150 Ventil 23 /2017/ 2 Ljudska sodba na TV– Kdo odloča o sestrelitvi potniškega letala Aleksander ČIČEROV Izvleček: račni terorizem ogroža življenja letalskih potnikov letalskih posadk povzroča kodo na tleh in med ivilnim prebivalstvom na in rastr kt ri in okolj ako ga omejiti in kak ne prepovedi pozna mednarodno letalsko pravo? Je sestrelitev civilnega letala med letom edina rešitev? Ključne besede: sestrelitev letala med letom izvr itev povelja mednarodno letalsko pravo na ionalna zakonodaja LETASTVO ■ 1 Uvod te se kdaj vpra ali kdo lahko se streli potni ko letalo v katerem pravkar letite? Kaj imajo napad na trgovinska dvojčka sestrelitev leta la nad ozemljem ovjetske zveze pade letala ne dria na pra kem letali č in drama eror avtorja er dinanda von Schiracha skupnega? ič terorizem ali e kaj dr gega oralna dilema ki jo odpira drama eror je grozljiva Pilot voja kega letala se mora odločiti ali naj se streli ugrabljeno potniško letalo s potniki in člani posadke ki so ga teroristi usmerili v münchenski stadion llianz rena na katerem je gledal ev nogometne tekme V vsakem od teh primerov imamo letalske potnike in posad ko ki se smrtni obsodbi ne morejo preti oz se braniti pred tako gro žnjo ■ 2 Pogostost sestrelitve civilnega letala v letu pletne strani nam pokažejo da je sestrelitev civilnih letal med letom zelo veliko ar milijon in tisoč enot najdemo na splet naliza teh primerov pokaže nekatere vzroke za taka dejanja: - odstranitev politične osebnosti ellin in ident avg st prvi primer ničenja ivilnega le tala ta in vsi naslednji primeri so povzeti po https://en.wikipedia. org/wiki/List_of_airliner_shoot- down_incidents - prestrezanje tujega letala j nij aleva H LL - materialne koristi L P V mare prevoz dia mantov v vrednosti milijonov ntov - sovražnosti med vojno light j nij med po tniki angle ki igrale Leslie Ho ard - vstop v tuji zračni prostor l l light j lij - kombinacija slabega vremena in odpovedi instrumentov Lib an rab irlines light ebr ar - vstop v sovjetski zračni prostor in nekomuniciranje z ruskimi oblastmi april - dejanje odporniškega gibanja september ir hodesia li ght poraba rakete trela sprememba smeri leta sep tember L - neznana projektil in storilec i ne viation Lo kheed L oktober - zamenjava za sovražno letalo ran ir light j lij Navedli smo samo vzroke za se strelitev civilnih letal v letu ali pred pristankom oziroma po njem a vsak tak vzrok pa je v navedenem vir več primerov zrimo se torej po pravil mednarodnega prava ki se nanaša na prepoved uporabe sile orožja zoper ivilna letala v let ■ 3 Zakaj je nastal 3. bis člen Čikaške konvencije? Pojdimo kar v srčiko stvari proble ma in medias res kot radi pravijo pravniki estrelitev ivilnega letala v let je primer zračnega teroriz ma V problem so vpleteni s svojimi pravili konven ije reso l ije aneksi in podobno dr ge mednarodne organiza ije rga niza ija zdr ženih narodov zdr ženje letalskih prevoznikov vropska nija na ional ne zakonodaje itd er nas zani ma predvsem pravna podlaga za sestrelitev ivilnega letala v let si poglejmo najprej mednarodna pravila zakonodajo ag leksander ičerov niv dipl prav L ak l teta za strojništvo – uredni štvo revije Ventil lej na prispevek leksander ičerov estrelitev ivilnega letala v let in zračni terorizem Ventil j nij str isti avtor rtvovanje ni dovoljeno elo komentar na ionalni zakonodaji bomo spregovorili na streznem mest onven ija o mednarodnem ivilnem letalstv zbral redil in posodobil mag leksander ičerov izdala ak lteta za strojni tvo L Lj bljana bis člen str lovenija je z redbo Vlade rati irala Protokol leta glej r l t ednarodne pogodbe t 151Ventil 23 /2017/ 2 LETALSTVO ■ 3.1 3. bis člen – člen brez naslova aja je sk p čina do polnila ika ko konven ijo s spreje mom protokola ki je vedel bis člen mandma je v sklad s b členom ika ke konven ije začel ve ljati oktobra za tiste države člani e ki so rati irale pro tokol er ta člen zasl ži vso na o nadaljnjo pozornost ga navajamo »a) Države pogodbenice priznava- jo, da se mora vsaka država vzdr- žati uporabe orožja proti civilnim zrakoplovom med letom in da se ob prestrezanju ne smejo ogrožati ži- vljenja oseb v zrakoplovu in njihova varnost. Ta določba se ne sme raz- lagati tako, da kakor koli spreminja pravice in obveznosti držav, ki so zapisane v Ustanovni listini Združe- nih narodov.