Št. 137 (16.174) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-".•užnjeni Evropi.
TRST -ULMonfv:chi6-Tel.040/7786300__________
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
-	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVNI
| 50" ’ Lin Spedizione in abbonamenio poslale 45% Ad 2, conma 20b, legge 66256- Hiale d Tiiesle
r
NIOLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
x____________________________
PETEK, 12. JUNIJA 1998
Spas, M si ga ne smemo privoščiti
__________________RIM / DRŽAVNI SVET________
Danes uradna odločitev o nedeljskih volitvah v FJK
Naša dežela bo danes prisotna v Rimu na državnem svetu s svojim odvetnikom
Vojmir Tavčar
Nekaj je prispev ski sistem, ki nim Podobnega ide ^ankarskega nal Proporcni, nekaj s<
Vale VSf1 linli rtf kkkjIi
Oom dovolj na l1')6- To so neka l0g°v za upadaji Udeležbo v Itabji
slabih,
ITALIJA / POLITIČNA KRONIKA
Pozitivno zbližanje tajnikov ID in SKP
RIM - Tajnik Levih demokratov Massimo Dilema in Stranke komunistične prenove Fausto Berti-notti sta na včerajšnjem triurnem srečanju naglasila skupno prepričanje o potrebi po tesnejšem sodelovanju med strankama levice. Čas je za skupno delovanje proti ofenzivi desnice, predvsem pa za uveljavljanje politike reform za zaposlovanje in razvoj Juga.
Na 4. strani
RIM - V državnem svetu bo Sele danes padla uradna in dokončna odločitev o nedeljskih deželnih volitvah v Fur-laniji-Julijski krajini. Kaže, da se bo zadeva, ki je vsekakor že moCno načela ugled državnih in deželnih institucij, srečno iztekla. Zadnjo besedo pa bodo imeli državni svetniki.
Vodja Ljudske stranke Franco Marini in Krščansko-demokratske unije (CDU) Rocco Butti-glione bosta od državnih svetnikov zahtevala umik razsodbe, ki postavlja pod vprašaj volitve. V zameno se bosta obvezala za nova pogajanja o rabi volilnega simbola (nekdanje) Krščanske demokracije Na 4.strani
KOSOVO / DA BI MILOŠEVIČA PRISILILI K POPUSTLJIVOSTI
Zveza Nato razmišlja o »letalski opciji«
Za sedaj se bo zveza omejila na čimprejšnje letalske vaje v Albaniji in Makedoniji
BRUSELJ, BEOGRAD - Obrambni ministri zveze Nato (na sliki AP minister ZDA Cohen in italijanski admiral Venturoni) so se vCeraj odločili, da bodo izvedli letalske vojaške vaje v Albaniji in Makedoniji. Istočasno so pooblastili vojaške izvedence, naj hitro ocenijo in razvijejo vrsto vojaških opcij. Med »skrajnimi« rešitvami so omenili namestitev kopenskih sil na Kosovu, prednost pa je bila dana predvsem »letalskim opcijam«, vključno z morebitnimi zračnimi napadi na specifične cilje v Srbiji.
Včeraj pa je bil v Prištini zadnji množični protest kosovskih Albancev, ki so pokazali odločenost, da želijo doseči neodvisnost pokrajine po mirni poti. Tega mnenja pa niso veC študenti, ki so pripravljeni umreti za neodvisno Kosovo. Da je položaj izredno dramatičen, priča tudi podatek, da se je že kakih 600 srbskih policistov odločilo, da ne bo Slo v misijo na Kosovo.
Na 15. strani
NOGOMETNO SP / KRSTNI NASTOP »AZZURROV»
R. Baggio rešil Italijo pred porazom
Čile bi zaslužil več od remija - Baggio podajalec in strelec - Danes tri srečanja

BORDEAUK - Prvi nastop Italije na svetovnem nogometnem prvenstvu ne zasluži pozitivne ocene, da pa proti Čilu ni izgubila, ima zasluge izključno Roberto Baggio, ki je tako že na prvi tekmi upravičil zaupanje, ki mu ga je selektor Cesare Mal-dini izkazal z uvrstitvijo v reprezentanco. Njegova milimetrska podaja je omogočila Vieriju, da je popeljal Italijo v vodstvo, v finišu tekme, ko je že vse kazalo na veC kot zasluženo zmago Čila, pa si je priboril sicer nekoliko dvomljivo enajstmetrovko in jo tudi realiziral.
Danes bodo na sporedu srečanja med Francijo in JAR, Paragvajem in Bolgarijo ter Savdsko Arabijo in Dansko.
Na 10 in 11. strani
V ponedeljek, 15. junija bo izšla
izredna številka Primorskega dnevnika
z izidi deželnih volitev
Prosešld jusarsld odbor protestira
PROSEK - Proseški jusarski odbor je konec maja napovedal, da bo v roku enega meseca odstopil, Ce mu tržaška občina ne bo odgovorila na vrsto odprtih vprašanj, na katera že dalj Časa zaman Čaka na odgovor. Predsednik jusarskega odbora Bruno Rupel je omenil celo vrsto nepravilnosti občinske uprave, ki so ohromile delovanje odbora. Občina nima posluha za jusarske zadeve, zato se je odbor odločil za skrajno obliko protesta, odstop, da bi se stvari vendarle spremenile.	Na 5. strani
Azbest: delegacija Križa na Pokrajini
TRST - Delegacija kriške vaške skupnosti, ki so jo sestavljali predstavniki krožka Brin, odbora ezulskega naselja in srenje, je včeraj izročila predsedniku Pokrajine ljudsko peticijo proti načrtovanemu odlagališču azbesta v bližini vasi. Kot smo že poročali, je ljudsko peticijo podpisalo približno tisoC Križank in Križanov.
