AMERIŠKA % vidi pred vrati brodovje zaveznikov AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 18, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. radijo zatrjuje, da je zasidranih pred Gibraltarjem 77 zavezniških bojnih ladij, ki so pripravljene za napad na Italijo. Nemci so odložili ofenzivo proti Rusiji. ^Rčija je baje prekinila zveze s francosko vlado ^ttdon, 17. junija.—Pomanjkanje zračne sile je baje pri-lemško vrhovno komando, da je preložila nameravano ^o na ruski fronti. V istem času pa njena tovaršiea, Ita-sh'ahom opazuje koncentracijo zavezniškega bojnega bro-^kise zbira, kot trdi rimski radio, med Severno Afriko in f"*"' okupiranim otokom Pantelleria |U| I* D A D Alf I !z Madrida, Španija, priha-■I UnVDVVI j a j o zatrdila, da je v gibraltar i Lojze Rozman noči je nagloma prepoznani Lojze Rozman, Glasa ter glavni odbor-0venske dobrodelne zveze ruštva Glas cleve-8k'h delavcev št. 9 SDZ. Pogreba in drugo bomo jutri. Sophie Kovacič ,'a.i zjutraj je umrla v lc*e bolnišnici Sophie Ko-r°j. Hutter, stara 51 let. Na je na 14811 Saranac je bila iz Kočevja, je prišla sem pred 35 0 ukaj zapušča žalujočega Michaela, hčeri Jo-in Daisy poroč. Gates korporala Williama, ki ftf marinih nekje na Pa-' Ker je umrla ža nalez-^eznijo, bo privaten po-danes popoldne ob Svetkovega pogrebnega (a in na Kalvarijo. Naj 4 v miru, preostalim so- t. Paul Herakovič La.i popoldne je umrl v J bolnišnici Paul (Rock) v0vič, star 29 let. Oče mu r' Pred šestimi leti. Za-ftiater Elizabeto, sestro jj Rock, ter brata Thom-V Nicka. Pogreb ima v 1 Trdinov pogrebni za-as pogreba še ni dolo- kta faznih naselbin Ljtl>. Minn. — V Gilbertu ^nevi umrl Frank Koste-f 27 let in rojen v Ame- — Te dni je umrla Avguštin, roj. Retel in \ d°ma iz Velikega Mraše-9erklju na Dolenjskem, i^ki je bila 40 let in za-f,sina in hčer, v Jolietu pa ' V bližnjem Bradleyju lo umrl rojak Anton Kri-m. Našli so ga mrtvega , Druge podrobnosti o sporočene. I Wk City. — Dne 6. ju-svojem domu v Union J., umrla Katarina ^ra 50 let in rojena v ah na Gorenjskem. H Wis. — Dine 6. t. m. Mike Černe, star 76 let Pt; iz Hrastnika ha Spod--ajerskem. V Ameriki je i. in tukaj zapušča ženo, )t°Ve in tri hčere. Pet let je II tvouden in tri leta je le-°stelji. Prvih deset let je V Premogovnikih v Kanujih 23 let je pa far- skem pristanišču zasidranih 75 zavezniških bojnih ladij. To brodovje je bilo danes pomnoženo z eno bojno ladjo, dvema nosilcema letal, 10 rušilcev in osem tovornimi ladjami, ki So dospele iz Amerike. Rimski radio je zatrjeval narodu, da osiška letalska sila neprestano napada koncentracijo zavezniškega brodovja pri otoku P a n t e 11 e r ia in zavezniški konvoj, ki pluje od Gibraltarja vzhodno. Iz Berna, Švica se poroča, cla je bil turški odposlanik poklican iz Vichy, Francija, kot v protest proti odredbam nemške Gestape glede poslaništva. Radio iz Alžira je danes poročal, da je Turčija prekinila diplomatske odnošaje s francosko vlado v Vichy. Toda Turčija tega uradno ne priznava. Reuterjeva agentura poroča, da je Nemčija zahtevala od turške vlade, naj odpokliče svojega konzula iz grškega otoka Mytilene. Turški konzul v Solunu je bil baje že prej odpoklican. Tudi to ni še uradno potrjeno. Radio iz Moskve je pa poročal, da je bil nagloma odposlan v Romunijo Ernest Kaltenbrun-ner, načelnik nemške varnostne policije. Rusko poročilo "zatrjuje, da je položaj v Bukarešti jako napet. Mnogo romunskih političnih voditeljev se skriva. Romunija je baje poslala k zaveznikom vprašanje za separaten mir. To je bilo danes zanikano iz Rima. • Poročila tudi zatrjujejo, da je bil med nemškimi generali spor glede ofenzive na ruski fronti. Zmagala je ona stran, ki je bila proti ofenzivi to poletje v Rusijo. Baje so nemške čete že korakale v napadalne pozicije, ko je poveljstvo naenkrat odpovedalo ofenzivo. Iz Kaira sejporoča, da je Madžarska pripravljena izstopiti iz Hitlerjevega "novega reda," ako bo potreba nanesla. Radio iz Berlina je danes zatrjeval, da imajo zavezniki samo eno priliko za invazijo in to v južnovzhodni Evropi. Toda, je trdil komentator, dve tretjini napadalne sile bo pri tem uničene. Iz Stockholma se poroča, da je med italijanskim narodom vedno večja zahteva po separatnem miru. o Moskva trdi, da Italijani odhajajo iz Sicilije New York. — Tukaj so slišali radijsko poročilo iz Moskve, da je prišlo do spopadov med italijanskimi četami na Siciliji in Sardiniji. To je bil vzrok, da je začelo italijansko poveljstvo odvažati svoje preplašene čete s teh otokov. Poročilo tudi zatrjuje, da je premestila Nemčija svojo letalsko silo iz Sicilije v Kalabrijo. Druižine skoro vseh Mussolinije-vih ožjih pristašev so bile baje poslane na Madžarsko, kjer jim je dala madžarska vlada na razpolago neko podeželsko letovišče. -o-- Živilski administrator Davis pravi, da bomo dobili manj živil New York. — Vladni živilski administrator Chester C. Davis je tukaj izjavil, da bo odslej dobilo ameriško civilno prebivalstvo sicer dovolj hrane za zdravje in moč, toda niti trohice odveč. Ljudje si morajo urediti prehrano tako, da bodo znali porabiti vsako drobtinico, ker armada bo potrebovala vedno več živil in tudi za posojilni sklad jih bo treba več dati za* zaveznike, svari Davis. Avto je še vedno več kot konj Tisti, ki trdijo, da bo konj zopet prišel do veljave in da bo izpodrinil avto, naj vzamejo v poštev sledeč slučaj. Včeraj je ušel nekemu policistu v Clevelandu njegov lepi pram% Morda bi nafelj še zdaj galopiral bog-ve kod da ni zadrvel za spla-šeno mrho taksij, katerega je vozil Max Marlcowitz. Voznik je konja prestregel in vjel. Italijani so ustrelili vodjo Hrvatov London. — Jugoslovanska vlada v pregnanstvu poroča, da so Italijani ustrelili Paško Kati-lerla, enega izmed voditeljev hrvaške seljaške stranke v Dalmaciji. Bil je kot talec pri Italijanih in ustreljen je bil radi uboja italijanskega prefekta Giovanni Savo zadnjega marca. žegnanje pri sv. Vidu V nedeljo bo pri Svetovidski fari v Clevelandu žegnanje. Sicer bo vse kot druga leta, samo štrukljev bo najbrže nekaj manj, ker primanjkuje "points." Peta maša bo ob 8:30. Zadušnica V pondeljek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Anthony Levstkom. SANS se bo potegnil za slovenske ujetnike Prošli teden smo v našem uredniškem članku sprožili misel, če bi se dalo na kak način pomagati vojnim ujetnikom, ki so slovenskega rodu pa so bili z italijanskimi vojaki pripeljani v Zed. države kot vojni ujetniki. Rekli smo, da bi morda Slovenski ameriški narodni svet kaj storil v tem oziru. Odbor SANSa je imel zadnjo soboto sejo in Prpsveta poroča sledeče: "SANS je na svoji zadnji seji sklenil, da se obrne na pristojno mesto v Washingtonu s prošnjo, če je mogoče priti v stike s primorskimi Slovenci, ki se nahajajo med italijMsJtimi vbjnihii ujetniki v Ameriki. Teh ujetnikov ki jih dovažajo iz Afrike, je že več tisoč po "kempah" v In-diani, Coloradi in drugod. Prišle so informacije, da je med temi ujetniki precej Slovencev." -o- Tretja obletnica V soboto ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Antonom Sternad v spomin 3. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice Mrs. Agnes Pechauer, 6615 Bonna Ave. se je vrnila domov iz Cleveland "Clinic bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Na oddih je prišla Iz Milwaukee, Wis. je dospela na počitnice Mrs. Ana Markel. 'Ustavila se je pri svoji sestri Mrs. Mary Hočevar, 1020 E. 64. St. POROKE V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mary \ Ann Bandi in Pvt. John R. Da ničič. Nevesta je hčerka poznane Lovrenc Bandi j eve družine iz 1017 E. 72nd Place, ki je gradu-iraia iz Notre Dame akademije ter St. John bolnišnice kot poklicna bolničarka. Sedaj je uslužbena kot bolničarka pri Osborne Mfg. Co. ženin je pa sin Mr. in Mrs. John Daničič iz Warrensville Heights, O. ter to-časno služi pri letalskem koru v Hobbs Field, New Mexico. Poročil ju bo nevestin brat, Rev. Boriaventura Bandi OSB iz opatije sv. Križa, Canon City, Colo. