza med Belo hišo in Kremljem svojo spodbudo prav v Komiteju osemnajsterice, potem je Komite nedvomno še bolj odgovoren in pristojen tudi za tista vprašanja, ki so sestavni del kompleksne materije o razorožitvi.
(Gornji sestavek je napisal Mladen Tvekovič in ie bil objavljen v listih «Vjesnik» in «Vprašanja naših dni»).
Solidarnost s španskim
in portugalskim ljudstvom
Preteklo je ie več kot četrt stoletja, kar je Caudillo Franco s jiihrerjevo in dučejevo pomočjo uničil špansko republiko, premagal junaški odpor španskih delavskih množic in tistih internacionalistično mislečih ter čutečih borcev, ki so nesebično prihiteli v boj, zavedajoč se, kakšna usoda čaka španskega delovnega človeka pod fašističnim jarmom. Toda tudi po porazu so ostale oči svobodoljubne javnosti usmerjene na Pirenejski polotok, kjer ta izraziti tiran zanika vse pozitivne vrednote, ki jih je španski človek ustvaril v svoji preteklosti; enomogoča realizacije sleherne pozitivne pobude, pa najsi gre za misel ali dejanje; fizično uničuje največje sinove in hčere ponosnega ljudstva, t.j. tiste, ki zaradi velike duševne in moralne energije, nočejo in ne morejo kloniti. Franco bije ogorčeno in brutalno vojno predvsem proti delavskemu razredu in proti osveščenemu razumništvu, t.j. proti družbenima skupinama, ki ie po svoji druibeno-zgodo-vinski naravi predstavljata direktno nasprotje njegovi anahronistični in reakcionarni družbeni bitnosti.
Franco je popoln moralni izrodek sodobnega sveta, predstavlja absolutno negativnost celo v razmerju do buržoazne politike in morale. Na ta način je postal Franco neke vrste merilo v današnji svetovni politiki. Sile, ki ga podpirajo (bolj ali manj odkrito) s tem najizraziteje izpričujejo svojo moralno-politično resničnost, kažejo svoj resnični obraz, pogostoma pod demokratično masko. (Prav zaradi tega npr. ni naključje, da se odvračajo od dege-
neriranega diktatorja tudi katolik politične grupacije, vsaj nekatP ker le-te morajo slediti pobudd katoliških množic, ki so ohraniI čut odgovornosti ter elementarni človeškega dostojanstva).
Oči svetovne demokratične javi* dom s ti so uprte na Pirenejski poloto' okol
od koder prihajajo spodbudne tragične informacije. Spodbudno da nenehne slišimo o novih
skih
Prija
se,
stroj
»dre
Prir«.
Pevs
novih akcijah proti fašizmu, o stf kovnem gibanju delavcev in študt tov, o junaštvu ljudi v ječah in ti čilnicah; skratka: odločno upira in volja španskega ljudstva ne Pl °dpe puščata! Tudi tragičnih sporočil 1 rije, manjka; primer zločinskega ubof nih Juliana Grumana Garcie je le m lovit člen v dolgi verigi zločinskih W love! jan j falangistične vladavine. ha.
V senci madridskega diktatofi' in pod varstvom mednarodne re4f cije obstaja še ena nič manj turati1 kreatura — portugalski diktator lazar, ki si je tudi ustvaril «sloW. skrajno brutalnega zatiravca li11 stva in ciničnega kolonialista «W sičnega tipa», iz.koriščevavca in s P1 rivca na «onem kontinentu».
Opisano stanje, ki ga je težko'f raziti z besedami, seveda ne ntjr trajati dolgo. Potrebni so nen$' napori, nenehno iskanje načinov J bi ljudstva Španije, Portugalk Angole, neosvobojcnega dela Gv*^ je in drugih dežel, ki so na mw; in nemilost izpostavljene tiral*‘j Franca in Salazarja, lahko zaž.h’e v svobodi in miru.
Preteklo leto je potekalo v SF niji v vzdušju skupnega delavski1 (Nadaljevanje na 4. strani)
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ( >< >oooooooooooooooooooooo(Hf
Tržaška občinska uprava zanemarja probleme Opčin
Šols
ju:
ša»,
Iz govora, ki ga je imel v mestnem svetu naš svetovavec tov. Lucjan Padovan
Na seji občinskega sveta v Trstu, ki je bila pretekli ponedeljek, je naš svetovayec tov. Lucjan Padovan, obravnaval probleme Opčin. Iz njegoveva govora povzemamo naslednje :
Komunistični svetovavci so že pred mnogimi leti opozorili občinsko upravo na (številne pereče probleme Opčin. O teh problemih so
kasneje večkrat spregovorili. Toda občinski odbori, ki so si v teh letih sledili, niso resno jemali na znanje teh problemov. Prav tako ni občinska uprava upoštevala predloga, naj se imenujejo nekatere ulice po imenih padlih za svobodo in po imenih kulturnih velikanov, Slovencev in Italijanov.