« aj na začetk opozorimo na ne kaj dejstev bis člen velja za vse države člani e in ne nasploh za vse države ki so ta člen rati irale dejansko so rati irale pro tokol ki je vedel ta člen v ika ko konven ijo e države se morajo vzdržati porabe orožja zoper ivil na letala med letom a člen določa tudi prestrezanje civilnih letal med letom pri čemer ne smejo s takim dejanjem ogrožati življenja oseb v zrakoplov V tem člen pa nastopa e en pogoj bis člena se ne sme razlagati tako da kakor koli spre minja pravi e in obveznosti držav ki so zapisane v Ustanovni listini dr ženih narodov re za zelo i roko določbo ki jo bomo po teva li pri nadaljnji obravnavi eveda se nam takoj postavi vpra anje zakaj manjka imenovanje tega člena i bil podnaslov: »Prepoved uporabe orožja proti ivilnim letalom med letom preozek morda pre irok ali vsaj nenatančen ■ 3.2 Zaščita suverenosti zračnega prostora a začetek ponovimo načelo r žave imajo legitimno pravi o za čititi svoje teritorije kamor spada t di zračni prostor a čita zrač nega prostora je torej integralni del za čite na ionalnega državnega prostora 3 V tem prostor države var jejo varnost ang sa et and se rit letov spo tovanje letalske zakonodaje ter življenja in lastnine na zemlji ot smo videli iz navede nih primerov pa ne gre vedno za za čito državnega prostora zračne ga prostora ampak za kriminalna dejanja posameznikov porni kih gibanj kriminalnih zdr žb in ver skih gibanj Kot lahko ugotovimo iz prakse po sameznih držav je za čita zračnega prostora posamezne države prep čena na ionalnim poli ijskim silam ali na ionalni vojski animivo pri tem je da oboji porabljajo letala ki pa so izklj čena iz porabe i ka ke konven ije čl določa a konvencija velja samo za civilne zrakoplove ne velja pa za državne zrakoplove arinska poli ijska in voja ka letala e itev tega vpra a nja je v člen d ika ke konven ije ki se glasi: »d) Vsaka država pogodbenica iz- vaja ustrezne ukrepe za prepoved uporabe civilnih zrakoplovov, regi- striranih v tej državi ali jih upravlja letalski prevoznik z glavnim poslov- nim sedežem ali prebivališčem v tej državi v kateri koli namen, ki ni v skladu s cilji te konvencije. Ta določ- ba ne vpliva na točko a) in ne odsto- pa od točk b) in c) tega člena.« Prestrezanje ang inter eption je temeljni način za to da se letalo ki ne upošteva mednarodno sprejetih pravil prisili k streznem ravnanj Samo prestrezanje je izredno neva ren zračni manever ki zahteva toč no določen protokol glej opomnik k t neksa ika ke konven ije aj se zgodi če prestrezanje ni spe no ivilno letalo pa nadalj je svojo pot e to tren tek ko pri stojne oblasti lahko izrečejo pove lje niči tarčo Lahko rečemo da so se stvari spremenile s sestrelitvijo korejskega ir polet in po maj ko je bil sprejet bis člen ika ke konven ije Lahko si predstavljamo da je pred sprejemom ustreznega pravila v diplomatskih krogih potekala ostra borba o tem kaj je dovoljeno in kaj ne čeprav je za vse obstoječe države veljalo pravilo rganiza ije zdr ženih narodov ki določa da se vsi člani v svojih mednaro dnih odnosih vzdrž jejo grožnje s silo ali porabe sile ki bi bila na perjena proti teritorialni nedota kljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države ali pa kako dr gače nezdr žljiva s ilji dr ženih narodov 4 Danes je to splošno pravno pravilo mednarodnega javnega prava! i hael ilde nternational air la and leven international p blishing str