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. * Jutri se bosta poročila v cerkvi Brezmadež. Spočetja v Madison, O. Anthony Debevec in Rose Marie Petrovič, ženin je sin poznane slovenske farmarske družine iz Madisona Mr. in Mrs. Anton Debevec, nevesta je pa hči Mr. in Mrs. Paul Petrovič iz 1035 E. 70. St., Cleveland, O. Vse najboljše želimo novoporo-čencema. * V cerkvi sv. Nikolaja se bosta poročila v soboto dopoldne ob enajstih Edward Dobre, sin Mr. in Mrs. Frank Dobre iz 1035 E. 61. St. in Helen Sever iz 697 E. so vabljeni k poročni maši. najboljše novemu paru. Vse Amerikanci so zbili 77 japonskih bojnih letal na Salomonih To je največja zmaga kake zračne sile v sedanji vojni« Kaj so nameravali Japonci s tako veliko zračno silo na Guadalcanalu, še ni jasno. Washington, 17. junija.—V eni največjih zračnih bitk na Pacifiku, so ameriški avijatičarji zbili v sredo nad Guadalca-nalom 77 japonskih letal. Sami so jih pri tem izgubili samo šest. Japonci niso dozdaj še nikdar izgubili toliko letal na en dan. Na 7. aprila so jih izgubili 39, kar je bilo do tedaj največ v eni bitki. Pri napadu je sodelovala zračna sila armade, mornarice in marinov. Take zračne bitke ni bilo še nikdar v zgodovini. Japonci so že v soboto napadli ameriške letalske baze na otokih Russel. Poslali so v boj 40 do 50 letal. Nameravali so streti ameriško zračno silo ter odpreti napad na ameriške naprave. Japonci so izgubili takrat 25 letal, dočim so znašale ameriške izgube šest letal in dva pilota. V sredo so se Japonci vrnili k napadu še z večjo zračno silo, toda napad se jim je popolnoma izjalovil z ogromnimi izgu-aami. Dozdaj še ni jasno, zakaj napadajo Japonci v tem sektorju s tako silo in žrtvujejo tako ve-ike izgube. Kot se sodi, Japonci računajo, da bo igral Gua- ,1,0.1... St- Spmdniki. pii^atelji -da lean« 1 -ve-Hfe© vlogo -v -prihod - ^ V bolnišnici -i' &ose Sepetauc iz 1229 Ij se nahaja v St. Lukes želimo ji skorajšno zdravja. Armada bo odpustila nad milijon mož New York.—Od leta 1940 pa do konca 1943 bo ameriška armada iz raznih vzrokov odpu stila 1,100,000 mož iz službe. Od teh jih je bilo 500,000 odpuščenih do konca 1942. Naši jaki vo m m Danes odide v ameriško armado slovenski zobozdravnik dr. Anthony Garbas. To je prvi slovenski dentist, ki je bil poklican v armado. Odšel bo v Carlisle Barracks. Doma zapušča soprogo in dva otroka. Doktor je dobil takoj pri vstopu v arma<-do čin prvega poročnika. Nad 11 let je imel svoj zobozdravni-ški urad v SND na St. Clair Ave. želimo mu vso srečo, sta fta Stanley Zupančič iz 6708 Bonna Ave. bo v dveh tednih nosil uniformo Strica Sama. Vso srečo, Stanko, in zdrav se vrni. m m m Mrs. Julia Struna iz 14719 Saranac Rd. je dobila od sina Wil- liama obvestilo, da je bil povišan v Carpenters Mate First Class. William služi pri ameriški mornarici nekje na Pacifiku ter piše, da bi bil vesel kake kartice od svojih prijateljev in prijateljic. Njegov naslov je: William F. Struna, C. M. l/C, U. S. S. Y. R. 38, c/o Fleet Postoff ice, Seattle, Wash. rs »a Bb Eveleth, Minn. — Rojakinja Ana Kinkela je bila pred dnevi uradno obveščena, da je njen sin Joseph padel 5. maja na afriški fronti. Odlikovan je bil s škrlatnim srcem za svojo hra brost. Star je bil 23 let in rojen tukaj. V armadi je služil od junija 1942. Poleg matere zapušča brata in sestro. nji ameriški ofenzivi in Japonci skušajo to preprečiti. —--o- Borbe v Sloveniji Carigrad. (Reuter) —Glasom vesti, ki so prispele v Carigrad, je bilo v Beogradu aretiranih 800 oseb vsled pouličnih bojev, v teku katerih je padlo več Nemcev. Izgredi, katerih posledica so bili omenjeni poulični boji, so izbruhnili o priliki prihoda hrvaških ustaških čet, katere so dobile nalogo, da pomagajo okupacijskim četam v Beogradu. 50 ustašev je padlo v bojih. Le majhno- število aretiranih je bilo dozdaj zppet izpuščenih na svobodo. Na 9. junija ob desetih dopoldne sta se poročila pri sv. Jeronimu Sgt. Elmer Gornik, sin Mr. in Mrs. Frank Gornik iz 15310 Lucknow Ave. in Helen Ružič, hči Mr. in Mrs. Daniel Ružič iz 'North Madison, O. Sgt. Gornik je dobil takrat dopust in se nahaja sedaj na manevrih v Kaliforniji. Bilo srečno! * Jutri ob 7:15 zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Christine Jerse in Pfc. Edward Koci. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Louis Jerse iz 19702 Kil deer Ave.,' ženin je pa sin družine Mr. in Mrs. Valentine Koci iz 15805 Waterloo Rd. Vse najboljše v novem stanu! * Jutri ob desetih dopoldne si bosta obljubila večno zvestobo v cerkvi sv. Frančiška na 71. cesti in Superior Ave. Frank Mervar, mornariški Petty Officer, sin Franka in Johane Mervar, ki vodita čistilnico oblek na St. Clair Ave., ter Marie Werrlein, hčerka Mr. in Mrs. Frank Werrlein iz 1329 E. 68. St. Ženin in nevesta sta prijatelja še iz mladih let, ker sta oba pohajala v farno šolo sv. Frančiška. Mladi Frank je v službi Strica Sama pri mornarici v New Yorku. Nevesta je bila več let v službi pri Cleveland Trust Co. v glavnem uradu na Euclid in 9. cesti. K poroki je dospel ženinov brat kor-poral Larry iz Chanutte Field, 111. Mnogo sreče mlademu pa* ru v novem stanu. -o- Umrl za poškodbami Rev. Patrick Patton, ki je bil kaplan pri sv. Jožefu na St. Clair Ave. in Aspinwall, se je včeraj ponesrečil z avtom in že pore; imamo že toliko dohodkov, šest ur zatem umrl. | da se skromno preživimo. Tak Slike v West Parku V nedeljo 20. junija ob štirih popoldne bo začel Anton Grdina s kazanjem zanimivih premikajočih slik v narodnem domu v West Parku. Slike bodo času primerne in niso bile tam še nikoli kazane. Predstava se prične točno ob štirih popoldne. Narod je vabljen. Preveč je imel kuponov Nathan Rosenberg je bil obsojen na šest mesecev ječe, ker je imelj ne postavnim potom v posesti 67 kuponov za gazolin-sko knjigo. Rosenberg se je izgovarjal, da ne ve, kako so prišli kuponi v njegov skrivni predal v avtu. BOJNA FRONTA V ZRAKU — Tekom noči je angleška zračna sila zopet razbijala po rajhu. Nemški bombniki so pa obiskali London. Angleži so tekom noči izvedli že 116. zračni napad na nemški Kolin. PACIFIK — Kljub temu, da sp Japonci izgubili v sredo 77 letal nad Guadalcanalom, pa so takoj zatem poslali 40 letal na Novo Gvinejo. RUSIJA — Berlinski radijo je včeraj napovedoval rusko ofenzivo v teku treh tednov. Rusi da bodo napadli v sektorju Orel. Nemška ofenziva je bila napovedana pred dvema dnevoma. V zadnjem trenutku so jo preklioali. NEMČIJA — Naciji apelirajo na narod, naj bo miren za "dbrambni m zidom, ki "bo vzdržal invazijo in naj ne posluša "hrupnih kritikov." KITAJSKA — V 40 dneh bojev so Japonci izgubili na Kitajskem 40,000 mož, ubitih in ranjenih, poroča kitajsko vrhovno poveljstvo. -o- Oblasti preiskujejo revolto v Texasu Beaumont, Texas. — Oblasti, ki so vzpostavile v tem mestu preki sod, so začele preiskovati vzroke pobojev in pobune med belim in črnim prebivalstvom. Dve osebi sta bili ubiti, več ranjenih in 25 zamorskih hiš po-žganih. Oblasti mislijo, da je revoltoj povzročil kak sovražen element. —i-o-— Ker se ni registriral Federalni sodnik Freed je kaznoval Lloyda Avery na $100 globe, ker se ni registriral kot inozemec. Avery je rojen Kanadčan, in star 56 let. Njegov sin je kapetan v ameriški armadi v Severni Afriki, njegov vnuk pa služi pri ameriški mornarici. Za gospodinje Pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. dobite brezplačno zelo zanimivo knjižico ki jo je izdala Frigid-aire Co. V knjigi so navodila, kako podaljšate življenje svoji električnici lednici ter razni kuharski recepti za okusne j ša jedila, ne marajo podpore od sina-vojaka Mr. in Mrs. Frank Gabriel iz 1210 E. 60. St. sta debelo gledala, ko sta enkrat prošli mesec dobila od vlade $47.00. Ta znesek naj bi bil kot podpora od sina Williama, ki služi pri letalskem koru v Miami Beach, Florida. "Ponosna sva na sina, ki služi Strica Sama" sta rekla, "ampak za to ne marava nobene pod- denar naj bi vlada dala ljudem, ki so bolj potrebni, vrhu tega pa itak vlada sama potrebuje denar za vojno." Mr. in Mrs. Gabriel sta šla k županovem tajniku Mr. Lokar-jiu„ ki je potem pisal na vlado, da nista vprašala za podporo in da denarja ne marata od vlade. Mr. Lokar je poslal ček vladi nazaj z naročilom od Mr. in Mrs. Gabriel naj vlada stori ž njim, kakor ve in zna. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMIS DEBEVEO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po po4tl, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado, 6etrt leta >2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaAalcih: oelo leto,$6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: D ni ted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 0 month* U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for S months ____Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 143 ' Fri., June 18, 1943 Župan gleda v bodočnost Vsak previden gospodar bo imel vedno oči odprte v bodočnost, zato tudi temu primerno gospodari. Od mize do ust smo rekli tistemu, ki ga ne skrbi, kaj pride jutri, samo da je danes sit. O Slovencih moramo reči, da ne živijo od danes do jutri, vsaj ogromna večina ne. To smo imeli priliko opazovati v zadnji krizi. Mnogi so se prebili skozi krizo, ne da bi jim bilo treba iskati javne podpore, a drugi so se otepali dve, tri leta, predno so znesli zadnje prihranke v prodajalno. Nasprotno imamo pa okrog sebe zglede nekaterih drugih narodnosti, ki so bili na "čeriti" takoj drug dan, ko so izgubili zaslužek. Eden takih dobrih gospodarjev je tudi naš cleveland-ski župan Frank Lausche. Ne mislimo sicer njegovih osebnih razmer, ampak njegovo skrb za bodočnost Clevelanda. Mr. Lausche je začel premišljati, kaj bo s Clevelandom, odnosno, kaj bo z mestnimi prebivalci, ko bo odjeknil zadnji strel na bojnem polju. Takrat, ali pa morda že prej, se bodo ustavila kolesa v tovarnah, kjer danes producirajo vojne potrebščine. Ko bo konec vojne, ne bo potrebovala armada več tankov, ne strojnih pušk, ne bomb in granat. Vse tiste številne tovarne po deželi, ki zdaj izdelujejo orožje in munici-jo, bodo naenkrat ustavile produkcijo. Kaj bo tedaj z milijoni delavcev? Res je, da bomo potrebovali po vojni tisočerih stvari za civilno prebivalstvo, ki jih danes ne Izdelujejo. Toda vsak človek ve, da bo treba tovarne preurediti iz vojne v mirovno industrijo in vsak tudi ve, da to ne gre čez noč, niti se ne more izvršiti v par mesecih. To je, kar gre našemu skrbnemu županu po glavi in v tem oziru bi rad začel z načrti za bodočnost Clevelanda. V ta namen je sklical sestanek zastopnikov številnih organizacij, industrij in obrtov, profesionistov, delavcev in politi-karjev. Ta sestanek bo 1. julija v hotelu Statler. Na tem sestanku naj bi voditelji iz vseh slojev podali svoje mnenje glede povojnih načrtov za Cleveland. Take načrte za povojne čase bo moralo napraviti vsako mesto v deželi, ker z malo izjemo, če je sploh katera, so vsa mesta zdaj do vratu v vojni industriji. Problem, ki ga mora rešiti Cleveland, mora rešiti vsako mesto v Zed. državah in ■ čim prej začnejo mesta proučevati take načrte, tem bolje zanje. Kot vidimo, Cleveland v tem oziru ne bo zadnji, za kar se moramo zahvaliti takemu županu, kot ga imamo. Toda problemi so preveliki, da bi jih mogel rešiti župan sam, zato je poklical na posvetovanje zastopnike in voditelje iz vsega mesta. Koncem konca je oziroma morala bi biti to skrb vsega mesta in ne samo župana. Župan, ki je izvoljen za par let, bi si lahko umil roke in rekel: vi glejte! Toda župan Lausche je drugega kova mož, kateremu je pri srcu blaginja mesta ne samo zdaj, ko mu on župani, ampak tudi naprej. Upati je, da se bodo njegovemu povabilu odzvali vsi, ki bodo poklicani ter da bodo s skupno močjo in roka v roki napravili načrt za srečo našega lepega Clevelanda. Osišču se tresejo hlače Da je te dni osišče do skrajnosti razburjeno, je razvide-ti iz poročil, ki prihajajo iz osiških centrov. Radijska poročila iz Rima in Berlina zdaj na vso sapo zatrjujejo, kako zavezniki intrigarijo, da bi spravili Turčijo v vojno. Druga poročila vedo povedati o masnem zbiranju zaveznih bojnih in transportnih ladij v Sredozemlju. Zopet druga poročila vedo povedati, da bodo zavezniki zasedli Sicilijo iz Severne Afrike, otok Kreto iz Osrednjega vzhoda. Zopet tretji kažejo na zaprto mejo med Sirijo in Turčijo, kar naj bi zakrivalo gibanje zavezniških čet v Siriji in tam okrog. Vse to so pa očitne priprave za zavezniško invazijo, trdi osišče. Razume se, da gotovega ne vedo nič, ampak samo ugibljejo in s tem kažejo, kako da so v Berlinu in Rimu strašno nervozni. V isti sapi pa zatrjujejo naciji in fašisti svojim hlapcem, da so osiške armade pripravljene za vsak slučaj in da naj mirno pričakujejo, kaj pride. Pa kako spretno znajo vse obrniti sebi v prid. Na rimskem radiju je nek komentator povedal, da bo za osišče zdaj veliko lažje, ker se mu ne bo treba boriti s hrbtom proti morju, da bo ta neprijetnost zdaj zadela zaveznike. S tem mislijo izgubo Afrike. Po njih besedah bi človek sodil, da sta Italija in Nemčija neizrečeno srečni, ker nista več v Afriki. Kakopak! In potem trobijo nacisti in fašisti narodom, kako dobro da sta utrjena otoka Sicilja in Kreta. Dva do tri mesece bo vzelo, predno bodo mogli zavezniki okupirati Sicilijo! Glejte, glejte, junakov! Razume se, da zavezniki na vse to gobezdanje lepo molče, pa so toliko bolj aktivni s svojimi pripravami za invazijo. Zavezniki imajo pripravljeno močno armado v Siriji, Palestini, fraku in Iranu. Močno armado imajo v Egiptu in vzdolž vse Severne Afrike. Krepka armada stoji v Angliji, a vzdolž vzhodne Evrope stoji mogočna ruska armada. Ni čuda, če se osišču tresejo hlače v pričakovanju usodepol-nega trenutka, ko bo zagrmelo od vseh strani proti Rimu in proti Berlinu. Tropo otrok sem videl. Vsi so bili na pol nagi in so zgledali prav tako, kakor gnezdo mladih miši, predno dobijo dlako. Večkrat sem že katero rekel proti tej razvadi, ker to je razvada, poganska razvada, katera oropa otroke vse samežljivosti. Vsi ti otroci bi prav tako lahko prestajali vročino in prav tako zdravo bi bilo zanje, ča ne še bolj, ako bi imeli na sebi malo srajčko iz lahkega blaga. Brez obleke poleti hoditi je morda moderno, pa je prav tako nedostojno in nekr-ščansko, kot je moderna morija in splošno razdejanje ki ga povzroča vojna. Ni vse prav, kar je moderno. Tudi ni vse krščansko, kar svet dela. Ali niste slišali zadnjo nedeljo, ko pravi Zveličar, da "vojvoda tega sveta pri njemu nima nič?" Matere, ki pustijo otrokom, če tudi so mali, hoditi okoli na pol nagim ne delajo prav, ker s tem kradejo otrokom tisto sramežljivost, ki bi jih v poznejših letih varovala marsikaterega greha. Morda sem tudi jaz tako izven novodobnih časov, da me bote naziva-li "old ,Fogy." To me ne briga. Dobro vem, da se jaz ne bom nik. dar kesal, da sem svaril proti poganski modi in razvadi, nespametne matere pa se bodo, če ne poprej, pa ob sodbi. liki piknik, na katerem bo oddanih U. S. bondov in "cash" za $700.00 vrednosti, se bo vršil na 8. avgusta in sicer tako priročno, da ne bo treba nikomur skrbeti za gasolin, vršil se bo na šolskem dvorišču. Predno pa začnete nos vihati, češ, tam bo pa zopet prahu, da bo joj naj vam povemo, da je naše šolsko dvorišče asfaltirano do zadnega kota. Ne blata, ne prahu ne bo. Poleg sence, ki jo delajo krasna drevesa, bomo imeli tudi šotore postavljene. Vabljen je ves svet. Zadovoljni pa bomo če ga pride samo polovico. Prvi, ki je kupil vstopnice je Frank Blatnik, dočim jih je njegov sin vzel kar za $20.00 skup. Tako je storila tudi družina Jos. Prosen. Precejšne število naših mladih je graduiralo iz high school. Iz katoliških šol so graduirali: Louis Grden in John Miklich iz Sacred Heart Academy, Fort Wayne, Ind.; Victor Kužnik iz St. Benedikt's High School, tako tudi Edwin Perko. Iz Holy Name višje šole pa so prišle Miss Anna Valenčič, Miss Agnes Rus in Agatha in Vida 'Šilbitzer. Iz John Adams so graduirali William Blatnik in Miss Anna Mo-lek. V South High je dovršila svoje študije Miss Vida Kužnik. Vsem naše čestitke. Upamo, da bomo imeli Slovenci v njih naše bodoče voditelje in zastopnike naroda. * * * "Treska in hudega vremena. Reši nas, o Gospod." Pomembna molitev za tak čas, kot je ravno sedaj, ko treska in grmi in dež lije, kakor iz škafa. Lepe so bile te navade naših pradedov. Kadar je treščilo kje hudo: "Bog in svet božji križ!" je bil navadni vsklik, neka priporočitev Bogu in izpoved vere v moč sv. Križa. Kadar grmi in treska in se bliska, se gibljejo "nebeške moči," proti katerim je vsa človeška iznajdba in vsa človeška oblast pravcat: NIČ. Lepo je, kadar grmi in treska, človekove misli nehote vskipe k nebu, k Bogu Stvarniku, ki je dejal take moči v naravo. Nekateri se grozno boje treska in groma in bliska. Zdi se mi, da zato, ker premalo mislijo na Boga, kadar je jasno in sonce sije. # * * Alojzija Ana šraj je ime novi članici naše fare in božjega kraljestva. Lois Anne je hčerka Louis Sraya in Therese Godec. Oče male je že precej mesecev pri vojakih. Mrs. Theresa Le-kan pa je s tem postala pra-sta-ra mati. Tega tudi ne doseže vsak. Druga nova članica je Rose Anne Tomšič, hčerka Frank Tomšiča in Anne rojene Krama-rič. S tem postane Mrs. Jernej Tomšič stara mati. Hete vsi poliči! — In naš poklon. 