Na B.strani
Na šolah danes zadnji dan pouka
TRST - Na šolah vseh vrst in stopenj bo danes zadnji dan pouka. Na številnih šolah se medtem nadaljujejo zaključne šolske prireditve in razstave roCnih del in likovnih izdelkov. Danes poročamo o prireditvah na nižji srednji soli Sv. Cirila in metoda pri Sv. Ivanu in na osnovnih Šolah A. Černigoja s Proseka ter V. SCeka iz Nabrežine.	.. _
Na 7. strani
Smrtna nesreča mladeniča z Vrha
GORICA - Mlad avtomobilist z Vrha, 26-letni Bruno Devetak, se je včeraj ponoči smrtno ponesrečil na cesti med Torviscoso in Cervinjanom. Devetak je bil s svojim golfom namenjen proti domu. Izgubil je nadzorstvo in trčil v železno ograjo. Na 13. strani
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Deželne volitve
V intervjujih se danes predstavljajo:
Miloš Budin (DSL - okrožje Trst);
Ivo Jevnikar (Ljudska sredina za reforme - SSk - okrožji Trst in Gorica);
Igor Komel (DSL - okrožje Gorica);
Aldo Rupel (SKP - okrožje Gorica);
Bruna Zorzini Spetič (SKP - okrožje Trst).
Na 2. in 3. strani
DEŽELNE VOLITVE 1998 ■ Kandidati se predstavljajo
Igor Komel (Levi demokrati)
V	minuli zakonodajni dobi so si na deželi sledile različne vladne koalicije. Kako so po vaši oceni delovale?
V	obdobju‘93-‘98 se je na političnem prizorišču marsikaj spremenilo. Že sama primerjava med politično strankarsko sestavo deželnega sveta na začetku sedme deželne zakonodajne dobe - leta‘93 - in današnjo sestavo, nas nazorno opozarja na razburkano sosledje političnih dogodkov v tem obdobju, ko so številni svetovalci »morali obnoviti« svojo politično strankarsko pripadnost. To se je tudi neposredno odražalo pri vodenju dežele, oziroma kriz, ki so se zvrstile kot na tekočem traku. V tem mandatu smo imeli rekordno število predsednikov Dežele, kar pet. To priča da je slika tega nestabilnega obdobja še kar popolna. Na žalost se z novim deželnim zakonom, ki ohranja vse prvine propor-čnega sistema, za deželno skupščino ne obetajo drugačni časi.
Slovenski Levi demokrati z mirno vestjo in zavestjo lahko ugotovimo, da so bili naši napori in vztrajnost v okviru Dežele poplačani s konkretnimi uspehi. To gre še posebej zasluga podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu... Dejstvo je, da se je ravno po Budinovih zaslugah v deželnem svetu marsikaj spremenilo v korist Slovencev in v korist sožitja med narodnimi in etničnimi skupnostimi. Že dejstvo, da Slovenci (a tudi Furlani in drugi) lahko uporabljajo v odnosu z deželno upravo svoj materin jezik, izpričuje, da so bili storjeni ogromni napredki v tem oziru. Po tej poti mora dežela nadaljevati. Vsekakor pa naš nadaljni napor LD pa bo v tem, da opremimo deželno upravo tako, da bo imela potrebne inštrumente, ki bodo omogočili popolno udejanjanje sprejetih zakonov.
Je ločen volilni nastop levosredinskih strank korak nazaj za Oljko ali pa zgolj volilna izbira, povezana s proporčnim sistemom, ki ne bo ovirala bodočih zavezništev?
V	tem kontekstu gre le omeniti, da je naša stranka skupno z drugimi levosredinskimi strankami že del Oljke. Naša težnja je, da bomo v novem deželnem svetu sestavili skupino koalicije Oljke. Delujemo v tej smeri in to mora biti tudi vsem jasno...
Razvojne možnosti Gorice so predvsem v čezmejnem sodelovanju. Kaj lahko v tem smislu naredi Dežela?
Čezmejno sodelovanje je nujno potrebno okrepiti in ravno v tem oziru Dežela lahko bistveno pripomore k razvijanju sodelovanja in kontaktov na vseh področjih: od kulture, športa, pa do gospodarstva, urbanistike in podobno. V tem oziru
Dežela lahko bistveno pripomore celo z uvedbo posebnih zakonskih norm, ki lahko le spodbujajo tovrstno dejavnost, ki je nujno potrebna, da se ustvarja »kulturno klimo sožitja in čezmejnega sodelovanja«.
V	tem smislu je bila izpeljana naša volilna pobuda »predstavitev kandidatov v vlaku Gorica-Nova Gorica«, ki je želela podčrtati »goriško stvarnost brez meja«.
Naša skupnost lahko v tem oziru odigrava posebno vlogo. Vsekakor pa je za to potrebna dostojanstvena drža, vztrajnost, preudarnost in treznost, ki bodo bolj uspešne, če bodo osnovane na izhodišču, da morajo biti naša dežela in naši kraji aktivno vključeni "(skupno z novogoriškimi) v proces evropskega združevanja in njegove širitve ter da moramo tudi mi, tako kot doslej, z delom prispevati za splošen ravoj. Čeprav počasi, se stvari vendarle premikajo naprej.
