Leto XLMI - št. 61 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 5. avgusta 1994 Brezposelnost na Gorenjskem letos strmo pada Brezposelnost padla pod 10 tisoč Kar 93 odstotkov mladih po končani srednji šoli skuša nadaljevati šolanje. Kranj, 4. avgusta - V letošnjem prvem polletju je brezposelnost na Gorenjskem strmo upadla, celo pod magično mejo 10 tisoč brezposelnih, kar se ni zgodilo v zadnjih dveh letih in pol. Decembra 1991 je bilo namreč na Gorenjskem 9.648 brezposelnih, nakar je njihovo število naraslo nad 10 tisoč, vse do zdaj, ko je spet padlo pod to magično mejo in znaša 9.846 brezposelnih. Lani se je vse leto sukalo med 11.500 in 12 tisoč brezposelnih. Že jeseni bo z novo generacijo mladih verjetno drugače, saj se vsi, ki so končali srednjo šolo, ne bodo mogli vpisati na fakultete. To jih sicer poskuša kar 93 odstotkov, kar je bistveno več kot včasih, ko je šolanje poskušalo nadaljevati od 60 do 70 odstotkov mladih, ki so končali srednjo šolo. M. V. Tradicija Velikega šmarna Letos tisoč razstavljalcev na sejmu Prihodnji teden se začenja največja avgustovska prireditev v Sloveniji. Kranj, 4. avgusta - Danes teden, 12. avgusta, se bo v Kranju 44. po vojni začela najstarejša in tudi največja avgustovska prireditev v Sloveniji - Mednarodni Gorenjski sejem, ki na svojstven način vsa leta 15. avgusta vključuje v program tudi tradicijo praznovanja Velikega šmarna. Po obsegu in številu razstavljalcev prireditelj že napoveduje najobsežnejšo prireditev do zdaj, saj je prijavljenih kar tisoč razstavljalcev. Napovedana je široka ponudba najsodobnejših strojev in opreme za kmetijstvo, gozdarstvo, za gospodinjstvo, široko porabo od prehrane, vin, usnjenih izdelkov, tekstila, pohištva, obrtniških izdelkov, gradbenega materiala, avtomobilov in drugih izdelkov. Prireditev z mednarodno udeležbo razstavljalcev bo potekala pod geslom, da je vse, kar je razstavljeno, tudi naprodaj. Deset dni pa bo Kranj oziroma sejemski prostor tudi največje zabavišče v avgustovskih dneh. Vsak večer od 19. do 24. ure bo namreč zabavni program s plesom in gostinsko ponudbo, igral pa bo vsak večer drug narodno zabavni ansambel. Vstopnice za ogled sejma bodo letos po 400 tolarjev, s kuponom Gorenjskega glasa pa 10 odstotkov cenejše. Popust pa bodo imeli tudi tisti obiskovalci iz raznih krajev Slovenije, ki se bodo pripeljali v Kranj z vlakom in potrdili obisk na sejmu na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. Sicer pa bo v sejemskih dneh vsak dan izhajal tudi poseben Sejemski Gorenjski glas. • A. Ž. Slovesna zamenjava v vojašnici v Kranju Gorenjec z gorenjsko trmo Minister za obrambo Jelko Kacin je prerazporedil na dolžnost poveljnika Teritorialne obrambe Gorenjske polkovnika Janeza Kavarja, doma s Križev. Kranj, 4. avgusta - V vojašnici v Kranju je bila v torek slovesna zamenjava med dosedanjim poveljnikom Teritorialne obrambe Gorenjske pokrajine brigadirjem Bojanom Šuligojem in novim poveljnikom, polkovnikom Janezom Kavarjem, ki je do zdaj v TO Gorenjske pokrajine opravljal dolžnost namestnika poveljnika. Svečane Erimopredaje v vojašnici v [ranju se je udeležil tudi minister za obrambo Jelko Kacin z načelnikom Republiškega štaba TO general-polkovnikom Albinom Gutmanon in državnima sekretarjema Borisem Žnidari-čem m Gorazdom Vidrihom. Minister za obrambo Jelko Kacin je ob slovesnosti med drugim dejal, da pri odločitvi za prerazporeditev v TO Gorenjske pokrajine ni imel težav niti pomislekov, saj so ob rednih nalogah in po različnih tujih obiskih v TO Gorenjske pokrajine prihajale do njega glede organizacije in vodenja same pohvale. Dosedanjega poveljnika Teritorialne obrambe Gorenjske pokrajine Bojana Šuligoja je vlada R Slovenije konec julija imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. Polkovnik Janez Kavar pa je po svečani primopredaji za Gorenjski glas povedal, da je po tako uspešnem poveljniku,. kot je bil brigadir Šuligoj, prevzem poveljstva nehvaležna naloga in hkrati izziv, ki se ga je treba lotiti z gorenjsko trmo. Več na 2. strani. • A. Žalar [ )ANES JA V Suknu normalno poslujejo Zapuže, 4. avgusta - Proizvodnja v tovarni Sukno v ZapuŽah teče normalno. Res je, da je tovarna, ki je minula štiri leta izjemno slabo poslovala, v zaostanku tudi s plačilom elektrike in plina, vendar so račune deloma plačali in tako le dva dni niso imeli plina. Kot nam je povedal vodja skupine, ki je prevzela upravljanje v Suknu, direktor Tomaž Gašperlin, je največja težava v tem, ker sklad kot lastnik tovarne daje zelo malo obratnih sredstev za nakup surovin. Kljub vsemu jim je uspelo zmanjšati obveznosti kar za 400 tisoč nemških mark, kar pa je precej več kot jim za poslovanje prispeva sklad. Delajo za dva italijanska kupca predvsem zato, ker jim dobavljata tudi surovine, medtem ko jim domače tržišče surovin ne zagotavlja. Suknu Zapuže je minula štiriletna nelikvidnost še danes izjemno hudo breme, predvsem pa visoke, domala oderuške bančne obresti, saj bi morali imeti kar 25-odstot-ni dobiček, da bi lahko pokrili visoko bančno obrestno mero. Tega pa ne zmore nobena firma, kaj šele Sukno, ki ima iz preteklih let velike obveznosti. Delavci so 29. julija tudi dobili plače za junij in prenehali s stavko. V Suknu upajo, da bodo avgusta -kolikor je le v njihovih razmerah mogoče - normalno poslovali in tudi uspeli zagotoviti denar za plače zaposlenih. • D.S. Vroče je igralcem in gledalcem - Na teniških igriščih v Kranju že ves teden poteka tretji slovenski satelitski turnir. Zaenkart na njem večinoma zmagujejo favoriti, le dvema našima igralcema pa se je uspelo prebiti skozi prvi krog turnirja: Jaki Božiču in domačinu Žigi Janškovcu (na sliki). • V. Stanovnik, slika: L. Jeras ■Miiđl »1 bled TRADICIJA - ZANESLTVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 12. - 21.8.1994 © VSE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN DOM O NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU • SPROSTITEV, ZABAVA 1 PRODAJA NEPREMIČNIN 1 STRAN 19 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM Gorenjska V Banka * d.d. Kranj Banka d podLuhont Najlepša je Kranjska Gora Ljubljana, 4. avgusta - V prvem krogu ocenjevanja slovenskih turističnih krajev sta med najlepšimi Kranjska Gora in Kranj. Nagrade prvouvrščenim. Republiška komisija Turistične zveze Slovenije je že razglasila rezultate prvega kroga akcije Moja dežela -lepa, urejena in čista. Med večjimi mesti se je najbolje odrezal Maribor pred Kranjem, med izrazito turističnimi kraji pa Kranjska Gora pred Bledom in Radenci. Bohinj je na Četrtem mestu. Ocenjujejo tudi srednje šole za gostinstvo in turizem in med njimi je Bled na sedmem mestu. Med zdravilišči je največ točk zbralo zdravilišče v Radencih pred Moravskimi toplicami in Čatežem, med manjšimi zdravilišči pa so na prvem mestu Terme Topolščica pred Zrečami in Ptujskimi toplicami. Komisija bo po drugem krogu ocenjevanja zabeležila pomanjkljivosti in se pogovorila s predstavniki kraja, kako bi te pomanjkljivosti v prihodnje odpravili. Turistična zveza Slovenije se je že lani dogovorila s tovarno JUB, da je dala na razpolago barve za fasade, letos pa se je kot sponzor vključil še BRAMAC, ki bo vsakemu kraju, ki bo dosegel prvo mesto, podaril streho v izmeri 200 kvadratnih metrov. • D.S. Kam na dopust? - Foto: G. Šinik 05 praznifai - S, avgustu čestitamo o6čank]am in občanom oBčine (Radovljica. Uredništvo Gorenjskega glasa KMEČKA tT DRUŽBA vestno in pošteno E R T I F I K A T I J. PRODAJA Trdih j (S ifl TEKOČIH GORIV, RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT ali 8054,00 SIT mesečno! r«l./Fax: 064/ 22 10 4« Petek, 5. avgusta 1994 Dopust združen s pogovori Trije predsedniki v Kubanskem muzeju Ljubljana, 4. avgusta - Včeraj so znani Muzej v Kobaridu, posvečen zlasti krvavim dogodkom v teh krajih med prvo svetovno vojno, in ki je lani dobil najvišje evropsko priznanje, obiskali trije predsedniki držav: slovenski predsednik Milan Kučan in predsednika Madžarske in Češke Arpad Gonz in Vaclav Havel, ki preživljata svoj dopust pri nas. Sicer pa so po napovedih urada predsednika republike trije predsedniki ta dan izkoristili tudi za neformalne pogovore o bljižnjem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav, ki ga od 20. do 21. avgusta pripravlja avstrijski predsednik Klestil v Albachu v sosednji Avstriji. Od očividcev pa smo izvedeli, da je preteklo sredo predsednik Kučan v družinskem krogu obiskal gostilno Lipan na Hotavljah v Poljanski dolini, kjer so ga pri večerji "zmotili" vrhniški planinci. Kljub naključnemu srečanju so mu izročili majhno darilce, na opravičevanje nad njegovo skromnostjo pa je predsednikova soproga Štefka Kučan odgovorila, da lahko predsednik sprejema le taka darila... Neuradno nam je prišlo tudi na uho, da na Gorenjskem letuje tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, pri čemer ni poročil o tem, kako gorenjsko vročino prenaša Artur. • Š.Ž. Kako dopustujejo gorenjski občinski možje Kratki dopusti na morju in v gorah Dnevi, ko se živo srebro v termometrih vsak dan dviguje nad 30 stopinj Celzija, niso tudi za funkcionarje gorenjskih občin nič kaj prijetni. Vsi sicer priznavajo, da se v tem času število zadev, ki bi jih bilo potrebno čimpreje in nujno rešiti, nekoliko umiri, hkrati pa dodajajo, da narava dela daljšega dopusta ne dovoljuje. Kako torej dopustujejo gorenjski župani in predsedniki občinskih vlad: Jesenice: Župan dr. Božidar Brudar pravi, da si daljšega dopusta ne bo privoščil, pač pa je že precejšnji del dopustniških dni izkoristil v juliju po posameznih dnevih. Očitno drugačen "pristop" k dopustu ima novi predsednik izvršnega sveta mag. Vitomir Pretnar, ki pravi, da v četrtek odhaja na dvotedenski dopust, ki ga bo posvetil predvsem izletom in rekreaciji v naravi. Prav v teh dneh, je še dodal, ustanavljajo klub rekreativnih tekačev, pri katerem bo sodeloval, načrte za dopust na morju pa mu je pokvarilo dejstvo, da Pinete pri Novigradu še niso zapustili begunci. Kranj: Morda smo kranjskega župana Vitomirja G rosa zmotili pri važnem delovnem pogovoru, saj nas je z našim vprašanjem o dopustniških načrtih kar na hitro odpravil: pravi, da nima nobenih posebnih načrtov in da bo tudi v teh pasjih dneh svoje dolžnosti redno opravljal. Ker ni bil posebno dobro razpoložen, nismo drezali naprej v to, ah je to splošen odnos upokojencev do dopusta, vendar kolikor ga poznamo, bi težko sodih, da se prepušča uživanju sadov "minulega dela". Predsednik občinske vlade Peter Orehar nam je povedal, da kar težko najde čas za dopust. Dneve med občinskim praznikom in odprtjem avgustovskega sejma v Kranju bo izkoristil za tri-dnevni skok na morje v Umag, več počitka pa si obeta od načrtovanega pet dnevnega dopustovanja v Bohinju. Radovljica: Edini, ki se je pohvalil z letošnjim dopustom, je bil radovljiški župaa Vladimir Črne. Rekel nam je celo, da ne pomni, da bi si privoščil kar tn tedenski dopust, kot mu je to uspelo v letošnjem juliju, štirinajst dni je bil v toplicah, za nekaj dni pa se je pridružil tudi ženi na dopustu na morju. V avgustu bo delal, ker se odpravlja na dopust predsednik izvršnega sveta Jože Resman. Slednji nam je povedal, da načrtuje dvotedenski dopust, od tega teden na morju v Istri, teden pa doma. Škofja Loka: Oba škofjeloška občinska prvaka sta uradno na dopustu, pa smo ju kljub temu dobili za isto (občinsko!) mizo na delovnem posvetu. Zupan občine Škofja Loka Igor Draksler pravi, da se mu je vzpon na Špik nesrečno končal, saj je odnesel kar šest šivov, zato bo preostanek dopusta kar doma in se posvetil otrokom. Gorniško je razpoložen tudi predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar, ki pa bo nabiral kondicijo na nižjih hribih in enodnevnih turah, saj, kot pravi, se mora naval v gore nekoliko poleči. Z možnostjo prenočevanj in zlasti resničnega počitka v gorah ima v teh dneh s preveč prešernimi planinci prenaseljenih kočah kaj slabe izkušnje, zato bo počakal, da se vse skupaj vsaj nekoliko pomiri. Tržič: Med gorenjskimi občinskimi možmi je v teh dneh, ko smo jih spraševali po dopustih, edini, ki je že dopustoval tržiški župan Peter Smuk. Izvedeli smo, da je na dopustu na morju v Lanterni v Istri in da se konec tega tedna vrača domov. Zato pa se predsednik tržiške občinske vlade Frančišek Megličv teh dneh poti v svoji pisarni, vendar pravi, da si bo kmalu za teden dni privoščil morja v Portorožu, daljšega dopusta pa da dolžnosti ne dopuščajo. Prihodnjič: kje dopustujejo naši poslanci Š. Ž. ©©5ŠHMcJJ©IM GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM Darja Lavtižar Bebler, kandidatka za varuhinjo človekovih pravic V Človekove pravice so univerzalne Prvi imenovani varuh človekovih pravic bo postavljal standarde tudi za svoje naslednike. Kranjska Gora, 4. avgusta - Ena pomembnejših političnih tem bo ob začetku jesenskega dela zagotovo imenovanje prvega varuha človekovih pravic Med osmimi kandidati sta tudi Darja Lavtižar Bebler in Ivo Bizjak, oba z Gorenjskega, ki po rezultatih nekaterih anket med ljudmi uživata največje zaupanje. Tokrat smo se pogovarjali z Darjo Lavtižar Bebler, z Ivom Bizjakom pa se bomo takoj, ko se vrne iz dopusta. Slovencem in Gorenjcem vas ni potrebno posebej predstavljati, saj ste bila v jeseni 1992 kandidatka na volitvah za predsednico naše države. Vse od začetka leta 1993 pa ste kot soproga prvega slovenskega ambasadorja v Švici. Znani ste bili po tem, da ste bili izredno delovno in politično angažirani. Pogrešate to, je morda kandidatura za varuhinjo človekovih pravic motivirana tudi s tem? "Priznam, da se kar dolgo nisem mogla vživeti v svojo novo vlogo. Nikdar nisem podcenjevala pomena prvega slovenskega veleposlanika in si kot njegova žena prizadevala za to, da bi tudi kot par in nenazadnje kot cela družina - tudi naša fanta sta vzgojena v tem smislu - čimbolje predstavljali svojo državo. Pa vendar sem začela pogrešati, kljub mnogim možnostim študija, raznih dodatnih usposabljanj, pestrega klubskega življenja žena diplomatov v Ženevi, kjer seveda ni vseeno, ah se pokaže, da je posameznica le zašla v te kroge, ah pa ima dovolj znanja in prodornosti za samostojen in suvem nastop ter vlogo, neko ožje, strokovno zanimivo torišče dela. Hkrati pa moram reči, da sem že začela premišljevati o vrnitvi domov (mandat moža poteče čez dve leti) in svoji vlogi, mestu in delu po tem. Kljub takim razmislekom pa omenjena kandidatura z njimi nima nobene zveze. Prijatelji in znanci iz domovine so me opozorili na poziv predsednika države na zbiranje predlogov za varuha Človekovih pravic in me po določenem času obvestili o tem, da me nameravajo predlagati, ker sem se s tem področjem v preteklosti veliko ukvarjala. Sama sem bila do tega sprva skeptična, in šele ko sem izvedela, koliko podpisov posameznikov, društev in organizacij (brez moje vednosti) se je nabralo v podporo temu, sem o tem začela resno premišljevati in se odločila, da h kandidaturi dam tudi svoje soglasje. Ker poznam domačo politično stanje, sem bila prepričana, da bo kandidatov dovolj, zavedam pa se tudi tega, da ljudje in zlasti poslanci poznajo mojo politično usmeritev, kar pri predpisani zahtevni večini utegne biti precejšnji problem. Na predsedniku države je, da se odloči.'* Slovenci smo doslej poznali družbene pravobranilce samou- pravljanja in svet za varstvo človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je zamišljen širše. Kje pričakujete, da bo glavno področje njegovega dela in kako komentirate ze prisotno politizacijo kandidatur?"Ko omenjate Bavconov svet, naj povem, da sem bila med njegovimi glavnimi pobudniki in organizatorji, kar si štejem v dobro, saj je ta svet oral pomembno ledino. Kot članica ustavne komisije sem vodila prav skupino za poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki je sodelova-la z velikim številom pomembnih in eminentnih strokovnjakov s tega področja. Tedaj smo proučili številne evropske izkušnje. Zamislili smo si samostojnega, neodvisnega varuha, ki lahko pomembno prispeva k preprečevanju kršitev človekovih pravic in prepričana sem, da bo imel pri nas kar precej dela. Kljub temu, da se ponašamo s svojo razvitostjo demokracije, je ta prehodni čac . tranzicija, kot se temu moderno reče - imeniten izgovor za raznorazne kršitve človekovih pravic, za iskanje bljižnic na njihov račun po načelu, da namen posvečuje sredstva. Izrednega pomena se mi zato zdi, kako bomo na samem začetku materialno in kadrovsko omogočili začetek dela var-uha človekovih pravic, kakšnega človeka, tudi po njegovi strokovni uspodobljenosti bomo izbrali. Moral bi biti po mojem mnenju pravnik (pa ne zato ker sem to sama) in poznati vse mednarodne listine in prakso s tega področja. Sama sem to ob pripravah nove ustave temeljito preštudirala. Prvi varuh bo postavljal standarde, in od njega bo v marsičem odvisen njegov položaj tudi v naprej. Vsekakor bi to moral biti človek zelo nevpogljive hrbtenice, ki ne bo politično enostranski in dovolj pogumen, da bo odpiral zadeve, ki bi jih oblast najraje pometla pod preprogo. Skorajda samo po sebi umevno je, da bi morala biti za uspešno delo takega človeka njegova "preteklost povsem neomadeževana. Kar pa zadeva politizacijo naj spomnim, da so človekove pravice vsekakor univerzalna kategorija, torej od političnega prepričanja neodvisne. Skrbi me, ah se bo varuh sposoben dvigniti nad politične zdrahe, zamere iz preteklosti, zato s tem ne bi smel biti obremenjen. Moje politično prepričanje je znano, in ni je stvari, ki bi se je pri tem sramovala." Malo bolj za šalo: Na Glasovi preji decembra 1992 ste dejali, da bi, če bi bUi izvoljeni za predsednico države, od poklicali ambasadorja iz Švice. Kako boste rešili svoj družinski položaj, če bi bili izvoljeni za varuhinjo človekovih pravic? "O tej izjavi bi danes, ko Enznam pomen tega. kakšne ,udi država pošilja v tujino, pošteno razmislila. Srečujem raznorazne predstavnike drŽav, in če majhno, manj pomembno državo zastopa še napačen človek, je to "katastrofa na kvadrat". Mislim, da bi se tudi ob mojem morebitnem imenovanju dalo organizirati življenje naše družine (z ustrezno pomočjo) tako, da bi obojestrans-ko z možem primerno opravljala svoje dolžnosti. Je pa zelo simptomatično to vprašanje, ki je vedno naslovljeno na ženo, saj kolikor vem, kaj takega mojega moža Se niso vprašali. Naj dodam, da je odbor za človekove pravice pri OZN, ki je nedavno obravnaval začetno poročilo Slovenije, ugotovil, da so ženske pri nas pri prevzemanju javnih funkcij v neenakopravnem položaju." • š. Žargi bom z razumevanjem domačih lahko uskladil delo in prosti čas." Slovesna zamenjava v vojašnici v Kranju Nehvaležna naloga in izziv za Gorenjca Polkovnik Janez Kavar, ki je v torek na slovesnosti v vojašnici v Kranju prevzel žah. Imam hčerko srednješolko dolžnost poveljnika TO Gorenjske pokrajine si je marsikatero izkušnjo pridobil na in osnovnošolca." TV Slovenija. Imate družino? "Poročen sem, živim v Kri- Kranj, 4. avgusta - Minister za obrambo Jelko Kacin je 1. avgusta na predlog načelnika RŠTO generalpolkovriika Albina Gurmana in po predhodnem soglasja predsednika repobuke Milana Kučana prerazporedil na dolžnost poveljnika Teritorialne obrambe Gorenjske pokrajine polkovnika Janeza Kavarja. Dosedanji poveljnik Bojan Suligoj pa je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. V torek po slovesni predaji je Janez Kavar povedal: "Gorenjec sem s ponosom in veseljem, doma s Križev. V TO sem od odsluženja vojaškega roka. Sicer pa sem elektrotehnik in precej let sem delal na TV Slovenija. V TO pa sem od končane vojne v Sloveniji." So vam izkušnje na TV pomagale pri vašem sedanjem delu? "Rad sem delal na televiziji. Res sem si tam pridobil prene-katero izkušnjo. Organizacija slovenske vojske pa je bila izziv, ki se mu nisem mogel upreti. Pa še v Ljubljano se mi ni bilo potem treba voziti, ker sem prevzel delo na Gorenjskem." Po sedanjem imenovanju vas čaka tudi drugačna odgovornost. "Prevzem poveljstva za tako uspešnim poveljnikom, kot je bil brigadir Suligoj, je nehvaležna naloga. Je pa tudi izziv, ki se ga velja lotiti z gorenjsko trmo in nalogo uspešno uresničevati naprej." Sicer pa upam, da bom imel še vedno čas za hobije, ki so povezani z gorami. Mislim, da Dopust je že mimo? "Prekinil sem ga. Kdaj ga bom nadaljeval, pa ta trenutek še ne vem." • A. Žalar Ljudi na položajih običajno ni v telefonskem imeniku. Vi očitno glede tega nimate pomislekov? "Na sedanje imenovanje gledam le kot na zahtevnejše delo. Zamenjan direktor Sklada za razvoj malega gospodarstva Brezdelje ali politika? Tudi sklep zadnje seje slovenske vlade o tem, da daje soglasje k zamenjavi direktorja Sklada za razvoj malega gospodarstva Viktorja Brezarja, ki ga po besedah predsednice upravnega odbora tega sklada Staše Balon Plahutnik utemeljujejo s tem, da medresorska komisija pod Brezarjevim vodstvom upravnemu odboru ni pripravljala predlogov in mnenj k dodeljevanju denarja malemu gospodarstvu, doživlja živahno politizacijo, kot že nekateri drugi kadrovski premiki v Sloveniji. Preko 200 nerešenih vlog iz leta 1993 in povečan interes za subvencije (manj za garancije sklada) narekuje učinkovitejše razreševanje vlog, pri Čemer je vlada menila, da naj se kriteriji ne spreminjajo, komisija pa vztrajala, da se za dodeljevanje pripravijo interna pravila. To je na upravnem odboru sprožilo vprašanje nezaupnice direktorju sklada, ki je bila tudi izglasovana. Ker Viktor Brezar in njegov pomočnik Danijel Malenšek ovirata primopredajo poslov, so v ministrstvu za gospodarske dejavnosti podvzeh nekatere ukrepe (pregled SDK, preklic žigov, pooblaščenih podpisnikov, preprečitev vstopa v prostore) s katerimi naj bi nastal položaj čimpreje uredili. Na tiskovni konferenci Slovenske desnice pa so včeraj opozorili, da je odstavitev Viktorja Brezarja protizakonita in da so bile pri tem uporabljene "partizansko komisarske metode". Vztrajajo na trditvi, da administracija ministrstva za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja uničuje in ruši slovensko malo gospodarstvo, namesto da bi prispevala k njegovemu razvoju. Ministru Tajnikarju očitajo, da je denar, tudi iz tujih kreditov, nalagal v banko in onemogočal njegovo namensko porabo. Storili bodo vse, so še dodali, da Viktor Brezar in Danijel Malenšek ostaneta na svojih dosedanjih mestih. • Š.Ž. Z"11 A 6 UredaUka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela; Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VfL«/\i5 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija VolČjak, Cveto Zaplotni*. „ ■• • ■ j_:a._i:. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava la tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana ustanovitelj in rzaajaieij. ; u^^jj,^ „„„^ne, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telet«*: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Na sonce in v vodo Čas dopustov preživlja vsak po svoje Tudi nepregledne množice vozil, predvsem ob koncn tedna, ne pokvarijo počitniškega razpoloženja. Kranj, 3.avgusta - Kaj je lepšega danes, v tako strahotni vročini in v dvsem v okviru Turističnega di v dolino, ki sežejo tja do soparnem vzdušju, kot je lenobnost? Poležavati ob izvirih m obalah dmštva, niso pozabili. V hotelu morja. Res, lepota naše domo-hladne, osvežujoče vode, sedeti v senci m nic delati! To je zelja biizu kampa se vsak večer nekaj vine jeneizrekljiva. večine ljudi, ki bi žareče poletne dni vsaj dva meseca preležan, kot dogaja. Pripravili so že modno Ta lepota pa nekoliko izgubi hladno zimo prespijo medvedje. Na gorenjsko stran naše dežele se že par tednov vleče dolga pločevinasta kača avtomobilov, ki se začne po polžje Eremikati že kmalu iz mesta jubljane. Da ne govorimo, kako je v dopoldanskih urah na klancu, ki vodi na Bled in na cesti, ki pelje v Bohinjsko dolino! Tu ležijo pač kraji, ki so bolj znani kot turistični, pa vseeno ni rečeno, da so najlepši. So pa v poletnih mesecih, z izjemo primorskih krajev, prav gotovo najbolj obljudeni. Pa poglejmo v Bohinj! Minuli konec tedna je njegove lepote uživalo ogromno počitnikarjev, ki so se naselili v kampu, v hotelih, tu pa tam je bilo moč opaziti gručo mladostnikov, ki so s spalnimi vrečami verjetno prespali kar ob jezeru na obali ali v bližnjem gozdičku. Za razliko od blejskega jezera je obala bohinjskega obsežnejša in tako se množica, željna hladne in čiste vode, bolj porazdeli. Tudi pogled na bližnje hribovje, ki obkroža jezero, kot da bi ga pred nečim varovalo, je revijo, skupaj s predstavitvijo svoj mik, ko se je treba odpra-okusnih koktejlov, organizirajo viti domov po cesti, ki vodi do Za kratkočasje je za obiskovalce bohinjskega kampa dobro poskrbljeno. Foto L. Jeras slišiš "fine" ljubljanske govorice, tu pa tam je moč srečati pomirjajoč. Kristalno čista voda kak§nega Primorca, ki se je bohinjskega jezera ti prežene še dločil počitnice enkrat za zadnje skrbi in tako Bohinj s svojo prelestnostjo pušča do-pustnikom lepe spomine. Najbolj pogosta govorica počitnikarjev je kar domača. Slišiš "zavijati" po štajersko, ne pre- spremembo preživeti ob hladnih vodah gorskih jezer. Ne manjka niti tujcev, vsi skupaj pa si lahko privoščijo marsikatero zabavo, na katero pač bohinjski organizatorji , pre- izlete, tudi na bližnje vrhove, razna tekmovanja, na primer v pikadu, za otroke poskrbijo v miniklubu in v minidisku. Mnogi zaidejo tudi višje, v gore. Priljubljene izletniške točke so Vogar, Komna, Triglav in njegova jezera s kristalno čisto in ledeno vodo. Naporno hojo odtehtajo pogle- Ljubljane. Vendar nekaterih stvari ni mogoče spremeniti, ampak le omiliti - kolone avtomobilov povzročajo zastoje, voznikom je v avtomobilih peklensko vroče. Dobro je, da smo ljudje taki, da se na koncu spominjamo le lepih stvari. • Š.V. Poletni utrip Šobca in Radovljice V Radovljici samo še pet oddajalcev zasebnih sob Mestni turizem, ki ga skuša gojiti Radovljica, v teh vročih dneh verjetno ni najbolj idealna ponudba za osvežitve željne turiste. Kamp ob radovljiškem kopališču sicer ni prazen, vendar gre v glavnem za prehodne goste, ki potujejo naprej proti morju. Samo kopališče pa je seveda zelo dobro obiskano, zlasti veliko je v teh dneh mladine, ki uživa še zadnji mesec počitnic, tako da dnevno beležijo tudi do scststo kopalcev. Na problematiko zasebnih sob je opozorila tajnica Turističnega društva Radovljica gospa Nadja Jere, ki je povedala, da je trenutno registriranih oddajalcev samo še pet, "na črno" pa sobe oddajajo še nekateri, vendar nad njimi, seveda, nimajo pregleda. Pri tem je treba povedati, da gre za znaten upad števila oddajalcev, saj jih je bilo npr. pred desetimi leti še petintrideset. Vzrok za tako nazadovanje je prav gotovo nova zakonodaja oziroma odloki, ki s svojo zapletenostjo in birokratizmom odbijajo oddajalce. To so v glavnem starejše ženske, vdove in Upokojenke, ki prav gotovo nimajo volje in moči spopadati se s papirnato vojsko - tako je npr. treba vsak mesec poslati na davčno upravo obvestilo o dohodku, nositi prijavnice na policijo itd. Tudi davki so precej visoki, kreditov Za razvoj mestnega turizma pa ni. Radovljica lahko svojim gostom nudi izlete v okolico, saj je s svojo lego in dobrimi prometnimi povezavami odlično izhodišče. Trenutno pa v Radovljici Pripravljajo festival stare glasbe, za katerega že vlada veliko zanimanje. Prvi koncert bo že jutri, v soboto, festival pa bo trajal do 20. avgusta. Na njem bodo nastopili tuji in domači izvajalci stare glasbe in tudi plesne skupine. Na turističnem društvu opozarjajo, da bi se lahko v Radovljici odvijalo le mnogo več prireditev, če bi imeli primerne ali vsaj dovolj urejene prostore. K prijetnejšemu utripu starega niesta bi pripomogla tudi zapora prometa na Linhartovem trgu. Bolj razveseljivo sliko glede turistov ponudbe vračajo vsako leto. Seveda pa pa ponuja kamp Šobec, ki gosti dvajset je največ gostov na Šobcu, kot ob vseh odstotkov več gostov kot lani. Ti so kopališčih, jezerih in rekah, ob koncu večinoma tujci, ki prihajajo iz zahodnih tedna, ko se tja nagnete tudi dvatisoč dežel, pri čemer je veliko tudi takih, ki kopalcev. • F .Gradnik se zaradi urejenosti kampa in dobre Gosti so, gostov ni Turizma mesta Kranj ne smemo ocenjevati po zasedenosti hotelov v mestu in njegovi okolici. Dejstvo namreč je, da sta na primer hotela Creina in Kokra na Brdu trenutno le polovično zasedena. Če pa pogledamo, kje se kot "turisti" hladijo Kranjčani sami, če izvzamemo Bled in Bohinj, potem lahko ugotovimo, da vsekakor ne več na kranjskem letnem bazenu. Obdobja, ko smo na tem bazenu skoraj hodili drug po drugem, je torej konec. Vzrok najbrž ni v ceni: 300 SIT nad deset let in 200 SIT pod deset let, ali skromnosti gostinske ponudbe, saj za ponudbo skrbi piz-zerija "Orli" iz Tenetiš, temveč v treningih varepo-listov do dvanajste ter plavalcev od osemnajste ure dalje. Povsem drugačna pa je slika na Čukovi jami, kjer voda ustreza merilom kopalne vode in se nekateri kopajo celo ponoči. Veliko ljudi pa je zlasti ob sobotah in nedeljah. Travnik med jezeroma je "urejen": povsod stoje škatle za smeti; za otroke so na voljo igrala, v bližini je WC. V "Bajerci" pa prodajajo pijačo, po katero moraš sicer sam, po nizkih cenah. V Škofji Loki je večina gostov prehodnih, kar pomeni, da gostje z Bleda, Bohinja in Ljubljane prihajajo v Škofjo Loko, da si ogledajo grad in mesto. Sami Ločani pa se v poletni vročini hladijo v Sori, na primer na Puštalu, kjer imajo urejeno kopališče s tuši. Veliko kopalcev je tudi v treh bazenih Pen-siona Rezka na Hlavčih Njivah. V Preddvoru je v Hotelu Bor in Gradu Hrib te dni prišlo do svojevrstnega paradoksa: do nedelje, 7. avgusta, bodo več kot stoodstotno zasedeni: od 110 postelj jih je zasedeno 140! Gostijo namreč skupino italijanskih družin iz Milana. Ker pa je veliko otrok, so v sobe namestili še pomožna ležišča. Z letošnjo sezono so zadovoljni, saj število gostov narašča. Nekaj je tudi takih gostov, največ iz Madžarske, ki gredo na morje, pa se tu ustavijo in prenočijo. V Preddvoru za svoje goste organizirajo različne dejavnosti: jahanje, lokostrelstvo, rafting na Savi; v bližini hotelov so še teniška igrišča, gostje si lahko izposodijo kolesa, lovijo ribe. Edina pomanklji-vost Preddvora je, da ni bazena ali urejenega kopališča ob jezeru, kjer bi se gostje lahko v teh vročih dneh ohladili. Na Jezerskem so nam v Pensionu Valerija povedali, da bodo do konca avgusta zasedeni, imajo pa različne goste: tujce iz Trsta, Slovence, Hrvate. Nudijo jim penzionske storitve. Gostje predvsem hodijo v planine. Čeprav so v gostišču Planinka pričakovali, da bo letos polno, pa ni tako. Prevladujejo predvsem domači gostje, nekaj pa je tudi tujcev. * Mateja Jagodic Nova TV postaja za vso Gornjesavsko dolino Podjetje ATM Elektronik iz Kranjske Gore je jeseniški izvršni svet zaprosilo za mnenje o postavitvi TV postaje, ki bi pokrivala Gornjesavsko dolino iz pretvornika Brvogi v Kranjski Gori. S tem se je strinjala tudi krajevna skupnost Kranjska Gora, na minuli seji pa tudi jeseniški izvršni svet. Zakon o javnih glasilih nameč določa, da je pri dodelitvi prostega radiofuznega kanala potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja območja z novim RTV programom. Radio Triglav je posredoval svoje mnenje o nameravanem projektu in meni, da bi bila takšna TV postaja v Kranjski Gori koristna, predvsem glede turistične dejavnosti in turistične usmeritve Gornjesavske doline. TV postaja ne bo politična, njen osnovni namen bo informiranje in obveščanje, za finančno plat pa bodo skrbeli s komercialnimi sporočili. Predvsem tako TV postajo poznajo Kranjskogorci, saj so bili podobne uredniške politike vajeni Že preko TV Kekec. • D.S. Seja jeseniškega izvršnega sveta Občinski krediti podjetnikom Jesenice, 4. avgusta - Občinski krediti za spodbujanje podjetništva so v primerjavi s podjetniškimi investicijami zelo majhni. Razmisliti o novem pravilniku o dodeljevanju kreditov in subvencij. Na seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali tudi o predlogu za dodelitev kratkoročnih kreditov iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva v občini in o predlogu za dodelitev subvencij za odobrene dolgoročne kredite pri bankah iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva v občini. Do konca razpisnega roka so za dodelitev kratkoročnih kreditov prejeli 14 prošenj. Komisija za razvoj je izbor med kandidati izvedla na osnovi več meril, med katerimi so pomembni predvsem reševanje problema lastne zaposlenosti, začetniki, ki kreditov pri bankah še ne morejo dobiti, značaj dejavnosti in nakup obratnih sredstev. Komisija za razvoj je sprejela tudi sklep, da se iz omenjenih sredstev pomaga ne samo s krediti za nakup obratnih sredstev, ampak tudi s krediti začetnikom, ki nameravajo kupiti manjše osnovno sredstvo, ki je nujno potrebno za obratovanje. Sklenili so tudi, da predlagajo izvršnemu svetu razdelitev nekoliko več sredstev. Na seji izvršnega sveta so nekateri člani podvomili o resničnem namenu teh sredstev, predvsem pa o tem, ker občina sredstva namenja, ne dobi pa povrnjene realne vrednosti. Sociala na področju podjetništva naj ne bi bila umestna in primerna, če pa že, naj zanjo na tak način poskrbi država, ki od podjetništva tudi največ dobi - če je že davčna uprava v rokah države. Če pa se dodeljujejo krediti, naj se pod ugodnejšimi pogoji in v večjih zneskih, kajti okoli 200 tisoč tolarjev, kolikor dobi posameznik, je v primerjavi z vrednostjo njegove investicije izjemno malo. Ker so že razpravljali o spodbujanju obrtništva in podjetništva, je bilo zanimivo tudi vprašanje o obrtni coni, o kateri se na Jesenicah govori že vrsto let, a brez uspeha. Dolgo časa so jo načrtovali v Črni vasi na Blejski Dobravi, poleg Črne vasi pa je bilo v razpravah še več drugih možnosti, zadnja v nekdanji jeseniški Železarni. Pojasnili so, da je Črna vas na Blejski Dobravi pod hipoteko in tako občina ni mogla pridobiti zemljišč - bila so tudi previsoko ocenjena. Vprašanje je tudi, koliko bi bila Črna vas primerna zaradi težkega dostopa po cesti, saj do Črne vasi težki in veliki tovornjaki zaradi nizkih podvozov ne morejo. Obrtno cono naj bi zdaj dobili na Plavškem travniku in tam bodo za svoje prostore lahko kandidirali tako obrtniki kot podjetniki.Na seji so med drugim sklenili, da se upoštevajo vse pripombe v razpravi in da se v prihodnje spremeni pravilnik. • D^edej Objekti tržiške tovarne TIKO na Loki Platneno streho je načel zob časa Tržič, 3. avgusta - Montažna stavba, namenjena skladišču, je sedaj prazna. Zaradi strgane strehe tako ne nastaja dodatna škoda, vendar pa pogled na tako imenovani šotor ni najlepši, je povedal direktor tovarne TIKO Janez Meglic. Kot je še zaupal, bi objekt najraje nekomu prodali. Tržiški TIKO je eno tistih podjetij, ki ga je kriza v kovinski industriji pahnila v nekaj letih na rob obstoja. Nekdaj prenatrpani proizvodni in skladiščni prostori v starem delu Tržiča pod gradom kar naenkrat zadoščajo za vse potrebe. Na srečo je sedaj vsaj dela za 43 zaposlenih dovolj, tako da v prihodnjih dneh ne bodo odšli na prisilne, ampak na redne dopuste. Tale uvod je skoraj potreben zaradi lažjega pojasnila, zakaj že vrsto let stojita zidani in montažni objekt tovarne TIKO na Loki pri Tržiču prazna. Kot je ocenil direktor Janez Meglic, zaenkrat ni nobenih izgledov za preselitev proizvodnje na novo lokacijo, vendar bo ostala rezervirana za prihodnji razvoj podjetja. Zidani objekt so dali v najem trem zasebnim firmam, ki jih uporabljajo za skladiščenje. To prinaša tovarni vsaj nekaj denarja. Montažni objekt so uporabljali sami za skladiščenje, zaradi spremenjenih razmer pa že dve leti ni v uporabi. Zavedajo se, da na več mestih raztrgana streha ni najlepša za pogled, žal pa bi bilo popravilo zanje prevelik strošek. Zato razmišljajo celo o tem, da bi tako imenovani šotor odprodali. Zanj je kar nekaj interesentov, če bi ga prodali skupaj z zemljiščem. Ker še niso opravili lastninjenja premoženja podjetja, pa imajo zaenkrat kot družbeno podjetje le pravico uporabe na tem zemljišču. Tako bo šotor najbrž še nekaj Časa njihov, pa čeprav je njegova streha vredna vsak dan manj. • S. Saje KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Ftrgovina POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 V pasti Pri spomladanskem startu uresničitve projekta lokalne samouprave se je izkazalo, da je bila prva runda pretežka. Scenaristi različnih nestrokovnih okusov so tako zamešali glavno nit, da so jo poslanci zgubili in se nazadnje znašli v pasti, kjer so hkrati dobili močno zaušnico. Bila je to draga izkušnja, vredna nekaj milijonov mark. Zdaj bo treba počakati do jeseni, da bo vlada s svojimi službami predstavila, kaj je recimo strokovno dopustno in sprejemljivo. Referendumska polomija ob razveljavljenih nekaterih členih lokalne samouprave v ustavnem sodišču pa ni le stroki, ampak tudi politiki postavila tokrat še precej težjo nalogo na poti do cilja, kot je bila prvič. Osnovna in celovita slika je sicer jasna, razumljiva in nenazadnje tudi enostavna. Vendar pot do nje v sedanjem položaju bi lahko spet postala tako razvejana, da bi se na njej ob pletenju in razpletanju brez katerega razmuljivo ne bo šlo, veljalo zapomniti in se spomniti tiste spomladanske zaušnice. Predvsem pa starih scenarijev, ki so jih kreaiorji skušali spretno zavijati v različne afere zaradi uresničitve zamišljenega osnovnega izida, ne gre več ponavljati, ali pa biti tokrat nanje še toliko bolj pozorni. Ponovnega ponesrečenega poskusa si ne bi smeli privoščiti. Past, v kateri bi se v tem primeru znašli, bi se lahko tako trdno zaprla, da se ob polomljenih zobeh tudi tam ne bi izvlekli, kjer je bilo tokrat še najmanj težav. Ponesrečena druga runda bi namreč povzročila lahko veliko razdejanje tudi tam, kjer trenutno sedanja čvrsta lokalna samouprava v krajevnih skupnostih, ki pa je tudi postala tu in tam že utrujena in naveličana spleikarskih projektov, z voljo sedanjih krajanov in sedanjih ali bodočih občanov še vedno uspešno uresničuje svoje začrtane programe. • A. Žalar Še ena pridobitev gasilcev v Žabnici Dobili bodo novo vozilo Po obnovi in ureditvi doma ter lanskem prevzemu avtocisterne bodo gasilci v Žabnici prihodnjo nedeljo uresničili še eno nalogo, ki so si jo zadali v svojem programu. Žabnica, 4. avgusta - Slovesen prevzem vozila cimos citroen C25D za prevoz oseb in opreme bo v nedeljo, 14. avgusta, ob 16. uri na tradicionalnem prostoru za gasilske prireditve in sicer na Miklavževem vrtu v Žabnici. Po zboru domačih in gasilcev iz društev, ki se bodo odzvali vabilu na slovesnost, bo slovesna blagoslovitev vozila, ki jo bo opravil domači župnik Jože Perčič. Po tem pa bo tradicionalno veselo srečanje z ansamblom Don Juan in pevko Sandro Zupane - Sendi. Proslavljanje pa se bo začelo že v soboto zvečer, je pred dnevi pripovedoval predsednik gasilskega društva Žabnica Peter Šker-janc. V soboto ob 19. uri bo namreč veselica, kjer bo za prijetno razpoloženje skrbel anbsambel Monroe band. "V društvu, ki deluje na območju dveh sedanjih občin (Kranj in Škofja Loka) in kar treh krajevnih skupnosti (KS Žabnica, Sv. Duh in Podlub-nik) oziroma pokrivamo kraje Žabnico, Šutno, Dorfarje, Forme in Crngrob, smo takšno vozilo, ki smo ga sami opremili za gasilske namene in ga tudi kupili izključno s sredstvi društva in krajanov, že nekaj časa pogrešali. Hvaležni smo krajanom, da so nam pomagali in tudi pokrovitelju - Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana Območni enoti Kranj." Sicer pa opremljanje v gasilskem društvu Žabnica, ki ima okrog 380 članov, od tega okrog 100 aktivnih in 60 operativno usposobljenih, ni edina skrb. Še posebno delavni so na preventivnem in drugih področjih. Po točkovniku občinske gasilske zveze so bili lani na primer prvi. Poleg društva na Kokrici v kranjski občini imajo edini društvo Mladi gasilec na osnovni šoli v Žabnici. Preventiva pa je njihova osnovna skrb tudi na strokovnem področju; zdaj imajo spet tri nove nižje častnike. Pionirji oziroma člani podmladka so bili letos spet prvi na občinskem tekmovanju. Pri izpolnjevanju zahtev točkovnika pa so letos opravili tudi že vse naloge, le nočnagasilska vaja jih še čaka septembra ali oktobra. "Čez dve leti bomo praznovali 90-letnico društva. Ne bi se mogli sicer pritoževati nad opremljenostjo, še manj pa nad zavzetostjo in delom. Res pa je, da imamo v našem domu v Žabnici ze 25 let staro črpalko in bomo morali začeti misliti na novo," je pred slovesnostjo, ki bo prihodnji konec tedna v Žabnici, poudaril predsednik društva Peter Škerjanc. • A. Žalar Peter Škrjanec Gradnja avtoceste zanetila tudi sosedske spore Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, Škofja Loka, Podlubnik 1b razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v kovinarski delavnici Pogoj: višja izobrazba - inž. strojništva s predhodnim poklicem kovinarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v osnovnem poklicu Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela je 1. 9. 1994. Do svoje parcele le s helikopterjem? Žirovnica, 4. avgusta - Kmetu iz Žirovnice je na žirovniškem polju avtocesta presekala parcelo na pol in do nje sploh ne more, kajti sosed mu ne dovoli uporabljati služnostne poti. Investitorji so obljubljali, da bodo zemljiške zadeve uredili, a niso urejene, še več: zanetili so sosedske spore, ki jih prej sploh ni bilo. Marija in Franjo Pongrac iz Žirovnice sta ena izmed številnih krajanov, ki so še danes nejevoljni in prizadeti zaradi gradnje avtoceste Hrušica -Vrba. Medtem ko se v številnih krajevnih skupnostih ob cesti kmetje še vedno in upravičeno pritožujejo, da niso dobili obljubljenih odškodnin in da so zemljiške zadeve še vedno li, da bodo vsa morebitna nesoglasja in vse morebitne spore, do katerih bi lahko prišlo na terenu, urejevali sproti in ob medsebojnem dogovoru. Nekateri kmetje so vzeli odškodnino - plačali so jim jo le prvo leto - drugo pa so se odločili za nadomestno zemljišče. In - Pongračevim je bilo obljubljeno, da bodo imeli tako Marija in Franjo Pongrac iz Žirovnice Žirovniško polje, kjer so kmetom z gradnjo ceste presekali parcele na pol, tako, da zdaj kmet iz Žirovnice do svoje parcele sploh ne more, ne da bi peljal preko sosedove... neurejene, da so lokalne ceste investitorji in graditelji nove avtoceste kljub obljubam zapustili v obupnem stanju - da o magistralni cesti skozi Jesenice sploh ne govorimo - so pri Pongračevih v Žirovnici naleteli na poseben problem: do svoje parcele sploh ne morejo! Pongračeva kmetija v Žirovnici je stara in zaščitena kmetija, imajo status kmeta, na žirovniškem polju pa tako kot večina žirovniških kmetov travnike in njive. Ko so začeli graditi avtocesto, so investitorji vsem, tudi žirovniškim kmetom obljublja- kot vedno do zdaj neovirano pot do svojega zemljišča. Parcelo na žirovniškem polju jim je namreč nova avtocesta - tako kot nekaterim drugim - presekala na pol. Polovica parcele je na eni strani, polovica pa na drugi strani avtoceste. In usoda je hotela, da se je znašel kot lastnik presekane parcele v sredi: zdaj mu ne z ene ne z druge strani soseda ne dovolita, da bi uporabljal služnostno pot. Vsakokrat, ko gre v polje, se boji, da ne bo spet hudih besed in sporov, kajti sosed, ki mu ne dovoli prehoda preko parcele, ga namerava tožiti. Njegov advokat mu je namreč že poslal pismo, naj ne vozi in ne hodi po njegovi parceli... "Dokazujem in dokazujem, da sem upravičen do služnostne poti, pa nič ne pomaga," pravi prizadeti Franjo Pongrac. "Sosed, s katerim sva bila vse do nedavna prijatelja in sva si vedno pomagala, se je odločil, da mi služnostne poti ne dovoli več uporabljati in pika! Zdaj moram, če hočem pnti na svojo posest, tvegati, za povrh vsega pa moram daleč naokoli. Prej smo imeli žirovniški kmetje dokaj blizu do parcel, danes moram sam prevoziti tri kilometre več, da pridem napolje. In zdaj, poleti, ko je košnja in spravilo, si samo zamislite, kolikokrat dnevno moram tja tako daleč! Da seveda niti ne govorim o tem, kako s težkim srcem so vsi žirovniški kmetje, ki imajo na območju nove avtoceste parcele, spremljali novogradnjo in tak poseg v prostor. Ograda, ki so jo graditelji postavili ob cesti, je za živino zelo moteča, nihče nas ni nič vprašal, ko so postavljali betonske bloke za drogove na naših posestvih, ko so odvažali rodovitno zemljo kaj veš kam, medtem ko je sami nismo smeh vzeti niti za ped. Več let so imeli na obeh straneh ceste kupe kamenja in gramoza in ko so z deli končali, smo morali vsi pobirati tisto kamenje, parcel pa niso zatravili, kakor so nam obljubili. Ureditev poti na parcele so obljubljali takole: češ, počakajte do izmere. Zdaj pa vse tako kaže, da hočejo, da vse take in podobne spore uredi kar krajevna skupnost. In ker se mi vse to dogaja, obenem tudi mislim, da so to služnostno pot hoteli kar zamolčati... Ne vem, kaj bo: sosed mi ne dovoli in mi ob vsaki priložnosti grozi, na svojo parcelo pa ne morem drugače kot tako, kot vozim zdaj. Naj se na svojo lastno parcelo vozim s helikopterjem?" Franjo Pongrac je torej še ena izmed "žrtev" malomarnega odnosa vseh, ki so bili zadolženi in ki so tudi obljubljali, da bodo ob gradnji avtoceste poskrbeli, da bodo zemljiške zadeve urejene. Taka žrtev, da zdaj še do svoje parcele ne more, investitorji pa se danes lahko na lastne oči prepričajo, koliko sosedskih sporov so zanetili, ker niso znali ali ne hoteli urediti zemljiških zadev, ko so kmetom presekali parcele na pol... • D.Sedej Okrepčevalnica Pri Matiju v Lučinah Imamo lepo razgledno pot V krajevni skupnosti Lučine so končno dobili tudi gostinski lokal. Silvo Cankar je z ženo Ireno uredil okrepčevalnico, v načrtu pa ima tudi bogatejšo ponudbo. Lučine, julija • Pri Matiju v Lučinah, kjer je doma Silvova žena Irena, je pred kakšnimi 35 leti že bila gostilna; pa tudi pošta in trgovina. Zdaj pa se je za "oživitev" gostinske in turistične dejavnosti odločil Silvo Cankar, ki je po poklicu sicer pek, vendar je nočno delo, ki ga je opravljal več let, opustil. Da pogrešajo gostinski lokal, so večkrat ugotavljali tudi v krajevni skupnosti, zato so zdaj z odločitvijo Silva ob podpori žene Irene Cankar Še toliko bolj lepa razgledna pot, ki vodi od Lučin po grebenu na Planino do cerkve, kjer se odpre pogled na Črni vrh. Potem se spusti v Suhi dol in nazaj na Lučine. upam, da v mojih razmišljanjih ne bom ostal sam." V krajevni skupnosti Lučine tovrstnih usmeritev tudi ne odklanjajo. Ob reševanju nekaterih komunalnih problemov, predvsem cest in v skrbi za Čimlepši izgled pa je že sedanja Okrepčevalnica, kjer Silvo postreže z domačim kruhom, ocvir-kovco, salamo ali konec tedna s pizzami, spodbudna popestritev Silvo Cankar ne le za Lučine marveč tudi za turistične začetke na tem območju. • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Raj za lubadarja Pri Matiju v Lučinah okrepčevalnica, zadovoljni. "Postopoma sem urejal prostor, tako da sem lahko odprl Okrepčevalnico. V mislih imam seveda tudi celovito ureditev. Za to pa je potrebna kuhinja, ki pa je ta trenutek prevelik denarni zalogaj. Prepričan pa sem, da imajo Lučine oziroma to območje lepe turistične možnosti. Tu je na primer je zdaj spet prijetna in lepo urejena Kakšnih šest do 8 kilometrov je dolga. Če bi jo uredili, bi poleti po njej lahko vozili "fe-drovčki", pozimi sani - smojke. Lepa sprehajalna pot pa je tudi ob potoku, poznanem po tako imenovanih kadeh. Konca pa se v Brebovnici. Turizem in nekaj športa bi bila za Lučine in kraje v tem delu lepa osvežitev m Prava sramota jc, nam je zadnjih štirinajst dni sporočilo več bralcev Gorenjskega glasa, da smo tako rekoč sredi mesta v Kranju tako neodgovorni do okolja. Eden takšnih primerov je že nekaj časa nanovo urejeni Cirški klanec oziroma gozdiček nad in pod njim. "Oglejte si in objavite, kako se je smrek na tem območju v mestu lotil lubadar, nikogar pa ni, ki bi poskrbel, da se ne bi širil še naprej." Na sliki, ki jo objavljamo, sta dve takšni drevesi, ki se ju je že pred časom lotil lubadar na levem, zgornjem dela gozdička nad opornim zidom. Po prvem in drugem sporočilu v uredništvo smo bili nekaj časa prepričani da gre le za ta "osamljen" primer. Potem pa smo no razlagah brakev ugotovili, da je na spodnjem delu (desno pod klancem v smeri proti Cirčam) še več od lubadarja napadenih smrek, ki so se tudi Že posušile. Komentar je odveč. Odgovorni in poklicani za ukrepanje (menda) primer poznajo, žal pa ne (ali pa ne morejo) ukrepati. Bržčas je prvi, ki bi moral poskrbeti za odstranitev dreves, lastnik, ki pa ga do tega trenutka nismo uspeli ugotoviti. • A. Ž. Na Jesenicah koncesijo vsem, le enemu zobozdravniku ne Križev pot do koncesije Tujka v otroški ambulanti, zobozdravniku s slovenskim državljanstvom pa nočejo podeliti koncesije. Jesenice, 4. avgusta - Dr. stomatologije dr. Vladimir Lapčevič opisuje, kako mu niso in niso hoteli podeliti koncesije za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti za otroke in mladino, čeprav je bil osem let zaposlen v jeseniškem Zdravstvenem domu. Zdaj je odločilo samo Ministrstvo za zdravstvo: za podelitev koncesije ni nikakršnih strokovnih in drugih zadržkov! Mag. Vitomir Pertnan "Odločili smo se na osnovi mnenja komisije." Ko smo zapisali, da se je v otroški zobozdravstveni ambulanti na Jesenicah zaposlila tujka, državljanka Bosne in Hercegovine, ki je najprej prišla v Slovenijo kot begunka, dobila status tujke in delovno vizo, nam je direktor Zdravstvenega dom Jesenice obenem povedal, je bila zaposlitev zaradi deficita na tem področju nujna in da se na razpis pač nihče drug ni javil. Takoj se je oglasil doktor stomatologije Vladimir Lapčevič, ki je bil v jeseniškem Zdravstvenem domu zaposlen osem let in ki si že nekaj časa prizadeva, da bi mu na Jesenicah podelili koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti, a zaman! Sekretariat za gospodarstvo jeseniške občine je na predlog komisije za zdravstvo vztrajno odklanjal njegove prošnje, čeprav so koncesijo dobili vsi jeseniški zobozdravniki, ki tako kot zasebniki danes delajo v svojih nekdanjih prostorih v Zdravstvenem domu. Dr. Lapčevič, ki je bil na Jesenicah med otroškimi pacienti daleč najbolj pribljubl-jen otroški zobozdravnik, takole pravi: Od vseh le pozitivno mnenje "Prav ničesar nimam proti temu, da so zaposlili zobozdravnico s statusom begunke ali tujke, prej nasprotno! Naj dela! Zahtevam le, da se mi popravi krivica, ki so mi jo storili, ker mi niso in niso hoteli podeliti koncesije. Moral sem iti tako daleč, da sem s pritožbami na najvišje organe danes tudi uspel. Vsi, od Zdravniške zbornice do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so dali pozitivno mnenje, tako, da je celo Ministrstvo za zdravstvo sredi julija izdalo odločbo o dodelitvi koncesije na moje ime. Zdaj morajo na občini najkasneje v enem mesecu dodelitev