Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Volitve v državni zbor. Ta ponedeljek so volile kmečke občine na Dolenjem Avstrijskem, na Solnograškem, Češkem, Moravskem, v Galiciji in v Bukovini, svoje državne poslance in sicer so volili na Dolenjem Avstrijskem 8, na Solnograškem 2, na Češkem 30, na Moravskem 11, v Galiciji 27 in v Bukovini 3 poslance. Tudi so volile ta dan mesta Go-renjeavstrijska 6 poslancev in Trst 1 poslanca. Izvoljeni so:, Na Češkem 17 Mladočehov, 1 Sta-ročeh in 10 Nemcev. (Staročehi so izgubili 11 sedežev, Nemci pridobili 1.) Na Moravskem: 6 Staročehov, 2 Nemca, 1 nemški nacijonalec in 1 pristaš kmečke stranke (nemške). (Staročehi so izgubili 1 sedež, ki ga je pridobila nemška stranka, Nemci pa 1, ki so ga priborili nemški nacijonalci.) Izvoljen je tudi minister Pražak. V Galiciji: 18 Poljakov in 7 Rusinov. Polj iki so izgubili 3 poslanstva. Izvoljen je tudi voditelj Rusinov dr. Romanczuk. Na Gorenjem Avstrijskem: V kmečkih občinah je izvoljenih dosedanjih 6 in eden novi poslanec, vsi konservativci — v mestih : 6 dosedanjih nemških liberalcev. Na Solnograškem: Lienbacher in dr. Fuchs. V Bukovini: Prejšnja poslanca baron Hormuzaki in Lupul, na novo deželnega glavarja namestnika prof. dr. \Yolan, rusinec. Na Dolenjem Avstrijskem so v občinah levičarji izgubili vse mandate. Na Kranjskem so bili včeraj izvoljeni BOglasrro Hohenvvart, Klun in Pfeifer, Povše z 92 glasovi (Golja je dobil 51 glasov) Ferjančič s 111 glanovi (Windischgratz 48.) Na Češkem so bili v čeških kmečkih občinah izvoljeni naslednji Mladočehi : dr. Purkhardt z 204 glasovi, dr. Pacak s 319, dr. Brzorad s 219, Formanek s 282, dr. Kramar s 371, kmetijske šole vodja Tekly z 290, profesor Tilšer s 413, Doležal s 367, dr. Dvorak s 269, dr. Dyk s 374, dr. Vašaty s 338, Vesely z 273, pisatelj ------ 70 ------ Adamek s 313, dr. Gregr s 441, Čestmir Lang s 3024 dr. Lang z 228, Krumbholz s 324 glasovi. — V nemških kmečkih občinah je bil izvoljen princ Karol Schwarzen~ berg z 215 glasovi in 12. Nemcev. Na Moravskem so bili v kmečkih občinah izvoljeni naslednji Staročehi: dr. Helcelet s 341 glasovi, minister dr. Pražak z 284, dr. Meznik s 315, Svozil z 236, Hocb z 204, Weber z 201 in Rozkošniv s 338 glasovi. Nemci so izvoljeni 4. V Šleziji je bil v kmečkih občinah izvoljen baron Rolsberg s 141 glasovi, njegov protikandidat Tiirk, kateri sam o sebi misli, da vse razume, je-pa propadel. — Državnozborske volitve. Jutri dne 5. t. m. volila bodo na Kranjskem mesta in trgi svoje poslance v državni zbor. Za deželno glavno mesto Ljubljano priporoča, kakor smo uže v zadnjem listu javili centralni volilni odbor na podlogi enoglasnega sklepa obilo obiskanega shoda volilcev, gospoda deželnega glavarja dr. Josipa Poklukarja in za dolenjska mesta pa c. kr. profesorja Frana Šukljeta. Ker so se volilci deloma na javnih shodih, deloma pa po svojih zaupnih možeh izrekli, da so si za kandidata izbrali omenjena zaslužna moža, smo preverjeni, da bodeta jutri tudi izvoljena. Ker so bili dne 3. marca v kmečkih občinah naše dežele vsi od centralnega volilnega odbora na podlogi zanesljivih poročil zaupnih mož priporočani kandidatje za državne poslance izvoljeni in ker so vsi ti za blagor naroda vneti možje, lahko trdimo, da bode tudi vsak po svoji moči skrbel za to, da upraviči zaupanje, katero so mu naši volilci izkazali s tem, so ga izvolili v najvažneji zastop naše Avstrije. — Za volilno skupino gorenjskih in notranjskih mest in trgov, katero je bil