Zaključni poziv volil-cem: kateri so glavni razlogi, zaradi katerih naj bi vas podprli?
V	zaključku, Najprej bi želel, da bi bilo še posebej v okviru manjšine več politične strpnosti. Želel bi le poudariti, da kandidati, oziroma volilci drugih strank niso moji, oziroma naši »sovražniki«, ampak le »politični antagonisti«. Zavedam se namreč, in to je prišlo ravno v okviru kampanije še najbolj do izraza v pogovorih z ljudmi, da so naši ljudje »štu-fi« teh naših neplodnih kregarij, zmerjanj in zdrah. Vodstva strank bi se morala nad tem »zamisliti«... Razlogi zaradi katerih naj bi nas volilci podprli pa izhajajo iz konkretnih dejanj, ki smo jih izvedli in ne le v volilni kampaniji. Vedno smo se obče zavzemali za našo narodnostno stvarnost, pa tudi kako je z levico, nam ni vseeno. S stvarnimi posegi, ki bodo prav gotovo koristili vsem našim občanom, še posebej v Gorici, je naša stranka tudi v tem pogledu pokazala pravo mero občutljivosti »za goriško levico«. Po 14. juniju moramo tako »levičarji«, kot tudi vsi ostali predstavniki Slovencev še tesneje skupno delovati in to z enim samim jasnim ciljem: v prid celotni naši stvarnosti.
Aldo Rupel (SKP)
Na listi SKP za deželni svet kandidirate kot neodvisen. V čem se udejanja neodvisnost glede na politične opredelitve stranke?
Neodvisen sem pri izbirah glede posameznih vprašanj, zlasti pa ostajam neodvisen glede bodočih stališč. Znalo bi se dogoditi, da bi bil glede vprašanj o varovanju okolja radikalnejši od stranke ali glede ostalega manj spravljiv, kot to navadno zahtevajo nenapisana medstrankarska pravila. Neodvisnost se kaže v tem, da nisem vezan na organizacijske ritme stranke, kar bi mi v primeru izvolitve omogočalo večjo časovno razpoložljivost za delo v deželnih organih. Na prvi pogled je neodvisnost kandidata lahkotna zadeva, dejansko pa je težja, saj predvideva sprotno jemanje osebne odgovornosti, ker nima kandidat varovalne mreže strankarskega aparata, tajništva, članstva.
Za kakšno novo deželno vlado se zavzema SKP? S katerimi silami bi se povezala in pod katerimi pogoji?
S SKP se opredeljujeva za levosredinsko vlado. Kaj pa drugega? Nazivi političnih sil že dolgo niso pomembni. Obeski in kuliserija me ne zanimajo. Za SKP so pomembni programi; sam sem manj zaupljiv in mi programi niso dovolj: potrebujem verodostojnost. Ta izvira iz zgodovine in branja družbenih zakonitosti. Vsi so pripravljeni napisati ali ustno zagotavljati marsikaj, a kaj pomaga, ko pa vnaprej vemo, da jim družbena, čustvena in zgodovinska pogojevanja onemogočajo držati dano besedo.
Katere specifične probleme slovenske narodne skupnosti lahko reši deželna uprava in kako?
Hitrejše razdeljevanje odobrenih sredstev. Pritiskanje na osrednje državne strukture, da izglasujejo zaščitni zakon. Uvajanje dvojezične to-ponomastike. Odobritev sredstev za dvojezično poslovanje. Uvajanje poskusne razvejane prevajalske službe za slovenščino: če bi pristojni uradi ne bili prvo leto dovolj zaposleni, naj jih dežela ukini za naslednjih deset let, ker se morajo Slovenceljni že enkrat odločiti, ali naj uporabljajo ta svoj jezik, ne pa da samo čvekajo o naravni pravici, kjer in ko je zakonsko mogoče, pa se je ne poslužujejo.
Nekatere politične sile predlagajo v okviru institucionalnih reform odpravo gori-ške pokrajine oz. njeno delitev pod vplivni sferi Trsta in Vidma. Kaj mislite o tem?
Vsakdo si zasluži svoje Kosovo. Tudi Trst in Videm si lahko privoščita to pustolovščino. Le pohiteti morata, ker po vstopu Slovenije v EU Sežana Trstu ne bo dosti pomagala, niti Kobarid Vidmu, Nova Gorica in Vipavska dolina Gorici pa prav gotovo. Kaj pa če tiči zajec prav v nacionalističnem načrtu, da ne bi bila Gorica preveč izpostavljena vplivu razmeroma močnega soseda? Fašisti so iz podobnih razlogov Goriško že razdvojili.
Ali drži, da je Gorica zapostavljena tudi zaradi dosedanje skromne zastopanosti v
V Benečiji štirje slovenski kandidati
deželnem svetu celo v primerjavi s Tržičem?
Zapostavljenost Gorice izvira iz njenih izbir. Pogojevala jih je nacionalistično malomeščanska Krščanska demokracija, ki je opeharjala svojo ljudsko komponento. Sedanja stališča oblastvenih struktur so skregana z zavezništvom z Novo Gorico, kar bi bila zmagovalna karta v pokerju, ki se odigrava za pritegnitev ali izgubo koridorja št. 5. Se bodo pač.še naprej folklorno udarjale z dlanmi po zadnjici vsak konec novembra ob Andrejevem sejmu, ker bodo samovšečno gledale novogoriške otroke, kako si kupujejo na palčko navit sladkor, češ saj so na svetu še bolj naivni ljudje od njih samih. Ob tem bodo seveda zanemarjale dejstvo, da znajo tisti otroci več matematike, računalništva in tujih jezikov kot goriški dijaki pred maturo.