60,000, reci šestdeset tisoč, vstopnic za naš "Summer Festival," po domače sejem, je bilo razposlano ta teden. Ako jih slučajno vi niste še prejeli, potem se zglasite pri katerem izmed cerkvenih odbornikov, ali pa pošljite ponje v župnišče. Ta ve- Večkrat se katoličanom pred-baciva, da so netolerantni. Koliko je resnice na tem, nam kažejo sledeča dejstva: Irska je 95 procentov katoliška, pa ima protestanta za predsednika. Združene države so nekako 78 procentov protestantovske in 22 procentov katoliške. Pa, ko je pred nekaj leti katoličan kandidiral za predsednika, so ga hote li nekatoličani v solati pojesti in so se zgražali, da se sploh drzne. . . Francija je v veliki večini'katoliška, vsaj po simpatiji, pravi jo, da več ko 90 procentov. Pa je imela Juda za predsednika Madžarska je 80 procentov katoliška, pa ima že od zadnje vojne naprej protestanta za regenta. Zakaj? Zato, ker so katoličani tolerantni. Polska je bila 99 procentov katoliška, pa je imela prostozi darja za predsednika izvoljenega od katoličanov. , Več južnoameriških držav je 95 procentov katoliških, pa so imele ali pa imajo sedaj prostozidarje za predsednike. Kadar vam kedo govori o netolerantnosti katoličanov, mu dajte poduhati zgornje fakte. Zgodovina govori jasno in prepričevalno. Ni pa dvoma, da katoliška cerkev ne more tolerirati laži-naukov ker ji- je dano, da ohrani resnico in zapovedano, da varuje božjo besedo, neoziraje se, ne na desno ne na levo. Resnica ostane resnica, pa magari, če se cel svet na glavo postavi — kakor se tudi dandanes. * * * Na. vlaku mi prisede bapti-stovski pridigar v kadilnem ku-peju in me začne spraševati glede katoliških naukov: "Kaj mislite katoličani o Kristusovem rojstvu? Ali je bil čudežno spočet od Device, ali je bil rojen, kot smo vsi drugi?" "Katoliška cerkev uči," sem dejal," da je bil Jezus sin Boga in torej spočet od sv. Duha." "Višja kritika," začne on, "je dognala, da je bil rojen, kot vsi drugi." "Potemtakem po vašem in vaši 'višji kritiki' Jezus ni bil Bog. In, če ni bil Bog, potem mu ni treba verovati nič več, kot kakemu drugemu človeku. Ali tako misliš?"- "Ne-e-e. Ne mislim tako to-da-a-a" . . . "Nič, toda. Če Kristus ni bil Sin božji, če ni bil pravi Bog, potem je vsa naša vera nič. "Ali ne pravi tako sv. Pavel?" "Da. Tako pravi, ko govori o Kristusovemu Vstajenju. Pa saj je Peter rekel: "da ga je Bog obudil; torej ni vstal iz lastne moči" "Sv. Peter je sicer tako rekel. Večkrat pa pravi da je iz lastne moči vstal od mrtvih. Ali ni Gospod sam pravil že naprej, da bo vstal? Ali ni Kristus rekel Lazarju: 'Lazar pridi ven?' in ni rekel: 'v imenu Boga ti rečem pridi ven!' Vsi čudeži, ki jih je delal, kažejo, da je delal iz lastne moči. Peter je ozdravil hromega z besedami: 'v imenu Jezusa Kristusa ti rečem, vstani in hodi! Torej je delal Peter čuideže le v imenu Jezusa Kristusa. Kristus pa je rekel: 'Mladenič rečem ti, vstani!' Vaša 'višja kritika' je naredila Kristusa za navadnega človeka in s tem podrla podlago vsemu. Zato ste pa prišli tako daleč, da ne veste protestanti več, ali je sploh še kaj gotovega ali nič. Meni se zdi, da vam pašejo besede sv. Petra, ko ipravi, da nekateri razlagajo sv. pismo v svojo pogubo." Med tem se je nabrala okolu naju precejšna gruča v "smoker-ju," nekaj katoličanov, nekaj protestantov. Začudil sem se nekemu protestantu ki je potegnil na mojo stran in z vso vnemo začel dokazovati, da je Kristus s svojim Vstajenjem potrdil vse čudeže in prepričal svoje apostole, da je res Bog, tako da so vsi dali svoje življenje za to prepričanje. "Ti nisi protestant, to je nauk katoliške cerkve," sem mu dejal. Vsa debata se je vršila v mirnem pa dostojnem tonu in ni bilo kake slabe volje. Končno smo prišli na sv. Pismo, glede katerega me je vprašal pridigar: "Kako pa katoličani razlagate sv. Pismo ,ako nimate višje kritike?" "Nam je sv. pismo razloženo po naši Cerkvi katera ima zate izredno učene in svete može. Za sv. Pismo razlagati je potreba najprej globoke 'učenosti v jezikih, v katerih je bilo sv. Pismo pisano, to sta grški jezik in he-* * * brejski. Potem je treba, da je tisti človek poučen dobro o starodavni zgodovini. Poleg tega pa mora vedeti geografijo vsaj istih krajev, po katerih je hodi Gospod in Njegovi apostoli; in še drugih reči je treba vedeti, za kar povprečen človek nima časa in večkrat ne zmožnosti. Povrhu vsega tega pa mora Cerkev, ka-(Dalje na 3 strani) -O- Pridite in pomagajte Darujte, pomagajte, žrtvujte! Te besede slišite na vseh koncih in krajih, tako, da že ne veste kam bi darovali, da bi bi lo pravilno in da bi bolj zaleglo. Dolžnost naša je, da v prvi vrsti pomagamo naši domovini Ameriki s tem, da kupujemo vojne varčevalne bonde kar največ moremo, darujemo Rdečemu križu in drugim organizacijam, katere delujejo za zmago Amerike. Med organizacije, katere moramo podpirati, gotovo spada tudi Jugoslovanski pomožni odbor — Slovenska sekcija. Večkrat se slišijo opazke, češ, zar kaj pomagati ljudem v Evropi ali kje drugje, skrbimo samo za Ameriko in zmaga bo naša. Kdor razume vso stvar, bo vedel, da ljudje v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji umirajo vsak dan za ideale, katere reprezen tira naša zvezdnata zastava, to je, za svobodo in demokracijo. Vsaka njih padla žrtev dopri-nešena v Evropi v boju proti nacijem in fašistom nam prihrani mnogo življenj naših ameriških vojakov. Zopet drugi pa se zopet izgovarjajo, da bodo že sami poslali svojim po vojni. To je dobro, le naj pošljejo. Vprašanje pa nastane, če bomo po vojni tudi še vsi živeli in ali naj tisti, ki nimajo nikogar svojih tukaj, od gladu poginejo? Ali ne bi tudi tem privoščili kos kruha? Saj so vendar vsi naši krvni bratje in sestre. "Gotovo je tudi res, da tudi nam ni vsem z rožicam postlano in z medom polito, pa \endar smo še^ toliko srečni, da se lahko brez skrbi usedemo k obloženi mizi in gremo tudi brez strahu k počitku. Zatorej pa si odtrgaj mo vsaj malo za one, ki nimajo nič. Vse, ki se zavedate velikega pomena Jugoslovanskega pomožnega odbora-Slovenska sek- Z letalom nad Julijsko krajin (Spisal l. 1933 Ivan Lavor) bilo no* V. Letalo nas je prineslo nad pristanišče Reko, ki ima okoli 50 tisoč prebivalcev in trpi enako kakor Trst radi tega, ker je po državni meji odtrgano od svojega naravnega zaledja. Sosednji jugoslovanski Sušak pa napreduje z vsakim letom bolj in bolj; pričakovati je, da bo s svojo neugnano življenjsko silo Reko kmalu dohitel, vsaj kar se tiče prometa v pristanišču. Še do leta 1929 je bila Reka glede prehrane popolnoma odvisna od Sušaka, saj se je po vojni polovica reškega prebivalstva preskrbovala z vsem potrebnim v svojem bivšem podkraju, sedanjem jugoslovanskem mestu. Leta 1930 so pa ustanovili Lahi kvarnersko svobodno cono, ki obsega poleg Reke še li-burnijsko revijero in ki je nekoliko olajšala gospodarske težave, v katere' je bilo zašlo ozemlje ob Kvarneru. Kljub temu pa ima Reka še danes komaj eno tretjino svojega predvojnega prometa in število v industriji zaposlenih delavcev znaša po italijanskih podatkih komaj 60 odstotkov predvojnega stanja. Izgubljenega geografskega ozemlja pač ni mogoče nadomestiti z raznimi odredbami in tudi ne s carinskimi olajšavami. Zunaj v morju ležijo Kvar-nerski otoki, od katerih so Čres, Lošinj, Unije in še nekateri manjši z rapallsko pogodbo pripadli Italiji. Največji med njimi je 75 km. dolgi Čres, ki