NOVOSTI V ZAKONSKEM PREDLOGU O JAVNIH USLUŽBENCIH
Že dalj časa čutimo potrebo po uvelja-vitvi novega zaikona o državmih, uslužben-cih. To zato, ker so se številne doloobe Teljavnega zakona o državnih uslužben-cih že preživele, ker so predpisi, kj rc.gu-lirajo uslužbenska razmerja, neenoiui in premalo povezaini, iu ker razen tega ne ustrezajo več sedajijim splošnim druž-b&no-političnim razmerain, orgamizaciji državne uprave in strukturi javne službe. Predlog zaktttia o javiiih uslu/jbencih oaj odpravi vse dM>edan,j<: praznine i« pravno regulira status uslužbeneev jav.nih shižb y posoj'i'h damih možnosti an etop-aje razvoja naše družbeno palii't'ične ure-ditve, pase bno pa  javne služ.be.
Zakonski prediog obsega dva glavma deia, in to splošne določbe o javnih usluž-iencih, ki poinenijo po svojem značaju in pomenu splošni režim javne službe. ¦kaikor tudi poseibne določbe za usluč.bence posameznih slnžb (državne uprave, so-ddšč, prosvetnih, znanstvenih in kulturnih ustanov, zdravstvenih nstanov in drugLh).
Javni uslnžbenec
Z jiazivum |.avni usJužbenci imenujemo usluž.benee, Iti so v delovnem razmerju pri organih državne uprave, predstavni-ških organih, izvršnih svetili, sodišt-ih, sa-mostojnih ustanovah na področju pro-svete, znanosti in kulture, soeialnega za-¦varovamja, ljudiskega z.dravstva in social-nega s.krl>stva. Splošni režim, ki velja za javue uslužbence razširja zakonski pred-log tudi na uslužbence gospodarskih zbor-nic, zad^ružnili zvez, bank in hranHnic. Ra-zen tegaje mogoče zakonske določbeupo-rabljati tudi za rlruge ustanovc, ki oprav-ljajo javne službe, če bo to določeno z zakouora ali s predpisom izvršnega sveta, ki bo uveljavljeTi na podlagi zakonskega pooblastila. Tako iMsstaja novi uslužbensiki sistem enoten in skoraj vso obsegajoč, ker bodo njegove določbe vcljale za večino nsltižbencev.
Reguliranje delovnih  razmerij
Po zakonskem predlogu se bodo za jav-ne uslužbence uporabljale tudj splošne določbe o delovnili razmerjih, ki jih vse-buje zakon o delovnih razmerjih, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ta odnos bo takšen, da se lx>cfo pri rcševanju vpra-šanj iz dclovnega razmerja o pravicah in dolžnostih javnih uslužbencev uporab-ljale določbe zakona o delovnih razmer-iih, koKikor niiso ta vprašanja zaradi nji-Love specifičnosti drugače regulirana z zakonom o javnih nslužbencih kot spe-oiaJnim zakonom. To so pr&dvsem osnov-na vprašanja iz delovnega razmorja, ki jih je bilo treba regulirati enotno za vse osebe v delovnem razmerju, ne gilede na to, ali so zaposlene v javni služb« ali v gospodarstvu (letni dopust, liig-iensko teh-ničiio varstvo pri delu, varstvo žena, mla-dine in delovnih invalidov, pravica do na-domestila za čas začasne brezposelnosti. delovne knjižice iti drugo).
Natečaj in sistematizacija
Z uvedbo komunalnega sietema 1. 1955 je bilo uvedeno tudi nastavljanje usluž* bencev z natečajem. Zakonski predlog praviloma sprejema ta način kot obvez-no metodo za sprejemanje uslužbencev na izpraznjena mesta v javnih službah.
Za osnovo za razpis natečaja služi si-stemaiizacija delovnih mest. Sisteuiatka-cijo mora iinct« vsak državjii organ in ustanova, nastavitve in naprfdovanja pa bo mogoče opravili le na tista inesnta, ki so določona z aktom o sistematizaciji ti-stega orga:na ali ustanove. Novost v tejn poglodu je, da se predlog o sistematizaciji delovntih mest da na vpogled uslu/.beii-ccm orgajta ali usianove pred predložit-vijo organoin, ki so pristojjii za določa-nje sistematizacije. 1'ripombe iislužbcn-cev, ki ne ImkIo sprojeto, se pošljejo pri-stojnemu o-rganu skupaj s predlogom o si-stcmabizaciji delovnih mest. Uvedba siste-matizacije in njeno uvoljavljenje bosta zelo vplivala na izl>oljšanje dela. bolj to>čno ugotovifev možncga štev-ila delov-nih mest in pravilnejšc naprcdovanje uslužbencev. Učinkovitost sistematizacije bo vidna v odpravi vseh vrst admLnistra-livnih ukrepov glede raz<lelitve kadrov kakor tudi v varčevanju finančnih sred-slev, ki l>o dose/eno z resno vsestransko analizo poslov in nalog posainoznih c!c-lovnih mcst.                                        >
Razvrščauje in prejemki
Glede razvrščanja uslužboncev je bil ohitunjen veoinoma dos-cd.an.ji sistem. Spro-membe so v lem, da sc namcsto dose<ianjih treh «to'pejij uvaja iudii čstna sto^mja slro-kovne spociobnosti, ki ustreza činu višjc šo-le. Stevilo plačnih razrodov je povečano za dva. To je bilo napravljeno tako, da sta bili uvedfini dve stopnji v prvem in dru-gem plačnein razredu. V okvirn strokovne izobrazbe so določcni nazivi, a vsak na-ziv je razporejen v določcno število plae-nili razredov. Napravljene so bilo tudi n&katerc korekturc glede okvira za raz-vršcanje posameznih aazivov.