Gorica je zapostavljena kot drugi kraji tudi zato, ker ima večina izvoljenih politikov krajevno miselnost, ne pa deželne. Posvečajo se zgolj svojim okoljem, ker se bojijo za naslednjo izvolitev. Nuja po zbiranju političnega kapitala je težko ozdravljiva bolezen. Edino cepivo, ki ga poznam, je večkratna službena, študijska ali rezidenčna selitev, rezanje popkovine, kar pa je odraz odraslosti.
Razvojne možnosti Gorice so predvsem v čezmejnem sodelovanju. Kaj lahko v tem smislu naredi Dežela?
Usmeri naj 5. koridor skozi Gorico z upoštevanjem naravovarstvenih potreb. Pomaga naj ustvariti Goričanom storitvene »filtre« v sodelovanju z Novogoričani, zaradi katerih se bodo blagovni in človeški tokovi preurejali in zaustavljali na tem območju ne le zaradi igralnic in slačipunc. Oblikuje naj skupaj s Trentarji, Bovčani, Kobaridci, Tolminci in Novogoričani naravovarstveno rekreacijski koridor, ki naj se nadaljuje skozi Sovodnje, Pi-eris in Škocjan do rta Dobje vzdolž Soče. Ovrednoti naj manjšinsko narodno skupnost in njene ustanove za ocenjevanja in raziskave, za kulturno rast ter stike čez mejo. Te vloge pa nam nočejo priznati in se raje smešijo z nemogočo slovenščino celo na števcih za parkirišča.
Zaključni poziv volilcem: kateri so glavni razlogi, zaradi katerih naj bi vas podprli.
Zaradi zgoraj navedenih vendar! Če bi jih upoštevali v tem mandatu, bi že dosegli Indijo. Koromandija bi pa počakala na naslednjega.
Ob iztekanju volilne kampanije za deželne volitve v videmski pokrajini je možno zabeležiti nekaj osnovnih podatkov, iz katerih je razvidno, da je katerikoli rezultat letošnjih volitev v tolme-škem in videmskem okrožju težko predvidevati.
Dejstvo, da se voli po starem volilnem zakonu s proporčnim sistemom, ni moglo ohraniti teženj k bipolarnosti, kajti proporčni sistem je naravnost silil k razdrobljenosti list, ki jih je tudi v obmejnem pasu nič koliko.
Zgodovinske neenotnosti v furlanskem gibanju so se, recimo, še okrepile z nastajanjem novih manjših formacij, ki se vse bolj ali manj sklicujejo na avtonomijo, a ponuja vsaka svoje recepte.
Tako Oljka kot Pol svoboščin sta razdrobljena in je tudi v drugih listah najti nujne delčke. Severna liga pa v takšnih okoliščinah piha na dušo nezadovoljstvu ljudi, kajti razlogov zanj je dovolj.
Iz vsega tega izhaja dokaj nejasna slika, kandidatov je zelo veliko in vsakdo v bistvu tekmuje po svoje. V Benečiji in na Čedajskem še nikoli ni bilo toliko različnih kandidatov, kar gotovo zmanjšuje možnosti, da bi eden izmed njih dobil dovolj preferenc za izvolitev. Čeprav do zadnjega ni nič rečeno, kajti tudi drugod smo priča podobni razdrobljenosti.
V Nadiških dolinah, zlasti v občini Podbonesec, je prišlo medtem tudi do pojava zavračanja volilnih potrdil, v znak nezadovoljstva zaradi zapiranja čedajske bolnišnice. Šušlja se sicer, da žerjavico protesta razpihujejo »politične sirote« nekdanje krščanske demokracije, ki ne sprejemajo nikakršnih novosti in se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da nimajo več škarij in platna v rokah, kot
so bili vajeni desetletja.
Ob tem gre vsekakor podčrtati, da ne zavračanje vo-lilnic kakor tudi ne morebitna neudeležba na volitvah ne bodo prinesli odgovora na odprta vprašanja teh krajev. Poziv k udeležbi na volitvah je zato več kot nujen, med kandidati v videmski pokrajini pa so na različnih listah razpoznavni nekateri izkušeni upravitelji, kulturni delavci in predvsem ljudje, ki se odkrito zavzemajo za napredek slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini.
Na listi Progetto Autono-mie FVG kandidira dolgoletni špetrski župan in predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig (zgoraj desno). Na listi SKP kandidira upraviltejica iz občine Srednje ter pedagoška in kulturna delavka Vilma Martinig (v sredi levo), na listi Ljudskega reformističnega centra je na predlog stranke Slovenske skupnosti prisotna Romina Cencig (v sredi
desno), medtem ko slovenski vinogradnik Romano MaraO iz občine Prapotno nastop3 na listi Lega autonomia Friu-li.
Poleg navedenih slovenskih kandidatov iz Nadiških dolin v videmskem volilnem okrožju gre opozoriti, da je edini slovenski kandidat v okraju Tolmeč kulturni delavec Anton Sivec (spodaj 1®' vo) iz Žabnic v Kanalski dolini.