in naprej etrti odstavek člena stanovne listine KAL007 152 Ventil 23 /2017/ 2 mar a je vet sprejel resol ijo ki je nikatna v njegovi zgodovini saj brez diplomatskih olepšav direktno in v strogem je zik obsoja in postavlja določena pravila v smisl da je poraba sile kr itev mednarodnega prava ki po tegne za seboj določene posledi e esol ija se ni stavila pri tem aka poraba sile je resna grožnja za varnost mednarodnega civilnega letalstva in je nezdr žljiva z norma mi ki rejajo mednarodno obna a nje je v nasprotj z mednarodnimi standardi in priporočeno prakso zaobseženih v ika ki konven iji in njenih aneksih in z elementarnimi načeli h manosti vet je bil prepričan da pre vlad je med člani ami opi- nio iuris lat pravno prepričanje da obstoječe mednarodno pravo prepoved je porabo orožja zoper ivilno letalo med letom e več za vedal se je da je treba to načelo za pisati v ika ko konven ijo Preden pa se posvetimo nadaljnji analizi samega bis člena spregovorimo na kratko še o nekaj drugih doku mentih ki po svoje il strirajo na problem ■ 3.3 Kubanska vojska sestrelila dve civilni letali ebr arja je k banska voj ska sestrelila dve ameriški zasebni letali ki sta kr ili k banski zračni prostor ako ba kot dr žene države merike so izrekle pripra vljenost da se in ident razi če vet je v resol iji P z dne j nija opozoril na zahtevo Varnostnega sveta da in ident prei če pri čemer se je skliceval na resolucijo Varnostne ga sveta dr ženih narodov ki je mar a ostro obsodil sestre litev dveh ivilnih letal Pri tem je po daril načelo popolne in izklj č ne s verenosti v zračnem prostor nad ozemljem posamezne države Ponovno je po daril načelo da se mora država vzdržati porabe sile zoper ivilno letalo med letom pri prestrezanj pa morajo biti življe nja in varnost letala za čiteni vet je v resol iji ponovno obso dil porabo orožja zoper ivilna le tala med letom ker je to v nasprotj z običajnim mednarodnim pravom kodi iranim v bis člen ika ke konven ije z mednarodnimi stan dardi in priporočeno prakso dolo čeno v aneksih k ika ki konven iji e s elease P V tej zvezi velja omeniti t di primer ki ga je obravnavalo ednarodno sodi če pravi e v Haag v spo ru med Islamsko republiko Iran in dr ženimi državami merike se strelitev iranskega civilnega letala v Hormo ki ožini j lija 6 ■ 3.4 Sprejem 3. bis člena Čikaške konvencije menjeni člen je sprejela generalna sk p čina na izrednem zase danj maja Predvsem odstavek a je temelj za nadaljnjo obravnavo dstavki b in d so bili vneseni v besedilo bis člena na vztrajanje ruske delegacije in njenih zavezni da se blaži veljava odstavka a tega člena agovorni ki in nasprotniki tega člena si niso povsem enotni o tem ali bis člen pomeni »progresivni razvoj« med narodnega letalskega prava ali samo zaokrož je obstoječe običaj no mednarodno letalsko pravo v kodi irani obliki i hael ilde ki je bil neposredni sodelavec pri pripravi izrednega zasedanja sk p čine pravi ednaro dno pravo izklj č je ang r le o t uporabo sile zoper civilno letalo med letom besedilo bis člena pa dobesedno ponavlja uvodne bese de člena ika ke konven ije ki ne ustvarja koncepta suverenosti v na ionalnem zračnem prosto r ampak ga potrj je kot splo no pravilo običajnega mednarodnega prava avedati se moramo da mednarodna praksa in pravna na čela ne izklj č jejo porabe sile en general ampak zahtevajo da se ta porabi propor ionalno glede na nivo nevarnosti dejanja zoper kate ro je treba porabiti silo Povedano dr gače zoper ivilno letalo med letom ki je bilo grabljeno ali je kako dr gače kr ilo pravila medna rodnega letalskega prava je treba krepati in porabiti krep ki bo sorazmeren z nivojem ogrožanja ki ga predstavlja tako letalo di v Iran Air Flight 655 ilde navedeno delo str lej podrobnosti v https en ikipedia org iki ran ir light animiv je t di primer L https en ikipedia org iki orean ir Lines light bstaja t di seznam