Rojen je bil oktobra leta 1942 v Preddvoru. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in srednji industrijski šoli Iskra v bližnjem Kranju je najprej do- končal študij na Višji šoli za organizacijo dela Kranj in pridobil izobrazbo inženir organizacije dela. Nato pa je leta 1988 dokončal še univerzitetni študij in leta 1991 magisterij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Kot trinajstletnik se je leta 1956 včlanil v Planinsko društvo Kranj (in s tem v Planinsko zvezo Slovenije), kar je bila logična posledica vzgoje in okolice njego- vega bivanja. Franci se je namreč že s prvimi koraki začel seznanjati s gorami, saj so oboji stari starši imeli kmetijska posestva v gorskem svetu v dolini Bistrice, nagradilo z načelniško in deset let pozneje še s pred- sedniško funkcijo. Slednjo je obdržal za kar 38 let, vse do leta 2011. V svojem najbolj plodnem plezalnem obdobju se je z za tiste čase zelo težkimi plezalnimi vzponi doma in v Zahodnih Alpah, Visokih Turah idr. vpisal med vodilne slovenske alpiniste ter si pri- dobil tudi status vrhunskega športnika. Opravil je več kot 400 plezalnih vzponov, med drugim tudi osem prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah: v Kranjski Rinki, Skuti, Dolgem hrbtu, Dolški Škrbini idr. Med njimi po obisku in veljavi verjetno najbolj izstopajo Jubilejna smer v Dolgem hrbtu in Zajeda Ekar-Jamnik v Dolški Škrbini ter zimski smeri Centralna v zaho- dnem ostenju Kokrske Kočne in Grapa med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom. Med vzponi izven Slovenije je vsekakor treba omeniti prečenje celotnega montblanškega grebena Peuterey, smer Sentinelle Rouge v vzhodnem ostenju Brenve Mont Blanca, Južni greben Aig. Noire itd., kar so bile prve slovenske (oziroma jugoslovanske) ponovitve. V šest- desetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bil ude- leženec več odprav v tuja gorstva (npr. Kavkaz leta 1963, Pamir leta 1967, Hindukuš leta 1971). V letu 1972 je bil vodja prve slovenske odprave v pogorje Kilimandžara in Mawenzija. V času predsedovanja PD Kranj so za namene varnej- šega obiskovanja gora leta 1976 na Ekarjevo pobudo oblikovali in uresničili projekt usposabljanj za pro- stovoljne planinske vodnike pri PZS. V letu 1977 pa je izšel alpinistično-plezalni vodnik Ravenska Kočna v slovenskem in tudi nemškem jeziku (založilo PD Kranj). V tem letu sta bila zgrajena Kranjska koča na Ledinah pri ledeniku pod Skuto in nov planinski dom na Krvavcu, poleg tega pa je bil obnovljen dotrajani dom na Kališču. Za potrebe oskrbovanja planinskih koč so v času njegovega predsedovanja postavili tudi tovorni žičnici na Kališče in na Ledine. Ekar je dal pobudo za nadelavo in zavarovanje novih zahtevnih planinskih poti (po grebenih vrhov obeh Kočen in slovenski pristop na Veliko Koroško Babo). Vseskozi je bil pospeševalec mladinskega planinstva. Sodeloval je s strokovnimi predavanji in praktikumi o varnem gibanju v gorah kot tudi pri splošnem in- formiranju o varovanju in lepotah planinskega sveta. JUBILEJ Dr. Peter Mikša Franci Ekar – 80-letnik Ena najvidnejših osebnosti slovenske planinske in alpinistične zgodovine Franci Ekar je bil in je še veliko tega. Gospodarstvenik, nekdanji župan, alpinist, planinec, gorski reševalec, gorski vodnik, vaditelj in učitelj smučanja, lovec itd. Predvsem v planinstvu in alpinizmu je pustil velik pečat. Bil je dolgoletni predsednik PD Kranj, med letoma 2001 in 2010 je bil predsednik Planinske zveze Slovenije, poleg tega pa je bil med drugim tudi udeleženec jugoslovanske alpinistične odprave v pakistanski Hindukuš. Zaplate in Potoške gore. Pri pohodih v gore pa so mu že tedaj pogledi začeli z občudovanjem do alpinistov uhajati proti skalovju grintovško-storžiških vršacev. Prirojeni gorski talent in priučene veščine za obvlado- vanje gorskega sveta so ga že v drugi polovici petdese- tih let pripeljale med kranjske