Jasno je, da potrebujejo kandidati za izvolitev tudi preferenčni glas in za videmsko pokrajino bi bil3 vsekakor nova kakovost, C® bi se uveljavili ljudje, ki so s svojim delom v korist kraj®) vnega prebivalstva že znan dokazati, da zaslužijo zaup3' nje volilcev, še zlasti pa 8a zaslužijo za dosledno zag°' valjanje pravic naše narodn® skupnosti, kjer je slednj3 najbolj izpostavljena. (D.Ud
DEŽELNE VOLITVE 1998 ■ Kandidati se predstavljajo
Miloš Budin zSB (Levi demokrati) v^F/
Ivo Jev ni kar (CPR-SSk)
Bruna Zorzini Spetič (SKP) <&r
Kako ocenjujete to volilno kampanjo, sodelovanje volilcev in Ce je bil kakšen dogodek, ki se Vam je posebno (v pozitivnem ali negativnem) vtisnil v spomin?
To je bila ena zahtevnejših volilnih kampanj, ker se pozna »utrujenost« volilcev zaradi pretirane pogostosti volilnih preizkušenj. Tu pa je vendar prav vztrajati, ker volitve pomenijo demokracijo in gorje nam, Ce bi prodrla ideja, da je mogoCe brez volitev...V volilni kampanji sem vsekakor povsod doživel zelo lep sprejem pri ljudeh, s katerimi sem se uspel srečati v teh dneh.
Ce Vam bodo rezultati omogočili boste, kot pravite, spet obnovili koalicijo Oljke in zavezništvo po rimskem zgledu Romana Prodija. Kaj pa odnosi z desnosredinskim Polom svoboščin in predvsem s Severno ligo?
S koalicijo Oljke nismo nikoli prekinili in bomo vsekakor nadaljevali ter jo bomo Se okrepili, v kolikor nam bo uspelo okrepiti stranke, ki to koalicijo sestavljajo. Kajti Oljka je koalicija strank in ne ena sama stranka ali ena sama lista.
Kakšni bodo v deželi FJK odnosi s Seveno ligo ali pa s desnico, je zdaj težko reci in moramo počakati na volilne rezultate. NaS cilj je zagotoviti strankino napredno avtonomistično upravo.
Mislite, da bo nova zakonodajna doba stabilnejša od iztekajoče in da bo res utrdila oziroma posodobila nekoliko zamegleno upravno samostojnost Furlanije-Ju-lijske krajine?
Upam, da bo tako, Čeprav uatn volilni sistem ne pomaga. Se sedaj mi ni jasno, zakaj je tudi Ljudska stranka svojcas glasovala proti našemu volilnemu predlo-8U in se opredelila za klasi-p,en proporCni sistem. Res hm ta daje možnost, da se *daj družijo s Cossigo in Mastello a to je... skok v Preteklost.
Kako ocenjujete neverjetne in žal Se nerešene zaple-te v zvezi z razsodbo drža-ynega sveta, ki Se postavljalitv ^ vpraSai nedeljske vo-
. Bog ne daj, da se ne bi re-Slli pravočasno, ker to Ustvarja le dodatno zmedo m krepi in veCa nejevoljo mdi. Zapleti, ki smo jim PriCa v teh dneh, so izraz uržavne strukture, ki nujno Potrebuje institucionalne mforme, kakšne je skušala Uresničiti dvodomna parlamentarna komisija.
So te reforme dokončno Popadle ali pa le, kot me-*i° ali upajo nekateri, le aCasno odložene?
Menim, da so le odlože-6- Preprečila jih je desni-a> zlasti pa lider »Forza
Italia« Silvio Berlusconi, ki pogojuje državne in na splošno javne probleme z osebnimi, kar je seveda nedopustno in nesprejemljivo. Do reform bomo najbrž sedaj prišli po drugi poti in najbrž v manjši meri kot jih je zastavila dvodomna parlamentarna komisija.
Voditelj Levih demokratov in predsednik (bivSe) dvodomne komisije Massi-mo D’Alema je zagrenjen, a tudi prepričan, da je bil v tem primeru poražen parlament in da so v bistvu nastradali vsi. Ste strinjate s to oceno?
Popolnoma.
S kakšnimi občutki pričakujete nedeljsko volilno preizkušnjo?
Normalno, pri Čemer navijam tudi za cimveCjo udeležbo.
Kakšen bo prvi korak (ali korake), ki ga boste naredili po morebitni izvolitvi v deželno skupSCino?
Nadaljevanje na poti, ki mi je omogočila, da smo v tej mandatni dobi dosegli kar 12 zakonskih rezultatov v korist naše skupnosti in da postopoma raste tudi naš ugled v tukajšnji družbi ter da uspešno nadaljujemo kljub pretresom, ki so v teh letih prizadeli našo manjšino.
Velik pomen preferenčnih glasov
Za kandidate slovenske narodnosti bodo jutrišnjem izredno pomembne osebne preference. Volilec naj prekriža simbol izbrane stranke (ali gibanja), ob tem pa naj napise PRIIMEK izbranega kandidata. Številk ne pišemo.
Ce ima kandidatka dva priimka (dekliškega in moževega) ju na na glasovnici moramo obvezno napisati.
Kako ocenjujete volilno kampanjo in Ce je bil kakšen dogodek, ki se Vam je posebno vtisnil v spomin?