doslej v državnem zboru zastopal deželui glavar gospod dr. Poklukar, pa centralni volilni odbor ni mogel ne enega ne drugega kandidata priporočati, to pa le zaradi tega, ker oni, kateri so za gosp. Antona pl. Globočnika, c kr. vladnega svetnika v pokoji v Ljubljani, trde da je večino glasov zanj in oni pa, ki so se izrekli za gosp. dr. Danilo Majaronar mestnega odbornika, odvetniškega koncipijenta in vred-nika pravniškega lista „Pravnik" v Ljubljani, trde, da bode ta dobil večino glasov. Volilnemu odboru pa na podlogi došlih poročil ni bilo mogoče razsoditi, katera stranka ima prav in ker obe Iva kandidata kandidujeta na podlogi sklepov vseh slovenskih poslancev z dne 2. oktobra 1890, izrekel se je odbor, da prepušča razsodbo volilcem. — Državnozborske volitve v Istri. Istro zastopajo v državnem zboru štirje poslanci. Do zdaj je bil iz Istre en sam Slovan dr. Vitežič, v državnem zboru. Pri sedanjih državnozborskih volitvah posrečilo se bode pa Hrvatom in Slovencem, da spravijo dva Slovan *. v državni zbor. Ta zmaga je velikega pomena za Istro in najveselejša pojava v sedanji državnozborski borbi, ka-terej bi bila slična le zmaga koroških Slovencev, ako bi se uresničila. ----- 71 ------ — Tržaški župan g. dr. Pitteri v okolici tržaški Kakor posnamemo iz »Edinosti", pohodil je te doi tr iaški župan g. dr. Pitteri, Kontovelj, Prosek, Sv. Križ in Opčine. Na okoličane napravilo je županovo prepri-jazno vedenje in občevanje z ljudstvom najbolji vtis Tudi slovensko petje, s katerim so ga slovenska pevsk* društva sprejela, dopadalo je g. županu. Pazljivo je poslušal ter se izrazil jako pohvalno o njem. Spremljal j< g. župana g. vitez Nabergov, katerega gost je bil gosp župan. Posebno slovesno so ga sprejeli na Opčinah Napravili so krasen slavolok z slovenskim in italijanskim napisom. Cela vas bila je okrašena s zelenjem in zastavami. Sprejelo ga je pri dohodu maogobrojno občinstvo. Podal se je z gosp. dekanom-kanonikom v cerkev opravil tam molitev ter se o lepoti cerkvi laskavo izrazil. Ogovarjal je ljudi v slovenskem jeziku. Obiskal je šolo, poslušal pazljivo odgovore učencev iu se o napredku prav ugodno izrekel, pohvalivši učiteljsko osobje Kakor pri dohodu pozdravljen je bil tudi pri odhodu z uaudušenimi živio-kKci. Zagotavljal je okoličane, da se bode na njihove želje vedno oziral ter vedno vstrezal njihovim pravičnim zahtevam. Mi smo vse to zaradi tega navedii, ker se vedenje g. župaua dr. Pitteri-ja bistveno razločuje od onega njegovih prednikov. Italijanski listi, posebno pa rudeči „Piccolo" se je hudo razkoračil nad županom. Prvo, kar gospodom tega lista nikak ne ugaja, je to, da je spremljal gosp. župana gosp. vitez Nabergoj in da se je gosp. župan celo tako daleč »spozabil" da je stopil čez prag g. Nabergojeve hiše. Potem ne zamore razumeti „Piccolo", kako je sploh mogoče, da posluša prvi tržaški meščan slovensko petje in da celo tržaške okoličane ogovarja v slovenskem jeziku. „Piccolo" pravi, da ne le samo, da ne sme govoriti tržaški župan slovenski, ampak tržaški župan slovenski niti umeti ne sme. »Edinost* dostavlja k temu, da je taka pisava blazna, za to pav norišnico s takimi ljudmi. Mi se popolnoma strinjamo z »Edinostjo" in srčno želimo, aa bi skoraj napočil dan, ko bode mestno oblastvo nehalo brezobzirno teptati narodne pravice slovenskih okoličanov. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani izvolila je v svoji zadnji seji pod predsedstvom gospoda podpredsednika Ivana Perdana in v navzočosti gosp. c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke iu 14 gosp. zborničnih svetnikov za 18911. predsednikom, dosedanjega predsednika, deželnega glavarja dr. Josipa P o k 1 u k a r j a, podpredsednikom, dosedanjega podpredsednika Ivana Perdana in provizoričnim predsednikom dosedanjega >rovizoričnega predsednika Antona Klein a. Gospod podpredsednik Ivan Perdan je v začetku seje pozdravil jovo izvoljene gospode zbornične svetnike, jih poziv-jajoč, naj skupno s starejimi zborničnimi člani po vsej svoji moči delajo v korist obrtnije, trgovstva in prometa, zrekel je pa tudi zahvalo onim gospodom, kateri niso jrevzeli več mandata v trgovsko in obrtniško zbornico. Zbornica je i odobravanjem vzela oboje na znanje. Po izvolitvi predsedništva pozdravil je gosp. c. kr. vladni svetnik Dralka izvoljene in čestital zbornici, da je uže skušenim možem izročila predsedništvo. — Dolitavske dežele Avstrijske štejejo po zadnji štetvi vse skupaj 23,835.261 prebivalcev in sicer imajo: Dolenje Avstrijsko.........2,651.530 Gorenje Avstrijsko......... 783.576 Solnograško............ 173.872 Štajarsko.............1281.023 Koroško............. 360.443 Kranjsko............. 498.390 Trst z okolico........... 157.648 Gorica-Gradiška.......... 219.996 Istra.............. 318.209 Tirolsko............. 812.704 Predarlsko............ 116.216 Češko..............5,837.603 Moravsko.............2,272.856 Šlezija.............. 602. L17 Galicija.............6,578 364 Bukovina............. 646.607 Dalmacija ............ 524.107 Od leta 1880. do 1890. se je prebivalstvo pomnožile za 1,691.017 ali za 7*6 odstotkov duš; sploh se je pomnožilo po vseh deželah, na Kranjskem za 17.147 ljudi. — Ljudsko štetje. Pulj v Istri ima 23.080 civiluih prebivalcev iu 8562 vojakov, skupaj 31.642 oseb. Leta 1880. jih je bilo vseh skupaj 25 173. — Gradec šteje 108.270 civilnih stanovnikov in 4500 vojakov. Leta 1880. je bilo civilnih stanovnikov 92.881 in vojakov 4910. — Ogrske dežele imajo 17,335.929 prebivalcev, 1880. 1. so jih imele 15,642.102. Ogrsko v ožjem smislu šteje 15,122.514 duš. — Hrvatska in Slavonija imata 2,184.414 ljudi, 291.915 več nego 1880. leta. Zagreb ima stanovnikov 37.369, Varaždin 11.176, Osek 19 601. — Prebivalstvo Italije. Italija ima 30,260.065 prebivalcev. Izseljencev šteje Italija 1,154.199. V Rimu je 401.044, v Milanu 406.000, v Turinu 305.000, v Palermu 261.000, v Genovi 206.000, v Benetkah 149.000 prebivalcev. — Letošnja zima spada med najhujše tega stoletja. Mraz je pritiskal po vse; južnozapadni Evropi, celo v severno Afriko je zalezel. Preiskave preteklih 60 let kažejo, da po mrzli zimi ni nikdar bilo prav gorkega poletja, ampak največkrat je bilo tudi po leti hladno, posebno junija in julija meseca, in tudi deževnih dui je bilo ta dva meseca vselej več. V obče je torej nekako verjetno, da bode letošnje poletje nekoliko hladnejše in vlažnejše nego po navadi. — Poštne zadeve. Ker se je dosedaj velikokrat primerilo, da so se tu iu tam vtihotapljale poštne nakaznice, ukazalo se je c. kr. poštnim uradom, da ne smejo nakaznic, ki so adresovane poste-restante ali do neznanih oseb v hotelih, izplačevati predno ne pozvedo od dotičnega oddajnega poštuega urada, ali je nakazani znesek vplačan. Šele potem se bode adresatu izplačala nakaznica. — Na 3Ioravskem je umrl dne 2 t. m. nekdanji poslanec František Skopalik za kapjo. Bil je e^e^ &aJ~ zaslužnejših rodoljubov na Moravskem tqr_v_(Lržavnem zboru govoril le češki 72 -------