Komunisti so med drugim zah-
Manifestacija goriških kmetov
m
j Šoto
levali znižanje tramvajskih Prejšnja leta se je občinska up° 1 va izgovarjala, da ni pristojna ‘ ev te probleme, ker je tramvaj5* 4 0 proga bila v zasebni režiji, ^ sedaj je proga prešla v pod ob1- . sko upravo, kljub temu pa je ' ostalo pri starem.
hrir
lì ,
» b< So |
>ri siarum.	v »,
Že v prejšnjih mandatnih dob*' ^ei so se občinski svetovavci : pokol Riko Malalan in kasneje Štab' , n. Hrovatin in Marija Bernetič	s.(r'
zemali za številne probleme,	^
n .pr. : za gradnjo stanovanjskih ^
za ureditev cestne razsvetljave, •• j.-pospeševanje turizma, za ustali^; >
postaje za prvo pomoč (Rd‘(
čtf. N
dur
križ) itd. Komunisti so se v \ 0(-mali tudi za izplačilo vojne j , škodnine, za odplačilo razlašče .	1
zemljišč, za postavitev d vo jezic napisov, za namestitev poštnj-t uradnika, z znanjem slovenski-
jezika itd.	...1
Opčinah bi nujno
nekaj stanovanjskih ^1 družin Ul coiva » -J
Pretekli teden je bila v Gorici velika manifestacija kmetov iz vse pokrajine. Manifestanti, ki so se pripeljali v mesto s traktorji, so zahtevali agrarno reformo, odpravo spolovinarstva in dejansko ustanovitev samoupravne dežele Furlanija-.Iulijska krajina. (Gornja slika je bila posneta na goriškem Travniku)
Na Opčinah bi nujno vo0'. zgradili nekaj stanovanjskih » saj mnogo družin prebiva v n zdravih in neprimernih stan0 njih. 18 let je že minilo od ko" J vojne, toda nekaj družin, ki jim bombe uničile stanovanja, vedno prebiva v barakah.
Opčine so znane kot turisti0 središče. Toda v vsej tej pov°J| dobi ni občinska uprava poskn1 za olepšan j e tega turistični-» središča. Javna razsvetljava j°| vedno zelo pomanjkljiva, štev) . ceste so v zelo slabem stanju M Spomladi letos so popravljali J katere ceste. Toda la popravil)' ^ bila v resnici zelo površna in ^ načrtna. Alpinsko ulico so a5 ji tirali le deloma. Prošnja, ki s0i( prvhivavci omenjene ulice najj vili na občinsko izpostavo, ni I (Nadaljevanje na 4. strtol1
6l 21.-6-1963
DELO • 3
Šolske prireditve
12. in 13. junija je bil Prosvetni ■'i:' dom na Opčinah poln Opencev in t0' okoličanov : v sredo predvsem šolskih otrok, v četrtek pa staršev in ? J Prijateljev mladine. Tudi letos so
I	Se, namreč, učenci Industrijske t( slrokovne šole na Opčinah zelo lepo
II	°drezali na svoji zaključni šolski Prireditvi. Spored je odprl šolski Pevski zbor, ki je troglasno lepo
f odpel tri pesmi. Sledile so recitacije, telovadna vaja, venček narodnih plesov, lep duet in v drugi po-" loviti sporeda mladinska igra Kon-“1 lovelčana Alojzija Cijaka: Iznajd-03. Skrbno pripravljen spored je
>ril
ti» I ■■ii:
» I
>,s‘
di, da si ogledajo razstavo ročnih del in gospodinjskih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih 23. in 24. junija od 9. do 13. in od 15. do 20. ure.
Trebče
na sporedu, se navdušili
In spet so Trebče Prejšnjo soboto smo nad izvajanjem gojencev šole Glasbene Matice, tokrat pa za naj mlajše. Osnovo šole v Trebčah kakor tudi v Padričah-Gropadi in v Bazovici so med tistimi, ki jih prav vsako leto obiščemo ob zaključnih šolskih prireditvah.
V začetni točki letošnje šolske prireditve, ki je bila 16. junija v Ljudskem domu v Trebčah, je Nadja Šivic z ljubkim glasom odpela pesmico Eno rož’co ljubim.
Sledili so ji součenci prvega razreda, ki so se predstavili vsak s svojo recitacijo: Kralj Loredana, Milkovič Vilma, čuk Vilma, Kralj Sandra, Kralj Irma, Ferluga Darij in Žerjav Aleksander.