Volilna kampanja je bila precej umirjena, Ce izvzamem zaplete zadnjih ur, ki so postavili v dvom celo izvedbo volitev, kar je verjetno edinstven primer v sodobnih demokratičnih ureditvah. Umirjenost je lahko znamenje zrelosti, vendar smo kandidati žal občutili tudi precejšnjo brezbrižnost za volitve. To pa je zaskrblji-vo. K sreCi ugotovitev ne velja v tako hudi meri za Slovence, saj se naši ljudje zavedajo pomena deželnih (in seveda občinskih) volitev, saj gre za to, da okrepimo slovensko prisotnost v tem zakonodajnem telesu in da se, kar zadeva SSk, po petih letih “izgnanstva” zaradi krivičnega volilnega zakona vrnemo v deželni svet. Na zelo številnih srečanjih zadnjih dni sem živo zaznal občutek odrinjenosti in željo po priznanju vloge tega pomembnega dela naše narodnostne skupnosti. V spomin se mi je vtisnil nasvet najstarejšega Člana SSk v Sovodnjah, ki je zaCel svojo pot občinskega svetovalca takoj po obnovitvi občine leta 1951: “Ne bodite preveč razočarani, Ce ne boste uspeli...” Odgovoril sem mu, da mora biti ta, ki se podaja v politiko, pripravljen na uspehe in neuspehe, žalostno pa bi bilo, Ce bi ne izkoristili edinstvene priložnosti za povratek v deželni svet, saj je možnost Cisto realna, odvisna zgolj od koncentracije preferenčnih glasov.
Kako so ljudje sprejeli odločitev SSk, da se predstavi v koaliciji Ljudske sredine za reforme?
Vsem nam je žal, da nam zakon ne dopušCa povsem samostojnega nastopa z možnostjo za izvolitev in da tudi nismo prodrli z zahtevo po zajamčenem zastopstvu v korist slovenske manjšine. V danih razmerah, ko smo z vsemi partnerji Ljudske sredine za reforme podpisali za nas zelo dober program in ko je “lipova vejica” enakopravno zastopana v skupnem simbolu, pa so ljudje odločitev strankinega vodstva sprejeli z velikim razumevanjem, saj prinaša stvarno možnost za izvolitev. To pa je za nas bistveno, Ce naj imamo na voljo sredstvo za poseganje v politiko in upravo tam, kjer se odloCa tudi o nas.
Nekateri očitajo sredinski koaliciji nedorečenost in nejasnost glede povolilnih koalicij. Kako odgovarjate na te kritike in na kakšno koalicijo ciljate po lAjuniju?
Glavnino Ljudske sredine za reforme sestavljajo politične skupine, ki tvorijo zavezništvo Oljke oz. z njim sodelujejo. Skupni program, ki je v glavnem delo sedanjega predsednika deželne vlade Cruderja, pa se drži programa sedanje deželne koalicije, v kateri so tudi Levi demo-
krati, Zeleni itd. Meni se zdi precej logično, da bodo te sile po volitvah spet stopile skupaj, kot sodelujejo v Rimu in marsikje na krajevni ravni. Za to govori tudi znano dejstvo, da smo se mi, predstavniki Ljudske stranke in veC drugih skupin do skrajne možnosti zavzemali za skupni nastop v znamenju Oljke tudi na deželnih volitvah, kar so odklonili Levi demokrati.
S kakšnimi občutki pričakujete nedeljske volitve?
Ce odmislim trenutno negotovost o sami izvedbi oz. veljavnosti volitev, čakam na izide zelo mirno, z zavestjo, da nas je zelo veliko prijateljev napelo vse sile, da bi uspeli, in da smo bili deležni velike solidarnosti med ljudmi. Na izide torej Čakam tudi z velikim zaupanjem, pa tudi z radovednostjo, kolikšen bo odziv naših ljudi na Tržaškem in kolikšen na Goriškem, saj kandidiram v obeh okrožjih in v obeh je možnost izvolitve realna.
Kakšen bo prvi korak, ki ga boste naredili po morebitni izvolitvi v deželni svet?
Po volitvah so seveda na vrsti pogajanja o sestavi vladne koalicije, izbire področja dela po komisijah in podobno. Nekaj potez sem v tej volilni kampanji na raznih srečanjih že napovedal. Zahtevali bomo zajamčeno zastopstvo za Slovence v okviru nujne nove volilne zakonodaje. Zahtevali bomo priznanje pravic srenj ali jusov ter dopolnilo k deželnemu zakonu o parkih, ki naj omogoči lastnikom soudeležbo pri odločitvah o našem teritoriju in njegovem upravljanju. Dopolniti bo treba zakon o slovenski kulturi in končno uresničiti obljube iz zakona o razvoju Krasa. Se bi lahko našteval, vendar se moram ustaviti, saj so “predvolilne obljube” na slabem glasu. Naj dodam le to, da mesto v deželnem svetu odpira nove, velike možnosti tudi za posege, ki formalno sicer niso v deželni pristojnosti. Pri tem mislim predvsem na boj za zaščitni zakon in na odnose med Italijo in Slovenijo.
Kako ocenjujete volilno kampanjo, sodelovanje volilcev in Ce je bil kakšen dogodek, ki se Vam je (v pozitivnem ali negativnem) vtisnil v spomin?
Ljudje so utrujeni. Prodijevi vladi so pred dvema letoma zaupali svoja pričakovanja, a so bili tudi razočarani. Razen Evrope jim ni nudila veliko zadoščenj. Razdalja med volilci in politiko je čedalje večja, ker jim včasih tudi volilni sistem ne dopušCa svobodne izbire. Tudi dogajanje na deželi je bilo ljudem tuje.
In vendar je prav, da reagiramo. Ko sem v Skednju delila naš informativni bilten, se mi je približala mlada ženska. Vzela je letak, pogledala sliko in videla, da sem to jaz: »Lepo je, da smo ženske v prvi vrsti, saj smo povsod odrinjene od odločanja.« Taka srečanja ti dajo novega zagona.