alpiniste, zbrane v AO Kranj. Začele so "padati" prve smeri. Poleg plezanja je veliko časa posvetil tudi delu pri kranjskih alpinistih in v planinskem društvu, kar ga je v letu 1963 najprej V času Ekarjevega predsednikovanja Planinski zvezi Slovenije smo po skoraj polstoletni želji in raznih pobudah dobili Slovenski planinski muzej. Arhiv Francija Ekarja 64 Bil je član več komisij Planinske zveze Slovenije (PZS): v treh mandatih (1985–1989, 1989–1990, 1990–2001) podpredsednik zveze, med letoma 2001 in 2010 pa tudi njen predsednik. V času pred- sedovanja je PZS usmeril v promocijo planinstva ter v povezovanje z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. Leta 2002  je PZS postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), Ekar pa je bil izvoljen za podpredsednika (2002–2004). To je bilo za PZS in njeno dejavnost pomembno obdobje, ker so se takrat začele aktivnosti in priprave za vključitev športnega plezanja in turnega smučanja med olimpijske športe. V  času njegovega predse- dovanja je PZS utrdila mednarodne povezave: leta 2003 s sporazumom o vsestranskem sodelovanju z Nepalsko planinsko zvezo, leta 2005 je bil uradno registriran Club Arc Alpin (CAA), z jasnimi potre- bami je PZS podpirala aktivno strokovno sodelova- nje s planinci "Treh dežel" in ostalih področij, kar je vse bolj utrjevalo mednarodni ugled PZS. Le-ta je pod njegovim vodstvom v letu 2002 odmevno pri- spevala k Mednarodnemu letu gora, ki se je takrat prvič praznovalo pod okriljem Združenih narodov. Aprila leta 2004 je PZS pristopila k izgradnji Sloven- skega planinskega muzeja, ki je bil slavnostno odprt avgusta 2010. V sklopu vodenja osrednje slovenske planinske organizacije si je Ekar prizadeval urediti tudi več (planinskih) spominskih obeležij. Npr. dr. Mihajlu Pupinu za zasluge pri dogovoru o odmiku državne meje med Italijo in Jugoslavijo (oz. Kraljevi- no SHS) po prvi svetovni vojni, tako da je ostal svet v porečju Save Dolinke in Save Bohinjke slovenski in da smo posledično Slovenci tudi za časa rapalske meje imeli prost dostop na vrh Triglava. Na rojstni hiši dr. Juliusa Kugyja v Gorici je bila nameščena nova spominska plošča z napisom tudi v slovenščini, odkupljena pa je bila celotna parcela, na kateri stoji spomenik Kugyju v Trenti, pri spomeniku Štirim srčnim možem pa so leta 2004  namestili zastavo PZS, ki od tedaj tam redno plapola. Prav tako je bil pobudnik postavitve spomenika Nejcu Zaplotniku v Kranju leta 2011 in pa pobudnik ter aktiven koordi- nator, da so na ljubljanskih Žalah park poimenovali po dr. Mihu Potočniku. Ob vsesplošnem razvoju turnega kolesarstva in ob ra- zumevanju vodstva PZS je bil leta 2006 v času njego- vega mandata ustanovljen turnokolesarski odsek in pozneje komisija. V sami organizaciji PZS je deloval tudi kot tajnik Gorske reševalne službe; Ekar je že leta 1961 opravil izpit za gorskega reševalca in nato sodeloval pri številnih gorskih reševanjih. Vseskozi je aktiven pisec v Planinskem vestniku; prvi prispevek je objavil že leta 1961. Novice o planinskih in alpinistič- nih dogodkih ter dosežkih pa priložnostno objavlja tudi v tujih planinskih revijah. Franci Ekar je za svoje zasluge pri delovanju na po- dročju alpinizma in planinstva na Slovenskem več- kratni nagrajenec: je prejemnik srebrnega in zlatega ter častnega znaka PZS  – najvišjega slovenskega planinskega priznanja. Je tudi častni član Planinske- ga društva Kranj in prejemnik častnega znaka GRS. Odlikovala sta ga tudi Planinska zveza Nepala in Mednarodni olimpijski komite. m Franci Ekar se je v Katmanduju leta 2003 srečal z "zmagovalcem Everesta" Edmundom Hillaryjem in ga povabil na obisk v Slovenijo, na kar je ta z veseljem pristal. Žal pa je Hillaryjeva smrt leta 2008 preprečila uresničitev tega obiska. Arhiv Francija Ekarja V Comicijevem razu v Jalovcu Arhiv Francija Ekarja PLANINSKI VESTNIK januar 2023 65 65 januar 2023 PLANINSKI VESTNIK