Šolski nastop v tržaškem Avditoriju: Narodni ples v izvedbi učencev svetoivanske osnovne šole
Tudi drugošolci so recitirali pesmice, ki so se jih naučili med šolskim letom : Milkovič Karmen, Žerjav Gabrijela, čuk Valter, Kalc Jordan, čuk Adrijan.
Učenci tretjega razreda so odigrali prizorček Učna ura, Bruno Kralj v vlogi učitelja in Marina Milkovič v vlogi slovnice.
Šolarčki IV. in V. razreda so se zelo lepo izkazali v dveh zad-
njih točkah: Kaznovani šaljivec in Mirko in abeceda. Tu najdemo že prave male igravce: Fulvijo Kralj, Zmago Čuk, Ondino Kralj, Kalc Zvonka in Crissani Bruna.
Pa kmalu bi pozabili : Adrijan Kralj in bil na odru kot doma — kakor se reče po domače ; prav tako tudi napovedovavka Milena Padovan, učenka IV. razreda. Naj-( Nadaljevanje na 4. strani)
1
f°!sJi. nastop v tržaškem Avditori-!U* ljubek prizorček «Narodna no-S<1>>’ k' sta ga izvajala učenca pro-seške šole
gotovo terjal mnogo truda tako 'i' Požrtvovalnih profesorjev kakor tu-f pridnih učencev. Odobravanje ^številnega občinstva jim je doka-" -šlo, kako so priljubljene šolske “ "jireditve, in kako so zažcljeni ta-
l| nastopi, kjer je težko govoriti
bolj ali manj uspeli točki. Pridni u ^ bili pevci, ki so nastopali v šol-, nkem zboru, kvintetu in dueto. Naj ij | členimo le Ornelo Čuk, L. Mala-I an, S. Cesar, M. Sosič in D .Rav->’ ncr. Pridni tudi telovadci in ple-t s3vci. Posebna pohvala naj gre i-if Stavcem Šucevi, Milianu, Kralju, t Nnotlaku, Sosiče vi, Miliču in Šu-t 1'eoju, ki so sc lepo vživeli v svo-P le vloge.
'j jo aS.c bravce opozarjamo, da bo-,itsfr„Ld Uaki openske Industrijske ,i v n , ,nc šole ponovili prireditev c dnm 6 J0 23- junija v Prosvetnem t 'umu na Opčinah. Vabimo jih tu-
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Velik uspeh I. festivala slovenskih popevk v Trstu
I. FESTIVAL slovenskih popevk v Trstu je, kakor smo pričakovali, doživel prav lep in velik uspeh. Festivalskih prireditev v Avditoriju, ki so bile brezhibne, kakor je bila brez,-hibna celotna organizacija, se je u-deležilo mnogo obiskovavcev iz Trsta in okolice in celo z Goriškega. Med obiskovavci so bili ljudje všeh slojev in starosti, kar je še en dokaz velikega zanimanja za tovrstne kulturno-zabavne prireditve.
Kakor smo ie prejšnji teden zapisali, je bil ta festival prva tovrstna prireditev v naši deželi. Nastopajoči so se predstavili s povsem novim programom. Besedilo popevk so sestavili domačini sami, domačini so besedilo uglasbili in domačini so program tudi izvajali. Torej: nov program, novi stvaritelji, novi izvajava.
Na sporedu je bilo 23 popevk. Avtorji besedila teh popevk so: Mario Sancin, Marica Mahnič, Maja Per-tot, Ivo Sancin, Zorko Ščuka, Jurij Kuj er sin, Miroslav Košuta, Drago Žerjal, Stanko Žerjal, Mario Maver, Tulio Možina, Filip Fischer.
Popevke so uglasbili: Marij Bogateč, Aleksij Curk, Mario Sancin, Nadja Kriščak, Drago Žerjal, Oskar Sonc, Tatjana Pertot, Možina Tulio, Anka Sugan in Jurij Kufersin; or-
Nastop openske Industrijske šole.
kestralno izvedbo (aranžman) pa je za vse pesmi izdelal Aleksander Vodopivec.
Program so izvajali pevci: Ljubica Berce z Opčin, Miranda Caharija iz Nabrežine, Nora Jankovič iz Bar-kovelj, Alma Maver iz Boljunca, Ma-rjuči Oficija in Anka Sugan iz Trsta, Ida Ukmar iz Nabrežine, Marta Werk iz Skednja, Stojan Berce z Opčin, Pino Hrovat iz Skednja, Tulio Možina iz Trebč, Sancin Ivan iz Trsta in Gilbert Trampuž iz Rojana; dirigirali so: Marij Bogateč, Mario Sancin in Drago Žerjal, igral pa je orkester «Miramar».