je večinoma pust in gol. Kra škega značaja so tudi vsi drugi otoki, vendar so se na njih nekateri obmorski kraji razvili v upoštevana letovišča, tako na primer v Lošinj u. Posebnost je sladkovodno Vransko jezero na Cresu, ki je kakih 20 metrov globlje od morja, ki obdaja otok. Ker nima nobenih površinskih pritokov, je verjetno, da dobiva vodo pod morjem ali iz Istre ali iz Velebita. Druga posebnost Kvarnerskih otokov je puhlica, ki na debelo pokriva otoček Sušak in je izvrstna podlaga za vinsko trto. Puhlice sicer ob jadranski obali nikjer ni najti. Napravimo še kratek izlet čez ves Jadran! V sredini severne dalmatinske obale leži na majhnem polotoku mesto Zadar, ki so ga povsem nepri-rodrfo odtrgali od okolice, kateri pripada. Kakor pri Trstu in Reki opažamo tudi pri tem mestu, ki je bilo nekdaj prestoli-ca Dalmacije, krčevite poskuse sedanjih gospodarjev, da ga rešijo gospodarskega pogina Toda nič ne more ustaviti naravnega razvoja. Ko bi leteli nad Dalmacijo ponoči, bi videli, kako je svetloba ponočnega Zadra mnogo skromnejša in z vsakim letom bolj bleda od svetlobe silno napredujočega Splita, živahne in ponosne metropole jugoslovanskega Jadrana. Zadar je predvsem vojaška postojanka in isto moramo reči tudi o otoku Lastovo, Groi Hi i 51; kjer do leta 1918 ni nega Italijana . . . Sušaško letališče je na niškem polju. Tu se dvig"e, k zadnji etapi našega P° Letalo nam kroži še enkrat ^ prelestno kvarnersko obal°> , to se obrne proti severu )D kmalu nad gozdovi Pivk®/f nine. Letimo zopet vzdo« žavne meje. Med Reko i" ,, stvom se mejniki skoraj ' ^ železniške proge, ki j° ->e ^ slavij a obenem s cesto M ^ t ^ ti je na Reko odstopila I« ^ Brez te ceste bi namreč ^ imela prometne zveze s t ; ( ' • • „.a s 'UŽi Okrog Snežnika, ki so t* { ^ daj Italijani silno utr«1 'X,1 vije, meja v velikem pr< dob; pOš^f" Si "" .tja daleč še pozdravu in Ilirsko Bist«00^- ^ 'Pen Id i I Cerkniškemu jezeru W BistriC- T' S ni. Od Trnovo ... ________ to železniško križišče S'-na Krasu, nekaj minut P1 pa preletimo Postojno, zadnja železniška Pos italijanskih tleh Pre(* Rakekom. seboj Ko vidimo pod »<=«-" ^ ke, ki se vrstijo od JaV°„|aiii l Sf skoraj ravni črti proti ^ «tc in Idriji kar počez, nam j a zopet do zavesti, da meja neprirodna m vfl<> in nemogoča. Že med % J1 H šakom so morali z*»dI ™Rr in takorekoč sredi mesta, „j, ;*ur zid proglasili za "naraf ^ 'rev jo Italije. Tu v PorečjUežjj i"101 ljanice, ki izvira na S" p hiš se tudi niso držali nik%l ^ro rodne črte, ki bi mogl» 1 ^ H kaj opravičiti takšno j, % tev. Pri tem niti ni f«^ %[{ jemati v poštev, da teče ,gto i', tna in krivična meja ^ p fitst jugoslovanskem ozetfi'^ gf brez tega bi bila nemO^^I o kaki razvodnici na ^jti jšjL,. ozemlju sploh ne moi'e m J Vora . . , ^blift Ko pristanemo na (|U(iU skem letališču, in se v slavljamo od lepe smo jo preleteli, smo potovali, nam kar same od sede našega pesnika Majstra-Vojanova: .■ud0"f% Vi naši, ki ste pri >n0lJ in vi ob Vipavi in Socl' nikar ne izgubite src<*>• m naj meja na zemlji h11 loči- K.r cija, vabimo, da pridete v nedeljo, 20. junija v Jugoslovanski delavski narodni dom na W. 130. St., kjer priredi lokalna podružnica program v korist JPO-SS. Ob štirih bo Mr. Grdina kaaal premikajoče slike iz starega eraja in naše tukajšne. Nato pa bo servirana večerja. Pridite, da se pokažemo kot res zavedni ameriški Slovenci, da nismo še pozabili na svoje onstran morja. Poleg tega pa bomo v veseli družbi malo pozabili na svoje vsakdanje težave vsaj za par ur. Čim več nas bo, tem bolj bomo veseli in več pomoči bo za naše sirote v stari domovini. Cecilija Brodnik, tajnica, podr. št. 37 JPO-SS, (West Park okrožje) Za 'Vse ze"1 nad pri rfli1 K'1 KI, sebe na Ull ! iz\ »«1( *bi0 spod veže nas Pivk(h se toči . . . P< 'obe Kavi, '»fa Nek zdravnik je ^ da je od vsakega sVf-'^l jenta zahteval, da je n je ti slečen predenj. ^ tem preiskal in izre sodbo. Pa se nekoč prime J/p,* de k njemu farmar, v .jeV in poten. Saj je bil° 0 če. Komaj ga da, že zavpije nanJ se!" »b> Gospod doktor ugovarjal farmar. ^ p o' "Nič, nič, slecite Vv*tf bova naprej govorila^jji. zdravnik pri svoji P1 ^r, "Ampak SosPodfarlTiai'; i t "io K flt jo «1 !i ti Ml zopet začne ^ ukazal, da Ha ftlr >n >f'io ' "Ne trpim nobenih ^ glei Če se vam potem se slecite, . pa pojdite, odkoder p. ^ > K grmi gospod doktor. j i na No, farmar se * d^T« "• stopil P*e£l sami srajci rjf- .... tHk0 je "No, vidite, taKo p če dobrovoljno zdr» ■e!" ^ pa povejte, kaj vam J "Kaj mi bo, nic mi pir sem vam P"Pelj^ naročila vaša £°sp farmar. ni - r* I t Ho to vi He S -H ;l|V »Ki m Je Newburske novice Iz Carigrada v Tiflis at o* 'u'eJa sva se poaaia 1 jo,«' l&esto. Med tem, ko sva in j 4Vala v novem mestu po-;e pl !Poslopja in palače, vidi-,1 i 4 starem mestu zopet nizke in K' |ale prodaj alnice, odpr-držij %llice. Poprej evropsko 'j«, evropska noša — tu z 00 o tem. Tu je vse azij-ItaU ! °zkih, krivih ulicah se ek«' 'jejo tuja ljudstva v tu-s tujo govorico in v Vpitje množice se meša ga3 !lJžnih živalij. lil'' J4 mesto se, odkar so Ru- I Pr(l ;°bili Tiflis, ni izpremeni-'osW so hiše stare in ulice ze-i:lja!l a- Tujcu ->e 11,1 težko razločiti te naro- ^ °bleki ali po govoru, saj i ^ \a na Kavkazu nič manj prodov. Večinoma pa so j*1 j,1 ti ljudje z raznimi ovč- iv' ;i>ami. Teh kap vidimo v s oblikah vse polno in ču- 1»' J Moramo, da jih nosijo v pfal vročini; ne (tlenejo jih če jim tudi znoj curlja i(Ja z glave. Tudi po noči S* f^žijo, samo da jo potiskalo nazaj in se vležejo tr C Da, celo pri umivanju lj ne denejo z glave, saj P" ! Navadno le kratke lase. ztr ^ asnim vpitjem prodirajo iii1' tj .^nojžico prodajalci, de-nosači. Veliko vpitja i>ajo tudi izvozčeki, ki ^ v enomer "kabarda" »leC m Od italijanske besede S t. j. varuj se). Ti iz->r' s i1 iniajo že evropske vo- iu Vato pa rabi Kavkazec ®e 1 j ^ Najraje dvokolesno gru- i()i0 "arbo,".čegar priprosti , \t ^lesi sta zbiti z osjo in % Cvleče p°4 d°6 v°i°v- k ^katerih anbah vidimo -■o ^dene "burdjuke," na-^ t6 2 vinom ("burdJuk" '2j( i,,;l> narejen iz bikove ko-J.Manjše arbe, na katerih ]e ali zelenjava, so vpre- že bolj redko, se prikažejo tudi kamele. V dolgi vrsti pridejo karavane; spredaj biiadat Tatar, kateri pelje prvo žival za uzdo, a zadaj sledijo druge za vrv na prejšnjo privezane. Komaj so izginile kamele, že se prikaže druga karavana, namreč perzijski kupci z malimi konji, ki imajo kragulčke in zvončke. Tako sledi v majda-nu podoba za podobo in ni mogoče natančno opisati vsega, kar potovalec tu vidi. Ko stopamo dalje, pridemo v armenski bazar, kjer je življenje še živopisneje kakor na majdanu. Tu so namreč prodajalnice zelišč in sadja in razne delavnice. Vrišč je vedno hujši, kolikor dalje gremo. Vsak prodajalec poskuša namreč svojega soseda prekositi v privabljanju in pohvali svojega blaga. Zato vsak vpije kolikor mu je mogoče, a razen tega tolče z utežem na tehtnico ali na mizo itd. Sadje in zelenjava je zelo cena, saj tu podnebje zelo pospešuje rast. Ako pa hočeš kot tujec kupiti kaj od Perza ali Armenca, zahteval bo začetkoma veliko več, kakor stane pri nas sadje n. pr. na Dunaju, kamor ga morajo privažati iz daljnih krajev. Dolgo časa se moraš pogajati, a tudi konečno moraš Več plačati kakor domačin. V armenskem bazaru delajo tudi rokodelci in sicer po vzhodnem običaju pred očmi vseh mimoidočih. Delavnice so več ali manj globoke dolbine v zid,dri dobivajo luč od proti ulici obrnjene strani. Izložbe in vrata iz šip so le v onih, kjer se prodajajo moskovski izdtJki. V delavnici sedi mojster sredi po-magačev ter izdeluje blago. Tako se vidijo v tem bazaru kovači, zlatarji, skrinjarji, kroj"ači, črevljarji, brusači in množica drugih rokodelcev ob pridnem NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) ter j je Kristus dal nezmotljivost, vsak nauk potrditi. Zato se pa katoličani ne brigamo toliko za kako "višjo kritiko." Mi povprašujemo le, 'ali je to nauk Kristusove cerkve?' če je, se mi dalje ne brigamo. To je obdržalo katoličane, da še danes verujejo prav to, kar so apostoli verovali, ža kar imamo spričevalo v spisih cerkvenih učenikov vseh 19 sto in več let. Toda, prijatelji, ura gre