DELEGATSKI ŽAROMET
Gospodarjenje v prvih petih mesecih letošnjega leta
Uspešno premagovanje težav
Šišensko gospodarstvo je v prvih petih mesecih letošnjega leta doseglo solidne re-zultate. To lahko sklepamo po rasti celot-nega prihodka, ki se je v primerjavi s prvi-mi petimi meseci lanskega leta povečal za 76 odstotkov in je znašal 24.667 milijonov dinarjev. Seveda gre velik del tega poveča-nja na račun visokega porasta cen, o čemer priča tudi dejstvo, da so se materialni stro-ški povečali v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za kar 60 odstotkov. Iz vsega tega sledi, da je tudj rast dohodka ugodna.
K tem grobim številkam pa je moč do-dati tudi primerjavo z ljubljanskim gospo-darstvom, ki je zelo ugodna. Šišensko go-spodarstvo je namreč svoj celotni prihodek povečalo za več kot je bilo povprečno po-večanje te kategorije v Ljubljani, povečanje rasti porabljenih sredstev oziroma material-nih stroškov pa je manjše kot je bilo po-vprečno v Ljubljani. Vse to le .potrjuje oce-no o uspešnem premagovanju težav šišen-skega gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta.
Ob trimeseonih obračunih gospodarjenja je izgubo izkazovalo 23 šišenskih delovnih organizaoij. V kar 16 organizacijah bodo iz-gubo do polletnih obračunov predvidoma že sanirali, medtem ko bodo v sedmih organi-zacijah še naprej poslovali z negativnim učinkom. To so: Petrol, DO Zemeljski plin, IPK, TOZD Komunalna enengetika, IPK, TOZD Plinarna, SGP Gorica, TOZD Gradbe-na operativa Ljubljana, Iskra Elektrozveze, TOZD Usmerjene žveze, Viatoi', TOZD De-lavnice in Avtotehna, TOZD Servisi.
Pri analiziranju delitvenih razmerij lahko ugotovimo ugodno sliko, saj sredslva za akumulacjio naraščajo hitreje od dohodka, rast čistih osebnih dohodkov in skupna po-raba delaivcev pa za rastjo dohodka zaostaja bolj kot je predvideval dogovor. Del sred-stev za akumulacijo se je v prvih treh me-seoih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ipovečal kar za 80 odstot-kov, :povprečni čisti osebni dohodki pa so porasli za 22 odstotkov. To je precej manj kot pa so porasli življenjski stroški, zato je realni življenjski standard padel tudi v le-tošnjem letu.
Ob delitvi sredstev za osebne dohodke v iprvih treh mesecih letošnjega leta lahko ugotovimo, da je bila.rast sredstev za oseb-ne dohodke občutnejša v družbenih dejavno-stih kot gospodairstvu za dobre tri točke, vendar pa so osebni dohodki zaiposlenih v gospodarstvu višjd od dohodkov, zaposlenih v družbenih dejavnostih. V prvih štirih me-secih letošnjega leta je namreč povprečni osebni dohodek v Šiški znašal 11.012 dinar-jev, v gospodarstvu je bil 11.044 dinarjev, v negospodarstvu pa 10.770 dinarjev.
Aprila letos je bilo v šišenski občini zapo-slenih iskupaj 34.316 delavcev, od tega v go-spodarstvu 30.314 in 4.002 delavca y nego-spodarstvu. Skupno število zaposlenih glede iia povprečje v lanskem letu se je zmanjšalo za 0,4 točke, v gospodarstvu celo za 1,7 toč-ke, medtem ko se je v negospodaTStvu zapo-slenost povečala za 0,6 odstotka.
Konec maja letos je bilo v šišenski ob-čini 272 nezaposlenih, 84 od teh iskalcev pa je iskalo prvo žaposlitev.
V zunanjetrgovlnski menjavi je šlšensko gospodarstvo doseglo v prvih treh mesecih letošnjega leta solidne uspehe, saj je izvo-zilo za 1.326 milijonov dinarjev izdelkov ali za 21 odstotkov več kot v ©nakem lanskem
obdobju. Kljub takšnemu povečanju pa ni uspelo izpolniti načrtovanih obveznosti, saj je izpolnilo le 21,3 odstotka letnega plana izvoza. Šišenske organizacije so izvozile naj-več v socialistične dežele, kar 46,1 odstotka.
v dežele v razvoju so izvozile 23,8 odstotka, v dežele Evropske goapodarske skupnosti 21,1 odstotka, v ostale 'razvite dežele 6,1 od-stotka, v dežele, članice EFTA pa 2,9 odstot-ka od celotnega izvoza. Vse to kaže, da se tudi šišansko gospodarstvo v svojem izvozu
vse bolj orientira na vzhodne dežele, kjer so pogoji prodaje in cene manj zaostreni Jiot v razvitih deželah.                                       ;
Šišenske organizacije so v prvih treh me-secih leta uvozile za 1.925 milijonov dinar-jev, kar predstavlja 21,6-adstotno izpolnitev letošnjega plana uvoza. Kar 86,9 odstotka sredstev od celotnega uvoza smo plačali za nakup uvoženega raprodukcijskega materiaT la, surovin in rezervnih delov.
To so le nekateri najosnovriejši podatki o poslovanju šišenskega gospodarstv a. Celo-vitejšo sliko bo moč videti po polletaih ob-računih goapodarjenja, ko bodo tudi vsi ka-zalci bolj analitično obdelani.