Naj povemo še, da je celoteh program režiral Adrijan Rustja, da je oskrbel okusno sceno arh. Dario Jagodic in da sta bila kot napovedo-vavca Silvij Kobal in Edvard Mar-tinuzzi.
Na splošno je občinstvo vse popevke sprejelo z aplavzi, toda tri popevke so bile izbrane kot najboljše. Te so: «Ko si kupim 500 C», ki jo je napisal in uglasbil Drago Žerjal, izvajal pa duet: Miranda Caharija in Pino Hrovat; «Ta naša bu-rja», ki je prav tako delo Draga Žerjala, pela pa jo je Miranda Caharija in «Marju-cha-cha-cha», ki jo je napisal in uglasbil Mario Sancin, pela pa jo je Marjuča Oficija. Prva popevka je prejela 760 glasov, druga 596, tretja pa 545 glasov.
Naslove vseh popevk smo objavili že v naši prejšnji številki, zato jih tokrat ne bomo ponavljali, pač
pa navajamo seznam tistih, ki so se najbolje plasirale. Te popevke so: «Večer» (besedilo Zorko Ščuka, glasba Aleksij Curk, pevec Ivan Sancin; 230 glasov); «Nočni tango» (besedilo Zorko Ščuka, glasba Okar Šonc, pevec Pino Hrovat; 204 glasove); «Spomini» (besedilo Ivo Sancin, glasba in izvajavka Anka Sugan; 203 glasove); «Disonanca» (besedilo Filip Fischer, glasba Nadja Kriščak, pevka Nora Jankovič; 178 glasov); «Hrepenenje» (besedilo in glasba Drago Žerjal, pevka Marta Werk; 165 glasov); «Blodnje» (besedilo Marica Mahnič, glasba Aleksij Curk, pevec Ivan Sancin; 129 glasov); «Pismo spominov in ljubezni» (besedilo in glasba Jurij Kufersin, pevka Marta Werk; 117 glasov).
Prvi poskus je bil uspešen. Padla je vsaka negotovost. Številna publika je z zanimanjem sledila in z odobravanjem sprejela to zamisel. In prav v slednjem je največje priznanje prvemu pobudniku festivala, Stanku Birsi, avtorjem besedila in glasbe, voditeljem prosvetnega društva «Barkovlje», ki so skrbeli za organizacijo festivala, vsem pevcem, godbenikom, in dirigentom, ki so se z veliko požrtvovalnostjo trudili za neizbežni uspeh. Ko vsem njim izražamo svoje priznanje, izražamo tudi prepričanje, da bodo pridni korakom sledili še drugi in da ho ta posrečena zamisel, t.j. festival slovenskih popevk, dejansko postal vsakoletna tradicija.
MIRKO KAPELJ
^*LET-mjl-FOlKIO«A.KNJIOE.MVJII4tlN^
O
š
<
*
O
ž
O
2
<
JàdtuAna
lutoUUa
PROSVETNO DRUŠTVO na Proseku je pretekli teden priredilo slikarsko razstavo. V jjj
2 glavnem so bile razstavljene
iste slike tržaških slovenskih slikarjev kot pred dvema tednoma v Prosvetnem domu na Opčinah. Tudi na otvoritvi proseške razstave je govoril dr. Hlavaty.
♦
SLOVENSKI DIRIGENT NA POLJSKEM. — Anton Na-_ nut, nekdanji pevovodja pri-§ morskega akademskega zbora z «Vinko Vodopivec» in sedanji j 2 dirigent Mestnega orkestra v
r Dubrovniku, je pred kratkim ž y gostoval na Poljskem, kjer je 5 g dirigiral na koncertih v štirih : g
® različnih mestih ter dosegel £ velik uspeh. Zaradi tega uspe- E d ha so ga že povabili, naj pri- 5 o de prihodnjo jesen ponovno < S na Poljsko. Poleg tega bo Na- 5 2 nuti jeseni dirigiral tudi v > Ul Romuniji, na Češkem in v * Nemški demokratični bliki.
repu-
PUŠKINOV MUZEJ v Moskvi je v dveh letih obiskalo nad 130.000 ljudi. Poleg domačinov so muzej obiskali številni tujci. V tem muzeju hranijo poleg Puškinovih del tu-
* di knjige, časopise in druge o 5 publikacije, ki pišejo o pesni- £ 2 ku. Med tiste, ki najraje obl- ~
g skujejo omenjeni muzej, spa- h
2 dajo afriški študentje, ki štu- 2
dira j o v Sovjetski zvezi. S tem, ne le da manifestirajo svojo simpatijo do pesnika, ki je bil po svojem izvoru A-fričan, marveč tudi zato, ker so bila pesnikova dela tako močno prežeta s humanizmom.