sestreljenih ivilnih letal https en ikipedia org iki ategor th ent r air ra t shootdo n in idents lej ilde navedeno delo str ilde nav delo op it str LETASTVO 153Ventil 23 /2017/ 2 na ionalnem prav je tako Lastnik sadnega vrta ki m sosedovi otro i kradejo če nje nanje ne bo streljal ak je t di primer ko so sovjetske obrambne sile streljale na potem ko je letalo že zap stilo sov jetski zračni prostor Vstop v sovjet ski zračni prostor nenapovedan je bil kr itev in o tem se strinjamo toda sestrelitev letala in boj nedolžnih potnikov sta bili dejanji daleč od propor ionalne porabe sile 9 ilde pravičeno trdi da bis člen ne postavlja novega načela mednarodnega prava ampak odse va načela obstoječega običajnega mednarodnega prava zato ni toliko pomembno ali je neka država rati irala amandmirano ika ko kon ven ijo natančneje nov protokol ki vaja bis člen ali ne ker gre za pravilo vzdržati se porabe sile zoper ivilno letalo med letom ki je veljavljeno že vse od kon a hla dne vojne leta S tem pa še nismo na varni strani problema vomi e vedno obstaja jo li obstaja absol tna prepoved uporabe sile zoper civilno letalo med letom apleta se že pri posa meznih pojmih: kaj je orožje ang eapon pojem ni natančno dolo čen v praksi pa to pomeni p ke strojni e topove rakete drone ali katere koli druge predmete ali sub stan e ki lahko ničijo ali po ko d jejo letalo med letom aslednji pojem je civilno letalo ang ivil air ra t ikjer ne najdemo de ni ije tega pojma bis člen govori o t jem letal ang oreign air ra t oziroma snoval i tega člena so mi slili na t je ivilno letalo li pa si lahko predstavljamo da bi medna rodno pravo čitilo samo t ja leta la ne pa vseh ne glede na njihovo na ionalnost ter prav tako člove ka življenja ne glede na njihovo na i onalnost Pojem v letu prav tako zasl ži na o pozornost ang in ight pet je potrebno poseči po analogiji tokrat imske konven ije iz leta Vpra anje kdaj porabiti silo se pojavlja vedno znova Prav gotovo pa je najbolj aktualno vprašanje na stalo z napadom na Svetovni trgo vinski enter septembra če p stimo ob strani verjetnost dogodka re za zlorabo ivilnega letala za dosego določenih iljev Ga lahko sestrelimo? Na tehtnici imamo nedolžna življenja potni kov in posadke na dr gi strani pa morebitno ogromno kodo in žr tve ki bi nastala če ne bi krepali agotovo zelo težka odločitev in ogromna odgovornost za tistega ki bi kaj takega kazal pa se kasneje izkaže da je bil krep sestrelitev napačen Le pamo lahko da bodo države krepale tako kot jim nare k je mednarodno letalsko pravo in ne sebičnost političnih odločitev ■ 4 Podrobna analiza 3. bis člena bis člen je bil sprejet maja veljati pa je začel oktobra Večina držav člani ga je ra ti irala ekli smo da je bila vzrok za nastanek tega člena sestrelitev L leta avedeni člen določa dve obveznosti vzdržati se porabe orožja proti ivilnim zrako plovom med letom in pri prestreza nju civilnega letala med letom ne smejo biti ogrožena življenja oseb v letal in njegova varnost Poleg tega ima vsaka država pri resni čevanj svoje s verenosti pravi o zahtevati pristanek civilnega letala na določenem letali č če leti nad njenim ozemljem brez dovoljenja ali če obstajajo pravičeni razlogi za sklepanje da se porablja v na mene ki niso v sklad s ilji ika ke konven ije ivilno letalo mora bo gati zahtevo po pristanku na dolo čenem letali č države pa morajo zagotoviti tako uporabo civilnih le tal ki je konsistentna s ika ko kon ven ijo o t je e vse v red Vpra anje je ali je sestrelitev letala med letom zakonita ali ne ednarodno pogodbeno pravo ika ka konven ija tega ne pove izre no re torej za deklaratorno normo ali ius co gens? Deklaratorna norma le potrdi neko pravilo mednarodnega prava ki že obstaja ne prina a pa nič no vega Povsem nekaj dr gega pa je kogentno pravo ki brezpogojno za poved je ali prepoved je določeno vedenje ali ravnanje V teoriji