koncesije ponovno obravnavati. Očitali so mi, da kljub vsem pogojem za podelitev koncesije nisem v določenem roku dopolnil nepopolnega zahtevka - da nisem predložil odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev in da po zaposlitvi nove zobozdravnice razpolagajo z zadostnim številom otroških zobozdravnikov. S tem, ko bi zaposlili mene, bi to predstavljalo razširitev obstoječe mreže javne zdravstvene službe, kar naj bi bilo protizakonito in ni v interesu občine. Igračkanje s koncesijo Resnica je povsem drugačna. Res sem bil vpisan v register za dejavnost zobozdravstvenega varstva odraslih in res je, da nisem imel odločbe o vpisu za zobozdravstveno varstvo mladine, vendar to nikakor ne pomeni, da nisem imel statusa zasebnega zobozdravstvenega delavca m da zaradi tega nisem izpolnjeval pogojev za koncesijo za otroško zobozdravstveno varstvo. Koncesija se namreč lahko podeli tudi za otroško zobozdravstveno varstvo, le da se z izvajanjem koncesije ne sme začeti, preden se ne zagotovijo tudi prostori. Mnenje občinske komisije je bilo docela zmotno in z mano so se takole pravno igračkali: koncesije ne moreš dobiti, ker nisi vpisan v register, v register pa ne moreš biti vpisan, ker nimaš delovnih prostorov, le teh pa ne moreš dobiti v javnih zavodih, ker nisi vpisan v register in nimaš koncesije. Nezaslišano in popolna zmotna uporaba materialnega prava! Primer bomo ponovno obravnavali Sekratar sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine in podpredsednik jeseniškega izvršnega sveta mag. Vitomir Pretnarodgovarja na obtožbe in pritožbe dr. Vladimirja Lapčeviča: "Mislim, da gre v tem primeru za to, da se dr. Vladimir Lapčevič ni pravi čas odločil za dodelitev koncesije za otroško zobozdravstvo. Sekretariat za gospodarstvo sicer res podeli koncesijo, vendar se vedno opira na strokovno mnenje komisije za zdravstvo, ki nam poda svoje mnenje, ki je osnova za naše odločanje. Mislim, da smo mi postopke v redu in korektno vodili, vsekakor pa bomo njegov primer ponovno obravnavali, ker ga v roku meseca dni po izdani odločbi o koncesiji Ministrstva za zdravstvo tudi moramo." Žal moram povedati, da vse to izhaja iz negativnega odnosa, ki ga ima do mene iz meni neznanih razlogov direktor jeseniškega Zdravstvenega doma: čeprav sem se prijavil na delovno mesto in zaprosil za prostore v Zdravstvenem domu, kjer jih imajo vsi moji nekdanji kolegi, so vzeli tujko, čeprav sem imel kot državljan Slovenije absolutno prednost - o zavrnitvi moje prošnje me niso niti obvestili -ordinacija je prazna, komisija pri občini pa se kar naprej sklicuje na neresnične trditve o zadostnem številu zobozdravnikov. Ni res, da gre za širitev mreže Netočna je trditev, da bi moja koncesija pomenila prepovedano širitev obstoječe mreže javne zdravstvene službe. Po veljavnih normativih pripadajo jeseniški občini štirje otroški zobozdravniki ali maksimalno sedem zobozdravnikov za otroke in mladino. V občini delajo štirje, ni pa možno šteti tujke, saj ima delovno vizo le do oktobra. Pa četudi bi jo šteli, to ne pomeni širitve mreže! Tako pravi tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki v mnenju iz maja letos izrecno pravi, da podelitev moje koncesije ne bi povzročila širitve mreže zdravstvene službe in ne nazadnje je moralo posredovati samo Ministrstvo za zdravstvo in je sporočilo, da se mora moja vloga v roku enega meseca še enkrat obravnavati! Precej komično pa je tudi je, da je občinski organ februarja zavrnil mojo prošnjo za koncesijo za zobozdravstveno varstvo odraslih s tem, da navaja, da na Jesenicah primanjkuje prav zobozdravnikov za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine! Zdaj, ko sem jih prosil za koncesijo za otroke, pa trdijo, da deficita ni več, ker so pač do oktobra zaposlili tujko! Sprašujem se samo to, komu in zakaj sem tako napoti, komu služi samovolja, zakaj taka neodločnost pristojnih organov? Ob vsem tem je nesporno samo eno: trpijo le pacienti, ki so za povrh vsega še otroci! • D.Sedej Kurnikova hiša v Tržiču je oživela Otroci pečejo dražgoške kruhke V počitniški delavnici se vsak dan zbere vsaj petnajst radovednežev. Tržič, 3. avgusta - Razstava "lepota čipke iz Železnikov in dobrota dražgoškega kruhka" privablja od 17. junija številne obiskovalce v Kumikovo hišo. Tam pa ta teden Cirila Smid iz Železnikov male Tržičane poučuje, kako izdelati in speči dražgoški kruhek. Nekaj srčkov bodo dobile mamice za spomin, nekaj jih bo končalo v želodčkih, najlepše pa bodo celo razstavili v tržiški knjižnici, ki je organizator počitniških delavnic za otroke. spomin, bodo na ogled vsaj nekaj časa na policah tržiške knjižnice. Kdor bi hotel še več zvedeti o dražgoških kruhkih, si lahko do 6. septembra ogleda razstavo v Kurnikovi hiši, kjer so ob kruhkih na voljo tudi lepi izdelki klekljaric. • S. Saje Od torka do petka je Kurnikova hiša spet polna življenja. Čeprav tam najbrž niso nikdar pekli dražgoških kruhkov, sedaj prav to počnejo udeleženci počitniške delavnice. Šestnajst otrok, med njimi tudi trije fantje, je že prvi dan z odprtimi očmi in ušesi sledilo razlagi mentorice Cirile Šmid, ki ji je na pomoč priskočil Še njen sin Klemen. Da bi šlo vse hitreje, je upokojenka iz Železnikov že doma pripravila testo. Kot je Eoučevala, je to medeno testo, i se pripravi iz moke, stopljene jelenove soli v malo vode, zagretega medu in začimb; ona uporablja le cimet in poper, nekateri pa dodajo še klinčke. Iz testa se oblikuje različne izdelke, ki so si jih otroci že poprej ogledali na razstavi v Kurnikovi hiši. Potlej so si kar v spalnici nekdanje lastnice hiše uredili začasno delavnico, kjer so ves teden izdelovali srčke. Za tiste, ki tega še ne znajo, je treba našteti, da se iz kepice testa najprej oblikuje korenček, ki se ga previdno zvatja v obliko srčka. S kovinsko Ščipalko se okrasi njegov rob, iz testa pa se izdela Se različne okraske za sredino. Srca malih tržiških umetnikov krasijo pravcate planike. Ko je izdelek narejen, je potrebnih še okrog 20 minut potrpljenja za peko. Med delom smo od Cirile izvedeli, da se je izdelave dražgoških kruhkov naučila šele med lanskim tečajem v organizaciji TD Železniki. Zaradi želje, da bi se te slovenske umetnine ohranile, se je odločila svoje znanje razdajati še drugim, predvsem otrokom. Podobno, kot je to počela z osnovnošolci v radovljiškem muzeju, sedaj ustvarja dražgoške kruhke v Tržiču. Kot je bila prepričana, bodo njihovi srčki iz dneva v dan lepši. Tisti, ki ne bodo končali v želodčkih, ali ostali doma za GOSTILA^ JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECLAUTET Z ŽARA LN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ: ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti, na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. GOSTILNA JAMA "Ž^eCim doBro jesti" 10% POPUST S TEM KUPONOM Zanimanje za podaljšano bivanje v šolah Jeseniški izvršni svet je dal soglasje za dva oddelka podaljšanega bivanja na osnovni šoli v Žirovnici in na Koroški Beli. Večino stroškov plačuje ministrstvo za šolstvo in šport. Jesenice, 4. avgusta - Osnovni šoli na Koroški Beli in v Žirovnici sta sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine posredovali prošnji za odobritev po enega dodatnega oddelka podaljšanega bivanja v prihodnjem šolskem letu. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se zagotavljajo osnovnim šolam za izvedbo zagotovolje-nega programa sredstva za plače in prispevke na ravni republike, za materialne stroške pa prispeva občina. Za delo vsakega dodatnega oddelka podaljšanega bivanja bi občina morala zagotoviti sredstva za prevoz na delo in regresirano prehrano za enega učitelja ter za ostale materialne stroške. Osnovni šoli na Koroški Beli je Ministrstvo za šolstvo in šport soglasje za oblikovanje dodatnega oddelka podaljšanega bivanja že dalo. Šola je občino hkrati prosila za zagotovitev sredstev za dodatni oddelek podaljšanega bivanja in sicer v znesku 30 tisoč tolarjev mesečno. V osnovni šoli v Žirovnici na osnovi ankete ugotavljajo, da želijo starši vključiti v podaljšano bivanje 41 učencev od prvega do tretjega razreda. Zagotovljene so prostorske možnosti, občina pa naj bi za vse šolske leto prispevala 144 tisoč tolarjev. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so tako dah obema šolama soglasje za uvedbo dodatnega oddelka podaljšanega bivanja, za to pa jim bodo v občinskem proračunu tudi zagotovili sredstva. Ob tem pa je treba povedati, da večino stroškov za oddelke podaljašanega bivanja pokriva ministrstvo za šolstvo in šport. • DS. Žičničarji takoj popravili škodo V Kranjski Gori so RC Žičnice končno letos začele z deli za umetno zasneževanje na smučiščih v Kranjski Gori in ne le v Podkorenu, kjer že imajo umetno zasneževanje. Kranjska Gora, 4. avgusta - Dela so zelo obsežna, zato so se številni lastniki zemljišč, kjer so smučarski tereni, bali, da ne bi razni izkopi na zemljiščih prizadeli letošnje letine ah da bi žičničarji malomarno ravnali. Razveseljivo pa je dejstvo, da so najprej izkopali zemljišče za okrepčevalnico Kekec za umetno zasneževanje Podlesa, vendar so v najkrajšem času zemljo tudi poravnali in območje zatravili, da ne govorimo o tem, da so preko njiv navozili tudi zemljo. Vsekakor se lastnikom zemljišč na smučiščih v Kranjski Gori ni treba bati, da bi nastali kakšrnikoli spori zaradi gradnje sistema umetnega zasneževanja. Kot tudi zdaj ni bilo s kmeti nobenih drugih sporov, saj jim žičnice redno plačujejo odškodnino za uporabo njihovih zemljišč na smučarskih terenih. • D.S. Kratka anketa Naval na knjigarne po 10. avgustu Knjige in učbeniki za novo šolsko leto bodo na voljo šele v drugi polovici avgusta, obstaja pa tudi precej nejasnosti glede cen, ki se stalno spreminjajo. Nesporno pa ostaja dejstvo, da nakupi v knjigarnah ob začetku šolskega leta globoko posežejo v žepe staršev, saj le redke šole zagotavljajo izposojo oziroma najem knjig, za katere je plačilo v primerjavi z nakupom v knjigarni, minimalno. Jana Poljanec, poslovodkinja Linhartove knjigarne, Radovljica: "Mladinska knjiga je obljubila, da bodo vse knjige na voljo od 15. do 25. avgusta. To pa velja samo za osnovnošolske knjige, srednješolske dobimo Šele v začetku septembra. Letos se kar bojimo novega šolskega leta, saj je še precej nejasnosti, poleg tega nekatere šole učencem dajejo zastarele sezname knjig, ki jih ni v prodaji že nekaj let. Naval na knjigarne bo prav gotovo velik, zato bomo v drugi polovici meseca imeli podaljšan delovni čas." Marija Hrast, prodajalka v Finžgar-jevi knjigarni, Bled: "Vseh knjig še ni, večino bomo dobili okrog 10. avgusta, nekaj pa jih imamo še iz lanske zaloge. Povpraševanje je že precejšnje, organizirano pa imamo tudi antikvarno komisijsko prodajo, kjer so stare knjige cenejše za tretjino, vendar zanje ni prav velikega zanimanja. Knjige so bile v prednaročilu plačljive v treh obrokih, v avgustu pa tega ne bo." Žiga Kafol, gimnazijec, Bled: "Končal sem prvi letnik jeseniške gimnazije. Lani sem si knjige izposodil od prijatelja, za letos pa še ne vem. Poskušal bom dobiti rabljene, ker so precej cenejše od novih. Vem, da v nekaterih šolah dijaki in učenci knjige dobijo kar tam in mislim, da je to zelo v redu. Seznama knjig za novo šolsko leto še nimam, čeprav so knjige za nekatere predmete že zastarele." Romana Kokalj, mamica treh šoloobveznih otrok, Bled: "Do zdaj smo knjige vedno kupovali prek Modrega Janeza, ki pa ga letos ni več. To je velika škoda. Knjige sicer niso bile cenejše, vendar si naročeno dobil na dom in se izognil gneči v knjigarnah. I ' \ Za osme razrede je v blejski osnovni \^ šoli organizirana izposoja, pomagamo Wm M*- ' % pa si še tako, da mlajši otroci "podedujejo" knjige starejših. Na vsak način pa bi morale biti knjige na razpolago takoj ob koncu šolskega leta." . • E.G radnik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta SpacaicuV hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V razstavnem salonu D olik je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov na temo Promet. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsai v galeriji Sivčcva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldne pa od 10. do 12. ure. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotograij Mesto Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Emila Tomaša - T ho masa. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja ingrafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja akad. s(jkar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše.V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavlajo z novimi fotografijami na temo Utrip *94. V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. MENGEŠ - V galeriji meinariji je na ogled razstava ciklusa reliefov Vdove akad. kiparja Toneta Demšarja. PESMI IZ SRCA Kranj - V nedeljo, 7. avgusta, bo na Blejskem gradu koncert Shirlie Roden in Johna Christiana, angleškega dua, ki razume in ponuja svojo glasbo kot svež val pozitivne energije. Njuna glasba, Shirlie Roden je avtorica večine skladb, je namenjena vsem generacijam poslušalcev. Poudarjata spoštovanje in ljubezen do vseh živih bitij in planeta ter hkrati ozaveščata, kaj smo in kaj delamo. Rodenova in Christian sta v Sloveniji že nastopala, oba sta že izdala samostojne albume, v torek bosta v okviru projekta Slovenski šopek nastopila še v kinu Center v Kranju. Vstopnice so v prodaji uro pred začetkom na kraju koncerta, otroci pa imajo prost vstop. • M.A. Folklorna skupina Karavanke gostovala v Bremnu VSAK NASTOP JE DOBRODOŠEL Poletje je rudi čas folklornih festivalov in gorenjske folklorne skupine redno gostujejo na najrazličnejši mednarodnih prireditvah zunaj slovenskih meja. Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča je konec julija z bogatim programom gorenjskih, štajerskih, belokranjskih in prekmurskih plesov nastopala v Bremnu. Prireditve ob stoti obletnici tamkajšnjega športnega društva so se poleg dveh domačih, nemških skupin in Slovencev udeležili tudi plesalci iz Rige v Letoniji in nizozemska folklorna skupina. Skupina je v štirih dneh festivala veliko nastopala. Dvakarat pred polno športno dvorano in še v centru mesta, kjer so njihovi nastopi kljub poletni vročini privabili veliko ljudi. Slovenski plesalci so bih v Nemčiji prijazno sprejeti. V času prireditve so jih gostile nemške družine, tako da so imeli možnost pobližje spoznati kulturo in način življenja na drugem koncu Evrope, po drugi strani pa tamkajšnjim domačinom predstaviti Slovenijo. Skupine, ki so skupaj s FS Karavanke nastopale v Bremnu, so si bile na moč različne. Skrajnosti sta predstavljah le-tonska in nizozemska skupina: prva z zelo mladimi plesalci, ki so na publiko naredili velik vtis, strokovnjaki pa so menili, da njihov nastop ni več folklora, temveč zmes ruske baletne šole in ameriškega show dancea. Po drugi strani pa so Nizozemci v Bremen poslali skupino starejših plesalcev s svojevrstno glasbeno skupino: ena od glasbenic je bila stara več kot sedemdeset let. Slovenska skupina je bila v Bremnu poleg nizozemske edina, ki je nastopala ob glasbi v živo.Vsi ostali so plesali na posneto glasbo. "Nastopa brez glasbe v živo si pri nas ne znamo predstavljati," pravi Ljuba Nadišar, umetniški vodja skupine. "Glasbeniki poskrbijo za vzdušje, poleg tega je koreografija takšna, da ne predvideva povsem točnega zaključka plesne predstave. Sicer pa smo v Nemčijo odšli z novim mladim harmonikarjem, ki se je v skupino odlično vživel in poskrbel za dobro voljo plesalcev in seveda tudi občinstva." XII. FESTIVAL RADOVLJICA 6. -20. apgUŠ 1994 London Dunaj Basel Moskva Tel A vi v Amsterdam Anttverpen in Firenze z intonacijo stare glasbe mobitel Mrija kanal PANPRINT Uradna pi|.iča XII Festivala Radovljica 19t>4 je peneče vino Valvasor Prodaja vstopnic: Emona Globtour Ma\ini.irkct in turistično društvo Rado\!jica. Informacije: Klemen Ramovš Management, Tel : 061 125 33 W Mlada folklorna skupina Karavanke iz Tržiča na enem izmed svojih nastopov. Zadnja leta jih imajo sicer precej manj kot prej, ko so si z njuni sližili denar za najrazličnejše narodne noše. Zato pa jim je lam in letos na pomoč priskočila občina Tržič, saj predstavljajo godci in plesalci Karavank najštevilnejše društvo v občini. Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ki se je v Bremen odpravila v zasedbi šestintridesetih plesalcev in glasbenikov, deluje že skoraj trideset let. Trenutno šteje 130 članov in je edina folklorna skupina na Gorenjskem, ki ima v svojem društvu tudi štiri otroške skupine: cicibane, dve pionirski in mladinsko. Zanimanje mladih za folkloro je v Tržiču namreč že tradicionalno zelo veliko. Sicer pa tudi med člani prevladujejo mladi. Plesalci folklorne skupine Karavanke so stari od osemnajst do šestindvajset let.V svojem plesnem programu so imeli do zadnje vojne v Sloveniji plese večine narodov bivše Jugoslavije, v eni sezoni pa tudi do petinštirideset koncertov. Po vojni je zanimanje za folklorne nastope za nekaj časa skorajda zamrlo. Zdaj spet več nastopajo, seveda le s pestrim programom plesov slovenskih pokrajin. "Vadimo še vedno dvakrat tedensko po dve uri, vendar to ni dovolj. Skupi- NA POMOČ Poljane - Stoto obletnico gasilstva na Poljanah so obeležili tudi fotografi. Devet avtorjev iz vse Slovenije se je odzvalo razpisu na temo "Na pomoč" in žirija, v kateri je bil tudi znani fotograf Vlastja Simončič, je najboljše fotografije razstavila v gostilni Videm. Nagrado za najboljše delo sta prejela Milan Kalan iz Gorenje vasi in Ivan Pipan iz foto kluba Radovljica. • M.A. SLOVENSKI KOZOLEC NA NIZOZEMSKEM Slovenija se v okviru projekta Evropska razvojna vas med 1. in 11. avgustom v nizozemskem Dro nt en u predstavlja z razstavo Slovenski kozolec. Razstavo sestavlja osemnajst maket različnih tipov kozolcev na Slovenskem, ki jih je izdelal arhitekt Boran Hrelja. Informativno jo dopolnjuje foto -monografija z istim naslovom, katere avtorja sta fotograf Jaka Čop in etnolog dr. Tone Cevc. Tako razstava kot knjiga sodita v projekt Pot kulturne dediščine podjetja AGENS iz Žirovnice. Sicer pa sodi razstava na Nizozemskem v sklop evropskega zleta mladih. na mora nastopati, samo z vajami ne gre," je povedala Ljuba Nadišar. Svojenastope so letos popestrili ztudi z novimi narodnimi nošami, ki jih je izdelal njihov član Bojan Knific. "Za razvoj folklore veliko pripomorejo tudi seminarji za vodje in koreografe skupin. Vedno več je strokovnjakov s tega področja in lani so nam v Beli Krajini pokazali vso raznolikost tamkajšnjih plesov in narodnih noš. To smo uporabili tudi pri izdelavi naših novih, belokranjskih noš za skupino. Te niso več klasično enake, temveč se druga od druge razlikujejo, tako kot so bili v starih časih v istem stilu, a vseeno različno oblečeni tudi ljudje. Prvič smo jih pokazali na letošnjem srečanju gorenjskih folklornih skupin," pravi Ljuba Nadišar, ki že šestindvajset let sodeluje s Folklorno skupino Karavanke. Najprej kot najmlajša, trinajstletna plesalka v skupini, nato s šestnajstimi vodja cicibanske skupine, od leta 1986 pa članske. Zadnja štiri leta sama ne pleše več, to pa pomeni, da še toliko bolj skrbi za čimbolj kvaliteten program skupine, za katero pravi, da je kot velika družina. • M. Ahačič Jutri pričetek XII. festivala Radovljica v SOJU SVEČ Radovljica, 5. avgusta - V baročnem vzdušju radovljiške graščine bo jutri, 6. avgusta, ob 20.30 uri prvi od sedmih koncertov festivala, ki tudi letos gosti najboljše umetnike iz sveta stare glasbe. Kot prvi bo nastopil ansambel za staro glasbo Romanesca, ki prihaja iz Londona. Italijansko glasbo 17. stoletja bodo pričarali Andrew Manze (baročna violina, John Toll (čembalo) in Nigel North (teorba, lutnja). Do konca avgusta bodo torki, četrtki in sobote v Radovljici koncertno obarvani. V drugem festivalskem koncertu se bosta tako predstavila moskovski violončelist Ivan Monighetti in čembalist Shalev Adel iz Tel Aviva. Dunajski ansambel za staro (;lasbo Accentus bo predstavil glasbo španskih Židov iz časov okoli eta 1500. Sledi mu Andrew Lavvrence - King s harfo in dvojno harfo, pa flavtistka Marijke Miessen in čembalist Glen Wilson, ki skupaj dovršeno muzicirala in temperamentno izvajata dela nizozemskih in italijanskih mojstrov. Kot predzadnji bo v Radovljici koncertiral flamski kvartet kljunastih flavt Vier Op'n Rij. Izvajali bodo dela Scheidta, Bacha in Vivaldija. Nazadnje pa bo v soboto, 20. avgusta, plesna skupina za staro glasbo La follia iz Firenc z odrskim spektakolom poustvarila veselo plesno razpoloženje Francije v 17. in 18. stoletju. Vsi koncerti se pričenjajo ob 20.30. uri, vstopnice pa na Gorenjskem prodaja Turistično društvo Radovljica. • M.A. Za popestritev počitnic ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Škofja Loka je v teh poletnih mesecih dokaj zaspano mesto, kljub večjemu obisku domačih in tujih turistov, ki se v mestu zadržijo le kratek čas. Turistično društvo Škofja Loka in ZKO pripravljata program poletnih prireditev, ki bodo pomenila dodatno ponudbo za obiskovalce, vsekakor pa bodo tudi zanimiva poletna osvežitev za domačine. V programu škofjeloških poletnih večerov na dvorišču Loškega fradu bo prvo soboto v avgustu nastopil Divjak bend v sestavi: Latko Divjak (bobni), Primož Grašič (kitara), Blaž Jurjevič (klaviature) in Sašo Borovec (bas). Koncetni program bo potekal v okvirih jazz, latino in soul glasbe. Večer, ki se bo pričel ob 20. uri, bo podkrepljen tudi s kvalitetno gostinsko ponudbo. Naslednjo soboto, 13. avgusta, se bo v Škofji Loki ob 20. uri ponovno predstavil znani slovenski kantavtor Adi Smolar. Ena izmed zanimivosti loških poletnih večerov pa bo tudi gledališka predstava z naslovom "V začetku je bil kaos... potem pa kažin", s katero se bo predstavilo Gledališče Na brco iz Trsta, v soboto, 20. avgusta. Sklop prireditev pa bo zaključila priljubljena Vita Mavric z večerom šansonov zadnjo soboto v avgustu. Umetnico bo na koncertu spremljal Borut Lesjak. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v galeriji Loškega gradu. Vse, ki se v Škofjo Loko nameravajo podati z avtomobili, pa organizatorji prosijo, da svoje jeklene konjičke pustijo na parkirišču v mestu. Generalni sponzor prireditev je podjetje Termo. TET In t Vladimir Černe, radovljiški župan Praznik poletnega veselja V vročih poletnih dneh, ko se utrujeni od vsakodnevnih tegob odpravljamo na dopust, nismo ne pri volji niti pri močeh, da bi ob prazniku pogrevali pretekle dogodke, dosežke, spodrsljaje... Zato poletni praznik spreminja vsebino in pomen, ki ga je začel. Nanj se vele vedno več kulturnih in športnih dogodkov v občini v okviru kvalitetne turistične ponudbe, gostov pa je tudi hvalu Bogu vedno več. Ob lanskem praznovanju sem zapisal, da zadnjič praznujemo v tem mandatu in v občini Radovljica v dosedanjem obsegu in organiziranosti. Pričakovali smo novo lokalno samoupravo, nove občine. Občanom smo pripravili informacije in kvalitetno razlago Zakona o lokalni samoupravi. Majski referendum je pokazal, da so občani spregledali velike obljube brez pokritja, iz katerih so se zrcalili le ozki strankarski interesi na račun lokalnih koristi. Sporočilo referenduma je jasno, vendar se bojim, da ga zakonodajalec, zaradi samo zaverovanosti ni zmoten dojeti. Dati lokalni samoupravi vse pristojnosti in jo finančno usposobiti, da bo avtonomno samoupravljala z lokalnimi zadevami, izven vpliva centra, je za centraliste le preveč. Zato so take težave s pripravo zakona, ki bi maksimalno obljubljal in minimalno dajal. inž. Vladimir Černe Da je sprememba oziroma sanacija lokalne samouprave nujno potrebna, je popolnoma jasno, saj občina ob demokratični preobrazbi naše družbe permanentno izgublja svoje pristojnosti. Taka kot je, kmalu ne bo nikomur koristna. Ob splošni zakonskizmedi in zmanjšanju pristojnosti občina vedno težje ščiti interese občanov pred nasilneži, zlorabami in neredu Krčenje pristojnosti in vpliva občine ter ozkosrČnost zakonodajalca nove lokalne samouprave sta procesa, ki krepita moč države v njenem centru, kjer pa se tvori nova politična elita z neomejeno močjo in to pod krinko demokracije. Sprašujem se, ali smo v mandatu demokratničnih sprememb naredili dovolj. Pričakovanja so bila večja, plahnela pa so s spoznanjem, da država ne zagotavlja zakonskih možnosti za uspešno upravljanje lokalnih zadev. Mislim, da je občinska oblast delovala optimalno; niti skupščini niti Izvršni svet se nista preveč ukvarjala sama s seboj. Prevladovalo je sodelovanje in vedno je bil v ospredju interes za skupno reševanje javnih zadev -tako je bilo v času osamosvajanja, kot kasneje pri premagovanju gospodarskih težav zaradi prestrukturiranja in izgube trgov. Ob političnih trenjih in konfrontacijah v skupščini so se tudi pri nas našli politikanti, ki so poskušali te zadeve vnovčiti v svojo korist. Toda ni jim uspelo. Se vedno sem prepričan, da je delovanje v politiki služenje javnemu interesu. Na žalost mnogi, ki so ob nastopu demokratičnih sprememb na to geslo prisegali, danes zamenjujejo javni interes z lastnim in ozkosrč-nim strankarskim interesom. Upam in želim, da bomo zmogli moči in modrosti, da bomo z demokratičnimi sredstvi preprečili političnim elitam z dvomljivim ugledom, da se prepetuirajo na oblastnih položajih. Vsem občankam in občanom Želim, da se ob prazniku pove-selijo in za hipec odložijo vsakodnevne skrbi. Jože Resman, predsednik Izvršnega sveta Radovljica Zanimivo leto zaradi aktivnosti in gradenj Praznik je priložnost, da skušamo pogledati, kaj nam je uspelo, kar smo si recimo pred letom začrtali. Predsednik Izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman ugotavlja, daje letošnji občinski praznik kljub dopustniškemu času delaven. Zadnje leto pa je bilo sploh zanimivo in delavno hkrati na različnih področjih. "V skladu s programom je Iz vršni svet pripravil po dolgoletnih prizadevanjih vse podlage za načrtovanje in investiranje v najbolj vitalne dele občinske infrastrukture. V mislih imam cestno omrežje, komunalno deponijo, blejsko in bohinjsko kanalizacijo in še bi lahko našteval. Veliko je bilo razprav in pomislekov o blejskih razbremenilnih cestah, o urejanju varstva okolja, o zaščiti nacionalnih naravnih spomenikov. Prav te razprave in rešitve pa kažejo na nov in urejen odnos v prostoru. Prevladalo je stališče, ki ščiti naravne danosti in ne povzroča škode lastnikom zemljišč. Če primerjam obdobja med dosedanjimi prazniki, je to zadnje obdobje zanimivo predvsem po trenutnih gradnjah v občini. Sedanje gradnje nam bodo izboljšale standard v srednjem šolstvu z gradnjo srednje šole, v kulturi z izgradnjo dela Linhartovega trga in širitve Glasbene šole, v gospodarstvu pa z novimi poslovnimi površinami v Jože Resman obrtnih conah in z novimi zmogljivostmi v turizmu." Gospodarstvo je na področju sanacije vse bolj uspešno. To pa daje ugodne možnosti in osnove občanom za lastninsko preoblikovanje. V podjetjih, kjer lastninski programi že potekajo oziroma se uresničujejo, se v večini primerov v občini kaže zelo velik interes za lastninsko preoblikovanje tudi med zaposle- Prireditve ob prazniku Predvsem na kulturnem področju že nekaj časa potekajo različneprireditve. Po včerajšnji (četrtek) sicer redni seji občinske skupščine, na kateri pa Je bila tudi izražena pozornost občinskemu prazniku, pa bo osrednji praznični dogodek danes, 5. avgusta, ob 13. uri na parkirnem prostoru ob mostu v Kamni Gorici, Po pozdravu predsednika KS Kamna Gorica J ene za Ceneleta tn nagovoru predsednika občinske skupščine Vladimirja Cerneta bo državni sekretar za ceste Marjan Dvornik odprl prenovljeni odsek ceste v Kamni Gorici. Ob tej priložnosti bo direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Brinovec predstavil investicijo, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi folklorna skupina Triglav Javomlk-Koroška Bela ob spremljavi harmonlkašice Vanje Košir ter pevci iz Upniške doline o harmonikarski spremljavi Tomaža Cilenika pod taktirko Eglia GaŠperšlča. Jutri, 6. avgusta, ob 20. uri bo pred radovljiško graščino otvoritvena slovesnost z naslovom Vaša gnada, godci čakajo, v okviru XII. Festivala Radovljica 1994. mmi. V športu se radovljiška občina lahko pohvali z novimi prvaki in odličji, ki so jih le-ti prinesli z velikih svetovnih tekmovanj. "Izvršni svet je svojo aktivnost med dvema praznikoma še posebno usmerjal na izboljšanje življenjskih razmer naših občanov. Še posebno skrb smo tudi v tem letu namenjali krajevnim skupnostim. Sodelovali smo z njimi pri uresničevanju njihovih odločitev in programov, pri različnih izboljšavah in gradnjah napodročju lokalne infrastrukture in na drugih pomembnih področjih za življenje vasi, naselij in mest. Smo pred izgradnjo novih stanovanj z obnovo dela objektov v Prešernovi ulici. To ulico nekako zaključuje kino. V pripravi je projekt za obnovo, ki bo dala dvorani novo podobo in nove možnosti tudi za gledališko dejavnost. Radovljica se tako pripravlja na leto praznovanja svojih obletnic" Pospešeno potekajo priprave pri oblikovanju novih razmerij na področju gospodarskih javnih služb. V to se vključuje tudi turistična infrastruktura. Cilj na tem področju pa je ohranitev skupne funkcije tem nepremičninam. "Veliko podlag je bilo to leto narejenih za preoblikovanje občine. Odločitev za predlagano razdelitev ni bila sprejeta. Pred nami je še veliko nejasnosti. Vendar pa bo sedanja občina Radovljica v naslednjem letu dobila na področju lokalne samouprave novo podobo. Kakršnakoli že bo, bomo pri tem še naprej utrjevali tudi položaj krajevnih skupnosti; posebno še, če bo začasno to območje predstavljalo le eno občino." • A. ž. Skupščina občine in Izvršni svet Radovljica čestitata vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku 5. avgustu z željo, da se v prazničnih dneh za trenutek oddahnejo in poveselijo. Obisk mladih iz pobratenih mest Prva izmenjava mladih po osamosvojitvi Slovenije Kranj sta obiskali dve skupini mladih iz pobratenih mest: Oldhama iz Velike Britanije in La Ciotata iz Francije. Kot sta povedala voditelja izmenjave Viktor Jesenik, sicer tudi predsednik komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, in Marjeta Brence, je letošnja izmenjava prva po osamosvojitvi Slovenije. Francozi se očitno še vedno bojijo, tako da si še letos niso upali priti: od napovedanih šestnajstih jih je prišlo le pet, skupaj z voditeljem; pač pa so množično prišli Angleži. Letos so dijake in oba voditelja skupin prvič razmestili po družinah. Sicer pa so za dijake iz pobratenih mest pripravili obširen program: prvega avgusta ob občinskem prazniku so bih na slavnostni seji občinske skupščine, nato je sledila zakuska na Šmarjetni gori, drugega avgusta jih je ob deseti uri sprejel kranjski župan Vitomir Gros, nato je sledil sprejem na kranjski gimnaziji. Mladi iz Oldhama m La Ciotata naj bi obiskali Ljubljano, Tehniški muzej Slovenije, Bistra, Bled in Bohinj, Marindol na Kolpi, Krvavec in Preddvor. bila tu vojna. Mene ni bilo strah obiskati vaše mesto, strah pa je mojo mamo. Tu se imam zelo lepo. Ko sem šel v lokal, so bili zelo prijazni. Družina, pri kateri stanujem, me je peljala na Bled. Za Bled mislim, da je mesto srečevanja mladih ljudi. " Ljudje so prijazni. Dežela sama je bolj razvita, kot sem si mislil. Zelo sem zadovoljen z gostitelji. O družabnem življenju mislim, da je tu predvsem več aktivnosti: ljudje plavajo, hodijo v hribe. Bil sem že na Ratitovcu." Paul Wild iz Oldhama: "V Kranju in Sloveniji sem prvič. Tu je zelo mirno, slikovito in razhčno od Oldhama. Slovenci ste zelo prijetni in prijazni. O sami Sloveniji pred obiskom nisem vedel veliko, zdaj pa sem navdušen." Sadia Boabid iz La Ciotata: "Za Slovenijo sem slišal, ko je Sandrine Job iz La Ciotata: "Tudi jaz sem za Slovenijo prvič slišala, ko je bila tu vojna. Ljudje so zelo ljubeznivi in hočejo za nas nekaj narediti. Pri vas mi je všeč disciplina. Navdušena sem tudi nad naravo: pri nas je morje, tu pa so gore. Družabno življejnje je prijetno. Prisrčne stike imam z gostiteljico." Fokrul Islam iz Oldhama: "Slovenija je zelo lepa dežela, všeč so mi predvsem gore. Joanna Garvev iz Oldhama: "Dežela je zelo lepa in zanimiva, tu so gore. Kranj je večje mesto od Oldhama, njegove zgradbe so impresivne. Družina, pri kateri stanujem, je zelo prijazna. Zelo dobro se razumeva s hčerko, ki je že bila v Oldhamu in je stanovala pri nas. Z gostiteljisem že bila na Bledu in v Bohinju, kjer sem plavala, šli pa naj bi tudi na Hrvaško." • Mateja Jagodic -Foto: Lea Jeras Testna proizvodnja za Julijano Jesenice, 4. avgusta -Jeseniški Vodovod in firma Perne, ki se Že nekaj Časa pogajata o odprtju karavanške vode Julijane, Id zaradi »porov že kar nekaj časa teče v Savo, sta v torek, 2. avgusta, podpisala pogodbo o odprtju karavanške vode. S to novo pogodbo z veljavnostjo šest mesecev naj bi usposobili cevovod od predora do polnilnice, saj so inšpekcije ugotovile, da je neprimeren. Cevovod naj bi saniralo podjetje vodovod. S testno proizvodnjo naj bi preizkusili tudi naprave v polnilnici za tehnični pregled. Dogovorili so se o ceni Julijane, ki naj bi mesečno napolnila milijon steklenic. Firma Perne naj bi za vodo podjetju Vodovod plačevala pavšal v višini sto tisoč tolarjev mesečno. • D.S. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN OGLASI Petek, 5. avgusta 1994 r~o^<-- a so to evropske norme. Mis-imo, da jih je moč izpolniti vsaj 90-odstotno. Bolje bi morali biti nagrajeni pridni delavci. Delavec, ki za 30 odstotkov preseže normo, zdaj dobi le 10 tisoč tolarjev večkot tisti, ki jo dosega le 60-odstotno. Dejansko bi moral dobiti še enkrat toliko, tudi dva regresa, dvojno malico itd, saj je še enkrat toliko ustvaril." Kakšne so plače? "Povprečje znaša 39 tisoč tolarjev, v proizvodnih obratih 30.442 tolarjev, najboljše je v Sestavnih delih v Kranju, kjer so pogoji najslabši, povprečje Božidar Meglic, direktor Planike znaša 32.817 tolarjev, najnižje pa je s 28.641 tolarji v obratu Lukovica in s 28.830 tolarji v obratu v Tolminu." Slišati je tudi očitke, da ste se podpisali na odločbe o odpustih, Čeprav se s tem verjetno ne ukvarjate? "Stvari so malo obrnili, v mojem imenu se je podpisal pomočnik direktorja za kadrovske in splošne zadeve. Povedal sem že, da se s tem ne ukvarjam, temveč v glavnem s prodajo in s strategijo podjetja. Če sem kje delal red v tovarni, sem ga v režiji, kjer smo v dveh letih zaposlenost zmanjšali za 165 ljudi. VeČina je odšla v pokoj, nekaj jih je odšlo z odpravninami, kdor pa je želel, se je lahko zaposlil v proizvodnji. Brez teh in drugih ukrepov bi imela Planika še vedno izgubo." Plače so slabe, drugod imajo boljše pa tožijo, da ne morejo dobiti delavcev za proizvodnjo, kako je pri vas? "Posebej jih nismo iskali, čeprav smo v zadnjih dveh letih zaposlili približno dvesto novih ljudi. Zaposlenost v Planiki je sicer nekaj manjša, zdaj nas je 3.095, konec julija 1992 pa nas je bilo 3.404. Po Sloveniji Etiketa v večinski delavski lasti Žiri 3. avgusta • V žirovski Etiketi so sedanji in nekdajni zaposleni postali 60-odstotni lastniki podjetja, pričakuje pa 7,5- do 10-odstotni letni donos, vendar ga nameravajo deloma namenjati za naložbe. Pričakovanja o pripadnosti tovarne so se uresničila, saj so certifikate zaposleni prinesli v svoje podjetje, povabilu se je odzvalo tudi 90 odstotkov upokojencev ter precej nekdanjih zaposlenih. Ker je Etiketa delovno intenzivno podjetje, jih je pri tolikšnem odzivu na zbiranje certifikatov uspelo z interno razdelitvijo in z notranjim odkupom, z manjšim denarnim doplačilom, doseči 60-odstotni lastninski delež. V programu lastninjenja, ki so ga izdelali sami, je bilo podjetje ocenjeno na 4,5 milijona mark. V prihodnje nameravajo od skladov odkupiti še nekaj delnic, Želijo pa se tudi dokapitalizirati, o čemer bodo seveda odločali delničarji. Projekt lastninskega preoblikovanja je v Etiketi vodil sekretar Brane Krajnik, ki ocenjuje, da bo letni donos 7,5- do 10-odsoten, deloma pa naj bi ga namenili za nove naložbe. V preteklih letih so za naložbe letno namenjali od 500 do 600 tisoč mark, letos nameravajo kupiti tri stroje v vrednosti 700 tisoč mark. V Etiketi je zdaj zaposlenih 233 ljudi, lani so jih na novo zaposlili dvanajst. Lani so imeli 10 milijonov mark prometa, tudi letos imajo naročil dovolj. imamo šest obratov, posebej v Majšperku ljudje zaposlitev zelo iščejo, tudi v Turnišču, zlasti tisti, ki v Muri ne uspejo dosegati norm. Na Gorenjskem je res nekoliko težje, vendar naš cilj ni večja zaposlenost, temveč ohranitev delovnih mest." Planika se po razpadu jugoslovanskega trga za razliko od številnih slovenskih tovarn ni usula? "Ker je bila sorazmerno zdrava, seveda pa smo se zelo zadolžili, banke nas obirajo do kosti. Naše banke nimajo ni-kakšnih možnosti, da bi eno samo takšno posojilo plasirale v tujino, mi pa tja plasiramo 90 odstotkov proizvodnje. Osamosvojitev Slovenije pred tremi leti je čevljarsko industrijo zelo prizadela. Planika je na jugu izgubila kar za 20 milijonov mark premoženja, od tega za 11,7 milijona mark obratnih sredstev, ki smo jih morali nadomestiti s posojili. Izgubili pa smo seveda tudi trg, ki ni bil slab. Planika je v Jugoslaviji včasih prodala približno 4 milijone parov čevljev, toliko jih je tudi proizvedla. Zaradi specializacije je 70 odstotkov proizvodnje izvozila na zahodne trge in približno tolikšen je bil dokup iz drugih jugoslovanskih tovarn in in uvoza, kar je pri prodaji na jugoslovanskem trgu seveda prinašalodobiček. Zdaj smo odvisni samo še od svojih rok in od težkih pogojev zahodnega trga. Prelom je bil za Planiko resnično zelo velik." Planika Trekking, sledi modna in otroška obutev. Planiki je prej zadoščal dogovor s kooperantskimi firmami kot so Adidas, Salamander in druge, ki so skrbeli za zahodne trge, za jugoslovanskega pa je skrbela sama. S tem je bilo moč kar dobro živeti in takšna filozofija je bila za jugoslovanske čase prava. Zaradi razpada države se je okolje spremenilo, na kar bi morala Planika reagirati takoj, pa ni. Reagirala je s časovnim zaostankom leta in pol in to bo zelo težko nadoknaditi. Doslej smo že uspeli organizirati mrežo dvanajstih zastopnikov po Evropi, stike poskušamo navezati tudi v ZDA in na Japonskem, kjer konkretnih poslov Še ni. Upam, da bom čez leto že lahko kaj povedal." Nastopate pod svojo blagovno znamko, za planinske čevlje je Planika zelo dobro ime? "Naše čevlje je dr. Iztok Tomazin preizkusil v Himalaji, alpinisti so z njimi dosegli 6.500 metrov višine, nato so seveda za led nadeli specialno opremo z derezami. Alpinisti so bili z našimi čevlji zelo zadovoljni. Če jih hvalijo vrhunski alpinisti, je to vsekakor zelo pomembno. Z njimi so zelo zadovoljni tudi naši kupci v Avstriji, zlasti Stifel Koenig. Žal pa prevoda blagovne znamke Planika v Avstriji ne moremo uporabiti, saj je tam in še v šestih državah že registriranano podjetje Edel-weis (kar je nemški in angleški prevod za planiko op.p.), zato modna obutev oziroma Sala-mandrov program. Naš cilj je, da bi vsaj polovico proizvodnje plasirali pod lastno blagovno znamko, polovico pa v kooper-acijiz največjimi svetovnimi fir-mami kot so Adidas, Salamander, Meindel, Mephis-to, Elefanten." Kakšni so zdaj odnosi z Adidasom, pri zastopstvu vas je prehitelo zasebno podjetje AFP iz Dobove? "Adidas je v zadnjih sedmih, osmih letih doživel veliko krizo, ki je pred letom kulminirala v celotni zamenjavi lastnika. Že konec lanskega leta, predvsem pa letos Adidas doživlja ponovni vzpon, prodajo so povečali za petino, predvsem na ključnem ameriškem trgu. Novi predsednik firme Robert Dreifus, ki je hkrati 25-odstotni lastnik, je vpeljal novo filozofijo in za Adidas smo prevzeli dodatne naloge pri razvoju posameznih izdlekov, kar pomeni, da vzorce ne izdelujejo več v Nemčiji, temveč pri nas. Oblikovali smo razvojno ekipo, ki dela za Adidas, kar pomeni, da prodajamo tudi znanje, ne več samo delo. Seveda pa nismo zadovoljni s tem, da je Adidas od razvoja in proizvodnje ločil distribucijo. V Sloveniji in na Hrvaškem ga zdaj zastopa podjetje AFP, ki je zastopstvo dobilo namesto Slovenijašporta. Takrat bi morala Planika hitro reagirati, us- Kranjska Planika je na trgih bivše Jugoslavije izgubila 19,6 miljona mark premoženja, od tega 11,7 v zalogah. Leta 1990 je imela po Jugoslaviji 184 prodajaln, od tega 36 v Sloveniji. Danes jih ima 52 v Sloveniji in 20 na Hrvaškem. Preglednica približa predstavo, kako hud udarec je bila izguba za Planiko. Zasuk odseva v izgubi? "Lani je znašala 486 milijonov tolarjev. V zadnjih dveh letih skušamo sanirati razmere, prvi rezultati so opazni v zadnjih mesecih, saj tekoče poslovanje ni več v izgubi, kar je bistveno. Seveda pa smo odigrali šele prvi polčas, drugi polčas prestrukturiranja bomo odigrali v drugem polletju in prihodnje leto." S kakšnimi spremembami začenjate? "Bistveno je, da smo začeli z lastnim nastopom na tujih trgih, najprej s pohodno obutvijo uporabljamo originalno ime. Težava pa je tudi v tem, kako prodreti z lastno blagovno znamko, pri tem pa se ne spreti z našimi poslovnimi partnerji, saj so konkurenca tudi zanje." Kolikšen del v proizvodnji predstavljajo pohodni čevlji? "Približno tretjino, tovarna v Turnišču je v celoti zasedena z njimi, tam pa je zaposlenih 809 ljudi. To so predvsem pohodni čevlji, naredimo pa tudi nekaj obutve za golf, celo za Adidas. Drugo tretjino predstavlja športni oziroma Adidasov program, njegova protiutež pa je tanoviti hčersko podjetje in to prevzeti, vednar tega nismo naredili. Računam, da se bodo odnosi z Adidasom in AFP uredili in da bo vsak dobil tisto, kar dejansko tudi dela." Je AFP ekskluzivni prodajalec Adidasovih izdelkov v Sloveniji? "Licenčno proizvajamo za Adidas in seveda za vsak par čevljev plačujemo licenčnino, v Sloveniji in na Hrvaškem pa jih lahko prodajamo v svojih prodajalnah. Slovenija je dobro pokrita, saj ima 52 prodajaln, na Hrvaškem pa jih imamo 20." Kolikšen je zdaj izvoz Planike? "V letošnjem prvem polletju je bil zelo dober, izvozili smo za 37 milijonov mark, računamo, da bo letos znašal 77 milijonov mark, kar bo za 5 milijonov mark več kot lani. Ker bo proizvodnja nekaj manjša, to pomeni, da smo uspeli prestrukturirati kupce in nekaj uspeli doseči tudi pri cenah." Kakšna je konkurenca na zahodnih trgih? "Vse bolj nevarni so Čehi, Poljaki, deloma tudi Rusi. Po kvaliteti in tehnologiji nas še ne dosegajo, imajo pa bistveno cenejšo delovno silo, Čehi za približno 30 odstotkov, Poljaki za 50 odstotkov in Rusi za 100 odstotkov. Ko se bodo razmere na območju bivše Jugoslavije uredile, bodo tudi tam zelo konkurenčni, saj bodo delali za vsak denar. Tudi konkurenca z daljnega Vzhoda nam narekuje zahtevnejše in kvalitetnejše programe, saj pri masovnih izdelkih zaradi drage delovne sile nismo konkurečni. Stroški delovne sile so pri nas celo višji kot na Portugalskem, nas stane delavec približno 1.300 nemških mark mesečno, portugalskega delodajalca 1.100 mark. Ven-dar,naš delavec dobi od 400 do 500 mark čiste plače, portugalski pa 700 mark." Ker je država tako draga, kakšni bi morali biti pogoji gospodarjenja, da bi bili normalni, evropski? "Obremenitve dela bi se morale zmanjšati za polovico, obresti še več kot za polovico, pretok blaga bi moral biti prost, saj je v Evropi s fakturo stvar končana, pri nas pa imamo še vedno carinske in druge formalnosti ter 1-odstotno dajatev. Če ne bi bila slovenska carina že dva koraka pred nekdanjo jugoslovansko, bi imeli še več težav. Problematičen je spet tečaj tolarja. Razrešeno ni vprašanje izgubljenega premoženja v jugo republikah, na kar sem oporozil in predlagal rešitve v pismu, ki sem ga 18. julija letos poslal predsedniku vlade dr. Drnovšku. V pismu pojasnjujem, zakaj se je Planika znašla v tako težkem položaju, saj so bili dogodki v zadnjih letih izredno neugodni za izvoznike, največjo zadolženost pa je povzročila izguba premoženja na jugu. Znašala je 19,6 milijona mark, od tega so bile zaloge vredne 11,7 milijona mark, sfinancirane pa so bile v pretežni meri s kratkoročnimi posojili. Odmeva na naše predloge še ni, sicer pa ga tudi pričakovali nismo. Pismo sem napisal tudi zaradi tega, da vedo, kakšne so razmere v Planiki, kakšno sem prevzel in da lahko preživimo le na račun nizkih plač." Kako daleč ste pri lastninjenju? "Računamo na večinsko lastnino delavcev, program smo že oddali agenciji, predčasno pa zbiramo certifikate v hrambo. Zbirali jim bomo še do konca avgusta, prineslo pa jih je že približno 70 odstotkov zaposlenih in 30 odstotkov upokojencev, kar pomeni, da zaupajo v tovarno." • M. Volčjak, foto: L. Jeras POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK M ŠTIRIH KOLESIH Novi avtomobili Mazda 323 in 323 F Japonska ma/da bo po skoraj šestih letih zamenjala svoj že nekoliko ostarel, vendar še vedno prodajno uspešen model 323. Leta avtomobilskega življenja so naredila svoje in odločitev za zamenjavo je bila ze kar nekaj časa pričakovana. 9. september je tisti datum, ko naj bi se nova mazda 323 uradno pojavila tudi na slovenskem trgu. Vsaj v začetku v samo dveh karoserijskih izvedbah: kot štirivratna limuzina in petvratna športna izvedba, ki jo pri mazdi označujejo s črko F. V začetku prihodnjega leta se bo pridružila še nova karoserijska izvedba s tremi vrati, tokrat z novo oznako 323- C. Do takrat ostaja v prodaji sedanji model. Nekoliko kasneje se bo pridružila še nova kombijevska izvedba, s čimer bo modelov 323 skupno pet.Nova limuzina 323 po svojih notranjih merah sodi krepko v srednji razred, kjer se zaradi izjemne notranje prostornosti lahko primerja s for-dom mondeom, oplom vectro ali nissanom primero. Petvratna športno naravnana izvedba F je po novem še bolj zaobljena, na pogled še bolj športna in agresivna in prav zato še en Mazdin izjemen oblikovalski dosežek in posrečen kompromis med družinsko uporabnostjo in prirojeno športnostjo. Nekaj sprememb je tudi pri motorjih. 1,3-litrski in 1,5-litrski motor sta na novo obdelana, prvi zmore največjo moč 73 KM in močnejši 88 KM. Slednji je razvit iz zdajšnjega 1,6-litrskega motorja, ob nekoliko zmanjšani gibni prostornini pa so mu Eovečali moč in navor ter krati dosegli zmanjšano porabo goriva. Pomembno je tudi to, da bodo glede ekologije pri teh motorjih V Mazdi spali mirno kar celih devet let, saj oba že zdaj ustrezata strogim kalifornijskim normam o dovoljenih škodljivih snoveh v izpušnih plinih, ki bodo veljale do leta 2003. Ta dva motorja bosta v limuzinski izvedbi, pri modelu 323 F pa bosta poleg 1,5-litrskega na voljo še že poznani 1,8-litrski štirivaljnik z močjo 114 KM in kot vrhunec v 323 F GT še 2,0-litrski V6 z močjo z močjo 144 KM. Tudi ta dva motorja sta prilagojena ameriškim ekološkim normativom, ki veljajo od letos, in evropskim, ki začnejo veljati z letom 1996. Za prihodnje leto pri Mazdi načrtujejo, da bodo ponudili še turbodizelski motor za limuzi- Avtomarket imagazim VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU V DANAŠNJI ŠTEVILKI: • TEST:PONTlAC TRANS SPORT 2.3 16V •VOZILI SMO P1AGGIO PORTER • ŠPORT: GHD USAG 94-ČRNI VRH, FORMULA 1 • BREZPLAČNI MALI OGLASI tov'56 AVTO SOLA Škofja Loka, Frankovo naselje. 157 623-255,620-211,310-222 pi U d o o _ mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT al LEASING NOVO! Trenutno najmanjši mobilnN Mafon v Sfoanf BENEFON DELTA 1490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o. no. Oprema je po novem že pri osnovnih izvedbah precej bogata. Vsi modeli imajo serijsko servoojačevalnik volana, zatemnjena stekla, osrednjo ključavnico, elektriko za pogon stekel, predopremo za radio, deljivo zadnjo klop in odbijače v barvi karoserije. Večina modelov je opremljena tudi z zračnima vrečama za voznika in sopotnika, ter z zavornim sistemom ABS, kar z drugimi običajnimi varnostnimi elementi zagotavlja dobro aktivno in pasivno varnost. Na domačem trgu na Japonskem se je Mazda odločila za nekoliko drugačno tržno strategijo: od novih modelov 323 so v juniju najprej ponudili karoser-ijsko izvedbo s tremi vrati, ki se pri njih imenuje 323 NEO. Prodajnizačetek je bil več kot uspešen: od načrtovanih 8.000 prodanih avtomobilov mesečno so že kar prvi teden dobili več kot 6.000 naročil. Čez dober mesec bosta nova modela mazde 323 torej na voljo pri vseh pooblaščenih slovenskih trgovcih, podrobneje pa o novih modelih takrat, ko bomo opravili prve predstavitvene vožnje. • M.G. AVTO SOLA Ing. HUM AR KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ i SPECIAUTETE I MENU CENA ODPRTO GOSTILNA ZARJA M 49-305 TRB0JE I domofo jadt, i*di po Mfofllo, «ak im kosilo eOSTlLKAJAMA 1 T«L:41 -125 I SEJttUl ■a DOMAČA KUHINJA, DOPOLDANSKE MALICE, NEDELJSKA KOSILA, SPECIAUTETE NA ZARU $ -"•^"••*v"" ^'^•••"••''•'•'"•••^................. m{« dnt&» popuđ KOSILA 709 srr vsak -lan H J3 o*t., sob H-01 tort« zaprto 00 m, 00 $01. OD i. M13. MED.*-20 ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK S.avgusta 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. fT 311-035 MAZDA Y.C.C. Kranj sporoča vsem kupcem da po skoraj šestih letih PRIČENJAMO S PRODAJO 1Z [•Vi =1 iyi JlY4 »] ♦K»HU MAKSIMALNA VARNOST, VRHUNSKA TEHNOLOGIJA, NOVI VARČNI MOTORJI SStfSSSS' upu M K T maksimalna oprema, vrhunski design B L A z urejenim tehničnim prgi j preizkusnimi taoiic Sprejemamo naročila, DOBAVA VOZIL ZE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU !!! Y.C.C. d.o.o. servis^ kredit^ leasing^/ Stara cesta 25 salon tel.: 064/214 766, 221 626 na zalogi tudi 64000 Kranj servis tel.: 064/222 626, 223 626 rabljena vozila MEŠETAR V Trgovini Kmetijske zadruge Sloga v Kranju imajo v tem času v zalogi vitaminske dodatke za krmo živine, sredstva za varstvo rastlin in strniščne dosevke primerne za čas po žetvi. V preglednici objavljamo nekaj cen, v zadrugi pa bodo v kratkem dobili še ajdo in graščico. Sredstva za varstvo rastlin Strniščni krmni dosevki antracol 1.484.00 krmni ohrovt 319,00 antracol, 20 g 104,00 tetraflorum 335,00 antracol. 