Vi ste se jasno opredelili za koalicijo med Oljko in SKP ter očitate drugim, da niso naredili isto. Komu je v resnici namenjen ta očitek?
Enim in drugim. Levi demokrati so v zadnjih petih letih pogostoma menjali zaveznike, od Lige do Ljudske stranke. Tokrat nisem slišala, da bi se jasno opredelili za levosredinsko koalicijo. Vprašujem se, ali so za to, da skupaj oblikujemo deželno vlado, ali pa pričakujejo, da jo bomo podpirali od zunaj? O programih smo slišali zelo malo. Se bolj dvoumen je Ljudski reformatorski center, v katerem je Slovenska skupnost v Čudni druščini. Tam eni mežikajo Berlusconijevim pristašem, drugi pa Oljki. Večina pa jih govori o nekakšni sredinski vladi z Ligo. Tudi tu ni prave jasnosti.
Ženske in politika. Vi ste med redkimi kandidati izpostavili ta problem, Mislite, da je treba na tem področju še kaj narediti?
Odkar v Italiji prevaduje-jo večinski volilni sistemi, je žensk v politiki Čedalje manj. Pozna se njihova družbena šibkost. V naši deželi je sistem še proporCen in to omogoča volilcem, da s pomočjo preferenc podprejo kandidate, ki so jim pri srcu. Kar je sedaj prava redkost. Zato sem večkrat poudarila, da smo ženske bolj občutljive za socialno problematiko, ker breme okle-stenih storitev pada predvsem na naša ramena. Smo tudi bolj praktične. Osebno sem proti uvajanju posebnih volilnih rezervatov za ženske. Mislim, da je prav, Ce same spoznajo, kaj je njihova korist.
S kakšnimi občutki pričakujete nedeljske volitve?
Bojim se zmage desnice, ker bi to škodovalo vzdušju na meji in sploh. Kako naj desničarska deželna vlada spremlja vstopanje Slovenije v EU? Kako naj uresniči določila zaščitnega zakona, ki bi ga moral parlament
odobriti v kratkem? Slovencem bo v tem primeru trda predla. Zato bi se morali zavedati, kako dragocen je vsak glas. Žal mi je ob misli, da so nekateri na ta dan celo organizirali skupinske izlete in jih ne bo na volišča.
Ne smemo dopustiti, da bi o nas odločali drugi. Izkušnja drugih upravnih volitev v Italiji je pokazala, kolikšna je cena nizke udeležbe. Po toCi zvoniti bo prepozno.
Kakšen bo prvi korak (ali korake), ki ga boste naredili po morebitni izvolitvi v deželni svet?
Korakov bo veC. Najprej bi predlagala srečanje vseh slovenskih svetovalcev, da bi poskusili uskladiti svojo dejavnost. Mislim, da bi se morali najprej dogovoriti o skupnem predlogu za spremembo volilnega sistema in zagotovljeno zastopstvo manjšine. Morali bi se tudi podpirati med seboj. Naj po- -vem primer. Pred petimi leti smo prav komunisti zahtevali, naj bo edini izvoljeni Slovenec podpredsednik deželnega sveta. S tem smo želeli dati vidljivost vsej manjšini.
Ce nam bo dano vplivati na novo deželno vlado, boni gotovo zahtevala spremembo zakonov, ki so oklestili omrežje zdravstvenih storitev na terenu.
Seveda bom zaprisegla v slovenščini. In zahtevala prisotnost tolmača, ki ga sedaj ni.
Volitve samo v nedeljo
Ce nam birokracija ne bo kratila državljanske pravice bodo volitve v nedeljo. VoliSCa bodo odprta od 7. do 22.ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom naj ga dvigne v volilnem uradu lastne občine. Slednji bo odprt tudi jutri in v nedeljo vse do 22.ure.
OB SOBOTAH NA OPČINAH TRGOVINE ODPRTE NO-STOP
OO BREZPLAČNO PARKIRANJE PRI ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI O O O O

RIM / PO NEVERJETNIH ZAPLETIH V ZVEZI S SPORNIM SIMBOLOM KD
Dižavni svetniki bodo danes odločali o nedeljskih deželnih volitvah v FJK
Na vidiku politični sporazum med vodjo oživljene KD Piccolijem in liderjimo LS in CDU
RIM - Državni svet bo Sele danes izrekel zadnjo besedo o nedeljskih deželnih volitvah v Furlaniji-Julij-ski krajini. Vodja Ljudske stranke Franco Marini in KrSCansko-demo-kratske unije (CDU) Rocco Buttigli-one bosta od državnih svetnikov zahtevala umik razsodbe, ki postavlja pod vprašaj volitve. V zameno se bosta obvezala za nova pogajanja o rabi volilnega simbola (nekdanje) KrSCanske demokracije, ki je kamen spora te neverjetne in za SirSo javnost nerazumljive afere. Nekdanji poslanec KD Flaminio Piccoli je že napovedal soglasje za taksno »pravično rešitev«, tako da se na obzorju obeta politični kompromis, ki bo rešil volitve in morda zdrahe med sedanjimi in bivšimi demokristjani, ne pa moCno načetega ugleda državnih institucij.
Današnjega zasedanja državnega sveta se ho udeležil tudi pravni zastopnik Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je končno dobila uradno razsodbo najvišjega upravnega tele-
sa. Ta uradni dokument je iz Rima v Trst »potoval« nekaj dni; verjetno je pred odhodom potreboval nešteto žigov in podpisov, da ne govorimo o zamudah pri dostavi. Človek se pri tem sprašuje, zakaj je državni svet Čakal skoraj zadnji trenutek za tako pomembno odločitev in zakaj je Deželno upravno sodišče napovedalo vsebinsko obravnavo o volilnem simbolu KD šele za ID.julij, ko bodo - Ce bodo - volitve že mimo.