se lah ko skli jemo na dejstvo da je nor ma bis člena sprejeta soglasno in od tega pravila ni mogoč odstop li pa je to morda pravilo običajne ga mednarodnega prava? Odgovor na to vpra anje temelji na dejstv da je običaj postal s pretekom časa pravno obvezen kar kažeta pravna praksa in pravna zavest držav lat opinio i ris e že govorimo o obi čaj ang stom smo pred dile mo ali storiti nič torej ne običaj ali izvesti voja ko ak ijo s katero bi zavarovali civilno prebivalstvo ozi roma zagotovili na ionalno varnost Vse več je razmi ljanj da mednaro dna skupnost ni tolerantna do vo jaških posegov zoper civilna letala med letom i primerov pravi anja asson aan z niverze v Leidn izozemska da bi bilo streljanje na letalo sprejeto kot primerna od ločitev Vpra anje pa je ali je bis člen postal norma mednarodnega prava ekaj elementov je ki nas v to preprič jejo ajprej enoglasen sprejem in e gra ia plačilo ko dr žava ki je sestrelila ivilno letalo v let ne da bi priznala krivdo soro dnikom žrtev izplača od kodnino oda nekaj primerov ko so se drža ve vzdržale od sestrelitve ne kaže Primerjaj t di he or hannel ase v lbania erits dgement o pril ep n igt pomeni rom the moment hen po er i s applied or the p rpose o a t l take o ntil the moment hen the landing r n ends onvention on amage a sed b oreign ir ra t to hird Parties on the r a e signed in ome on tober o lej podrobno ilde nav delo str anja asson aan nternational nstit t o ir and pa e La niversiteit Leiden he etherlands L on eren e on ir La eijing hina n the nited tates and ran rea hed a settlement at the nternational o rt o Justice which included the statement … the United States recognized the aerial incident o l as a terrible h man traged and e pressed deep regret over the loss o lives a sed b the in ident s part o settlement the nited tates did not admit legal liabilit or ormal apologize to ran b t agreed to pa on an e gratia basis million https en ikipedia org iki ran ir light LETALSTVO 154 Ventil 23 /2017/ 2 na to da bi imele države sestrelitev za nezakonito Pro esor in heng velik teoretik in praktik mednaro dnega letalskega prava meni da bis člen odpira pre ej vpra anj menili smo že nedorečenost same zapovedi ali je to deklaratorna nor ma ali norma mednarodnega letal skega prava kaj pomeni vzdržati se razlikovanje med orožjem in silo natančna de ni ija ivilnega letala in ali je dolžnost neogroža nja varnosti letala in življenj v njem absol tna ali ne ekatere države raz mejo oziroma so prepričane da je načelo bis člena deklarator ne narave torej mislijo da obstaja nekje pravno pravilo mednarodne ga prava ki prepoved je sestrelitev letala med letom spet dr gi med njimi pro esor heng pa trdijo da takega pravila ni lani e želi jo imeti pravno pravilo ki pa morda ne bo zavez joče za tiste države ki niso člani e neks k ika ki konven iji Pravi la v zrak predpis je da se mora prestrezajoče letalo vzdržati pred porabo orožja v vseh primerih prestrezanja ivilnega letala al aneks ni obvez joč per se torej sam od sebe medtem ko je obvez joč bis člen a zadevo e malo bolj zapletemo: angleška beseda 'refra in' pomeni ne narediti nekaj prosto voljno v velikem angle ko sloven skem slovarju najdemo tudi pomen: zadrževati se brzdati se vzdržati se od česa in op stiti kaj Ta nja asson aan meni da bi bila streznej a beseda abstain vzdr žati se lagol abstain se veže s rom torej vzdržati se od kar bi e jasneje pojasnjevalo nekaj česar ne smemo storiti len ki ga obravna vamo ima e eno težavo državi ki je ogrožena daje sk paj z aneksom diskre ijsko pravi o da se odlo či ali se bo sestrelitvi izognila če je to mogoče ali pa bo za čitila svojo zračno s verenost Pri oblikovanj bis člena so si insistirali da se namesto besedice 'sila' uporabi orožje ila se pri prestrezanj ve dno uporabi in kot taka ni prepove dana per se. a čita pred sestrelitvijo se nana a na vsa