100 g 243,00 travnik I. 600.00 antracol BT, 20 g 200,00 travnik II. 625,00 actcllic, 0,20 1.220,00 lucerna 770,00 dithane 1.328,00 črna detelja 606,00 bom efekt 1.813,00 ndomil 2.212,00 Avtomobilski trg v prvi polovici leta 28.560 novih avtomobilov Na slovenskem avtomobilskem trgu je bil za prodajo novih avtomobilov najbolj uspešen mesec junij, predvsem zaradi napovedanega konca davčnih olajšav za avtomobile opremljene s katalizatorjem. Prodaja v prvih petih mesecih letošnjega leta je bila kar za 25,8 odstotka manjša kot v lanskem letu, ko smo Slovenci v vsem letu pokupili 61.432 novih avtomobilov. To pomeni, da imajo najbrž prav tisti, ki trdijo, da lanska prodajna številka po vsej verjetnosti ne bo ponovljena in da naj bi letos v najboljšem primeru "zmogli" okoli 55.000 avtomobilov. Po šestih mesecih je lanskoletni primanjkljaj sicer nekoliko manjši (še 15,3-odstoten). Skupna polletna prodaja znaša natanko 28.560 novih avtomobilov, medtem, ko je bil samo v juniju delež celotne prodaje več kot četrtinski, oziroma 7.434 avtomobilov. Najuspešnejša avtomobilska znamka je bila Renault, saj je novomeški Revoz prodal 7.839 avtomobilov iz lastnega in dopolnilnega programa. Po pričakovanjih je na drugem mestu ljubljanski Avtoimpex s 3.678 škodami, ki pa ima najuspešneje prodajani model favorit in forman (sledita R5 in clio) po polletnih prodajnih rezultatih uvrstil italijanski Fiat (2.670 prodanih avtomobilov), ki pa ga poleg uradnega zastopnika še vseeno prodaja tudi nekaj sivih trgovcev. Samo v juniju so najbolje prodajali pri Revozu (2057 avtomobilov), in pri Avtoimpexu (1093), na tretjem mestu pa je Avto Makar in sivi trgovci (695). zanimivo je tudi med avtomobilskimi znamkami z daljnjega vzhoda: najuspešnejši je bil Hvundai (210), na drugem mestu pa presenetljivo Maruti (148), ki se je uspel uvrstiti pred Suzukija (136) in Daewooja (128). Po prvih še neobdelanih podatkih so se v mesecu juliju avtomobili prodajali precej slabše kot v juniju (lansko leto sta bila prodajno uspešna oba poletna meseca), zato tudi verjetno ne bo ponovljena lanska prodajna številka. • M.G. SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d. d. od 1. 8. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge - žiro računi - računi tujih fiz oseb - tekoči računi - dovoljena prekoračitev - nedovoljena prekoračtev Rp VARČEVANJE 80% mesečne stopnje rasti cen nadrobno 15% 25% 0,88% 2,31 % 3,03% ■ nad 12 do 24 mesecev Rt* 10,5 % - nad 24 do 36 mesecev Rti-11 % - nad 36 mesecev Rt* 11,5% VEZANI DEPOZITI -0d31 do 60 dni Rp+7,5% 1,72% -od31 doSOdni' devizna klavzula D+10% - od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,76% - od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 1,80% - od 121 do 180 dni Rp | 9% 1,84% - od 181 dni do 1 leta Rp*10% 1,92% - nad 1 leto Rt* 10,5% -nad 2 leti Rt* 11 % - nad 3 leta Rt* 11,5% Banka obračunava obresti na koniormni način. Opombe rast cen na drobno v preteklem mesecu Rt. rast cen ne drobno v tekočem mesecu ' Ma/ntii< znesek vezave z devizno klavzulo /• f 000 DEU v tolarski prosvrednosti Prt vezavi depozitov nad 100 000,00 SIT se obrestni men prištete odstotne točke glede na višmo zneska depozita nad 100 000 00 do 500 000,00 Sn ■nad 500000,00 do I 000 000.00 SIT -nad 1 000 000.00 SIT odstotne točke 0,50 0,75 100 GUvni pokrovitelj ilovcrukih olimpijskih irprcicnlaiK Obiščite nas v: - poslovnih enotah na Gorenjskem: Titov trg 4b v školji Loki, tel: 064/622 955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212-750, 212751 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel. 064/217 663 - agenciji Radovljica, šerceneva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji Škofa Loka, Novi svet 22, tel 064/ 622567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064' 76 044 VREME Nadaljevalo se bo vroče in sončno vreme. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo bo ob 10.45 nastopil mlaj, loto naj bi bilo po Herschtovem vremenskem ključu veliko dežja. Zelo rada igram Ano VOLKSBANK KARNTEN SUD Ljudska Banka Borov!j« Hauptplatz 6,9170 Farlach Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax 0043 / 42 27 / 37 56 - 26 ■ Hožnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. ■ Brez davka in stroškov. ■ Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili se bomo v slovenskem Jeziku. Veselimo se vašega obiske in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim ieljam ZAČUDENJE - Vaški postopač ogovori kmetico: - Ja, mamca, pa kar v tej vročim ste na njivi! - Seveda sinko, delat je treba, saj smo Gorenjci pridni ljudje. -A tako? Meni pa tega še nihče ni rekel. PODRAŽITEV - Si slišala Lojzka? Spet se je elektrika podraiila. - Kaj, že spet? Zdaj gre pa televizor od hiše! - Ja, kaj boš pa vrgla iz hiše ob prihodnji podražitvi? - Najbolje, da gre takrat Miha. Ta se še vedno na elektriko brije. PREPIR - Vaš Pufi že ne bo hodil lulat na naš vrt, se zadere Mija sosedi preko ograje. - Vaša sestra naj se pa tudi ne slači zvečer pred oknom, sicer bo moral moj Tone kupiti nova očala. PREDRZNOST - Gospa, imate morda kaj starih kifeljčkov? vpraša Janezeik prodajalko v pekarni. - Imamo fantek. - Prav vam je, zakaj pa jih niste včeraj prodali. Vera Dolenc, Rodine 35, Žirovnica Tanja Dimitrijevska je mlada igralka, stara šestindvajset let, ki je lani diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Trenutno igra v Prešernovem gledališču, kjer je pogodbeno zaposlena do prvega aprila naslednje leto. Otroci se je najbrž spominjajo iz predstave "Ana in kralj, ki je padel iz pravljice", kjer igra Ano, v filmu "Morana" pa je odigrala vlogo Mojce. Kakšen je tvoj pristop k -f vlogi? "Preden začnemo z bralnimi vajami, rada vidim, da imam že štirinajst dni prej tekst, da lahko naštudiram, v kakšnih odnosih do drugih je oseba, ki naj bi jo igrala. Do bralnih vaj "odprem" različne možnosti, na vajah pa ugotavljam, koliko se moje videnje vloge vklaplja v režiserjev koncept. Seveda pa je samo oblikovanje vloge odvisno še od drugih igralcev, tako da se temu naknadno prilagodim. Po bralni vaji začnem graditi vlogo v pravem pomenu besede. Sam pristop do vloge je seveda odvisen tudi od tipa predstave: "Hrup za odrom" je na primer situacijs-ka komedija, tako da smo kmalu začeli z vajami na odru, če pa gre za psihološko dramo, pa je potreben predhoden študij m več razgovorov. Na AGRFT ti mentorji pokažejo kar nekaj možnosti oziroma pristopov, ti pa izbrereš tistega, ki ti najbolj ustreza ali pa ga sam poiščeš. Šele po akademiji sem ugotovila, kaj mi najbolj ustreza. Kako pa je potekalo snemanje "Morane"? "Samo snemanje je bilo zelo zanimivo in naporno. Pred "Morano" sem igrala samo v dveh študentskih filmih, tako da je bila to neke vrste prva izkušnja s filmom. Delali smo večinoma ponoči in v dežju. Skoraj ves čas snemanja smo prebili skupaj, kar je pripomoglo k temu, da smo ves čas ostajali "znotraj" filma. Žal mi je, da je film predvsem dramaturško nedodelan, saj odnosi med osebami niso bili dobro predstavljeni. Vzrok je tudi v tem, da ni bilo dovolj denarja in se je zato scenarij spreminjal. Če ne bi zaradi tehničnih in finančnih težav črtali prizorov in dialogov, bi bila zgodba veliko bolj jasna. To pa je že problem celotne orga- nizacije. Samemu filmu bi morali nameniti več denarja, tako da režiserji ne bi prihajali v položaj, ko žele narediti super film, potem pa zaradi denarja začnejo popuščati. Prav zanima me, kaj bi bilo s slovenskim filmom, če bi imeli zanj dovolj denarja. Sicer pa se mi zdi izziv delati pri filmu, ker je toliko stvari odvisno od drugih dejavnikov (montaže). V času ustvarjanja predstave se gradi njena slika, tako da na koncu nisi presenečen - veš, kaj bo nastalo. Pri filmu pa se lahko zgodi, da po montaži postane precejdrugačen od pričakovanega." Katera od vlos, ki si jih igrala, ti je najljubša? "Ker sem še mlada igralka, ki šele prihaja iz akademije, še nisem igrala toliko vlog. Zelo rada igram Ano v predstavi "Ana in kralj, ki je padel iz pravljice", kjer sva sodelovala skupaj z režiserjem Samom Strelcem, ki je bil moj sošolec na akademiji. Samo ustvarjanje predstave je bilo užitek, ker sva imela oba isti način razmišljanja, kako naj bi se predstava zgradila." • Mateja Jagodic -Foto: Lea Jeras Človek pravzaprav več ne ve, od kod naši vladi tako nizka, domala nulta inflacija, ko pa je v vsaki štacuni evidentno, kako cene brzijo. Pa ne le v štacuni, tudi v kakšni elektro ali naftni mreži, da o položnicah vseh vrst ne govorimo. In če vse drvi, čemu ne bi drvele tudi komunalne storitve in v njihovem sklopu kajpak tudi pogrebne storitve. Te slednje so že zdaj - da te kap! Žalostno je, da revež še dostojno umreti ne more več, saj je kakšen pogreb brez kakšnega posebnega cira in špila tja okoli tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Med revnimi brati, seve! Će pa gre Se za kakšno dodatno nobel opremo, kvalitetne pevske glasove itd., se na koncu izide v račun, ki je lahko še enkrat višji! Žlahta, plačaj! Da zdaj ne bo kakšnih zmrdovanj, češ: o teh rečeh, pietetnih in tako dalje, se pa res ni treba norca delat'! Rade volje bi rekli, ja, prav imate, ko ne bi na lastni koži doživeli ene debate na seji izvršnega sveta - debate, ki se je razvnela prav ob predlogu o višjih cenah pogrebnih storitev. Preživeli smo jo in se pri tem še sladko smejali... Vrli občinarji so jo namreč nekako takole usekali. "Problem je v tem, ker smč po krajevnih skupnostih s samoprispevkom zgradili mrliške vežice, zdaj pa se tam, glej ga zlomka, ležalne dobe vedno bolj skrajšujejo.Narod se odloča za žarne pokope in namenoma skrajšuje čas, ko Žara leži v vežici." Kaj pa drugega! Žlahta umrlega je namreč očigledno do grla sita tistih firbcev in to vedo tudi pri komunali, ki oddaja vežice. In izgubo je treba pokriti - kako drugače kot z višjo ceno ležalnega dne! In tako pridemo do naše razprave na tisti seji. Povišati Tema tedna Udobje v vežici Kako Je debata o ceni pogrebnih storitev lahko tudi zabavna? Kaj pomeni pogrebna storitev: pobiranje rta klic UJV? Če bodo storitev POBIRANJE še dodelali, manjka samo Še to, da bomo poleg POBIRANJA mrtvih s cest plačali tudi POMETANJE majhnih delov • aR kaj? firbčnic, ki se tri dni hodijo poslavljat od umrlega. Kdor je s tabo, je s tabo tudi v mislih! Pa v mrliških vežicah s kuhinjami ta obisk žlahto seveda stane: šnopček gor, kavica dol, piškotek za tamalga pa kakšen pršutek za tiste tete in strice, ki so prišli žalovat od daleč... In če se ležalne dobe skrajšujejo, pride do izgube - to ve vsak hotelir, ki oddaja sobe in ceno ležalnega dne v vežici na skoraj dvesto mark na dan ali ne? Pa eden pravi: "Zakaj pa ne! Saj moraš v enem hotelu v Nemčiji tudi plačat' kakšnih dvesto mark za eno bedno noč!" Bomba primerjava! In se na to globokoumnost oglasi drugi: "Ti boš že v Nemčiji plačal dvesto mark za eno noč, atistega hotela nisi sam gradil! Mrliške vežice pa so ljudje gradili - s samoprispevkom!" Pa tretji: "Razen tega je treba vežice tudi posodobiti! Ljudje v tistih vežicah, kjer ni nikakršnega gretja, zmrzuje-jo!" In predsedujoči: "Kako bomo pa to posodobitev vežic mi v sklep formulirali? Naj napišemo posodobitev za VEČJE UDOBJE, ali kaj? Saj končno tudi bi tako formulirali, če ne bi bile to -ha! - tako resne zadeve." Pri vsem tem pa je izredno zanimiv cenik pogrebno-poko-paliških storitev. Pa ne zaradi specifikacije, kjer gre najmanjša postavka v krepke jurje -tudi zato, ker v ceniku lahko tudi beremo: Storitev: pobiranje na klic UJV stane 8.000 tolarjev! Kaj je to: pobiranje na klic UJV? To je takrat, ko se kdo zaleti in v prometni nesreči na licu mesta umre, pa Uprava javne varnosti ali policija pokliče komunalce. Da te POBEREJO!?! S tal se POBERE kakšna kuhinjska cunja, ne pa umrlo človeško bitje! Če boste te nesreče, da vam bodo zaračunali POBIRANJE na klic UJV, se potolažite! Lahko bi postavko POBIRANJE komot še naprej specificirali in dodali: Pobiranje na klic UJV stane 8 jurjev, POMETANJE majhnih delov pa še 2 dodatna jurja... • D.Se de j POLETNA RAZGLEDNICA 'Uf, kako je mrzla!" Foto: G. Šinik Sonce in vročina sta napolnila loško kopališče Foto: L. Jeras ZADETEK V PETEK V nočnem programu Radia Žiri bo nocoj od 19.30 do 22.00 ure ponovno na sporedu priljubljeni ZADETEK V PETEK. Drevi bo na sporedu že peta oddaja serije družinskih kvizov, ki jih uredništvi Gorenjskega glasa in Radia Žiti pripravljmo v Letu družine. Jure Svoljšak bo zvečer z terenskim mikrofonom gost družine BUH v Hlavčih Njivah v Gorenji vasi. Buhovi lahko z 10 pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja prislužijo nagrado v vrednosti 15.000 SIT (vsak točen odgovor = poldrugi tisočak). Najbolj napeto pa bo na koncu, kajti družini Buh bomo zastavili vprašanje za VSE ALI NIČ. Za prihodnjo oddajo serije kvizov ZADETEK V PETEK od A do Ž že danes objavljamo kupon s 30 črkami. Obkrožite ali prečrtajte Vašo srečno črko, kupon nalepite na dopisnico in jo najkasneje do prihodnjega petka pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. mmKSMfJjsm alJ-'Vf !\u\m DUŠAN JE RALA 9, ŠKOFJA LOKA, TEL: 064/631-240 VIR MAŠE 70, MENJAVA, PRODAJA, CENTRIRANJE. VULKAN IZ I RAN JE GUM, OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZIJ, REKLAMACIJE SAVSKIH GUM GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA ■mm mm mmmmm commeirce gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; Rfl/N A nni INI M tehnika, mali gospodinjski aparati, nVLtiA VVUrlA 4U, akustika, kuhinj«, kopalnice, antenski material TEL: 064/718-502, KSSSrTS«. FAX:718 521 POPUST DO 45% Delovni tes: od S. do 10. ura. ob sobotah od 8. do 12. NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE _ V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A N S D A C H G K B J M L F Y O P R A Š T E V Z Z X 1 W Č U Pošilja: Posilite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 12. AVGUSTA 1994 SOBOTA, 6. AVGUSTA 10.35 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji, Zmigaj se: Na malih koleščkih; Zgodbe iz Školjke 12.10 Klementina, francoska risana serija 13,00 Poročila 13.05 Videostrani 15.55 Oče, sin in ljubica, ponovitev ameriškega filma 17.2S Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.10 Otroški program: Živ žav 19.10 Žrebanje 3x3 10.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Gore in ljudje 21.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.05 TV dnevnik 22.50 Sova: Nixon - poslednji dnevi, ameriška nadaljevanka Seanse, ameriški film T V SLOVI 8.00 Euronews 15.40 Pihalni kvintet festivala 18.40 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 17.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 1800 Sova, ponovitev 10.30 TV dnevnik 20.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 20.40 Zapri mi oči, angleški film 22.20 Sobotna noč: Don Mentoni Band; Jimi Hendrix - posnetki s koncertov 8.10 TV koledar 8.25 Žabica in kit, kanadski film 10.00 Poročila 10.05 Mali razigrani Dubrovnik, otroški festival 11.00 Cirkus 11.30 Bat-man, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 13.10 Prizma 13.45 Poročila 14.00 Dokumentarna oddaja 14.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.30 Dirigenti in glasbeniki, nadaljevanka 16.15 Risanka 16.25 Hišni ljubljenčki 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Metvin Purvis - vladni uslužbenec, ameriški film 21.50 Paul Mazurskv, dokumentarni film 22.20 Poročila 22.25 Športna sobota 22.35 Slika na sliko 23.35 Poročila v nemščini 23.40 Sanje brez meja 8.00 Vremenska panorama 11.50 Tisoč mojstrovin 12.00 Tenis 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Tenis 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v siki 20.00 Kultura 20.15 Riba z "imenom Vvanda, ameriško-angleška komedija 22.00 Čas v sliki 22.20 šport 22.50 Tovarna oficir-jev,nadaljevanka 0.15 Twin Peaks 1.00 Zakon v Los Angelesu 1.50 Round mkJnight 2.05 Poročila/Ex libris NEDELJA, 7. AVGUSTA 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prežel (22. oddaja) 20.00 New swing tercet na koncertu v Železnikih - 2. del Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00,19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELET. 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Sedma Sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Žiri) 21.00 3. mednarodni teniški turnir "Satelit Slovenija I" v Kranju '94: kvalifikacije in četrtfinale 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Skupna oddaja o kulturi (Koroški radio Slovenj Gradec) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 18.40 TV koledar 18.50 To je ljubezen, humoristična serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet narave, dokumentarna serija 21.06 Cro po ročk 21.55 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Grof Yorga, vampir, ameriški film 7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.30 Devlinova zveza, ponovitev ameriške nanizanke 12.40 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.45 Spot tedna 16.50 ITV -begunska televizija 17.20 Fine dame in New Yorka, ameriški film 19.00 Ameriških deset 19.30 Učna leta 20.00 Vreme 20.05KO vino razodene svoje skrivnosti 20.35 Učna leta, ameriška nanizanka 21.00 Smrtonosna ključavnica, ameriški film 22.45 SmKhsonian, nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Hotel International, angleški film 12.15 Vzemi si sonce z mize 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Moja sestra in jaz, nemški film 15.00 Otroški program 16.15 Bevertv Hills 90210, Ljubezenske skrbi 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 O, ti moja Avstrija 22.05 Zlata dekleta 22.30 Manitou, ameriška grozljivka 0.05 Čas v sliki 0.10 Krinka smrti, francoska srhljivka 1.35 MacGvver 2.25 Poročila/Ex Kbris Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. da v ■ ■ io zin 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Zakajčkovi starši 16.50 športni utrinek 18.00 Alpetouro-vo turistično okence 19.00 Odpoved programa R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. kom. PRVA LIGA 2 ob 17. in 19 uri, prem. meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 21. uri ŽELJE ZAR amer. rom. kom. MOJ OČKA, JUNAK ob 18. uri, amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DRUGA POLICIJSKA ZASEDA ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. kom. ZLATI ČASI ob 18.30 in 20.30 uri 10.46 Otroški program: Živ žav 11.35 Čudežna leta, ameriška nanizanka 12.00 Slovenski ljudski plesi: razk-rižje z okolico 12.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 15.30 Nesreča v silosu 7, ameriški film 17.00 Krila nad svetom, ponovitev kanadske dokumentarne nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in Wooster, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Igre brez meja: Podčetrtek v Grčiji 21.50 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna ser- iia 22.30 TV dnevnik 22.45 Sova; Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka; Nixon - poslednji dnevi, ameriška nadaljevanka brigada, japonska risanka 11.50 Pogledi od strani 12.20 Dober dan, Koroška 12.45 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Matere 18.30 Slika Avstrije 1855 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Denar drugih Kudi, ameriški film 2..45 Čas v sliki/Šport 22.10 Policijski klic 110 23.40 Cas v sliki 23.45 Bitka za planet opic, ameriški film 1.10 Charfvjeva sanjska hiša, ameriška komedija 2.40 Poročila/100 mojstrovin 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (21. oddaja) 19.00 Kosec vabi '94 v Selcih -1. del Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00. 16.00,18.00,19.26 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU T¥SL0V 8.00 Euronews 13.20 Gore in ljudje 14.20 Sova, ponovitev 15.20 Športna nedelja 20.35 Alpe-Dona-va-Jadran 21.05 Loganov beg, ameriški film 23.00 Športni pregled 23.45 120 let kasaških dirk, posnetek iz Ljutomera 8.25 TV koledar 835 Poročila 8.40 Masouerader, ameriški film 9.55 Poročila 10.00 Daktari, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Sezamova ulica 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Skrivnostna odprava, avstralski film 15.55 Opera box 16.20 Samostrel 17.00 Sinjska alka, prenos 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Vrnitev domov, nadaljevanka 21.00 V dobri družbi: Arsen Dedič 22.05 Poročila 22.10 V iskanju izgubljenega časa 23.45 Šport 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 12.35 TV koledar 12.46 Top DJ Mag, ponovitev 13.45 Cro pop ročk, ponovitev 14.30 Športna nedelja 19.50 Glasba 20.15 Črno beiov barvah: Netopir, nemško avstrijski film V ČASU POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME NI PROGRAMA OB NEDEJAH. 0.00 - 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TtLEVI-ZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Lahovče 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program foto bobnar mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 9.00 Spot tedna 9.05 Dr. Jekvll in g. Hvde, risanka 9.55 Video igralnica 10.25 Smrtonosna ključavnica, ponovit evameriskega filma 12.06 Iz Henčkovega soda. glasbena oddaja 12.46 Spot tedna ia05 Dr. Jekvll in g. Hyde, risanka 19.00 Bevertv Hills 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Smithsonian, dokumentarna nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 21.30 Zdrava video glava 22.15 Vreme 22.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.15 Spot tedna 23.20 CMT 9.0 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.40 Avstrijski film 10.25 V deželi Bod 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Železniško križišče Bhovvani, ameriški film 15.20 Kitajski živalski svet 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large traveller 1800 Čas v sliki 18.06 X large reportaža 1830 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Njena ekscelen-ca veleposlanica 21.00 K1 - festival se začenja 21.30 Cezar in posledice 22.50 Vizije 22.55 Tovarna oficirjev 0.30 VVolfgang Amadeus Mozart 1.10 Poročila/1000 mojstrovin S.00 Vremenska panorama 9.00 ebelica Maja 9.30 Beverly Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan opti-kum 10.30 Tom. Crosbv in mišja Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 584 KHz. 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, športni utrinki 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 11 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.00 Odpoved programa »GIAVJESENIC 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.06 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA PONEDELJEK. 8. AVGUSTA CENTER amer. komedija PRVA LJGA 2 ob 17. in 19. uri, meh. erot melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 21. uri ŽE LE ZAR amer. rom. kom. MOJ OČKA, JUNAK ob 18. uri, amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK gb 20. uri ŽELEZNIKI amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DRUGA POLICIJSKA ZASEDA ob 18 30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. kom. ZLATI ČASI ob 18.30 in 20.30 un T V SLOVENIJA 1 9.50 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.15 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višarij do Barbane, 3. oddaja 10.40 Znanje za znanje, učite se z nami 11.10 Zapri mi oči, angleški film 13.00 Poročila 13.10 Umetniški večer, ponovitev 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni Taček: Posoda 18.20 Oscar Junor. Nezaželeni 18.30 Robin in Rozi: Zidarja, nanizanka 18.45 4x4 19.30 TV dnevnik 20.06 Intervju 21.10 Huda kri, nemška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.30 Sova: Na drugi strani mavrice, angleška nanizanka; Nixon - poslendji dnevi, ameriška nadaljevanka 14.00 Videostrani 14.35 Igre brez meja: Podčetrtek v Grčiji 16.05 Forum 16.20 Utrip 16.35 Zrcalo tedna 16.50 V avtobusu, 34. epizoda angleške nanizanke 17.15 Sova, ponovitev 18.15 EP v atletiki, prenos 20.201. Rattigan: Po plesu, angleška drama 21.20 Pogovor z Nobelovimi nagrajenci za leto 1993 22.20 Delfin in človek, poljudnoznanstvena oddaja 23.10 Brane Rončel izza odra .... 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prebrisani lisjak 10.55 Risanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.15 Terra X, dokumentarna serija 14.06 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Severna obzorja, nanizanka 15.20 Jane Doe, ameriški film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.55 Striček Vanja, drama 22.05 Poročila 22.10 Rimljani za Hrvaško, dokumentarni film 22.35 Cerkve v Zagrebu 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 13.50 Heidi in Emi 14.15 Doktor John Trapper 15.00 Dama s kame-lijami, ameriški film 16.45 Spomenik upanja 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18.30 Da aR ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07F!orida 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Kratka zgodba o času, angelski dokumentarec 0.10 Izgubljeni obraz 0.20 Mantron 2.05 Poročila/ 1000 mojstrovin 15.15 TV koledar 15.25 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 16.55 EP v atletiki 20.05 Glasba 20.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.10 Konji, škotska dokumentarna serija 22.00 Klub raj, nanizanka 22.50 Jazz 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.06 Helena, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 ĆTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Poslovni dosje, dokumentarna serija 17.15 Zdrava video glava, Donovrtev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Brlog, španska humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Prepozno za solze, ameriški film 23.00 Ameriških deset 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela TfAVS 9.00 Cas v sliki 9.30 Klub za seniorje 10.15 Moja sestra in jaz, nemška komedija 12.00 Zakladnica Avstrija 12.20 šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Gusarska kraljica ameriški pustolovski film 14.35 Zakladnica zemlja 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlit-zer 18.00 čas v sliki 1806 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Morilci med sabo, ameriška kriminalka 22.45 Mister universum, ameriški film 0.25 Denar drugih ljudi, ameriški film 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 EP v lahki atletiki 19.00 Izbrani otroški program 2000 Čuki na koncertu v Železnikih Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Skriti gost v studiu (ponovitev) 21.30 3. mednarodni teniški turnir "Satelit Slovenija I" v Kranju "94: finale 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. oo 19. ure, ob nadrljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. radio triglav <1P96 MHz ?