♦
V NOVEM MESTU je bila letos VI. revija dramskih sku-
£ pin Slovenije. Dramske skupi- S < ne, ki so prišle iz raznih k ra- ^
2
o
š
<
“ jev sosedne republike so u-g prizorile osem del. Ob tej pri-^ liki so bile izbrane dramske z skupine, ki se bodo udeleži-5 le jugoslovanskega festivala 2 dramskih družin, ki bo na e otoku Hvaru. Med temi so: «Svoboda-Center» iz Trbovelj, Sj ki bo nastopila z Arbuzovo «Ir- 2 kutsko zgodbo», skupina «Du- g šan Jereb» iz Novega mesta, * n ki bo nastopila z Millerjevo * 2 dramo «Vsi moji sinovi» in E g skupina «Slavko Klavora» iz £ 9 Maribora, ki uprizarja Zupan- & z čičevo dramo «Hiša na robu £
2	mesta».
1	♦
S SLOVENSKO UCITELJI-g ŠČE v Trstu je tudi letos pri-s» redilo razstavo risb in slik £
3	gojencev. Razstava je v šol- g 5 skih prostorih v ul. Caravag- 5
2	gio 4 (Sv. Ivan) in je odprta < S vsak dan od 8. do 13. ure do
? 23. junija.	C
p Bravcem priporočamo, naj s £ obiščejo razstavo.,	$
|	♦	5
2 KNJIŽEVNIK LUDVIK ? S MRZEL je oskrbel slovenski- > * nrevod romana Arnolda Zwei- 5
^ ga: «Pravda za seržanta Gri-g šo». Vsebina tega dela je zajeta
iz prve svetovne vojne in velike oktobrske revolucije. Pravda se godi na rusko-lit-vanski meji. Saržent Griša je bil ruski ujetnik, eden izmed milijonov, ki ga je vojaški in vojni stroj zajel, ki ga pozna samo še kot primer za svoje račune in noče videti v njem človeka z enkratnim življe-? njem. To delo zelo prepričiji-ž vo osvetljuje vojno vzdušje S pruskega militarizma, ruske-=; sa preprostega človeka, podo-§ he generalov, ki odločajo e ■j življenju preprostega človeka.
9-vao"mod-3rnd-.mva-mv3vvi$v'io-a£
18.-6-1963
4 • DEU
Delavske zadruge
Trst :
Nekaj spominov, ki jih je napisal tov. Žnidarčič iz Barkovelj
Delavske zadruge v Trslu so bile ustanovljene pred 60 leti. Ustanovili so jih takratni socialistični delavci, katere je vodil Valentino Pittoni. Med ustanovitelji so bili v glavnem zidarji in kamnarji in pa delavci ladjedelnice Sv. Marka. Prva poslovalnica je bila odprta pri Sv. Jakobu.
Ob ustanovitvi zadrug je članarina znašala 20 avstrijskih kron. Člani so članarino lahko vplačali tudi na tedenske obroke. Takrat je bilo namreč malo denarja v obtoku.
Volite listo številka 1
Kljub začetnim težavam je delovanje zadrug dobro napredovalo in de-lavci-člani so kmalu spoznali pomen te ustanove, katere geslo je bilo, da mora postati «država v državi». U-stanovitev zadrug je bila tudi v interesu kmeta, saj so pravila predvidevala nabavo in prodajo pridelkov brez vmesnih prekupčevavcev in me-šetarjev.
V začetku so Delavske zadruge prodajale blago samo svojim članom in samo proti takojšnjemu plačilu. Kmalu je bila ena sama poslovalnica premalo, zato so voditelji zadrug poskrbeli za odpretje nove poslovalnice v ulici Belvedere, t.j. v današnji ulici Udine. Prvi u-pravitelj nove poslovalnice je bil Slovenec Edvard Gergič.
Pred prvo svetovno vojno se je vsako leto vršil občni zbor. Vsakih 50 članov je na občnem zboru zastopal po en izvoljeni delegat. Delegati so izvolili ravnatelja ustanove in določili tudi višino plače za uslužbence. Občni zbor je navadno trajal od dva do tri dni.
Dobro napredovanje Delavskih zadrug je kmalu povzročilo veliko vznemirjenje zlasti v vrstah tigov-cev-grosistov. Tudi cerkveni kiogi so začeli postajati pozorni na to ustanovo. Razumljivo, saj se je tedaj član Delavskih zadrug štel za socialista.
Delavske zadruge so skrbele tudi za otroke svojih članov. Poleti so za malo odškodnino, 20 vinarjev, vozili otroke iz mesta v bližnje gozdiče na Trstenik. Tam je bila tudi primerno opremljena kuhinja, kjer so otroke dobro pogostili in če treba tudi matere, ki so jih spremljale.