letala in ne samo na medna rodno letalstvo Velja seveda samo za ivilna letala in izklj č je letala na zemlji daj gre za ivilna letala je včasih težko določiti e posebej če gre za letalstvo držav v razvoj ki jim primanjk je res rsov ekli smo že da življenja lj di in varnost letala ne smejo biti ogroženi li to velja t di pri prestrezanj Vemo da morata biti za prestrezanje iz polnjena dva pogoja: civilno letalo leti v zračnem prostor brez dovo ljenja in podani morajo biti verje tni razlogi za to da sklepamo da gre za namene ki niso v sklad s ika ko konven ijo Lahko se vpra amo ali je vse to sk paj preozko ali preširoko postavljeno? V tem trenutku pravega odgovora še ni mamo ■ 5 Primera nemške in ruske notranje zakonodaje Razumevanje in konkretno ravnanje posameznih držav v primerih se strelitve letal med letom bo s tekom časa pokazalo pravo vrednost bis člena ve državi namreč vezna ep blika emčija in ovjetska zveza sta vpra anje sestrelitve re dili v svojih zakonodajah er gre za dve povsem nasprotni re itvi o katerih je avtor prispevka že pisal povzemimo samo najpomembnej e gotovitve em ko stavno sodi če je razve ljavilo tretji odstavek člena zako na o varnosti zračnega prostora Pri obravnavi tega zakona je ustavno sodi če odprlo temeljno vpra anje ali ima država pravi o biti državlja ne da bi obvarovala življenja dr gih tali če sodi ča je bilo da je absolutno nesprejemljivo naklepno bijanje oseb ki se znajdejo v takih brez pnih razmerah čeprav to do loča zakon domneva da je nekdo na krov letala kot član posadke ali potnik pristal na lastno sestrelitev torej na svojo smrt je nerealistična k ija Prav tako ne drži o ena da je nekdo ki je v taki sit a iji tako ali tako že odpisan o ne more opra vičiti namernega bijanja nedolžnih lj di in kr enja njihovega člove ke ga dostojanstva ska ma je ebr arja sprejela akon o preprečevanj terorizma Veljati je začel mar a estrelitev letala je določena v člen MH17, ki ga je sestrelila ruska raketa Buk he Living ebster n lopedi o the nglish Lang age he nglish Lang age nstit te o meri a hi ago str pojasnj je besedi o re rain kot to keep onesel rom sa ing doing or eeling something lej e leksander ičerov ednarodno letalsko pravo radni list str leksander ičerov rtvovanje ni dovoljeno L isti avtor estrelitev ivilnega letala v let in zračni terorizem lej podrobno leksander ičerov rtvovanje ni dovoljeno L nem kem ivilnem letalskem zakon glej e ark s eisler and ari s oe e he erman ivil viation t eleven international p blishing LETASTVO 155Ventil 23 /2017/ 2 »1. Oborožene sile Ruske federa- cije uporabijo svoje orožje in voja- ško opremo v postopkih, določe- nih z zakonskimi predpisi Ruske federacije, da odstranijo grožnjo terorističnih dejanj v zraku zaradi njihovega preprečevanja. 2. Če se letalo ne odzove na radij- ska povelja kontrolnih centrov na zemlji in na radijska povelja in vi- dne znake letal oboroženih sil Ru- ske federacije ali ne uboga radij- skih povelj ali vidnih znakov in ne pojasni takega ravnanja, oborože- ne sile Ruske federacije uporabi- jo svoje orožje in vojaško opremo za preprečitev leta takega letala tako, da ga prisilijo k pristanku. Če letalo ne uboga in ne pristane in obstaja resna nevarnost za iz- gubo življenj ali za začetek ekolo- ške katastrofe, se uporabijo orožje in vojaška oprema za preprečitev leta takega letala tako, da se uniči. 3. Če obstaja zanesljiva informa- cija o verjetni uporabi letala za teroristično dejanje ali o zasedbi letala, storjeni pa so bili ukrepi, potrebni za njegov pristanek, ob- staja pa resna nevarnost za izgu- bo življenj ali za začetek ekološke katastrofe, oborožene sile Ruske federacije uporabijo orožje in vo- jaško opremo za preprečitev leta tega letala tako, da ga uničijo.