V sistemu prejoinkov uvaja zakouski predlog kot novo obliko plače — položajno plačo, ki bo nadomcstila sedanjo dopol-nilno plačo iu polo/ajni dodalek. Polo-žajno plačo bodo dobivali \si ushižbcnci bodisi po nazivu bodisi po ugotovljenem položaju (funkciiji). V razliko <h\ doseda- -njih do]X)lni]nih plač, katerih gornja rneja ni prcdpisana, določa zakoiiskrpred-log največjo zneske položajnili plač. prcko katcriii s posaineznimi odloki ni niogoče doloGati višjih zneskov. Položajna plača naj služi kot prvina, ki bo ©mogoiala di-fcrencirano nagrajeTanje posameznih služb. Osnovne plače so (foločene z zako-nom, in to v višjih zncskih. kakor so bili dosedanji. Na določitev viširje osnovnili l>lač je vplival disproporc med plačanii v gosjjodarstvu in v upravi, ki g^a je bilo treba odpraviti.
Sistem napredovanja
Zakonski predlog prinaša novosti tudi v s,is'temu napredovanja. Napredovauje uslužbencev v državni upravi je vezan« na oceno usliižbcnca kot na cnega izined objektivnih pogojev. T<> occno da kolegij organa aU ustanovc ali komisija, če ko-leg.ija ni. Napreffovanje je lahko redno in izredn«. Tako za prvo kakor za drugo napredovanje je pogoj ugodna ocena, tako da je za izredno naprcdovanjc kakor tudi za napredovanje v višji naziv potrebno, da se uslužbenec po leh ocenah rx>sebno izkazuje s svojim delom in strokovnimi »posobnostmi pod pogojem. če privoli v tako napredovanje z zakonom določeni organ.
Zaikonski pjedlog sprejema glede na-stavljanja, napredovanja tn drugih db-ločenih uslužbenskili razmerij poseben način, ki je v tem, da se odločbe o tch vprašanjih sprejcniajo na iemelju pred-logov ali mnenj poselmih komisij ali pa v spf>!-a.zuniu z iijim.i. V akladu s tem na-oeloni bodo ustanovljcne stalne komisije za nslužbcnske zadtve kot samostojni org&m uprave, in to: zrezna, republiška, pokrajinska. objastna, okrajne in občin-ske. V vseli komisijah je zagotovljeno tudi scdclovanje uslrezaega šlevila zastopni-¦vov sindikata. Dolo komisij bo zasuovano na cnakili n«*elih kakor delo drugih ko-Iegijalmli organov tako, da bodo spreje-male polnovejjavne odloke le, če bo "la-sovalo za odlok več kakor polovico čla-no.v. Isto načelo bo vcljalo tudi za delo svetov.
Eoa izmed novosli, ki jo pninaša pred-log zakona o javnih uslužbencih. je da-janje uslužbenccv pod določenimi pogoji na raz>položenje in evcnfualna njihova upoikojitev. Pod določenimi pogoji se s tein zagotavija stalnost uslužbencev v službi. To se nanaša na tiste uslužbence ki imajo 15 let službe, od katerih 10 ne-pretrgano pri državnem organu. Po-kojnina tnh ushižbenccv se dol-ofa v od-stotkih starostnp pokojnine po splošnih predpisih   o   pokojninskem   zavarovanju.
To so najvažnejše. čeprav ne vse novo-sti ki jih vscbuje predlog zakona o iav-mh  uslužbe-ucili.
Z uveljaviljenjcm zakon« o jav^iib usluzbencih lK>mo imeli večinoma zaokro-žrno maierijo glede o.rga,niziiranja, po-oblastil in delovanja državne uprave Ta zakonski precTlog je bil izdelan v speci-Ti&nih Tazinerah naše d.ružbeno poLitične ureditve in je odsev ter dosežek te ure-ditve.
M. D.