Sčasoma so Delavske zadruge naredile nadaljnje korake naprej. Niso se več zadovoljile s prodajo jestvin. Zato je bila ustanovljena trgovina s čevlji. Ta se je nahajala v ul. Raffineria. Nameravali so ustanoviti tudi tovarno čevljev in tovarno mila. Te načrte je, žal preprečila prva svetovna vojna. Zadruge so imele tudi prodajalno oblek in sukna. Ta prodajalna je bila sredi mesta, na Borznem trgu. Člani zadrug iz Istre in Furlanije so ime-
li pri nakupu poseben popust na račun kritja polnih stroškov.
Delavske zadruge so izdajale tudi svoj časopis v italijanskem in v slovenskem jeziku, «Il Cooperatore» in «Delavski zadrugar». Diskriminacija Slovencev je bila nepoznana v vrstah zadrugarjev. Tudi na sejah se je vedno govorilo v obeh jezikih.
Danes sc demokristjani in njihovi prijatelji lastijo te ustanove. Oh volitvah pošiljajo članom razno propagandno gradivo, polno lastne hvale. Toda mi vprašujemo : kaj so v resnici napravili za razvoj Delavskih zadrug? Mi ne pričakujemo od njih ničesar drugega nego to, da vrnejo delavcem to, kar jim je bilo protizakonite vzeto. Za dosego tega bo potrebna se nadaljnja borba. Toda tudi volitve so del te borbe. Zato je dolžnost slehernega člana Delavskih zadrug, da glasuje. Glasuje pa naj tako, da na glasovnici prečrta kvadrat označen s št. 1.
SL .VENSKO GLEDALIŠČE v Trstu sporoča naslednje; «Uod tuorka, 25. j un j a du nedjelje, 30. junja buo na štadjuoni uod 1. maja na Vrd-jelski ejesti 7, ana velika predstava p’d milen neb’n ke se kliče «LAZ’R S PD KLANCA», kam jed j a u dvjeh tal j ih, juo je spisou Marin Držič, u'bnovu juo je duht’r Vojmil Rabadan, na Primorsko pej juo je prcnjesou Samo».
Sporočilo skupine občinskih svetovavcev KPI
Vodstvo skupine tržaških občinskih svetovavcev KPI sporoča :
«Na sestanku komunističnih občinskih svetovavcev so proučili in sprejeli ostavko občinskega sveto-vavca odv. Pogassija. Ta je podal ostavko iz osebnih razlogov.
Na mesto Pogassija bo prišel v tržaški občinski svet neodvisni sve-tovavec Marij Grbec, tajnik Zveze malih posestnikov.
Na sestanku je bil imenovan tudi nov načelnik skupine. Ta bo svetov. Claudio Tonel, v ožjem ob-boru pa bosta tudi svetovavca Calabria in Gombač».
Tov. Ivan Udovič-Ludovisi iz Pod-lonjerja je daroval za «Delo» 1.000 lir. Sekcija KPI v Podlonjerju vošči ženi tov. Udoviča, da bi čim-prej okrevala. Voščilu se pridružuje tudi «Delo».
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooóoooooooooooooooo
Manifestacija tekstilnih delavk v Gorici
V vsej goriški pokrajini so v teku številne sindikalne akcije. Delavci tekstilnih, kemičnih, kovinarskih in lesnih tovarn, pleskarji in dekoraterji, delavci cementarne idr 'zahtevajo izboljšanje mezd in nove pogodbe. Nedvomno pa je naj večjega pomena prav borba, ki jo že dalj časa bojujejo delavci in delavke tekstilnih obratov v Pod-gori in Ronkih. Prav v teh dveh obratih so bile v zadnjem času tudi zelo uspele stavke. Borba v teh dveh podjetjih se je zaostrila,
ooooooooooooooooooooooooooor
O slabi cesti, ki vodi iz Podlo-njerja v Lonjer smo že večkrat pisali. Za ureditev te ceste so naši svetovavcl v mestnem svetu napravili potrebne korake. Tudi delegacije Podlonjercev so šle k pristojnemu občinskemu odborniku ter mu predočile ta pereč problem. Kljub zagotovilom pa je cesta o-stala v prav takem stanju kot pred leti. Tudi nevarni ovinek pod železniškim mostom je ostal nespremenjeni. To je še en dokaz, kako tržaška demokristjanska uprava skrbi za komunalne probleme. Gornja slika je bila posneta v ponedeljek popoldne. Torej dva dni po dežju, toda luža na cestnem ovinku je bila še vedno tako velika, da je zavirala redni promet in predstavljala hudo nevarnost tako za pešce kot za vozače. Zato gornjo sliko posredujemo tistim, ki so v tržaški občinski upravi odgovorni za ceste in to v upanju, da se bodo končno le odločili...
ker so delodajavci pristali na izplačilo delovne nagrade v znesku 5.000 lir, toda pod pogojem, da sindikalne organizacije umaknejo vse druge zahteve, med drugim tudi zahtevo po sklenitvi nove pogodbe.