*DiO 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RASIovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa ilAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 1850 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. kom. PRVA UGA 2 ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! PG VSEBINA: 61 MARKO JENŠTERLE: Kaj s kulturo v poletnem času MIHA NAGLIC: O Dokumentih slovenstva LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice O kulturi v poletnem času, koliko je je na voljo, kako je dostopna, razmišlja v uvodnem članku tokratnih Snovanj Marko Jenšterle in se tako kot mnogi drugi sprašuje, kako to, da v nekaterih nekdaj poleti kulturno živahnih krajih poletne prireditve usihajo. Pred časom je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Dokumenti slovenstva, v kateri so predstavljeni arhivski dokumenti kot del slovenske kulturne dediščine. S prof. Jožetom Žontarjem, ki je knjigo strokovno uredil, se je pogovarjal Miha Naglic. Tokratno prilogo zaključujejo Literarna Snovanja. Lea Mencinger Marko Jenšterle Kaj s kulturo v poletnem času? Kaj početi s kulturo v času, ko človeku zaradi vročine še možgani delujejo počasneje? Že pogled v naše dnevno časopisje nam vsako leto v poletnih mesecih pokaže, kako se razširijo strani, namenjene reportažam, zanimivostim in predvsem lažjim temam, seveda na račun resnejših rubrik. Edina stvar, ki vsaj malo razmiga poletno časopisje, so zunanjepolitična poročila in pa naša notranjepolitična, pa še slednja praktično le do parlamentarnih počitnic. V času poletja tudi večina naših ustanov za kulturo upočasni svojo dejavnost, knjižnice delajo le še dopoldne, gledališča se pripravljajo na začetek jesenske sezone, na blagajni Cankarjevega doma pa visi napis, daje ta v času poletja zaprta, kar z drugimi besedami pomeni, da človek še za tiste redke prireditve v predprodaji enostavno ne more več kupiti kart. Toda za vsem tem navideznim zatišjem se skriva tudi neka izjemno prodorna kulturna dejavnost. Poletje je namreč ob vsem tem izredno strog selektor v kulturi, saj za vse tiste, ki v njej nekaj pomenijo, to niti slučajno ni obdobje intenzivnega dvomesečnega počivanja. Če pogledamo malo, kaj se dogaja v tem času po svetu, potem hitro lahko ugotovimo, da je to obdobje najrazličnejših festivalov, na katerem se soočajo in merijo vrhunski umetniški ustvarjalci, v zadnjem času vse pogosteje tudi naši. Že samo dejstvo, da večina festivalov poteka v poletnem času, govori o tem, kako tudi publika kulturo potrebuje v trenutkih svojega počitka. Predvsem zaradi tega, ker se ji sproščena pred dnevnimi delovnimi obremenitvami lažje prepusti in se intenzivneje posveti njenim sporočilom. V poletju pride priložnost tudi za vrsto manjših krajev, predvsem turisti-čih in počitniških, ki prevzamejo pobudo pred državnimi prestolnicami. Tako je povsem logično, da je bil zadnji koncert svetovno znanega rock-erja Iggvja Popa v Izoli in ne v Ljubljani, ter da v tem času v Sloveniji potekata dve pomembni kulturni prireditvi z mednarodnimi gosti in sicer glasbeni dnevi v Grobljah ter Radovljici, ki povsem resno konkurirata tradicionalnemu ljubljanskemu poletnemu festivalu. Poletje je zatišje le za tiste ustvarjalce, ki so bili vedno sami sebi dovolj, s svojo kulturo pa niso mogli, niti niso imeli kakšnega pretiranega namena prebiti nacionalnih in državnih meja. Ko je letos Dragan Živadinov pred odhodom treh slovenskih gledaliških skupin na gostovanje na mednarodni poletni hamburški festival načel vprašanje selekcije Borštnikovega srečanja, je dregnil ravno v to področje kulture. Kot je znano, je Živadinov čestital letošnjemu selektorju Andreju Inkretu zato, ker je prvi "razdvojil telo na dva enakovredna pola". Na eni strani je namreč "pol tistih, ki igrajo svoje PREDSTAVE PO SVETU, na drugi strani pol tistih, ki igrajo svoje PREDSTAVE O SVETIT. Na Borštnikovem srečanju namreč ni tistih gledališč, ki že nekaj časa širijo ime naše države po svetu. In če se ob tem spomnimo, daso letos predstavniki gledališča iz Celja ob razglasitvi selek-torjevega izbora predlagali, naj se srečanje preimenuje v festival, ker, da takšno, kakršno je, tudi srečanje ni več, potem je na dlani, da z Borštnikom nekaj ni v redu. Toda ravno to srečanje je idealen primer, iz katerega je mogoče potegniti zaključke o nekih splošnih odlikah slovenske kulture. Z gledališkim srečanjem so namreč nezadovoljni tako tisti, ki prodirajo v svet, kot oni, ki imajo svet doma. Slednji predvsem tedaj, kadar zaradi selektorjevega izbora niti do Maribora ne morejo več priti. Na že omenjeni tiskovni konferenci pred odhodom naših gledališčnikov v Hamburg so vsi trije (Dragan Živadinov, Matjaž Pograjc in Iztok Kovač) opozorili na to, kaj ob mednarodnih uspehih z njimi počnemo doma. Po-grajčeve mednarodne uspešnice Za vsako besedo cekin že dve leti niso uprizorili v LjubljanL podobno je bilo s predstvo Dragana Živadinova Molitveni stroj Noordung, Iztok Kovač pa je tako ali tako najprej nabiral priznanja v tujini, preden ga je končno dobil tudi doma. Slovenci smo poznani po svoji zavisti in kot taki vedno skušamo naše svetovne uspehe doma prikazati kot nekaj, kar vendarle ni vredno toliko, kot v resnici je. Mnogi od tistih, ki se s svojimi stvaritvami težko premaknjeno že iz svojega kraja, zato v teh vročih poletnih mesecih skrbno nabirajo energijo za jesen, ko bo treba z najrazličnejšimi aktivnostmi zmanjšati pomen uspeha in promocije vseh tistih, ki se namesto na morju sedaj namakajo v potu zaradi nastopov na mednarodnih kulturnih prireditvah. Pozabljajo pa, da je uspešnih v svetu vedno več, in da tudi svet že hodi v Slovenijo preverjat kvaliteto naše kulture. Tako je na primer pred kratkim iz Argentine v Slovenijo prišel tamkajšnji režiser Osvaldo Bonet, da bi po uspehu Šeherezade videl še kaj drugega od naše gledališke produkcije. Po svojem obisku je dejal, da bi bil zelo vesel, če bi kakšen slovenski režiser prišel v Argentino. Zaradi odmeva naših gledališč na festivalih v tujini je bil pred leti tukaj tudi selektor gledališkega festivala v Ciudad de Mexicu in kasnejši minister za kulturo v Kolubmiji Ramiro Osorio ter še marsikdo drug. Navsezadnje je sem treba šteti tudi ekipo avstrijske televizije ORF, ki je teden dni v Mariboru snemala reportažo o Tomažu Pandurju in tamkajšnjem gledališču, nato pa je z mariborskimi gledališčniki celo potovala skupaj na njihovo gostovanje v St. Petersburg, kjer so s predstavo Hamlet sodelovali v okviru kulturnega programa športnih Iger dobre volje. Absurdno je, da reportažo o našem nastopu v Rusiji dela avstrijska TV, naša pa ne. Kulturno gostovanje v tem ruskem mestu je prišlo ravno v pravem trenutku. Le nekaj dni pred tem je namreč naša športnica, sicer edina predstavnica na teh igrah, Brigita Bukovec, zmagala v teku na 100 metrov. Ko enkrat pride tujina k nam, se je težko skriti v svoj kotiček. In tega se bodo morah zavedati vsi tisti, ki sedaj iz bolj ah manj skritih kotičkov uspešnejšim nastavljajo njihove male bombice. Toda, če ves Čas govorimo o kulturi v poletnem času, navsezadnje ne moremo mimo tega, da v Sloveniji zelo malo storimo za to, da bi tudi pri nas v temčasu oživili naša atraktivna mesta. Samo pogled na Kranj je na moč žalosten, saj tu praktično razen rednih lutkarskih prireditev, ki jih že leta neumorno pripravlja Cveto Sever, v tem času najdemo bore malo. V tem okolju ie povsem razumljivo, da je eden od "kulturnih viškov" vsakoletna prireditev Kranjska noč, na kateri pa Človek težko zadovolji že svoje pivske in kulinarične užitke, kaj šefe kaj drugega s širokega področja kulture. Sicer pa bi Kranj na splošno potreboval močnejši kulturni prepih, že zaradi tega, ker je sramota, da je v osnovi tako kulturno mesto praktično mrtvo in samozadovoljno. Včasih so na primer v gorenjsko prestolnico na redna gostovanja hodili najpomembnejši slovenski, jugoslovanski in tudi tuji glasbeniki in nastopali v njegovem centru, zdaj pa se tisti, ki jim je še dano priti v Kranj, predstavljajo na njegovem obrobju, konkretneje v Zadružnem domu na Primskovem, ker so upravljalci Delavskega doma končno uspeh svoja vrata tesno zapreti pred kulturo m notranjost doma napolnili s profitno dejavnostjo novonastalih malih podjetnikov m prodajalcev. Se kinodvor-ana je postala zatočišče najbolj banalnega programa, spodnji prostori Delavskega doma, v katerih so se nekoč z umetnostjo srečevali najmlajši Kranjčani in se pod budnim mentorstvom uglednih slikarjev, filmskih režiserjev, fotografov itd. učili dojemanja kulture, pa so postali navadna videoteka brez kakršnegakoli kulturnega programa. Vsaj nekdanji Klub ljubiteljev glasbe je častno umrl. Njegova dejavnost se je končala, ko je odrasla določena generacija. Na srečo ga nihče ni skomercializiral in da bodo vsaj spomini nanj ostali lepi, so celo vhod vanj za nekdanjim hotelom Stara Pošta tudi dejansko zazidali. Kulturno oživljanje Kranja bi bilo treba začeti prav pri mladini, ki je danes največja žrtev nespametne kulturne politike. Kar v Kieselsteinu počne Cveto Sever, je lahko zametek nečesa širšega, ali pa so to le še zadnji ostanki nekoč kulturno cvetočega mesta. Če je pravilna slednja ugotovitev, potem lahko zaključimo, da bo kranjska kultura umrla prav poleti, torej v obdobju, za katerega smo rekli, da je drugje v resnici krut selektor kvalitete. K izidu tokratnih SNOVANJ je pomagala HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO, KRANJ GORENJSKI GLAS • 14 STRAN SNOVANJA t Petek, 5. avgusta 1994 Izšla je knjiga - arhiv, ki obuja in ohranja slovenski nacionalni spomin Dokumenti slovenstva Pogovor z dr. J otetom Žontarjem, zgodovinarjem, arhivarjem in profesorjem arhivistike Spoštovani prof. Žontar, povod za najin pogovor je knjiga Dokumenti slovenstva, le na prvi pogled ena od najbolj ambicioznih v zadnjem času. Izdala jo je Cankarjeva založba, napisala skupina avtorjev, Vi pa ste jo strokovno uredili. Predlagam, da bralcem to delo, ki bi sodilo na knjižne police vsakega osveščenega slovenskega doma, kar sami predstavite - da poveste najprej nekaj besed o zgodovini nastajanja, uredniški zasnovi in vsebini knjige. "Že pred kakimi desetimi leti smo zaceli razmišljati o publikaciji, v kateri bi bili predstavljeni arhivski dokumenti kot zelo pomemben del slovenske kulturne zakladnice, kot nacionalni spomin. Razmišljah smo, da bi bih v takim knjigi dokumenti več kot zgolj ilustracije; da bi jih v celoto povezovalo še literarno napisano besedilo. Prvi zbori dokumentov so pokazali, da je treba za osnovo publikacije vzeti ključna vprašanja iz slovenske zgodovine -če želimo prikazati nacionalni {»omeri arhivske kulturne zak-adnice, kar je bil naš temeljni namen. Spričo dejstva, da je knjiga nastajala v politično prispevki napisani zanimivo in razumljivo - saj so Dokumenti slovenstva namenjeni najširšemu krogu bralcev. - Odločitev, da naj bo vsebinski temelj knjige slovenski nacionalni razvoj, je bistveno vplivala na izbordokumentov. Kako izbrati 300 dokumentov izmed stotiso-Čev, kolikor jih je v arhivih? Pogosto se je bilo treba odločiti za ključne dokumente, ki ponazarjajo nacionalni razvoj, ne glede na to, ali so likovno zanimivi, v kakšnem jeziku so pisani, ali so v domačih ah tujih arhivih, četudi so velikega formata in pri pomanjšavi marsikaj izgubijo, ne glede na to, kako so ohranjeni, in podobno. Mnogi «y »M/«*' " "K** ki. 1/9*. Sra*7 priprav na nov vojaški obračun med Napoleonom trn cesarjem Francem II. Jernej Kopitar v pismu Valentinu Vodniku 8. februarja 1809 m stoičnim mirom pravičnika razpravlja o jezikovnih problemih. (Gorenjec Kopitar se je rodil 1780 v Repnjak prt Vodicah in umrl 1844 na Dunaju; letos Je 150 -letnica njegove smrti.) Hrani: Narodni muzej Ljubljana. ti. Avtor su Vi. Ga lahko povzamete? "V tem prispevku sem skušal odgovoriti na vprašanje, kdaj in zakaj so začeli nastajati arhivi, zbirke dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri poslovanju uradov, ustanov, podjetij, društev in drugih, kakor tudi na vprašanje, kdaj in zakaj so začeli ločevati starejše dele tega gradiva in ga zbirati v zgodovinskih arhivih, zakladnicah kulturne dediščine, tako kot to delamo še danes. Kot primer ene najstarejših omemb arhiva pri nas (kot zbirke gradiva, ki dokumentira poslovanje) je v knjigi reproduciran inventar gospostva Bled iz leta 1669; ta našteva tudi arhivsko gradivo v novem arhivskem prostoru." Kako ocenjujete stanje In odnos do arhivov na Gorenjskem? "Tudi na to vprašanje bom skušal odgovoriti tako, da bom upošteval dvojni pomen besede arhiv. Najprej se je treba vprašati, kakšen odnos imajo uradi, ustanove, podjetja, društva in drugi do dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri njihovem poslovanju. Tako kot drugod po Sloveniji se nekateri zavedajo pomena tega gradiva in zanj dobro skrbijo (tudi tako, da ga hranijo v prostorih, ki jih ob večjem neurju ne more poplaviti voda), pri drugih pa je situacija vse prej kot dobra (nered, hramba v vlažnih prostorih, neodgovorno uničevanje arhivskega gradiva, itd.). Veliki problemi se postavljajo ob stečajih, reorganizacijah in privatizacijah podjetij. - Vprašanje pa razumem tudi tako, da vprašam, kakšen odnos imajo ustanovitelji, to je gorenjske občine do enoteZgodovinskega arhiva Ljubljana v Kranju m škofjeloška občina do enote v Škot ji Loki. Odkar dejavnost I ** Sa & i LJL-as** Posteljne in delne parne kopeli, ki so bile del Riklijeve terapije na Bledu. Iz Riklijeve propagandne brošure, 3. izdaja, Ljubljana 1872. enota v gradu v Radovljici, so vlažni, kar seveda škodi gradivu. Najbrž je že Čas, da oi za kranjsko enoto uredili skupni arhivski depo v Kranju." Kolikšen Je delei Gorenjske v Dokumentih slovenstva? "Od vseh dokumentov, reproduciranih v knjigi (čez 300) se jih posebej na Gorenjsko nanaša okoli 10 odstotkov. Spisek je kar dolg, vendar ga zaradi zanimivosti kaže navesti: inventar gospostva Bled 1669, kodeks z besedilom papeža Gregorja Velikega "Moraha in J ob" iz arhiva kranjske župnije 1410, podelitev loškega ozemlja freuinškemu škofu 973, ustanovitev župnije sv. Marjete v Velesovem 1163, ustanovitev samostana kl ariš v Mekinjah 1360, pravica kovaškega ceha v Skofji Loki 1686, prvi zapis urbarialnega značaja za loško fospostvo 1160, zdravstveni iz-az ob epidemiji kuge, ki ga je ica iz Poljan deželnemu odboru požigu vasi Kokra, Hrastnik in v zvezi z odkupom slik Janeza Sov ode nj. - Ko že govorimo o in Jurija Šubica 1896, glasovni- dokumentih, ki so reproducira ca dr. Antona Potočnika iz Kamnika za volitve v nemško ustavodajno narodno skupščino 1848, ieseniSki rudniški red 1381, skica jam na južni strani Triglava, iz katerih so Zoisove fužine v Bohinjski Bistrici dobivale železno rudo 1789, Zoisov plavž na Javorniku 1797, ustanovitev komanditne družbe Bombažna predilnica in tkalnica Glanzmanu-VVachter v Tržiču 1885, izseljenci iz Mojstrane 1883, društvo za olepšavo Škofje Loke 1897, Riklijeve terapije na Bledu 1872, upodobitev Triglava 1778, Jakob Aljaž o delu za Slovensko planinsko društvo 1895, prvi Triglavski dom na Kredarici 1896, izgradn ni v knjigi, naj dodamo še to, da jih je prispevalo 67 arhivov in drugih ustanov doma in v tujini ter 11 zasebnikov." V besedilu z naslovom Pota in promet (str. 140-145) omenjate, kako znamenita je bila svoj las po Evropi cesta čez Ljubelj; (e tedaj Je vodila "v Evropo". Kakšne pa so bile, denimo, prometne povezave Gorenjske s severno Primorsko - s posebnim oziram na aktualno dejstvo, da so današnje povsem neprimerne zahtevam časa! "Ljubeljska pot ni slovela toliko zaradi prometa kot zaradi tega, ker je predstavljala za izjemno razgibanem času, je bila posebej vabljiva misel, da bi dah slovenskemu nacionalnemu razvoju drugačne poudarke, kot smo jih bih vajeni doslej. Do polne veljave naj bi namreč prišlo spoznanje, da je naša preteklost sestavni del srednjeevropskega kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Na tej podlagi so bue izbrane teme, ki jih je čez 70, in zajemajo čas od naselitve Slovencev v 6. stoletju do najnovejšega dogajanja (kar pomeni dobo skoraj 1500 let). Čas, ki smo ga imeli na voljo in druge možnosti, ki so bile dane tedaj, ko je knjiga nastajala, so nas navedli k odločitvi, da prikaz sklenemo maja 1945. Te odločitve nismo spreminjali, tudi zato ne, ker je obseg knjige močno narastel. Pri pisanju besedil je sodelovalo 48 zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Izbrane teme upoštevajo politični, tehnični, gospodarski, kulturni, umetniški, znanstveni in drug razvoj. Kolikor je bilo mogoče, so avtorji upoštevali prvotni namen knjige: da naj besedila povezujejo izbrane dokumente. Knjiga ni pisana v stilu znanstvenih študij; zato ie brez bibliografskih navedb. Poudariti je treba, kako so si avtorji prizadevali, da bi bih dokumenti so tako prvič na ogled širši javnosti. Ne nazadnje smo si prizadevali, da bi bih' v njih izboru zastopani vsi deli Slovenije." Priča smo svojevrstnemu fenomenu: v zadnjih letih nenehno in očitno narašča zanimanje zrn našo starejšo zgodovina* za tisto od začetkov pa vse do letu 1941. Kako bi Vi razloiili tu pojav? "Res je, že dalj časa opažamo ta razvoj, toda dodati ie treba, da je prav tako veliko zanimanje tudi za objektivne prikaze bližnje preteklosti. Znano je, kako je uradna politika po drugi svetovni vojni pospeševala zgodovinopisje, ki je poveličevalo takratni družbeni sistem in njegove korenine. Avtorji Zgodovine agrarnih panog na Slovenskem, ki jo je v dveh obsežnih delih izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (1970 in 1980) in je napisana na evropski kakovostni ravni, pa vse do danes niso bili deležni iti enega javnega priznanja. ja Tominškove poti na Tri« lav tiste čase izjemen tehnični do-1902, odpustnica Preddvorčana sežek. Primerjava prometnih Janeza Porente iz avstrijske povezav v času tovorništva in vojske 1908, ustanovni občni malih vozov na konjsko vprego zbor Jugoslovansko-češke tvor- z današnjimi motornimi sredstvi ni primerljiva. Že v 16. stoletju so se npr. trgovci pritoževali na Dunaj, da je v tistih časih najpomembnejša povezava od Ljubljane proti Benetkam čez Kras slabo vzdrževana, ker da jo zarašča grmičevje. Prometne povezave Gorenjske s severno Primorsko so šle preko Škofje Loke po Poljanski dolini. V srednjem veku je bila to zelo pomembna pot, ki pa je pozneje na pomenu močno izgubila." •>-^. /cL. /4~. t'*. 4b___<.. 4t *C»*t ^- ~ *—. ■ A -1 * -4 mm '3 V^*-/ . j.t/ \a v Kranju, Diploma Kranjske kmetijske družbe o imenovanju Janeza Bleltveisa, rojenegt profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju, za dopisnega člana (1838). Kmalu zatem Je Bleivteis prevzel uredništvo društvenih Kmetijskih In rokodelskih novic in z njimi vstopil v slovensko politiko ter postal njen voditelj, pozneje pa tudi njen simbol Hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana. Hkrati z zanimanjem za starejšo zgodovino narašča tudi obisk naših arhivov. O njih govori prvi članek v knjigi: Arhivi, pričevalci preteklos- regionalnih arhivov financira Ministrstvo za kulturo (prej Kulturna skupnost Slovenije), je ostalo predvsem vprašanje zagotavljanja potrebnih prostorov. Žal se že tri leta mč ne premakne pri rešitvi problema preselitve enote v Kranju v nove prostore, kjer bi bili zagotovljeni tudi normalni delovni pogoji za uporabnike. Depoji, ki jih ima kranjska izdal cesarski in stanovski preglednik v Tržiču 1715, slovenski Rateški rokopis 1362-1390, delo protireformacijske komisije v Kranju 1601, pismo Žige Zoisa upravniku gospostva Brdo pri Kranju 1789, kranjsko območje v jožefinskih deželnih merjenjih iz 80-tih let 18. stoletja, del območja katastrske občine Naklo v franciscejskem katastru 1826, pismo Valentina šub- nice bombažnih tiskanin v Kranju 1923, reklamni plakat Peko v Tržiču iz tridesetih let, prve smučarske tekme za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije v Bohinju 1921, prvi načrt stometrske skakalnice v Planici 1933, smučarski skakalci z otvoritvene tekme v Planici 1934, Hitlerjev odlok o začasni upravi Gorenjske 1941, povelje nemškega generala Brennerja o Dve besedili izpod Vašega peresa obujata cas dveh velikih vladarjev: Marije Terezije lu Jožefa II. (Med absolutizmom in razsvetljenstvom, Velike spremembe v razsvetljenskem času, str. 146-155). Vprašanje: bi tudi v avstrijskih deželah prišlo do meščanske revolucije, kakršna je bila francoska, le ne bt bilo teh dveh vladarjev? "Dokler se je revolucionarni tok v Franciji ujemal z idejami terezijanskih in jože finski h reform, v avstrijskih deželah ni bilo nasprotovanj idejam, ki so prihajale iz Pariza. S prevlado reakcije Franca II. (1792) pa so začeli po vsej monarhiji preganjati privržence razsvetljenstva in revolucije. Toka zgodovine se ni dalo zaustaviti in čez dobrih 50 let je po pariški februarski revoluciji marca 1848 izbruhnila meščanska revolucija tudi na Dunaju. " Nadeljevanje na strani 15 Nadaljevanje s strani 14 Kako je vladavina znamenite matere in njenega sina zaznamovala slovenske dežele. Katere sledove je zapustila v naših krajih, posebno na Gorenjskem. So kateri še vidni alt drugače razpoznavni? "Po mnenju mnogih zgodovinarjev se je pod Marijo Terezijo začela moderna doba na Slovenskem, z njo pa tudi slovenski narodni prerod. Mnoge osnovne šole imajo svoje predhodnice iz druge polovice 18. stoletja. Za boljšo evidenco so leta 1754 uvedli popis prebivalstva, leta 1770 pa še oštevilčenje hiš. Z reformo vojske je najemniško vojsko zamenjala splošna vojaška obveznost. V času Jožefa H. so bih ukinjeni mnogi samostani, med njimi tudi kapucinski v Kranju, ustanovljene pa številne nove župnije. Na področju notranje trgovine je bil prvič uveljavljen skoraj popolni liberalizem. Številne reforme so spodbujale kmečko proizvodnjo, z uvajanjem novih načinov gospodarjenja in novih kultur ter razdeljevanjem skupnih gmajn. V knjigi si lahko ogledate Poduk o sajenju in uporabi krompirja iz 1788." Omenjate našega radovljiškega rojaka A. T. Linharta. Kakšna je bila njegova vloga v izvajanju jožefinskih reform oziroma njegov odnos do njih? "Linhart je bil 1786 imenovan za šolskega komisarja (nadzornika) v ljubljanskem okrožju. Zavzemal se je predvsem za ustanavljanje šol. To je bilo zvezano z zelo težavnim zagotavljanjem pogojev za njihov začetek in obstoj. Njegove pedagoške naloge so bile usmerjene v izboljševanje pouka m v skrb za višjo izobrazbeno raven učitelj stva. Na področju višjega Šolstva je uspel doseči obnovitev ljubljanskih filozofskih študij, vendar ne v prejšnjem obsegu. Prizadeval si je za ustanovitev javne študijske knjižnice v Ljubljani; tako je 1791 nastala licejska knjižnica, predhodnica današnje Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Spomenica o svoboščinah deželnih stanov, ki jo je sestavil po smrti Jožefa II., sicer kaže na nek odpor proti absolutizmu, vendarje njen namen le zaščita plemiških interesov." Kaj se je v onih časih dogajalo z gruntom Jurija in Janeza F istra iz Naklega 21? "Da bi bila predstava o spremembah na podeželju bolj razumljiva, sem izbral večjo kmetijo v Naklem, Iti je bila v posesti Janeza (pozneje Jurija) Fistra ter opisal, do kasnih Sprememb je prihajalo pri ob-elavi kmetije, kako je bilo z davki ipd." V Sanku Rudarstvo in fužt-narstvo (str 210-214) se zadržujete predvsem na Gorenjskem. Pa ne zato, ker ste sam Gorenjec, temveč zato, ker se je fužtnarstvo na Gorenjskem razvilo bolj kot drugod po Slovenskem. Kako to? Je železarstvo na Jesenicah, kakršno že je v Um trenutku, rezultat naključnega razvoja alt neke zgodovinske nuje? "Fužine so vznikle v poznem srednjem veku, v bližini nahajališč železove rude. Gorenjsko jeklo je slovelo daleč po svetu. Upodobitev Triglava v delu kirurga In naravoslovca Baltazarja Hacaueta (rojenega v Franciji L 1739 alt 1740) Oryctographia carniollca, kt je Izšlo v Leipzigu, 1778. Leto prej je poskusil svoj prvi vzpon na Triglav, kt mu je pripisal višino 1549 pariških sežntev (3019 m), vendar je dosegel le mali Triglav, vzpon na vrh se mu je posrečil dve leti pozneje. Hrani: Narodni muzej LJubljana. Doba samoniklega železarstva pa se je nagnila k zatonu, ko se je začela tehnična revolucija tudi na tem področju in na Gorenjskem ni bilo več na voljo zadostnih količin rude. Tedaj se začne zgodovina bolj ah manj uspešnih modernizacij železarstva na Jesenicah." Kakšne so zgodovinske korenine antagonizma med Kranjem tu Škof jo Loko? Ta se očitno ohranja vse do današnjih dni - Škojjt Loki prav nič ne diši, da bi se vključila v morebitni kranjski okraj ali regijo!? "Mislim, da ni mogoče govoriti o kakem antagonizmu med Kranjem in Škofjo Loko. Ko je slednja po letu 1861 izgubila upravni okraj (obdržala je le sodnega) si je stalno prizadevala, da ga zopet pridobi. To ji je uspelo leta 1926, najprej v obliki ekspoziture kranjskega sreskega načelstva, 1936 pa je dobila svoje sresko načelstvo." Prejšnje vprašanje sem vam postavil tudi zato, ker je upravna zgodovina vaša specialnost Pred leti (1988) ste uredili zanimiv trojezični priročnik o organizacijski strukturi slovenskih kronskih dežel Kaj kot poznavalec preteklosti