« Ruska federacija je s sprejetjem tega zakona zakonila sestrelitev letala Ruski generali so tako dobili carte blanche za porabo orožja in voja ke opreme zoper civilno letalo med le tom heng omenja da gre za t i trigger happiness kar bi lahko pre vedli kot zadovoljstvo sprožil a ■ 6 Slovenska ureditev Slovenski zakon o letalstvu ureja vpra anje varnosti zračnega prometa s se strelitvijo pa se ukvarja uredba o na činih izvajanja zračnega nadzora zrač nega prostora a v člen določa Pri izvajanj zračnega nadzora zračnega prostora v mir se mora jo pristojni voja ki organi in sl žbe vzdržati porabe orožja proti zra koplovom ki kr ijo zračni prostor rožje se lahko porabi le v prime rih v katerih zakon določa pora bo orožja voja kim osebam in če pristojni voja ki organi in sl žbe ne morejo odvrniti na dr gačen način neposredno nevarnost ki jo pov zroča letalo ki kr i zračni prostor Proti letal ki kr i zračni prostor in izvaja neposreden napad zaradi ka terega je ogroženo življenje večjega tevila oseb voja ki zrakoplov po rabi orožje da tak napad prepreči vendar le po predhodnem soglasju ministra pristojnega za obrambo oziroma dr gega ministra ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike lovenije b tem je treba po te vati e da slovenska stava v člen določa da je člove ko življe nje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni ■ 7 Sklep i mogoče trditi da se ne za veda tveganj v zvezi s sestrelitvijo letal med letom olj skrbi dejstvo da organiza ija ki skrbi za varnost ivilnega letalstva ni dorekla kre pov zoper sestrelitev edvomno je sprejem bis člena ika ke kon vencije napredek v smislu prepo znavanja problema dejstvo pa ven dar je da se od leta države e vedno spra jejo ali gre za deklara tivno normo ali pa za i s ogens o ni dobro za varnost mednarodnega in na ionalnega ivilnega letalstva e manj za obč tek varnosti pri le tenj z letali Lahko raz memo ogorčenje nad se strelitvijo ivilnega letala med letom oda pilot voja kega letala ki bi sto ril tako dejanje je podrejen voja ki dis iplini Lahko zavrne kaz toda e vedno je nekdo ki zahteva njego vo izpolnitev Praksa držav in opinio i ris bosta v prihodnje pokazala ali je sestrelitev civilnega letala med letom strezen krep ali ne vtor ja prispevka bolj skrbi kdo v konč ni azi odloča o sprejem povelja estreli orda bi kazalo z novimi dognanji prevetriti tudi slovensko redbo o način izvajanja nadzo ra zračnega prostora in e posebej dr gi odstavek člena emogoče si je predstavljati da bi država čla ni a kar lovenija je v svojih predpisih dovolila sestrelitev civil nega zrakoplova saj bi to pomeni lo kone ivilnega letalstva Po tem ko je Evropska unija sprejela kodeks pravi letalskih potnikov bi bil to go tovo korak nazaj e gre prezreti dejstva da slovenski zračni prostor že od leta nadzi ra madžarsko vojno letalstvo sk paj z italijanskimi lov i in evro gh terji ako talija kot adžarska in se veda lovenija so člani e leksander ičerov nav delo ibid str Prepis pogovora med generalom arn kovim poveljnikom Letalske baze okol na otok ahalin in generalom amensk m poveljnikom voja kega okrožja aljnega vzhoda eneral arn kov simpl destro it even i it is over ne tral aters re the orders to destro it over ne tral aters h ell amensk e m st nd o t ma be it is some ivilian ra t or od kno s ho orn kov hat ivilian t has o n over am hatka t ame rom the o ean itho t indi ation am giving the order to atta k i it rosses the state border https en ikipedia org iki orean ir Lines light ičerov nav članek ibid L People's judgement on TV – Who is to decide to bring down a plane Abstract: ir terrorism threatens the lives o air passengers and air re s a ses damage on the gro nd and among the ivilian pop lation in rastr t re and environment Ho an it be restri ted hat are the inhibi tions of the international air law? Is the shooting down of an aircraft the only solution? Keywords: shooting do n o an air ra t in ight to arr o t an order international air la national legislation LETALSTVO