Jasno je, da se delodajavci zavedajo, kaj pomeni nova delovna pogodba in prav zato tako trmasto vztrajajo pri zahtevi, naj sindikalne organizacije umaknejo to točko s seznama zahtev.
Toda po drugi strani se tudi delavci v polni meri zavedajo, kaj nova delovna pogodba pomeni zanje. In zmagati v tej borbi pomeni zmagati tudi v borbi za uvedbo novih kvalifikacij, preureditev or-ganika ipd.; skratka pomeni preprečiti, da bi lastniki tovarn ravnali z delovno silo kot z brezpravno rajo.
V torek so delavke podgorske tekstilne tovarne stopile na gori-ške mestne ulice. Manifestirale so svojo zahtevo po izboljšanju mezd, proti naraščajoči draginji in proti izkoriščanju. Manifestantke so šle v sprevodu pred vladno palačo na Travniku (sedaj trg Zmage) in posebna delegacija je v spremstvu tajnice sindikata tekstilne stroke — FIOT, tov. Marije Selli, odšla na razgovor s prefektom. Ta je zagotovil, da se bo zavzel za pozitivno rešitev obstoječega sindikalnega spora.
Naslednje dni je bilo v tekstilnih tovarnah več krajših protestnih stavk in v zadnjem času se je začela sindikalna agitacija tudi v predilnici v Sovodnjah.
Nadaljevanje
Zgodovinski uspeh
la površino Zemlje, nastajanje oblakov, Sonce, Luno in zvezde. Med poletom sta napravila fiziološke in psihološke poskuse.
Med poletom sta kozmonavta bila v radijski povezavi in sta si vzajemno sporočala rezultate svojega opazovanja. Radijska povezava ni bila nikoli prekinjena. Vse naprave na vesoljskih ladjah, kakor tudi vse naprave na Zemlji, so poslovale brezhibno. Popolno poslovanje telemetričnih in televizijskih naprav je omogočilo stalno nadzorovanje zadržanja obeh astronavtov in poslovanja naprav na ladjah. Sistemi, s katerimi so zagotovili tudi spuščanje in pristanek vesoljskih ladij, so poslovali skladno in točno. Telemetrični podatki in opazovanje po televiziji so pokazali, da sta Bikovski in Terješko-va dobro vzdržala izstrelitev, dolgotrajni polet in vrnitev na Zemljo. Oba kozmonavta se počutita dobro.
Obsežen program znanstvenega raziskovanja je bil izpolnjen v celoti. Dosegli so nove in dragocene podatke glede vpliva, ki ga razni činitelii izvajajo na moški in ženski organizem. Hkrati so opravili obsežna zdravniška in biološka proučevanja. Znanstveniki so dobili obsežen informativni material, ki je potreben za nadaljnjo izpopolnitev piloti ranih vesol jskih ladij in njihovih sistemov.
Španija
in študentskega stavkovnega gibanja, na Portugalskem pa je preganjanje študentov in njihove organizacije doseglo vrhunec zaradi odtočne, tri mesece trajajoče stavke. Že ta splošni podatek nam zgovorno priča, da so hrabri Španski in portugalski tovariši potrebni močne in vsestranske mednarodne podpore- pokazala se je potreba po vzpostavitvi širokega gibanja solidarnosti v vseh državah, še posebej v evropskih.
Zato je bil že lani formiran pripravljalni odbor za evropsko študentsko konferenco solidarnosti s študenti Portugalske in Španije. V tem odboru so predstavniki študentov iz Francije, Nemčije, Italije, Romunije in Poljske.
Vse akcije študentov proti fašizmu so velikega pomena in vzbujajo upanje.
(Gornji sestavek, ki ga je napisal S. V. (Sergej Verč. Op. uredn.) je | bil objavljen v zadnji številki publi-i kači j e «Novice v mesecu»).
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Problemi Opčin
J
upoštevana. Morda ni potrelw sredstev na razpolago? Če je 1 res, potem se postavlja vprašan) kako to, da so neko drugo z«l stransko ulico, kjer je neka lij1 suzna vila, asfaltirali. Torej za cj 1 družino, ki stanuje na Opčinah poleti, so cesto asfaltirali, za W najst openskih družin, ki stanj jejo v Alpinski ulici pa je nj asfaltirali. Tu se postavlja vpra> nje : zaka j dve različni meri?