menite o sedanjih (samo)upravnih spremembah v Republiki Sloveniji? "Daje to izredno zapleteno in občutljivo vprašanje. Iz zgodovinskega razvoja občin na Kranjskem se lahko poučimo, da skozi vso drugo polovico 19. stoletja niso uspeli poskusi združevanja takratnih majhnih občin. Leta 1933 je bil sprejet nov zakon o občinah; namen je bil, da bi oblikovah večje občine, ki naj bi imele najmanj 3000 prebivalcev. Ko se je pojavil v javnosti, je banska uprava naročala sresltim načelstvom, "da komasacija /= združevanje/ občin sicer ni zaupna zadeva, vendar pa naj že zaradi bližajočih se občinskih volitev skrbijo za to, da bo obravnavana samo v krogu šefov oblasti in drugih SKAKALNICA V PLANICI. f-HHf+T-Hrf-T 't T Prvi načrt stometrske skakalnice v Planici, ki jo je projektiral Ivan Rozman l 1933. V zasebni lasti pristojnih oseb, da se ne bo vsakdo vtikal vanjo in da naj odločitev o komasaciji pred pravnoveljavnostjo ne postane javno znana. Zato naj nepristojnim osebam, tudi časopisnim poročevalcem, ne dajejo nobenih pojasnil, posebno ne o končni redakciji predloga komasacije. Gorenjska je bila skoraj dvanajst stoletij (745-1918, 1941-45) pod nemško nadoblastjo, sedem desetletij (1918-1991) pa pod jugoslovansko. Dežela in ljudje so bili izpostavljeni enemu In drugemu vplivu. Kakšno je bilo razmerje obeh -s posebnim ozirom na še danes vidne "ostalim"? "Na to vprašanje ne želim odgovoriti, ker je bolj politično kot zgodovinsko. " Če bi Vi Izbirali datum škofjeloškega občinskega praznika, katerega od dveh bt izbrali: 9. januar ali 30. Junij Žirvega v spomin na Dražgoško Itko iz I 1942, drugega v spomin na darilno listino cesarja Otona II., s katero Je L 973prvi del današnjega loškega ozemljapripadel freisinški škofiji)? - Gre za eno od podvpra-šanj glavnega vprašanja: smo Slovenci "Rusi* alt "Prusi"? Alt pu je takšna postavitev vprašanja nemara pretirana? "Tudi to vprašanje je politično." Gorenjski glas je v začetku t.l. začet z izdajanjem posebne « z Imenom Gorenjska -da Si po svoje prispeval h krepitvi občutka naše pokrajinskepripadnosti. Zdi se namreč, da je ta šibkejša kot v nekaterih drugih pokrajinah na Slovenskem. Se strinjate? Je mogoče našo "gorenjskost" utemeljiti tz arhtvaltj? "Menim, da je oživljanje lokalpatriotizma preživela stvar. Gotovo pa obstojijo širši lokalni interesi, tako gospodarski kot družbeni in te kaže spodbujati. Ne nazadnje ima vsaka regija določene kulturne posebnosti, ki imajo lepo tradicijo in jih kaže negovati. O tem bi se dalo v arhivalijah marsikaj poiskati." Kako naj naši bralci ravnajo z arhivalijami, katere najdejo v svojem delovnem ali življenjskem okolju? Posebno s tistimi, ki šele nastajajo? "O tem, kako je treba ravnati z gradivom v službi, obstojijo predpisi in arhivi prirejajo razne seminarje, na katerih se {'e možno z njimi seznaniti. Če >i se pojavilo kakšno posebno vprašanje, ne bo težko dobiti odgovora v najbližjemarhivu; Gorenjsko pokriva Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki ima enoti v Kranju in v Skorji Loki. Na drugi del vprašanja pa bi bil odgovor ta: ravnajte z arhivalijami tako kot z vsako drugo stvarjo, Iti predstavlja spomin na vaše prednike!" * Vprašanja postavit Miha Naglic L LITERARNA SNOVANJA SKRINJA OREHOVA Druga laserska plošča slovenskih ljudskih v priredbah za zbor Komorni zbor "AVE" z dirigentom ANDRAŽEM HAUPTMA-NOM ob 10-letnici delovanja s posnetki in jubilejnim koncertom -Cvetober slovenske zborovske pesmi in njeni stiki z Gorenjsko. Po primorski ljudski pesmi Šltrinja °rehova, ki jo je za zbor priredil »kladatelj in akademik Uroš Krek [roj. 1922), je naslovljena že druga 'aserska plošča (še dodatno je izšla 'kupaj z zvočno Kaseto) ob 10-letnici delovanja najprej vokalne skupine, ■edaj pa že nekaj časa Komornega *»ora Ave". Z dirigentom Andražem Hauptmanom je ansambel spet nanizal vrsto odličnh interpretacij slovenskih ljudskih v priredbah številnih jUovenskih skladateljev: Mihaela Ro-**nca, Mateja Hubada, Zorka Prelov-fa, Oskarja Deva, Franceta Marolta, Vasilija Mirka, Slavka Mihelčiča, Mar 9a Kogoja, Karla Pahorja, Alda Kuharja, Alojza Srebotniaka, Danila >vare, Lojzeta Lebiča, Uroša Kreka •n Sama Vremšaka. Vsaj za Hubadove, J"relovčeve, Devove, Maroltove, Mir-*°ve, Krekove in vse tri Vremšakove Poredbe zborovskih pesmi lahko zapi-p m°, da se tako ah drugače dotikajo |°renjskega glasbenega in geografske-JJ prostora. U. Krek m S. Vremšak pa J* Še bolj intimno povezana z goriškim glasbenim ustvarjalnim pobočjem. Prav tako pa lahko v ^danji - zadnji zasedbi Komornega V^T ...... .......i Del stanovanjske hiše - trisobno stanovanje v izmeri 74 m2 v I. nadstropju objekta. K stanovanju pripada tudi zelenjavni vrt, drvarnica in kletni prostor. crniwwa%SK';»i']^riB Del stanovanjske hiše - nadstropje in man-sarda v skupni izmen 120 m2. Nadstropje je obnovljeno, mansarda je popolnoma nova, nove instalacije, nova streha, telefon, centralno ogrevanje, del zemljišča in dvorišča. tt^.lK'Kvil'K.ll Počitniška hišica v izmeri 60 m2 na 900 m2 zemljišča. Izredno mirna in sončna lokacija. Dostop do objekta, voda, elektrika. MOJSTRANA Nova stanovanjska hiša, kvalitetno izdelana na zemljišču v izmeri 600 m2, z 200 m2 stanovanjske površine. S A ? kM^J M*jb¥*I0K«I» *" is Del stanovanjske zgradbe s skednjem v bližini r,ar smučišča v Mojstrani. Proda se I. nadstropje Gostinski lokal - restavracija "Leonardo" v ožjem delu mesta, lokal, ki lahko takoj prične s poslovanjem. Namembnost lokala se lahko tudi spremeni v npr. poslovne (pisarniške prostore) ali trgovske namene. 154 m2 uporabne površine. M |k r.l * »1 »I»M«Vf«T;1'J PODKOREN PRI KRANJSKI gori M&kzvmm NAJBOLJŠIH PONUDBI i-. ,,131 ;v ZAZIDLJIVE PARCELE: - POLJANE PRI SP. GORJAH; 300 M2; CENA 21.000 DEM, - KOČNA; IZMERA 600 M2; CENA 25.000 DEM, - KOČNA; 500 + 4.300 M2; CENA 35.000 DEM, - JESENICE; IZMERA 360 M2; CENA 18,000 DEM, - POONAjRT; IZMERA 600 M2; CENA 24.000 DEM, - RADOVLJICA IZMERA 1200 M2, CENA 70.000 DEM STANOVANJA: - LESCE; ENOSOBNO 39 M2; CENA 59.000 DEM, - LESCE; ENOSOBNO 50 M2; CENA 63.000 DEM, - LESCE; DVOSOBNO 64 M2; CENA 70.000 DEM, - LESCE; TRISOBNO 76 M2: CENA 84.000 DEM, - RADOVLJICA; GARSON JERA24 M2; CENA 35.000 DEM, - RADOVLJICA; ENOINPOL SOB. 43 M2; CENA 47.000 DEM - RADOVLJICA; DVOSOBNO 50 M2; CENA 65.000 DEM, - RADOVLJICA; DVOSOBNO 55 M2, CENA 72.000 DEM - BLED; ENOSOBNO 30,5 M2; CENA 46.000 DEM, - BLED; DVOSOBNO 50 M2; CENA 86.000 OEM, - BLED; TRISOBNO 74 M2; CENA 115.000 DEM, - ZG. GORJE; DVOSOBNO 64 M2; CENA 64.000 DEM. PLAČILO Polovica stanovanjske hiše na izredno lepi, sončni lokaciji na vrhu vasi. Troeobno stano- poJovica eqa DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 17. do 19. uro sreda in petek od 9. do 12. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečka družba že zbira certifikate Začetek tudi na Gorenjskem Kot kaže bo kmalu poln Kmečki sklad 1 -Presenetljivo dober odziv med nekmečkim prebivalstvom. Ljubljana, 2. avgusta - Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov, ki je že začela z zbiranjem lastninskih certifikatov, je do začetka tega tedna sklenila pogodbe o sodelovanju pri zbiranju že z vsemi enotami Hranilno-kreditne službe v Sloveniji, hkrati pa tudi z vsemi enotami PTT Slovenije, z nekaterimi poslovalnicami Združene kmetijske banke in z borznoposredniško hišo PM&A. Kmečka družba certifikate zbira od 1. avgusta. Na Gorenjskem so za zbiranje pooblastili v centre Hranilno-kreditne službe v Cerkljah, Kranju, Naklem, Bohinju, Škofji Loki, Tržiču, Litiji in Žireh ter po vseh njihovih okoliških izpostavah. Kot poudarja direktor Kmečke družbe Zvone Ivanušič, so se s tem približali tudi tistim državljanom, ki živijo zunaj prestolnice in regionalnih centrov. Strategija kmečke družbe je takšna, da jih bo vlagala nazaj v slovenske regije, predvsem v obetavna podjetja. Pri Kmečki zvezi so že po drugem dnevu zbiranja lastninskih certifikatov zelo zadovoljni, saj so rezultati po njihovem mnenju zelo ugodni. Po podatkih, ki so jih prejeli po posameznih regijah je razvidno, da so v prvih dveh dneh zbrali največ certifikatov (743) na oddajnih mestih v Ljubljani, med izrazito mestnim prebivalstvom. Presenečajo tudi področja celjske in koroške regije, Prekmurja in Zasavja, severne Primorske in Podravja, kjer je bilo po zadnjih podatkih zbranih 1530 lastninskih certifikatov. Med dokaj uspešna vpisna mesta, kjer je bilo zbranih več kot 940 certifikatov, pri Kmečki družbi štejejo tudi Posavje, dolenjsko regijo, Belo Krajino, Gorenjsko, južno Primorsko in obalo. Po sedanjih podatkih sodeč ocenjujejo, da bo Kmečki sklad 1 d.d. napolnjen sorazmerno hitro, zato že potekajo priprave na Kmečki sklad 2 d. d. Državljani, ki bi želeli svoje certifikate zaupati Kmečki družbi, na izpostavah Hranilno-kreditne službe dobijo vse informavcije o družbi in tudi splošne informacije o lastninjenju. V Kmečki družbi so posebej v ta namen pripravili obsežno gradivo. Uslužbenke v Hranilno kreditni službi bodo državljanom tudi pomagale pri izpolnjevanju lastninskih nakaznic in vpisnic. Vpisnice bo Kmečka družba podarila vsem, ki bodo vložili več kot 98 tisoč tolarjev sredstev v njene investicijske sklade. Vsi, ki se bodo odločili za Kmečko družbo, bodo dobili tudi potrdilo o vplačilu delnic Kmečkega sklada, delniške družbe. • M.G. Kmečka zveza predlaga novo odkupno ceno pšenice Izvršilni odbor Sindikata Slovenske kmečke zveze je na svoji seji ob koncu prejšnjega meseca obravnaval tudi probleme, ki nastajajo pri oddaji oziroma odkupu pšenice. Po njihovih podatkih je namreč kar 95 odstotkov pšenice v drugem kakovostnem razredu, in sicer zaradi prenizkega odstotka surovin beljakovin. Ob tem sedimentacijska vrednost pri 60 odstotkih pšenice znaša več kot 40. Vzrok prenizkemu odstotku so predvsem neugodni vremenski pogoji ob koncu zorenja, nekaj pa je prispeval tudi zadnji vročinski udar. Izvršilni odbor Sindikata Slovenske kmečke zveze je zato ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo predlagal, da bi bila odkupna cena pšenice z nižjim odstotkom surovin beljakovin 26,50 tolarja za kilogram, seveda upoštevaje sedimentacijsko vrednost prek 40. Po mnenju sindikata naj bi ministrstvo z upoštevanjem tega predloga pomagalo ustrezno rešiti nastale probleme pridelovalcev pšenice. Kot smo že zapisali prejšnji teden, je' večina pšenice pridelane na Gorenjskem v prvem kakovostnem razredu, kljub temu, da pogoji za njeno uspevanje na Gorenjskem niso med najugodnejšimi. X KMEČKA U DRUŽBA od 1. avgusta lahko po vsej Sloveniji zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d. NA GORENJSKEM: HKS Cerklje, Kranj, Sloga Kranj, Naklo, Srednja vas pri Bohinju, Škofja Ix>ka, Tržič in Žiri, v vseh njihovih izpostavah ter na vseh poštah. Kmečka družba /a upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47 CERTIFIKATI Poletna vročina tudi živalim ne prizanaša Pes in mačka kot člana družine Lastniki naj psov ne puščajo zaprtih v avtomobilih. Bolno žival je treba čimprej pripeljati k veterinarju. - Poleti iiajvee težav zaradi ekcemov, vnetij in prebavnih motenj. Prijetno urejena svetla ordinacija izpostave kranjskega veterinarskega zavoda prav gotovo blagodejno vpliva vsaj na lastnike, če že ne na bolne živali, ki jih pripeljejo tja. Če pa že ne vidijo prijetno urejenega okolja, prav gotovo začutijo skrb in ljubezen veterinarke dr. Zlate Čop, ki v Lescah skrbi za zdravje naših štirinožnih prijateljev. In ker (žal) samo ljubezen in naklonjenost včasih nista dovolj, je svojim bolnikom na voljo tudi z veliko zalogo znanja in izkušenj. Dr. Zlata Čop se je po diplomi in magisteriju na veterinarski fakulteti tri leta izpopolnjevala na kliniki za male živali v Berlinu, novembra lani pa še doktorirala iz področja rentgenoloških metod za ugotavljanje težav s križem pri psih. Kot nam je povedala dr. Čopova, se to poletje pri njej največ oglašajo lastniki psov, ki imajo težave z dlako. Pogoste so bolhe, alergije in vnetja ušes zaradi kopanja v rekah, jezerih in morju. "Če se pes kopa v morski vodi, ga je nujno treba po tem splakniti še s sladko, potem pa mu obrisati ušesa in predvsem v avtomobilih paziti tudi na oči. Močan veter ob odprtem oknu v avtomobilu in prepih psom zelo škodujeta. Številna vnetja pa v poletnih mesecih povzročajo tudi ostre trave." Mačke največ obolevajo za kugo in nahodom. Pri tem pa jim zelo škoduje tudi napačno prepričanje številnih lastnikov, da se bo žival že sama pozdravila in zato predolgo odlašajo z obiskom pri veterinarju. "K sreči pa se zadnje čase vse več lastnikov odloča za sterilizacijo mačk. Tako je tudi pri nas manj pobijanja mačjih mladičev, s katerimi lastniki ne vedo kam." Drugačen odnos do živali brez lastnika Dr. Zlata Čop je tri leta preživela na študiju in delu na kliniki za male živali v Berlinu. "Odnos do živali je tam drugačen. To se najbolj pokaže pri psih najdenčkih, ki jih nikakor ne evtana-zirajo, temveč gredo vsi v azil, ki ga financira država. Pri nas smo od tega Še zelo daleč, pa bi se lahko veliko naučili že v sosednji Avstriji, ki ima samo v Celovcu azil za dvesto živali brez lastnika, v Beljaku pa jih vzamejopod streho sto." Sicer pa je berlinska klinika za male živali velika približno kot ljubljanski klinični center, z vsem potrebnim osebjem in aparaturami. Visoko specializirano osebje je na voljo najrazličnejšim hišnim ljubljenčkom, dr. Čopova se je tam ukvarjala tudi s kuščarji in kačami. "Zanimivo je, da je večina osebja, tako tehniki kot veterinarji, prišla na delo s svojimi psi. Tudi po tem se vidi spremen- se da raznoliki tudi lastniki. In tako se seveda zgodi tudi to, da živali, ponavadi psa, ne more obvladovati ne veterinar, niti lastnik. "Veliko ljudi si kupi psa, ki jim je všeč na pogled, o njigavem značajo pa ne vedo ničesar. Za pasme, kot sta na primer rotweiler in pitbull, ki sta mnogim všeč, je treba imeti zelo veliko izkušenj. Prav zadnji so po naravi prijazni psi, vendar je skoraj vse odvisno od vzgoje. Z veliko ljubezni in miru, nikakor ne za obrambo. Če so vzogjeni v napadalne živali, neizkušenemu lastniku zrastejo čez glavo, ne obvladuje jih več in pes lahko postane nevaren." V ordinacijo prihajajo tudi turisti z bolnimi živalmi. Pred kratkim dr. Čopova ni več mogla pomagati psički, ki je preživela dan v zaprtem avtomobilu, medtem ko so si njeni lastniki, tujci na obisku v Sloveniji, ogledovali hladno sotesko Vintgarja. Dr. Zlata Čop sicer pravi, da ima najraje mačke, ne ustraši pa se niti pasjih velikanov. In po pogovoru z njo dobi človek občutek, da pozna malodane vse, kar se podi po Lescah in v okolici, vsaj po imenu. jena vloga živali - poštah so družinski člani. Ljudje so jim pripravljeni posvetiti več časa, energije, pa tudi denarja. Značilen primer za to je Nizozemska, kjer sploh ni redka družina z več živalmi. Počasi takšna miselnost prihaja tudi k nam. Mislim, da je družba živali zelo koristna otrokom, pa tudi starejšim. Če drugega ne, gredo vestni lastniki zaradi svojega ljubljenčka na sprehod. Težava je le v tem, da se pri nas lastniki še niso naučili pospravljati za svojimi štirinožni-mi prijatelji. In nemalokrat se zgodi, da po končanem delu v ordinaciji pospravljam še zelenico pred hišo, ker se lastniki mojih pacientov še niso naučili paziti na higieno." Uspavanje živali je bolj boleča izkušnja za lastnika kot za njegovega ljubljenca. Vendar se dr. Čopova za takšno rešitev odloča le pri zelo starih in bolnih živalih. Nikakor se ne strinja s pobijanjem mačjih mladičev, najdene pse pa pošilja na Visoko. Pes kot simbol V ordinacijo dr. Čopove pripeljejo živali z najrazličnejšimi težavami, vseh vrst, pasem in velikosti.Prav tako so kar Alternativna veterina Tako kot se tudi na področju veterine vse bolj uveljavljajo specialisti, pa so v zadnjem času, spet predvsem na zahodu, svoje mesto pri zdravljenju obolelih živali dobile tudi alternativne terapije. Dr. Čopova se je na seminarjih v Nemčiji izobraževala tudi za zdravljenje ljudi in živali z akupunkturo. Kot pravi, se na ta način lahko odlično odstranijo šepanja, bolečine pri obrabi kolkov in težave s hrbtenico. "Seveda pri nas za tovrstno metodo še ni prevelikega zanimanja. Najbrž zato, ker ni takojšnjega učinka. Živali pa akupunkturo zelo dobro prenašajo. Nek korejski strokovnjak je v Berlinu zelo uspešno zdravil konje, pa tudi pse in mačke. Pri nas smo še na začetku. Že zaradi sabe tehnične opremljenosti je veliko stvari, kise jih ne morem lotiti. Potrebovali bi rentgen in ultrazvok. Pa tehnika, pomočnika, seveda, vsaj za operacije, kjer sem zdaj velikokrat odvisna od pomoči očeta." "Žival želim pozdraviti do konca" In seveda smo dr. Zlato Čop povprašali, kako to, da se vsaj po opravljeni doktorski disertaciji ni odločila za delo na fakulteti ali na ljubljanski kliniki za male živali. "Vesela sem, če lahko pozdravim kakšnega psa ali mačka.V Ljubljani, kjer sem dalala leto in pol, nisem imela svojih pacientov. Jaz pa želim vedeti, kaj se dogaja z mojim bolnikom in kako se je pozdravil. Res je, da je bil tam na voljo rentgen in laboratorij. Gorenjci smo tehnično najslabše opremljeni, ampak mislim, da bo šlo počasi na bolje tudi pri nas." • M. Ahačic, foto Lea Jeras Odkupne cene živine se ne bodo spremenile Manj živine, manjši zakol Odkupne cene so se ponekod povečale prejšnji mesec - Živino dovažajo tudi z drugih območij. Kranj, 3. avgusta - Skoraj po vseh slovenskih klavnicah v teh dneh močno primanjkuje živine za zakol in čeprav so prejšnji mesec skoraj povsod popravili odkupne cene, se stanje ne izboljšuje. Poraba mesa se v poletnih mesecih kar precej poveča, delno zato, ljudje vec pojedo na piknikih, delno pa tudi zaradi ker povečanega števila tujih gostov, ki tudi nekoliko pripomorejo pri pomanjkanju. Očitno se položaj vsaj do konca poletne sezone ne bo bistveno popravil. Ponekod so klavnice tako prazne, da si morajo pomagati z dovozom živine z drugih območij. Mesarji so nasploh v težavnem položaju, saj morajo po drugi strani zaradi poslov s tujino živino in meso tudi izvažati. In kakšne so trenutne zadrege po gorenjskih klavnicah? Povprašali smo zaposlene v Špeceriji Bled v Radovljici, kako pri njih rašujejo probleme, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja živine. Stanje poskušajo popraviti s tem, da Živino pripeljejo z drugih območij, na primer z ljubljanskega. Prodaja mesa je sicer precej povečana, odkupnih cen pa ne bodo spreminjali. Primanjkuje jim vseh vrst živine - telet, goveda, juncev. V Mercatorju v Škofji Loki primanjkuje vsega - goveda, prašičev, telet sploh ni in tako nikakor ne zadostijo povpraševanju po mesu. Celo za 30 odstotkov manj zakoljejo oziroma odkupijo. Tudi odkupne cene, ki veljajo od 11. julija, se ne bodo spremenile. V Jeseniških mesninah se začenjajo ubadati s problemi, ki so prišli s poletjem. Tudi oni niso izjema, kar se tiče pomanjkanja. Najbolj primanjkuje bikov, v glavnem mladega pitanega goveda. Zakoljejo približno 10 odstotkov živine manj. Odkupne cene bodo ostale take, kot so danes, vsaj še nekaj časa, sicer pa so med podjetji usklajene. • Š.V. .-4&* X KMEČKA 11 DRUŽBA Zakaj 1 ? Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI _ MED GORENJCI PO GORENJSKI Peter Hawlina premočno Gorenjec meseca junija 94 Predloga za julij: Andrej ali Uroš Vsem, ki ste z Vašimi glasovi sodelovali pri izboru Gorenjca meseca junija, najlepša hvala. "Vox populi" se je premočno prevesil na stran PETRA HA.WLJ.NA, prejšnjega škofjeloškega župana, saj je zanj glasovalo 208 bralk oz. bralcev Gorenjskega glasa in poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj. Za Gorenjko meseca junija je bila predlagana tudi poslanka IRENA OMAN -zanjo je prispelo do vključno prejšnjega petka natanko 25 glasov. V ponedeljek se je začel avgust in tokrat že predlagamo dva kandidata za GORENJCA MESECA JULIJA 1994. Kandidatov za ožji izbor, ki so prejšnji mesec tako ali drugače opozorili nase, je zajeten spisek. Predlagana kandidata: ANDREJ VIDIC (mlajši) z Bleda, ki je s svojimi več kot 15.000 lučkami v jajčnih lupinah na Riklijeve dneve ob Blejsko jezero pomagal privabiti več dese t ti so c obiskovalk in obiskovalcev. Andrejev "rezervni blejski ognjemet" je družinska, tradicija družine Vidic in z leti sta oče in sin blejsko turistično ponudbo popestrila s posebnostjo, ki jo poznajo doma in po svetu. Drugi kandidat za Gorenjca meseca julija je UROŠ VEHAR (svetovni mladinski prvak v balinanju /in lanski viceprvak), gimnazijec iz Žirov - fant, ki hitro teče in točno zbija. Verjamemo, da je konkurenca (tudi tokrat) izenačena - vabimo Vas, da glasujete za enega od obeh predlogov na dopisnicah in v kontaktnih oddajah v avgustovskih petkih na Radiu Kranj, Radiu Triglav Jesenice, Radiu Tržič in Radiu Žiri. Vsak teden pet glasovalcev nagradimo z nagradami v vrednosti Nagrajenci tega tedna so naslednji: Lojze Špilar Gradnikova 9 Radovljica, Irena Hawlina Lipica 7 Škofja Loka, Ripavec Liljana Javomiško naselje 4 Jesenice, Ani Zupan Žerjav-ka I Kranj, Mira Jenko Binkelj 39 Škofja Loka hto m a foto EJGA Slovenski dogodek številka ena prejšnjega tedna je bilo ugibanje o imenu ženina prve (in edine) dame ansambla Agropop. Zaradi ljubega miru in napetosti pred poroko nismo upali prejšnji petek objaviti enega od evidentiranih možnih kandidatov, direktorja Alpetour REMONT Kranj Mohorja Bogataja. Odgovor mladoporočenke Šerbi je razviden iz položaja rok. Gorenjski dogodek prejšnjega petka je bil podpis dogovora med dvema ministroma (dr. Gantarjem in Kacinom) ter Rudnikom Žirovski vrh o prevzemu dela rudniških objektov in delavcev za potrebe obrambnega ministrstva. Pri podpisovanju je Rudnik zastopal njegov direktor Marjan Uršič. O čem direktor razmišlja pa nismo uspeli zvedeti. Ker vsepovsod na prireditvah izbirajo miss, so se v Turističnem društvu Kranj na Kranjski noči odločili za izbor mistra. Po neuradnih podatkih k sreči nobena članica komisije, niti obiskovalka, ob pogledu na kandidate za mistra ni padla v trans. Mirno roko je obdržala tudi Lea Jeras in poraščene junake Kranjske noči zabeležila na film. Slika dokazuje, da je bila konkurenca res ostra, brezobzirna in močna, odločitev za komisijo pa težka. Dvakrat zgodovinski posnetek: zaradi mrzličnih priprav na letošnji mednarodni Gorenjski sejem (otvoritev bo natanko čez teden dni) bosta gospoda Eržen in Kselman ta mesec imela malo priložnosti, da zlezeta nad 2000 metrov. Sicer pa smo izvedeli, da sta bila na vrh Storiiča delegirana z odgovorno nalogo: določiti tromejo med novo občino Jezersko in starima občinama Kranj in Tržič. Ker občina Jezersko uradno Še ni verificirana, so tudi podatki o lokaciji tromeje strogo zaupni! __PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO__ Na naslov "ČP. GLAS, Novinarski oddelek" je prispela modra kuverta. Pošiljatelju se ni zdelo vredno nanjo nalepiti znamke, pač pa je v kuverto vtaknil iztrgano 21. stran iz petkovega (29. julija) Gorenjskega glasa. Čez objavljena stališča Koordinacijskega odbora Združenja za sonositstvo blagovne znamke Iskra o uveljavljanju pravice do blagovne znamke Iskra je anonimni pošiljatelj nakracal, kar Vidit / m 3. v- bič Lć> f>Of( rj KOMENTARJI, PISMA, ODMEVI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS iS. KOMENTAR PlM^a S pestmi po pravico \ u 7^ vite Članic Zdrulenia do bta Števci ter drugimi ilenja. Sporazum mora gov dofofiV ta katere Adelke tz obravnavali cetotne\alete proipCodov nek- stolpcev, nai > OTD Jjfra sme vsak MOD m GZS fekt blagovno bo nadalje znamko /sk^m/frosto^jporablja jala rt, kakim sojhtgojt gfhde kvaii .... i,A i ,qVMm» y ntfmtoa A* Rtrse anonimnih pisanj ne objavlja, smo poiskali podatke o vrlem avtorju, kije Gorenjskemu glasu poslal tako prisrčne pozdrave in ttto g. Miru Gartnarju na L. Hrovata S v Kranju pozdrave vračamo. znamke kgotovilo, da ta pravica Iskri Stavci ne bi bua priznana) prevalili na Iskro^ltutcarfOT to xj|iU''t''"\J'^nTiirii predstaviti kot podjetje, ki ne teli sprejeti aobru\namer'' V Člankih v posameznih časopisih $jt precej podrobno raz- BODE IN BOZA laiicfj V Tržiču so nepreklicno, znanstveno in dokazano ugotovili, zakaj je bil julij tako peklensko vroč: prej, ko so v največjem tržiškem podjetju Peko imeli kolektivni dopust julija, je bilo v času Pekovega kolektivnega vselej slabo vreme. Letos pa je Peko na kolektivnem dopustu avgusta ... Po tržiški vremenski napovedi bo ta mesec torej slabo vreme. HITcEJ Sicer pa je o poletni vročini treba povedati: nobena, prav nobena politična stranka nam še ni poslala obvestila, da je zaslužna za lepo vreme. Kakšna škoda -takšna stranka bi dobila veliko Tis točk" za nove volitve. Ta politični nasvet bomo seveda zaračunali. SJEH Kranjska noč je imenitno uspela - dobra generalka za Zbiljsko noč. [WcT^Žal obiskovalke in obiskovalci Kranjsko noči niso mogli rajati skupaj s svojim županom. Neuradno ga je pot zanesla v Pariz., vendar ne na kolesu, kot zunanjega ministra g. Peterleta. BIfijfSl Zato kranjski župan ni mogel konkurirati za Mistra Kranjske noči. V močno oskubljeni konkurenci je zato zmagal Sladjan. iaTOflg Najbolj razveseljivo je, da je -navkljub množični dvodnevni veselici na Slovenskem trgu v Kranju - lipa ostala skoraj nepoškodovana. tšMJffi Za tiste, ki so letos na Riklijevih dnevih na Bledu ("Blejski noči" po starem) pogrešali ognjemet, so gapripravili člani Turističnega društva Kranj na Kranjski noči. igJEffi Morda bodo naslednje leto v Kranjski noči na Kranjskem