na enajst. Meni se skoraj dremlje. Lahko noč." Odšel sem. Drugi pa so modrovali še na nadalje, kot so mi pravili drugi dan. Priporočilo za vporabo lojalnih tujcev v vojnih tovarnah Res so pomilovanja vredni vsi izven katoliške cerkve. Opazil sem, da nekateri čisto nič ne vedo o verskih zadevah drugi pa imajo pomešano resnico z raznimi -svojelastnimi nazori. Dragi katoličan, ali si kedaj zahvalil Boga, za to neprecenljivo milost, da si bil vzgojen v pravi Kristusovi veri, da veš kam greš in zakaj si ustvarjen?? Drži ta biser in varuj ga bolj ko življenje, kajti brez katoliških resnic, je sama tema in obup. * * * V nedeljo 20. junija je seja celotnega odbora v šolski dvorani. Vsi pomožni in glavni odborniki so prošeni, da se prav gotovo udeležijo seje ob 11 dopoldne. Kakor druga leta bomo tudi jbeni klavzuli o nerazlikovanju letos imeli procesijo z Najsvetej- in Protl Politiki vlade, šim odzunaj na 27. junija po Dalje izjava poudarja da po-zadnji maši, katera b0 ob 11 me- d jetnik ne bo odgovarjal za sto 11:15. Vse druge maše bodo: škodo ali izglibo, ako je v dobri v navadnem času. Ta procesija• Veri dosegel dovoljenje'pristoj-naj bo javna prošnja k Bogu za; ne vladine oblasti, predno je ohranitev tega mesta pred voj-J dovolil tujcu pristop do delav- Office of War Information Washington, D. C. Washington, junija. — V skupni izjavi ministerstva vojske, mornarice in pravde in pomorske komisije se priporoča, da se uporabijo v vojnih tovarnah vsi tujci v Združenih državah brez ozira na narodnost ali državljanstvo. Ta izjava tudi skrajšuje in poenostavlja postopek na podlagi katerega morejo vsi, ki imajo z vlado pogodbo za grad-bo aeroplanov ali "klasificira-no" pogodbo dobiti dovoljenje za zaposlitev tujcev v teku dveh tednov ali manj. Skupna izjava pravi da je "celo pri aeronautičnih in kla-sificiranih pogodbah podjetnik dolžan sodelovati s prosilcem-tujcem in priporočati njegovo prošnjo, če zares rabi pomoč tega kvalificiranega delavca-tujca, in če nima razloga dvomiti v njegovo lojalnost nasproti Zedinjenim državam." Izjava podpisana od državnega tajnika za vojno .Stimsona, od glavnega atorneja Bidla, tajnika vojne mornarice Knoxa in mornariškega komisarja Landa, nadalje ugotavlja, da če podjetnik takega tujca ne zaposli se pregreši proti pogod- šitev prošnje v manj nego dveh tednih. 7. Podjetnik ne bo odgovarjal v nobenem slučaju, ako je v dobri veri dosegel pismeno dovoljenje pristojne vladine oblasti, predno je tujcu dovolil pristop do delavnice, ki je pod aeronautično ali klasificirano pogodho. 8. Podjetnikova odgovornost za varnost delavnice se nanaša na vse osebe brez ozira na nji-sovo državljanstvo. -o- DELO DOBIJO ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. S toe ker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. _(143) Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Machine Assemblers Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu delu, pri katerem glasna zabava in petje prevpije ropot orodja. Najbolj zanimivo je opazovati zlatarje, ki izdelujejo s priprostimi orodji kaj fine zlatarske izdelke. Nič manj pa je zanimiva delavr^ca in proda-jalnica orožja. Nekoliko dalje je tujezemska pekarna, ki se imenuje "torfej." Njena peč je večja jama z jajčasto obliko. Spodaj je oglje in ostanki drv. Kaj zanimivo je videti, kako pek deva testo po stenah. Ravno, ko pridemo mimo, drži je v desni roki. Kar ,se prekopicne v peč in s svojim sopotnikom Poljakom sva videla samo njegovi bosi nogi, s katerimi se je držal vrh peči. Poljak se radi tega zelo prestraši, ker je domneval, da se je pek ponesrečil. Crez nekoliko trenutkov pa pri- j pleza zopet iz peči in ponavljaj to toliko časa, da napolni spod- j nje stene. Zgornje stene napolniti mu je bilo veliko lažje, a ko so bile stene polne, pokril je zgoraj peč z desko ter s toplimi cunjami. Kruh, katerega na ta način speče j o, ni mnogo višji ko dva prsta. Tako pečejo tudi drugo pecivo. sko, pred bombatmi, kakor tudi pred nevihto. Uredite vse svoje zadeve tako da boste tisti dan v procesji vsi, vsi bi'ez izjeme. Prosimo pa tudi, da boste preskrbeli vse potrebno, kakor druga leta. Zlasti prosimo društvo sv. Rešnjega Telesa, da skrbi, da razdeli svoje članice tako, da jih bo pri vsakem oltarju nekaj pomagalo napraviti oltarje, iče je kedaj "Oltarno društvo" potrebno, je prav gotovo najbolj potrebno pri pripravi za javno procesijo sv. Rešnjega Telesa. * * * Bolezen se neprestano suče po naši naselbini. V bolnici so sedaj Terezija Ferfolija, John Winter st., dočim doma hudo bolan leži Anton Kobe. Volčanše-kova mati se morajo držati le izbe in Louis Prhne st. istotako. Cvelbarjeva mati že mesece ne morejo iz postelje. Vsem želimo hitrega okrevanja. -—o- Ničlo so izumili Indijci in ne Arabci. To je bilo ofrrog leta 735 po Kristsuu. nice, ki je pod aeronautično ali pa klasificirano pogodbo. Glavne točke politike glede zaposlitve tujcev kakor so določene v izjavi so sledeče: 1. Vsi lojalni in klasificiram delavci se imajo zaposliti brez kjer se servira okrepčila. James Melton V sredo 16. junija je pričel Cleveland poletni orkester z večernimi koncerti v mestnem avditoriju. Dvorana je bila polna občinstva. Prihodnjo sredo bo začetek drqge serije teh koncertov. Nastopil bo kot solist James Melton, slavni tenor od Metropolitan operne družbe. Pri koncertu v petek večer bosta igrala klavirska umetnika Braggiotti in Shaw, ki bosta proizvajala najmodernejše in popularne komade. V soboto večer bo nastopila v soli Annamary Dickey, ki je tudi od Metropolitan družbe in pa 15 letna umetnica na violino, Teresa Testa. Ti koncerti so vsako sredo, petek in soboto večer in bodo trajali najmanj štiri tedne. Občinstvo lahko sedi pri mizah, Crane Operator Radial Drill Operatorji Barvarji ozira na narodnost ali državljanstvo. 2. Podjetnik lahko zaposluje ravno tako svobodno kot ameri-kanske državljane razven na podlagi aeronautične ali klasi-ficirane pogodbe. 3. Podjetniki imajo zaposliti tujce na podlagi aeronautične ali klasificirane pogodbe, ako dobijo pismeni pi'istanek pristojne vladine oblasti. 4. Klavzula o nerazlikovanju se enako uporablja glede državljanov kakor nedržavljanov. 5. Ista klavzula se vporablja pri delu na podlagi aeronautičnih in klasificiranih pogodb. 6. Postopek za dovoljenje zaposlitve tujca na podlagi aeronautične ali klasificirane pogodbe je bil skrajšan tako, da bo podjetnik odslej dobival re- Godba sestoji iz orkestra 70 mož, kateremu dirigira dr. Rudolph Ringwali. Nocoj (v petek 18. junija) bo solistka Margaret Speaks, ki je priznana kot ena najsijajnejši sopranistk v deželi. Jutri večer bo pa nastopila klavirska umetnica Eunice Podiš. Vstopnice so v prodaji pri Taylor's, 630 Euclid Ave. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -—o-- MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THE PAY ROLL ♦ SAViwai nun * N a sliki vidimo tri italijanske "junake." ki jo zadovoljnih obrazov mahajo v ujetništvo. Slika je bila posneta v Severni Afriki in poročila pravijo, da se italijanski vojaki kaj radi puste ujeti. Structural Fitters PLAČA OD URE Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago. THE WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 CENTRAL AVE. (145) MALI 0GLASS Hiša naprodaj Za eno družino, bungalow, 5 sob, na 3555 E. 82. St. blizu Union Ave. in cerkve sv. Lovrenca. Za nadaljna pojasnila pokličite Michigan 6550. (145) Hiše naprodaj 7 sob za eno družino na 73. Street. 2 hiši na enem lotu, vsaka za eno družino, na 1116 E. 78. St. 7 sob hiša in garaža na Columbia Ave. Cena $4,950. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (145) Posestvo naprodaj Naprodaj je dobro poznana Bašcetova hiša, ima 7 sob ter je za eno družino. Proda se vse skupaj s pohištvom ali pa brez. Prostor je jako pripraven za vinsko trgovino ali kaj druge ga. Natančneje izveste pri last niku Anton Bašca 1016 E. 61. St., Cleveland 3, O. (143) Ugodna prilika! 6 sob za 1 družino, 2 garaži, pršna kopel, zaprta veranda, toilet tudi v kleti. 