Svetovavec Padovan je ob kol* —_ svojega govora še enkrat zahtev:
1) znižanje tramvajskih tarif ; zgraditev stanovanjskih hiš; 3); sfaltiranje vseh cest ; 4) izbol.fi nje javne razsvetljave ; 5) ustajl vitev postaje za prvo pomoč ; 6) plačilo za razlaščena zeml jišča ; postavitev dvojezičnih tabel in n mestitev uradnika z znanjem s*‘ venščine v openskem poštnem i"	y
du; 8) ukrepe za razvoj turizma.
K vsemu temu, kar je predi* > svetovavec Padovan želimo še 11 c*al* kaj dostaviti :	Usrr
Letošnjo spomlad ic občina J vlač la postaviti na raznih	krajih	slov
čin in okolice številne stole. Ob "j 28. katerih cestah je dala nasaditi iH pQ^ vesa. Dala je tudi urediti neW ^ gredic z nasadi. Vse to je hva1' vredno. Toda, žal tudi v zvezi tem moramo poudariti veliko ,£ načrtnost. Drevesa so sadili za® Krš dni maja. Torej	mnogo prepoj	teh
Nič čudnega, da	velika	večina	Hh
ves ni ozelenela. Prav za prav
bila drevesa suha že tedaj, ko
jih sadili. Ali ni prav to najzf ^ vornejši dokaz nenačrlnosti in ^ fj (
Daj
ter«
lomarnosti? Ali to ne pomeni ,r'i , liti po nepotrebnem javni den*1 *
reš Z v-
Šolske prireditve | drž
lepša hvala nastopajočim ln	'J1')
vi m vzgojiteljem !	^
lot , loi
Preteklo nedeljo je bila v dO na
* lil
Prosek-Kontovel
štveni dvorani na Kontovelu zakl).
čna šolska prireditev. OsnovncM , , ski učenci so bili deležni p ristai
Slovenski dijaški dom v Trstu priredi v avgustu t. I. tečaj za popravne izpite. Tečaj bo organiziran samo za nižje srednje šole (nižja gimnazija in nižje strokovne šole.
Ker zahtevajo priprave za tečaj več časa, je rok za prijavo zelo kratek, t.j. do 30. t.m.; le za male maturante, ki bodo imeli popravne izpite, se bo rok prijave primerno podaljšal z ozirom na zaključek malih matur.
«RAZPIS ZA PRIJAVE
V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM»
Dijaki, ki nameravajo vstopiti v
šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijadki dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v ul. Geppa 9/II (pri SPZ).
Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževal nino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
Vse informacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 93-167.
ski ucenci so niti uetezni prtsi^ • . ga odobravanja domačih gleda ■	1
cev. Na odru so se zvrstili učea lu vseh razredov osn. šole na Prose hc v izvajanju prav lepih točk, od f ''•ci mične vaje po napevu otroške P, no srnice Kovač, rajanja po melo‘j Venček na glavi, prizorčkov L' ban in čebelica ter Narodna no6 vse v izvedbi prvošolcev (slcd% slika je tudi med domačini prav tako lep uspeh kot v Avd' ri ju na skupni šolski prireditvi) Ji do zahtevnejših prizorov kot */ lačinke in čista vest, ki so jih V
dali učenci III. raz., dvodeja"
Škrati, ki so jo zelo prisrčno
f
j»
red'
V
igrali drugošolci, nato prizorov ničar, Anka (IV. raz.) in še taci j a o Sneguljčici, V. raz. bomo tu našteli vseh pridnih \f ^ cev, pevcev in plcsavcev kakof sicer zaslužili, bomo posebno hvalili le predstavnico najvisrj razreda Nadjo Kralj, _ki je pridna napovedovavka in pa ne naimlajših igravcev. ki jih bo' radi vedno poslušali : Helenco *Lj ncv. Vasilija Starca, Maura CeSJ in Kseniio Majovski. Prisrčna y hvala tudi učiteljicam, ki so
pripravile tako len popoldan. \ i ima zasl11-,
leno uspelo prireditev ima za tudi predsednik domačega prosV.
iin.ii |MGU,vtUllJK UUIIltiVV-gti	, i,
nega društva, Marjan Pertot, k' t
vsestransko pomagal.
Iz Barkovelj
lai
Dc
ka
la
in
riž
di
lil
ti
F sl d d k P d n , h
D
li
t
t:
Prosvetno društvo «Matjašič” Barkovelj organizira za dne l4-lija izlet k izviru Soče. Prijave ta izlet sprejemajo v sedežu Rumena hiša — vsak dan, ra
nedelje, od 20. do 20,30. Za pi"e
meje je potrebna prepustnica.
del° -—MIKK0
KAPELJ —