jezeru (kot je uradni naziv) pripravili tudi lučke iz jajčnih lupin, po katerih je znana "Blejska noč"? [aUlcjfJ Odkar je namreč zaradi suma salmoneloze po kranjskih trgovinah močno upadla prodaja svežih jajc, bi jajcerejce lahko rešili tako, da bi napravili zalogo lupin za naslednjo Kranjsko noč. JgiltfJ Odkar se je v Kranju uveljavil niz prireditev, imenovan Kranjska noč, menda intenzivno razmišljajo tudi na Jesenicah, da bi ob občinskem prazniku (ki ga imajo Jeseničani isti dan kot Kranjčani) udarili Jeseniško noč. 13ifflfl Plakati so menda že pripravljeni, na njih piše "Jeseniška noč". EiJIMjS Ker so v Kranju ob občinskem prazniku izvolili Mistra Kranjske noči, se bodo na Jesenicah na Ukovi danes zvečer lotili izbora Miss. V tem tednu jr prišla na svetlo nova odkrita močvirniška zarota proi gorenjskim kadrom v metropoli: odžagali so direktor] Sklada za razvoj malega gospodarstva Viktorja Brezarja se - kot prava gorenjska trma - ne pusti. pjWfl Prav gentlemansko je nova v.d. direktorice ostala pred \ Viktorjeve pisarne, saj ji direktor Brezar ni predal pos Neprijetna podrobnost: direktorsko mesto na Ski za razvoj malega gospodarstva "tehta" 612.074 tolarjev bi na mesec. Za primerjavo - direktorsko mesto npr. na Ager za privatizacijo prinese le 408.993 tolarjev bruto ... pij* Seveda je jasno, da Viktor Brezar vztraja kot direktor Skic izključno iz načelnih razlogov in zaradi kršitev pravnih nor ko ga je Vlada žagala. lancTJ O vozniku Jožefu T. Radovljice, ki so mu policisti namerili sredi julija 4,20 prorr alkohola v krvi, so javna glasila poročala narobe: vest b morala glasiti: "v alkoholu so našli tudi nekaj krvi". raiW3 F Gorenjskem (in drugod po Sloveniji tudi!) zelo odmeva, ka veliko ljudi se tolče po glavi. Razlog: za majhen denar s prodali certifikat, zdaj jim je pa žal, ker sougotovili, c. certifikati le niso "Drnovškova Paloma". Še bolj S tolčejo po glavi kupci certifikatov, kajti zadeva s prenoslj vostjo se je močno zapletla. GHBB Ampak brez bojazni: tisti ki so za bagatelen denar prišli preko malih oglasov sc certifikatov, se bodo že znašli. Tudi takrat, ko se je n; podoben način trgovalo s stanovanjsko pravico in pocer kupovalo stanovanja, je bil podoben hec.glgjj Bogati bod le še bolj bogati in revni le še bolj revni, se bo izcimilo tudi certifikatni bitki. [žBSg Od prevčerajšnjim jo taborniki i Stražišča (pri Kranju) mahajo peš proti morju, kamor pride; jutri. To so edini gorenjski popotniki v morski smeri, ki se r bodo pregrevali v kolonah na cestah. IšjPKS Sicer pa je r zadnji podražitvi bencina tak pravi gorenjski pristop za pot r morje zelo utemeljen. l5|ircTJ Danes, 5. avgusta, goduje ^ Ožbolt. če bo danes deževalo, potem sonce še dolgo ne b« sijalo, pravi pregovor. Nakar bo tržiška vremenska ejc napoved držala, fsffcra UREJA: Vilma Stanovnik m Na Bledu se pripravljajo na poletno hokejsko ligo DROZDOV V BLEJSKEM GOLU ? Letošnja hokejska sezona bo še zanimivejša in pestrejša od lanske, tudi Blejci pa zagotavljajo, da na nobeni tekmi, najsi bo v Donavski ligi, državnem prvenstvu ali poletni ligi ne bodo poceni prodali svoje kože. Bled, 5. avgusta - V začetku tega tedna so začele s treningi na ledu vse najboljše slovenske hokejske ekipe, saj imajo od 1. avgusta led v Podmežaklji in v hali Tivoli v Ljubljani, že od sredine julija pa je živahno na blejskem ledu. Na Bledu bo tudi prvo hokejsko tekmovanje pred začetkom letošnje sezone, sedaj že tradicionalna poletna hokejska liga, ki bo letos kvalitetno še močnejša kot lani. O pripravi na to tekmovanje in o načrtih domačega hokejskega kluba Sportina Bled pa je vodstvo kluba govorilo na sredini tiskovni konferenci v Ljubljani. "V minuli sezoni HK Bled ni dosegel zastavljenega cilja, saj je bilo v končnici prvenstva v ekipi preveč poškodovanih. Vendar pa to klubu ni zmanjšalo želje, da bo s pomočjo novega sponzorja Sportine igral vidno vlogo v letošnjem državnem prvenstvu in Donavski ligi. Naš cilj ostaja igrati lep, zanimiv in dober hokej in čeprav nimamo ambicij posegati prav v vrh, ne nameravamo poceni prodati svoje kože. Zato smo letos pomladili igralski kader, v ekipo bomo vključili naše mladince, z vodstvom Acroni Jesnic pa se dogovarjamo tudi o njihovih mladih igralcih, ki bodo okrepili našo ekipo. Iz Ljubljane zagotovo k nam prihaja Vrščaj, ni pa še povsem jasno, kaj bo glede vratarjev. V "ognju" je Kanadčan Stopar, ki trenira pri nas, pogovarjamo se z Drozdovom, nismo pa se tudi še odrekli Bolti. Od tujcev bo v ekipi zanesljivo Šahraj, pa tudi z Rožkovim in Anfjorovom nameravamo še naprej sodelovati. Več o igralski zasedbi naše ekipe bo znano pred začetkom poletne lige, dokončno pa se bomo o tujcih v ekipi odločali pred državnim prvenstvom," je pred sezono povedal predsedik HK Sportina Bled Jože Božič. Blejci so letos več energije kot prejšnja leta vložili v promocijo kluba, saj so natiskali nove plakate, letne in dnevne vstopnice, mesečno pa bodo izdajali tudi bilten kluba. V svojih prizadevanjih si želijo tudi več pozornosti domačega gospodarstva, predvsem turističnega, saj prek svojega športa na Bled zvabijo precej turistov. Eni izmed njih, ki bodo prišli na Bled že prihodnji teden, bodo člani ekip Kaufberna in Kazahstana, ekipa KAC-a pa že vadi na blejskem ledu. Tu so tudi tri tuje ekipe, ki bodo sodelovale na poletni hokejski ligi za pokal "Bled 94", ki se bo začela 18. avgsuta in trajala do 21. avgusta. V A skupini bodo tekmovale ekipe Kaufberna, Acroni Jesnic in Sportnine Bled, v B skupini pa KAC, Kazahstan in Olimpija Hertz. Vsak dan bosta na Bledu dve tekmi, ob 16. in ob 18. uri, tekma za tretje mesto bo v nedeljo, 21. avgusta, ob 13. uri, za prvo pa ob 17. uri. Finale bo prenašala tudi televizija na drugem programu. Organizatorji so se odločili, da letos nebodo pripravili denarnih nagrad, pač pa bodo najboljše ekipe dobile pokale, na posamezni tekmi pa posamezniki tudi praktične nagrde. Lani so se s sponzorji poletne lige pošteno opekli, tako da niso mogli izplačati obljubljenih nagrad, zato so se letos odločili, da ekipam ne bomo obljubljali več kot jim lahko resično dajo. "Vse tekme v poletni ligi bodo prav gotovo dobre, tako da bo poletna liga prav gotovo dober uvod v letošnjo hokejsko sezono. Prodajali bomo v bloku dve vstopnici za obe dnevni srečanji, cena pa bo 700 tolarjev. Prav tako bomo 10. avgusta zaceli prodajati letošnje sezoneske vstopince po ceni 150 DEM, sicer pa bodo vstopnice za posamezne tekme 500 tolarjev za odrasle in 300 za mladino od 8. do 15.1eta," je povedal Gabrijel Javor, sekretar Sportine Bled. Sicer pa se na Bledu pripravljajo tudi na začetek evropske hokejske^ lige - Donavska skupina, ki se bo začela 3. septembra. Ekipa Sportine bo v prvem kolu gostovala pri CE Wien na Dunaju. • V.S. VABILO K SODELOVANJU Z velikim zadovoljstovm sporočamo, da uspešno uresničujemo novo sprejeto programsko strategijo delovanja Plavalnega kluba TRIGLAV Snovanja postajajo resničnost. Staro in preživelo se umika novim - sodobnejšim principom upravljanja, financiranja in nagrajevanja. Novo sprejeti kriteriji za oblikovanje plavalnih skupin in novi pravilnik o bistveno stimulativnejšem nagrajevanju plavalcev in trenerjev pogojujejo večjo stopnjo profesionalnosti ter timskoga strokovnega dela. Zato vabimo k sodelovanju: - PROFESORJE TELESNE VZGOJE, - TRENERJE, -UČITELJE in - VADITELJE PLAVANJA. Za sedem plavalnih skupin, ki bodo oblikovane po kriterijih kvalitete, iščemo vodjo trenerjev, ki bo hkrati tudi trener I. skupine plavalcev, trenerja I. skupine in sest trenerjev Ereostalih plavalnih skupin. Kandidatom zagotavljamo stimu-itivno nagrajevanje, sklenitev pogodbe o delu, oziroma pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom, za čas dveh let Z delom je možno začeti 19. septembra 1994. PRIJAVE V KUVERTAH Z OZNAKO "TRENER" sprejemamo do 27. avgusta na naslov: PLAVALNI KLUB TRIGLAV, p.p. 180, 64000 Kranj. V V V Kranju ta teden poteka turnir teniškega satelita VROČI OBRAČUNI NA RAZGRETIH IGRIŠČIH Kranjski teniški klub Elan Triglav je letos prvič prevzel organizacijo tako močnega mednarodnega članskega teniškega turnirja - Le malo možnost za naše? Kranj, 5. avgusta - Že od minule nedelje je Kranj slovensko teniško središče, saj gorenjska metropola gosti 86 igralcev iz vseh koncev sveta, ki se merijo na tretjem turnirju slovenskega satelita. Na prvih dveh, v Portorožu in v Domžalah, si naši predstavniki niso zagotovili kaj več kot ene zmage, tako da je kranjski turnir tudi po tekmovalni plati že do sedaj uspešnejši od prejšnjih dveh, saj sta si Žiga Janškovec (na turnir je prišel s povabilom in v prvem kolu premagal Bizjaka) in Jaka Božič, ki je v prvem kolu u gnal Francoza Lasserreja, zagotovila igranje v drugem kolu. Tekmovalna mrzlica ob igriščih v kranjskem športnem parku se je začela že v nedeljo in se s kvalifikacijskimi boji nadaljevala še v ponedeljek in torek. Na glavnem turnirju, ki se je začel v sredo, je med 32 tenisači nastopilo pet Slovencev (Urh, Jaka Božič. Janškovec, Bizjak in Martinčevič), le Žigi Janškovcu in Jaku Božiču pa se je uspelo prebiti v drugi krog. Najzanimivejši del tekmovanja pa se bo začel danes, ko bo na sporedu četrtfinale, v soboto bo potfinale, finalna obračuna v igrah posameznikov in dvojic pa bosta na sporedu v nedeljo. Vsak dan se tekmovanja začenjajo ob 10. uri odločili predvsem zato, ker želimo, da ima tudi Kranj kvalitetno člansko teniško prireditev. Za organizacijo smo se odločili tudi glede na relativno ugodne pogoje za izvedbo turnirja, po drugi strani pa je bila organizacija satelita za nas svojevrstni izziv. Takšen satelit je namreč prva stopnja za igralce, ki hočejo dobiti takoimenove ATP točke. Na njem nastopajo* večino mladi fantje, takorekoč na pol profesionalci. Prihajajo iz vseh koncev sveta, od Avstralca, Japonca, Argentinca, Američanov, V sredo zvečer je teniški klub Elan Triglav v hotelu Creina pripravil svečano otvoritev mednarodnega teniškega turnirja, tenisačem in teniškim funkcionarjem iz Slovenije in tujine pa sta dobrodošlico izrekla predsednik kranjskega teniškega kluba Andrej Pol ene in predsedik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar. "Na turnirju so seveda nastopili vsi Kranjčani, ki sodijo v ta članski razred, vendar se je skozi kvalifikacije prebil le Urh, Por pa je prišel do zadnjega kola kvalifikacij. S povabilom organizatorja je na glavnem turnirju nastopil še Janškovec. Urh je v prvem kolu na žalost izgubil, čeprav je igral dobro. Mislim pa, da mu je v odločilnih trenutkih zmanjkalo potrebne samozavesti, saj bi po igri in znanju lahko Žiga Janškovec je v prvem krogu glavnega turnirja ugnal Portorožana Bizjaka. zmagal. Janškovec je imel izredno srečo pri žrebu, saj je igral s Portorožanom Bizjakom, ki je prav tako kot on dobil povabilo. Čeprav Bizjak do sedaj v Sloveniji ni veliko pomenil, pa kaže, da z dobrim trenerjem precej napreduje, tako da je Janškovec tesno zmagal, kljub temu da je bil nesporen favorit, " je razplet do konca prvega kola glavnega turnirja komentiral Mirko Janškovec, ki skrbi za tehnično plat turnirja v Kranju, da je pač vse na pravem mestu. "Da prevzamemo satelitski turnir smo se Francozov, Nizozemcev, Slovakov... na turnirju pa seveda nastopajo tudi domači igrala. Tako je za nas organizatorje turnir teniška prireditev, za igralce pa je to pač eden od turnirjev, ki jih odigrajo v tem letu," pravi Mirko Janškovec, ki tudi dodaja: "Kljub temu, da smo precej neizkušeni organizatorji, mislim, da bomo podobne turnirje v prihodnje še pripraljali. Letos pa nas je kar malo sram, saj so naši klubski prostori precej skromni. K sreči jih sredi tega meseca nameravmo začeti temeljito prenavljati." Do sedaj so na kranjskem turnirju največ pokazali tenisači iz Češke, Slovaške in Francije, ki jih lahko pričakujemo tudi kot polfinaliste in finaliste turnirja, naša dva pa v igri posameznikov realno nimata večjih možnosti. Z nekaj sreče pa lahko Kranjčani več pokažejo v igri dvojic. • V. Stanovnik, Slika: L. Jeras n V nedeljo štartajo prvoligaši ŽrVTLA PRIPRAVLJENA ZA PRVO ZMAGO Kranj, 5. avgusta - Z uvodno tekmo med Publikumom in Svobodo se bo danes začela nova L slovenska nogometna liga. Ekipa edinih gorenjskih prvoligašev. Živil Nakla, bo v prvem kolu v nedeljo na domačem igrišču v Kranju gostila Korotan Suvel. Varovanci trenerja Cukrova so že pred prvenstvom dokazali , da so dobro uigrani, saj so se izkazali tako na prijateljskih kot prvi pokalni tekmi. Kot pravijo v vodstvu kluba, pa so igralci pred začetkom ligaškega plesa Še kako borbeno razpoloženi. V ekipi ni večjih zdravstvenih težav, tako da bodo na nedeljskem srečanju zaigrali vsi, razen Gorazda Plevnika, za katerega še ni dokončo urejena dokumentacija. Bo pa v ekipi zanesljivo nastopil Godinič. Naklanci v prvem kolu obljubljajo borbeno igro, kaj drugega kot zmaga, pa pravijo, da ni mogoče. Zato je verjeti, da bo ekipa Korotan Suvela v prvem kolu v Kranju naletela na močnega nasprotnika. Tekma se bo začela ob 18. uri, med odmorom pa gledalce, ki bodo kupili vstopnice in bodo imeli srečo pri žrebu, čakajo prijetna presenečenja. Jutri, v soboto, se začenja tudi tekmovanje v slovenski mladinski in kadetski ligi. Ekipi Gorenjskega glasa doma gostita mariborsi Kovinar. Tekma mladincev bo ob 18. uri, kadeti pa bodo igrali ob 16. uri. • V. Stanovnik skMčsrski skoki •KssnuniE:] Jutri na Gorenji Savi SKAKALCI POD REFLEKTORJI Kranj, Suivgusta - Najuspešnejši slovenski skakalni klub Triglav Teling tudi letos ob kranjskem občinskem prazniku pripravlja tradicionalno tekmovanje za Pokal Kranja v smučarskih skokih. Tekmovanje bo potekalo na Gorenji Savi, prek dneva bodo nastopih skakalci v mlajših kategorijah, zvečer pod reflektorji pa še najboljši člani in mladinci. Na jutrišnji večerni tekmi na 65-metrski skakalnici organizatorji pričakujejo okoli 60 skakalcev, množica mladih pa se bo pomerila že na dopoldanskih tekmovanjih in ob 16. uri. Ves dan bo potekal tudi srečelov, večerni tekmi pa bo sledila kranjska smučarska noč. • V.S. TENIŠKI IN NOGOMETNI TURNIR Selca, 5.avgusta • Športno društvo Selca je prejšnji teden organiziralo prvenstvo Selške doline v tenisu. Na njem je sodelovalo 31 tekmovalcev iz vse doline, zmagal pa je Ivan Cunk pred Mihom Okornom, Robijem Primožičem in Mariom Thalerjem. Ponovno pa bo na teniških igriščih 20. in 21. avgusta turnir "Selca open' za pokal Alples pohištvo. Zanj se lahko prijavijo vsi tenisači brez omejitev. Tudi do srede, 17. avgusta, pa se je po istem telefonu 67-776 (Rudi Basaj) moč prijaviti za nogometni turnir na travnatem igrišču, ki bo v Selcin potekal prav tako v soboto in nedeljo, 20. in 21. avgusta. • V.S. IflRSTVO V nedeljo ob Planšarskem jezeru GORSKI KOLESARJI ZA POKAL JEZERSKEGA Jezersko, 5. avgusta - Na 5-kilometerski krožni progi z višinsko razliko 150 metrov bo to nedeljo, 7. avgusta, potekalo IV. cros* countrv tekmovanje gorskih kolesarjev za "Pokal Jezerskega" in hkrati 3. tekma letošnjega slovenskega mountain bike pokala "Pokal Fun sports". Organizatorji, Športno društvo Jezersko in sekcija gorskih kolesarjev Proloco - scott, so razpisali pet tekmovalnih kategorij: enotno žensko, veterani (letnik 1953 in starejši), rekreativci (1954-1975), mladinci (1976-1979) ter člani (1975 in starejši). Prve bodo ob 10.33 štartale ženske, ki bodo vozile tri 5-kilometrske kroge, veterani bodo vozili pet, rekreativci šest, mladinci sedem in člani, ki bodo startali zadnji, ob 12.30 uri, devet krogov. V posebni kategoriji bodo nastopili še cicibani in pionirji na lažjem delu tekmovalne proge. Organizatorji pisne prijave sprejemajo še danes po telefaksu 44' 151, prijaviti pa se bo moč še na dan tekmovanja do 10. ure. Za vs« tekmovalce so obvezne zaščitne čelade. Vsi, ki bodo plačali štartnino (ceneje je v predprijavi) po tekmi dobijo topel obrok i** pijačo, najboljši v posameznih disciplinah pa še denarne ii> praktične nagrade. Dodatne informacije lahko dobite po telefon*1 44-155 (Jure Markič) ali 44-032 (Iztok Tonejc). • V.S " Od danes do nedelje v Lescah rv. BLED CUP Lesce, S.avgusta - Alpski letalski center bo od danes do nedelj* prireditelj tekmovanja za IV. Bled cup v skokih na cilj. * soboto zvečer in v nedeljo popoldne bosta tudi artistični akcij' Mass 116 in 117. Tekmovanje v skokih na cilj za blejski padalski pokal se začelo danes ob 10. uri in končalo ob 20. uri, jutri pa se bo začel' ob 8. uri in bo trajalo do 20. ure. Zvečer bo v zabavnem program" nastopil Andrej šifrer, nato pa bo letalski padalski program i*1 artistična akcija Mass 116, katere inscenator je Matjaž Berger. Tekmovanje v skokih na cilj bo potekalo še v nedeljo med 8. zjutraj in 15. uro, zaključek tekmovanja pa bo ob 16. uri . Takr* bodo prikazali še artistično akcijo Mass 117, ter najboljšim podeli'' pokale in medalje. • VS, JAMNIKOVA NA MARATONIH V ITALIJI Kranj, 2. avgusta - Konec prejšnjega tedna, 30. in 31. julija, i plavalka kranjskega Triglava Maša Jamnik, nastopila na dve'; plavalnih maratonih v sosednji Italiji. Maratona sta štela tudi I italijansko državno prvenstvo. Na krajšem, 5-kilometrskem maratonu je v soboto Jamnikov med 53 plavalci zasedla odlično 9. mesto in drugo mesto v žensJJ! kategoriji, progo pa je preplavala s časom 1.10:44,00 ter 'J zmagovalcem zaostala 10 minut, za zmagovalko pa le pol dolžif^ Zal ji podobno dobro ni šlo v nedeljo, ko je odlično začela in vI čas plavala v vodilni skupini, nato pa je morala zaradi hudih krč1' odstopiti. • V.S. GLASOV KAŽIPOT » Prireditve Srečanje na Vodiški planini Radovljica - Borci, aktivisti, občani in mladina so vabljeni na 4. srečanje ob prazniku radovljiške občine v soboto, 6. avgusta, na Vodiško planino. Začetek bo ob 11. uri. Za jedačo in pijačo ter postrežbo je poskrbljeno. Vabljeni! Veselje na Sp. Brniku Sp. Brnik - Gasilsko društvo Spodnji Brnik - Vopovlje prireja v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri kresno noč z ansamblom Monroe band ter v nedeljo, 7. avgusta, ob 17. uri vrtno veselico z ansamblom Nagelj. Keglanje in srečelov z bogatami nagradami. Oba dneva prost vstop. Vabijo gasilci! »»»»»»»»»»»»»It Balinarski turnir Čirče - Balinarski klub čirče prireja v soboto, 6. avgusta, ob 8. uri balinarski turnir, kjer sodeluje 16 ekip; ob 19. uri pa bo veselica na igrišču balinarskega kluba Čirče. Igral bo ansambel Jevšek. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni! »)»j»lr>»lr)»)»:»»}»)j?}»lr Jazz koncert Škofja Loka - Na dvorišču Loškega gradu bo v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri koncert Ratko Divjak jazz band. Vabljeni! Oglarski večer Stari vrh - Na Greblici prirejajo v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri Oglarski večer. Na prireditvi bo igra! ansambel Strmina. Prisrčno vabljeni! Bohinjski večer Bohinj - Turistično združenje Bohinj prireja v petek, 5. avgusta, Bohinjski večer Pod skalco. Prikazali bodo diapozitive, za zabavo bodo poskrbele Predice iz Sr. vasi in ansambel Encian. Pikazali bodo prosto plezanje Pod skalco. »J»»»lt)»J»}»ltj»lt}»lt)» Vasovanje Bohinj - TD Bohinj prireja v soboto, 6. avgusta, ob 19. uri tradicionalno Vasovanje. Folklorna skupina KUD Svoboda iz Boh. Bistrice bo prikazala starodavne običaje. Za zabavo bo igral ansambel Encian. »»»»»»»»»»»Mirit Dan oglarjev Stari vrh - TD Stari vrh prireja v nedeljo, 7. avgusta, tradicionalno etnografsko prireditev Dan oglarjev. Prikazali bodo pridobivanje Shirlie Roden in John Christian bosta nastopila na prireditvi Slovenski šopek na šmarjetni gori 9. avgusta ob 21. uri oglja. Za zabavo bo skrbel ansambel Štirje kovači. Poskrbeli so tudi za bogat srečelov. »»»»»»»»»»»»»» Kmečka ohcet Bohinj - V Stari Fužini bo v nedeljo, 7. avgusta, tradicionalna Kmečka ohcet, s začetkom ob 16. uri v St. Fužini pri "Agotneku" z odhodom iz doma, šranga bo ob 16.45 na kopališču, poroka pa ob 17.30 v cerkvi Sv. Janeza. Prihod Pod skalco bo ob 18. uri. Poročila se bosta domačina iz Sr. vasi. Nastopili bodo folkloristi KUD Triglav, povezovalec programa Franc Pestotnik in ansambel Slovenski kvintet. »»»»»»»»»»»»»» Srečanje kluba Lokvanj Hrušica - Klub Lokvanj pripravlja v petek, 5. avgusta, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma srečanje s pestrim kulturnim programom. Nastopili bodo člani pevskega zbora DU Jesenice, folklorna skupina Julija, člani otroške skupine pri Kulturno-športnem društvu Hrušica in trio Bled. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»»» Slovensko srečanje Dobre misli Kranj - Nad Prešernovim mestom Kranjem bo v torek, 9. avgusta ob 21. uri na Šmarjetni gori slovensko srečanje - Dobre misli. To naj bo praznik dobre misli, žlahtnosti spoznavanj, praznik naše pesmi in zaupanja v jutrišnji dan. Večer bo popestrila slovenska ljudska pesem in za njo angleško-slovens-ka glasbena manifestacija Pesmi srca v izvedbi Shirlie Roden in Johna Christiana, ki sta v svoji glasbi prava glasnika miru in prijateljstva ter prava ambasadorja Slovenije.Srečanje naj bi prime-slo nova dobra dejanja, ki naj bi skozi odmev letošnjega snidenja na Šmarjetni našli nov odtenek razmišljanj o sebi, Slovencih, Sloveniji.Misli iz Prešernove Zdravljice se bodo na novo razcvete 9. avgusta zvečer na Šmarjetni -nad Prešernovim mestom.V pričakovanju drug drugega pošiljamo prijazen in klen slovenski pozdrav ter kličemo nasvinje na šmarjetni gori vsem, ki dobro v srcu mislijo. Iskreno vabljeni! Koncerti Orgelski koncert Bled - V okviru 42. Mednarodnega poletnega festivala bo danes, 5. avgusta, v cerkvi Sv. Martina ob 20.30 uri nastopil organist Francis-co Javier Hernandez. Vstopnina: 800 sit. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS SALON POHISTVfi flRK IDRIJA Nudi veliko izbiro pohištva tovarne ILES Sp. Idrija in drugih priznanih proizvajalcev. V AVGUSTU 20 - 70% NIŽJE CENE: - spalnic, mladinskih programov, dnevnih sob, sedežnih garnitur, oblazinjenih postelj in vzmetnic, kuhinj, miz in stolov, opuščenih programov, pohištvenega okovja, rezil, brusnih papirjev itd.... Možnost nakupa na 3 ali 6 čekov. Salon pohištva je odprt od 8.30 do 18.30 ter ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Za nakup nad 100.000,00 SIT vam nudijo brezplačno idrijske žlikrofe. Za nakup nad 250.000,00 Sit pa vam podarjajo knjigo "OB SREBRNEM STUDENCU". So priporočamo! telefon:065/71 -855 Telefax:065/71 -266 1 X U CIU IN CAS POTOVANJA, | PRIJAVE gMnMHMHHMIPMi 1 1 DATUM j ODHODA j \mmmm«. \ j CENA 1 I PREVOZ 1 > i 1 gostinske! STORITVE j OPIS POTOVANJA I VEROHA 1 SLOVENIJATUftiST, | IEL 24 719 \ 25-& j J 199DIM j BUS :] nočitev, i lejtrk t ogled optr« : Ofhtlo, Voront, Vken m -v*:v.•••:•>:■>:■::TU-:->> ■ "? ?: NIZOZEMSKA 1 SIOVENIJATUIIST, I UL 24 719 t 11. M. \ ...........'.....' J i i j KOiO+VUK ! i : polpsnliofl j j |; Amsterdam, Delf, Uidtn, MoelcUdam, UtredH,... tmmstmimiimm Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. UGODNI NAKUPI IN SERVISI POROČNA OBLAČILA IZEDNO UGODNO 14-DNEVNO LETOVANJE NAŠ POPUST ZA VAŠ DOPUST NOVO V FIRMI VEN CEL J PREDDVOR VEDRINA VABI NOVO! NOVO! "RADIRKA" V GORJAH Tel: 725-323 Countrv trio Kranj - Poletje v Kranju pod marelo danes, 5. avgusta, ponuja nastop Countrv tria. Nudimo Vam akumulatorje, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal.Popravila vseh tipov traktorjev in servis kardanov.KLASJE, C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 331-575. SE PRIPOROČAMO! V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, poročna vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 VELI IŽ - 13. do 27. avgust! 14-dnevno polpenzionsko (zajtrk in večerja) letovanje v sobah s TWC in z organiziranim prevozom, za 30.000,00 SIT. Plačljivo v dveh obrokih. Prijave: Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, tel.: 221-874 in Turistični klub Sindikom, Delavski dom 6, tel.: 222-182 Poletni popust do 60 % za vse artikle PLETENINE ROS, Čopova 14 in Celovška 71 - v Ljubljani. Vsak dan fotokopiranje. V kavarni se lahko posladkate s sadnimi kupami iz svežega sadja, sladicami in sladoledi. Ugodni nakupi živil v povečani trgovini. Prepričajte sei Ali razmišljate v zadnjem trenutku?! Od 13. do 23. 8.1994 Vas vabita prelepa vas Marindol in topla Kolpa! Informacije: Turistična agencija Vedrina Kranj, tel.: 064/215-407, od 16. do 19. ure V Zg. Gorjah 8 bomo jutri, 6. avgusta odprli novo PAPIRNICO RADIRKA. V njej boste dobili vse za šolarje, pisarniški material in ostalo papirno galanterijo. Železnino smo preselili na drugo stran hiše in popestrili ponudbo. Odprto: 9. - 12. in 14. - 18.80, ob sobotah 9.-12. Na Primorsko Predoslje - Upokojenci DU Pre-doslje vabljeni v soboto, 13. avgusta, na izlet po Kanalski, Koritniški in Vipavski dolini. Odhod avtobusa ob 7. uri. Ker bo pot vodila tudi po Italiji, ne pozabite potnih listov. Vsi. ki bi želeli spoznati lepote teh krajev, se lahko prijavite pri predsednici DU Predoslje. Izlet v Prekmurje Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Prekmurje v torek, 23. avgusta, z odhodm ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Kopalni izlet v Strunjan Kranj - Z oziram na velik interes DU Kranj ponavlja kopalni izlet v Strunjan. Izlet bo v četrtek, 11. SOBOTNA SREČA <^J£EBKr«JJSIEn GLAS | ©<0>ffi»!Wr«BI GLAS j TELE-TV I KRANJ Vprašam}, it. r; Kateri[uhfhj Ot£go\ Ima ta Prtim mk: ^jj^ radio žiri FM STEREO: 91,2MHz,89,3MHz,96,4MHzJ| \ U PLESNA SOLA KRANJ m 0S«ro Š *> §*W & m b r RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN fADiO