19319 Cherokee Ave. pri 185. cesti. Cena $6,-850. Gotovine $2,000, drugo kot rent. Najboljši čas za ogled hiše znotraj je v soboto ali nedeljo. Lahko se vselite kmalu v hišo. Bungalow z velikim lotom na 1516 Babbitt Rd. Mora biti prodana. Lastnik je iz mesta. Cena $5,800, gotovine $1,800. Oglejte si te -hiše. Za podrobnosti pokličite L. Petrich 19001 Kildeer Ave. |V-1874. Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (June 14, 16, 18) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 4 sob v Collinwoodu. Najemnina $26 na mesec. Pokličite IVan-hoe 7540, ali zvečer KE-0288. (Jun. 16, 18) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 080S Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila ZAKBAJSEK FUNERAL HOME, In« 6016 St Clalr Av«. Telefon: ENdlcott Sili HIŠE NAPRODAJ 6 sob na Miller Ave. $3,800. 5 sob bungalow na Pawnee. $5,650. Za 2 družini, 9 sob. $6,300. 8 sob, zidan bungalow, $9,800. 5 sob, nov bungalow, 2 garaži, velik lot $7,800. 6 sob pol akra zemlje, 2 garaži. $9,500. 2 hiši, vsaka za 1 družino, velik lot. $8,500. 74 akrov farma, nova hiša. $4,500. Za 6 družili, vsaka 4 sobe apartment, vsako stanovanje svoj furnez; v izvrstnem stanju. $21,000» J. KNIFIC REALTY 18603 St. Clair Ave. IV-7540. zvečer. KE-0288. COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Delamo nove in popravljamo stare žlebove. Pokličite KEnmore 1221 _525 E. 152. ST.__ RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LKO LADIHA 1336 E. 55th St. HEndcrson 7740 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih odi. Dajte si pregledati Odi, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let Izkušnje v prelzkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozlru. Mi imamo polno zalogo elastičnih aogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristi&ne potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Ml imamo v zalogi pasove za pretrga- nje, za moške in ženske. _—-——- i . Ignac Slapnik, si CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Av«nue (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal Ljudevit Stiasny sil palico v roki. "Pridem!" je zaklical Albert, nato je osorno rekel Štefki: "Sedaj pa pojdi proč odtod, ni treba, da tu postavaš. Počakaj tam notri," pokazal je na govorilnico," dokler ne boš čutila, da nikdo več ne hodi in ne govori na hodniku, potem pa tudi ti lahko greš." Brez pozdrava je zapustil Štefano, ki je po- korno stopila v govorilnico, kjer je za seboj zaprla vrata in je sedla na stolček. /Dalje prihodnjič.) cruj.sjba JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PRE VEL DR. JOS. JERSE "Štefana, poznam nekega drugega, ki Sprašuje: Nisem li zaradi tebe reven ležal na slami v jaslicah? Nisem li trideset let zate živel skrito življenje? Nisem li bil* zate bičan, s trnjem venčan in križan? Nisem li zate tri ure visel na križu, zate molil Mi niso li zate na križu prebodli mojo stran, da sem te opral v krvi in vodi? Štefana, zadnjo kapljico krvi sem dal zate, kje je zemska ljubezen, ki več premore " Z globokim, trdim glasom je govoril apostol, Štefana ga je vsa prevzeta poslušala in je odvrnila : "Ne, ni ljubezni na zemlji, ki bi bila podobna Jezusovi ljubezni ! O, gospod Albert, sedaj sem ga čula, govoril je skozi vaša usta! Ne, nikdar, nikdar se ne bom ločila od njegove ljubezni! Duhovni oče, ko sem ga prvič sprejela v svoje srce, sem si ga izbrala za Ženina. Takrat še nisem prav vedela, kaj pomeni beseda ženin. Toda, ko se mga na svetu Veliki ponde-ljek nosila v svojih rokah, takrat me je izbral za svojo nevesto, takrat sem slišala njegov glas, kakor sem danes slišala vašega. O gospod, ko bi potem, ko sem prejela tako milost, hrepenela še po čem drugem, kakor po njegovi ljubezni, bi bila pač nehvaležna! Verujte mi, gospod, nisem omahovala v svojem sklepu, tudi takrat ne, ko sem točila,solze in se mi je smilil ubogi Henrik. Toda sedaj je konec solz. Veselite se v Gospodu!" Obmolknila je, kakor bi se utapljala v globokem premišljevanju, zunaj je zažvrgolel škrjanček. Albert bi bil še nadalje prisluškoval besedam, ki jih je narekovala iskrena ljubezen do Boga, bi se bil še nadalje rad naslajal nad bogoljub-nostjo te deviške lilije, toda pogled na solnčno uro mu je povedal, da čas hiti, zato je rekel: "Štefka, če imaš še kaj povedati, povej, zakaj čas je, da grem na pot." Tiho in nežno je rekla: "Ne, nič več nimam. Sedaj grem zopet rada domov na svoje delo, v nove boje, če bo treba. — Gre li daleč vaša pot?" "Danes v Lampah, potem pa naprej na Laško, morda še nocoj ponoči, če bo svetila luna." NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da Je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo preljubljell° soprogo in mater NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni in dobri teti Mamie Samsa rojena GORŠE Umrla je 22. maja za srčno hibo. Pokopali snl° jo 27. maja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Pavla Euclidu ter položili k večnemu počitku na Calvatf pokopališče v Clevelandu, O. Rojena je bila 23. avgu' sta 1919 v Euclid, O. in je bila stara ob smrti kom»J 23 let. Najprej si štejemo v dolžnost zahvaliti se ognJ^ gasnemu oddelku iz Euclida za njih neumoren trud rešilno opremo. Dalje si štejemo v dolžnost, da se zahvali"10 vsem, ki so darovali za krasne vence h krsti pokoJlie' Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za mir in koj njene duše ter hvala tudi onim, ki so dali sv°Je avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala nosilcem krste ter članom društva ^aP' dek št. 132 ABZ ter članicam podružnice št. 14 in vsem ostalim, ki so prišli kropit pokojno, ko Je žala na mrtvaškem odru in jo spremili k večnemu P° čitku. Zahvalo izrekamo Father Brennanu za opra^ ne cerkvene pogrebne obrede in ganljiv govor ter P° grebniku Jos. Želetu za vso uslugo ter lepo urejen P°* greb< bili Vsem onim, ki ste nam stali ob strani in nam v pomoč in tolažbo v tem bridkem času, še enkrat naJ lepša hvala. _ • Tebi, draga in preljubljena soproga in mati. n bo lahka gruda in počivaj v miru. Žalujoči ostali: LOUIS SAMSA, soprog. MARLYN, hčerka. FRANCES GORŠE, mati. LOUIS, WILLIAM, FRANK, EDDIE GORŠE, br*'J PAULINE ULLE, ANNA CESNIK, JULIA STP' NAD in EMMA PERKO, sestre. Ivani Merkun ki je po kratki bolezni, previdena s> sv. zakramenti, izdihnila svojo duše dne 18. maja 1943. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani. K večnemu počitku smo jo položili 21. maja na Calvary pokopališče. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujemo Rev. Max Sodji za podeljene sv. zakramente za umirajoče in za opravljeno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede. Iskrene se želimo zahvaliti sosedom: Mrs. Per, Mrs. Golobic, Mrs. L. Zakrajšek, Mrs. Kovačič, Mrs. Urbančič. Našo prisrčno zahvalo vsem, ki so darovali krasne vence: družina Frank Serucar, družina Zakrajšek, družina Ivan Merkun, družina Japel, družina Kovačič, družina Žagar, sosedom, društvu Srca Marije staro in društvu Maccabees. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo vsem onim. ki so darovali za sv. maše in sicer: Mr. in Mrs. Bartol, Mrs. Byer, Mr. in Mrs. Brajdič, Miss Jennie Blatnik, Mr. in Mrs. L. Cimperman, Mrs. Mary Dejak, Mrs. Prances Dejak (55. St.), Mr. in Mrs. Jack Do-lance, Basca Family, Mis. Jcssphine Golobič, Miss Ann Golobič, Mr. in Mrs. Anthony Golobič. Mi-, in Mrs. Frank Golobič. Mr. in "Mrs. Gregorač, Mrs. Frances Germek, Mr. in Mrs. L. Hlad (Metta), Mr. In Mrs. John Japel. Mr. in Mrs. Aria Farrell, Mrs. Prances Kodrič, Mr. in Mrs. Kožel, Mr. in Mrs. Joseph Kaplan, Miss Jewel Jezek, Mrs. Luznar, Mrs. Lužar, Mrs. Anna Macerol, Mr. in Mrs. Ivan Merkun, Mrs. Rose Miller, Mr. In Mrs. Prank Medves, Mrs. Milavcc, Mr. in Mri. Anton Merkun (Wisconsin), Mr. in Mrs. Anton Marolt, sosedje, Mr. in Mrs. Matjašič, Mrs. Anna Hočevar, Mr. in Mrs. Martin Novak. Mr. in Mrs. John Novak, Mrs. Prances Oražem, Mr. in Mrs. Popotnik, Mr. in Mrs. John Per, Mr. in Mrs. Louis Perme, Mrs. Mary Pirc, Mr. in Mrs. Vernon Rice, Mr. in Mrs. Ursula Ponikvar, Skodlar Family, Mr. in Mrs. Edward Salomon, Svetonovicii Girls, Mr. in Mrs. Joseph Strohen, Mr. in Mrs. Fia'nk Seručar, Mr. in Mrs. Frank Smole, Mrs. Louise Stražišar. Mr. in Mrs. Simončič, Mr. in Mis. Skrabec, Mr. in Mrs. Joseph Tcmek, Mr. in Mrs. Urbanič, Mrs. in Miss Mary Gornik, Mrs.. Rose Vovk, Wenzel Family, Misses Jean in Ann Winter, Miss Jennie Wenzel, Mr. in Mrs. Joseph Paik, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek Sr., Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek Jr., Miss Ann Zakrajšek, Mr. in Mrs. Zlatorepec, Miss Jean Zabukovec, Mrs. Zugel, Mr. in Mrs. Anthony Zakiajsek (Addison), Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek (177. St.), Mr. in Mrs. Zalar. Mr. Frank Zavirselc, Young Ladies Sodality. Prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakiajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Nadalje iskrena hvala Mrs. Otoničar, ki so vodili molitve in članicam društva Srca Marije, ki so prišle molit ter Young Ladies Sodality.' Preljubljena teta, Bog Te je k sebi poklical in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da v miru pečivaš v kraju večnega miru. Žalujcči ostali: JENNIE JERSE. JOSEPHINE omožena ZAKRAJŠEK, nečakinji. Cleveland O., 18. junija, 1943. Euclid, O., 18. junija 1943. The May Co.'s Basement Izberite darilo za očeta! Očetovski dan je na 20. junija Samo še dva dni imate časa, da si izberete darilo za vašega skrbnega očeta . . . napravite vašo izbero iz naše popolne zaloge uporabne, trajne oprave! Kupite očetu hladno športno srajco ali slack suit za njegove dragocene proste ure.... ali kravato in nogavice ... on jih VEpNO lahko uporabi! Pridite zgodaj v četrtek in oglejte si naše krasne zaloge. Cene so|še vedno zmerne, izbira še vedno velika! GRAND — MAGIC CHEF — in NORGE PLINSKE KU HINJSKE PECI od 67.95 naprej. MIZA, IN 4 STOLI za v kuhinjo od 19.95 naprej. ŽELEZNE POSTELJE, FEDRE. INNERSPRING, MODROCI, PREPROGE, LINOLEJ. POP" hoče novo Polo srajco Dajte OČETU "Savon" praznične srajce J.49 Lepo pisane in bele. Vse v naprej skrčene! No-wilt ovratniki! Mere 14 do 17 ... 32 do 35 dolgost rokavov. Pri nas dobite brezplačno knjigo, ki jo je izdala Frig-idaire Co.; kjer so me pojasnila, kako obdržite vašo električno ledenico v najboljšem stanju ter kako se pripravijo najokusnejša jedila. S kratkimi rokavi, tkanina v beli, modri, rumeni in tan barvi. Hladne in udobne za nošo ... se z lahkoto operejo . . . Mere, majhne, srednje ln velike. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK. Nudite očetu udobnost s copati 2-99 Udobni copati lz ovčjega usnja ln z usnjenimi P?"' plati ln gumijastimi petami. V modri, ali črni barvi, mere 6 do 11. (Ne raclo-nlrane!) The May Co. prltlMSJ« OČE vedno potrebuje kravate Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi Običajna $1. vrednost Krasna izbera prints in stripes v vseh popularnih barvah. Mnoge so čisto svilene! Živi ali konservativni vzorci, ki bodo zadovoljili očete z vsakovrstnimi okusi! The May Co. pritličje HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Pogledala ga je z bistrimi očmi: "Boste li potovali skozi Štajer." Samo zaradi nje ne, da si ji umakne, pa zaradi ljudi, ki ne razumejo njene otroške vdanosti, da jim ne da priložnosti k praznemu govorjenju, zato si je izbral drugo1 pot. "Moli zame za srečno pot," je rekel, "mnogo milj je daleč do Monte Cassino." Vprašal je: "Duhovni oče, vas li nikoli več ne bo v Štajer?" "Moji predstojniki hočejo, da ostanem na Laškem in tam delujem; v to deželo me nikoli več ne bo." "Nikoli več," je resno in premišljujoč rekla Štefana. Nato je prosila: "Potem vas pa smem, duhovni oče, prositi blagoslova, kajne?" Pri vratih je nekaj zaropotalo, brat je hotel noter, da bi opozoril na odhod, Albert je zaklical: "Ostani, takoj pridem." Štefana je pokleknila, klobuček se ji je povesil na vrat, uporni kodrasti lasje so se ji kakor zlato vlili okoli pobožno povešenega obraza. Bila je kakor Marija, ki gre čez gore k Elizabeti, s potnim klobučkom, kakor jo radi slikajo laški slikarji. Albert je svojo trdo, brezmesno roko razprostrl nad njeno glavo, napravil je znamenje svetega križa in rekel v latinskem jeziku: "Blagoslov Boga Očeta in Sina in Sv. Duha pridi nadte in ostani vedno s Teboj." Pristavil je še benediktinsko besedilo: "Crux sacra sit tibi lux, non Draco sit tibi Dux —." Vstala je in je vsa srečna rekla: "To je bil krepak blagoslov, kar čutila sem ga. — Prosim lepo, gospod pater, kaj pomenijo besede, ki ste jih nazadnje rekli, že večkrat sem jih slišala, kaj pomeni lux?" "Luč. .Sveti križ ti sveti v raj, naj ne bo vodnik ti zmaj." "Seveda," se je smehljala, "to bi bil lep vodnik, Bog nas varuj." Počasi je šel proti vratom in Štefana je šla z njim, "Duhovni oče, ko boste na Laškem in boste morda slišali, da je Štefka umrla, kajne, potem bpm pa dobila eno sveto mašo?" "Kaj ti pride na misel? Se li .....- ——————————————— ^ čutiš bolno?" je vprašal Albert. "Nikakor ne. Vedno sem zdrava. Toda vedno se mi zdi, da nekaj pride, ko se bo vrnil sodnik v Štajer in bo slišal o svojem sinu. In nocoj se mi je sanjalo, da je moj mali bratec, ki je umrl, kakor angel priletel k meni in mi je od ljubega Jezusa prinesel pisemce: Štefka pridi —." Menih je odgovoril: "Beži, beži! Zaradi teh sanj ti še ne bo treba umreti. Sanje so sanje. Sicer pa: Cujte, ker ne ve-ste ne dneva ne ure, to velja za mlade in stare." Zopet je nekaj zaštorkljalo pri vratih, ki so se sedaj odprla in brat lajik je stopil na prag in je naznanil, da so konji že vpreženi in da bo pater Metod taicoj prišel." "Takoj pridem," je rekel Albert. "Sedaj pa, Štefana, Bog s teboj." Štefana je nekoliko poblede-la, ko je z njim stopila čez prag —. Sedaj je k Albertu stopil stari samostanski brat in mu je dal plašč, romarski klobuk in potno torbo, nato se je umaknil v kot na hodniku, pred samostanom se je čulo rezgetanje konj. S tresočo se roko je sedaj Štefana segla v svoj žep in je ven potegnila križec, ki ga ji je podaril on, ki ga nikoli ne bo zemsko ljubila, in je prosila: "Gospod Albert, lepo prosim, vzemite ta križec seboj na Laško. Gotovo boste kdaj obiskali svetišče, kjer je shranjena Marijina obleka prstan -sv. Jožefa in pa Jezuščkov krožnik?" "Misliš Loreto?" je vpraša Albert. "Ob potu ne leži, toda gotovo bom kdaj romal tja." "Potem pa prosim," je rekla Štefana in mu je ponudila križec, v polmraku na hodniku se je tako svitlo zabliskal demant, da se je brat, ki se je radovedno približal, čudil, da ima revno kmetsko dekle tako krasno dragocenost, ''vzemite seboj križec — veste, da ga mi je da Henrik — in ga," prav'tiho govori in zadržuje solzico, "položite v Jezuščkov krožnik in molite za ubogega siromaka, ki ga mi je podaril, toda krepko molite, gospod Albert, da bo kaj izdalo! Da bi mu dobri Bog podaril luč prave vere in pa milost svetih zakramentov, da spozna svojo zmoto, se izpove in izpreobrne. . . ." "Če se to tudi ne bo zgodilo, ti bo vseeno Bog poplačal tvoj dobri namen in tvojo živo vero —," je odvrnil Albert in je križec vtaknil k sebi. Kakor dve zvezdi v temi, so se ji svetile oči, ko je vprašala: "Mislite, da se to ne bo zgodilo?" "Ne, mislim, da se to ne bo nikdar zgodilo!" "Ste li takrat mislili," je tiho vprašala, "da vam bom prinesla Zveličarja " "Nisem mislil, toda to je bilo nekaj čisto drugega, bil bi naravnost čudež, če bi ta človek postal katoličan." Brat je zopet stopil v klav-zuro in sama sta stopala po temnem hodniku proti samostanskim vratom. '^Gospod Albert," je rekla Štefka, "ker sem že govorila o takrat. Li ne smem povedati doma v Štajru, kako ste stregli kužnemu bolniku? Štajerci vas ne poznajo, in slišim toliko zabavljanja čez vas, to me tako boli?" "Mene nič," se je smehljal. "Ne, tega ne smeš razodeti. Kako je govoril Jezus? Moj čas še ni prišel. Mrlič že ni strohnel. To razodeti bi bilo reči: Kuga, pridi." Štefana se je nekoliko zdrznila. "Bog varuj, to ne sme biti. Koliko časa bo še trohnelo truplo?" "Eno leto. — Pa tudi pozneje tega ne smeš povedati. Kar je dobrih v Štajru, verujejo v Boga in čudeže; kar je brezbožnih, ne verujejo in bi se ne iz- preobrnili, tudi če bi prišel mrlič iz groba. — Ako pa bo Bogu všeč, bo sam razodel, kadar in kakor bo hotel. Ti pa čuj nad skrivnostjo, ki ti jo je dal v roke, pa molči!" Medtem so se konec hodnika odprla samostanska vrata in prikazalo se je nekaj kapuci-nov, eden izmed njih je imel čez potegnjeno kapuco in je no-