Na sedežu deželnega odbora, kjer sta predsednik Giancarlo Cru-der in odbornik za lokalne uprave Gianluigi D’Orlandi tudi vCeraj preživela ves dan, je sinoči prevladoval zmerni optimizem. Da se bo zadeva verjetno mirno iztekla je pod veCer dal razumeti tudi priletni Piccoli, ki ga pravno asistira odvetnik Carlo Gava, brat nekdanjega neapeljskega demokristjan-skega veljaka Antonia. Kakšne načrte ima Piccoli ni jasno, gotovo pa je, da se za to afero skrivajo veliki politični interesi, ki presegajo te
nesrečne vohtve v naši deželi.
»Oživljena« Krščanska demokracija je samo ena od frakcij, ki je nastala na ruševinah nekdanjega »belega kita«. Glavnina pristašev (in premoženja) KD je pristopila v Ljudsko stranko (Oljka), Krščansko demokratski center-CCD (Pol svoboščin) in Buttiglionejevo CDU, ki se sedaj sklicuje na sredino. Svojo stranko je nato ustanovil še elemente Mastella (bivši voditelj KDC), da ne govorimo o Francescu Cossigi in o njegovi UDR. Kot vidimo, pravi demokristjanski babilon, v katerega sodijo zgoraj omenjene zdrahe, seveda na koži državljanov in volil-cev.
Da gre za veliko, Čeprav neresno zadevo, priča dejstvo, da se je s Piccolijem dopoldne pogajal sam Gianni Letta, ki sodi med najbolj poslušane svetovalce Silvia Berlusconija, znan pa je po svoji dolgoletni politični karieri, seveda v Krščanski demokraciji...
S.T.
RIM / TRIURNO SOOČANJE
Manje med D’Alemo in Bertinotijem
RIM - Verjetno sta predvsem žalostni konec dvodomne komisije za ustavne reforme in klavrni rezultat nedeljskih volitev dala voditeljema dveh strank levice povod za temeljit razgovor. Tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema in stranke komunistične prenove Faust o Bertinot-ti sta se včeraj razgova-rjala polne tri ure v palači v Bottege oscure, tra-
RIM / DELOVNA MESTA
Prodiju zaenkrat ni uspelo prepričati sogovornikov
RIM - Ocene o včerajšnjem prvem srečanju med vlado, sindikati, delodajalci in krajevnimi upravitelji juga o zaposlovanju in problemih juga države, so vse prej kot sofglasne. Če Prodi, ki je za pogajalsko mizo pripeljal kar deset ministrov, vztraja pri optimističnih tonih, so sindikati še bolj nezadovoljni kot prej in oznanjajo, da imajo zdaj še veC razlogov za veliko manifestacijo, ki jo pripravljajo za 20. junij. Tistega prehoda od besed k dejanjem, ki ga je obljubila vlada, namreč še ne vidijo,
Delavca
življenje pod ruševinami
CATANZARO -Gasilci so z žerjavom dvignili dele podrtega podstrešja, vendar je bilo za nesrečna delavca prepozno, bila sta že mrtva. Do nove težke nesreče pri delu je prišlo v poslopju, ki ga obnavljajo. Dva uslužbenca (oba sta bila stara nad 50 let in sta bila poročena, eden je zapustil pet otrok) sta delala s hidravličnim kladivom. Nenadoma se je pod, morda tudi zaradi tresljajev, podrl in pod sabo pokopal oba. Zrušil se je tudi spodnji pod, na tla je zgrmel tudi del zidu. Policija je uvedla preiskavo, saj morajo preveriti, Ce so se držali varnostnih predpisov.
medtem ko delodajalci Confindustrie menijo, da so bile njihove zahteve po davčni in socialni razbremenitvi cene dela zua podjetja povsem pre-slišane.
Prodi je na pogajalsko mizo položil zadnje podatke o gibanjih gospodarstva na jugu države in kritiziral »stereotipe« o imobilnem jugu, odrezanem od industrijskega razvoja. Strategija vlade za jug je v bistvu zelo preprosta: pomnožitev pogajalskih miz, ki naj rešijo najnujnejše probleme, ki gredo od dela na Črno in propadanja mestnih območij do socialno koristinega dela in birokratske počasnosti. Toda premieru, kot reCeno, ni uspelo prepričati sogovornikov, ne že omenjenih sindikatov in delodajalcev in niti krajevnih upraviteljev, ki so se odločili, da bodo sodelovali na protestni manifestaciji 20. junija. Kljub zagotovilom finančnega ministra Visca, da je pogajalska miza »uspela« (podobno, kot je pred Časom trdil, da se mu ljudje zahvaljujejo za uvedbo davka na Evropo...), je dejstvo, da se je srečanje končalo tako, da nihče ni spremenil svojih stališč. Edino pozitivno je, da se vsi zavedajo odgovornosti za reševanje perečih problemov dela, posebno na jugu, kjer je brezposelnosti enkrat veCja kot na severu.
Kot reCeno, pa se bodo pogajalske mize zdaj pomnožile, saj so se vCeraj dogovorili za ustanovitev delovnih skupin, ki se bodo ukvarjale z glavnimi problemi, ki jih je treba rešiti za privabljanje podjetij na jug, za odpravo birokratskih ovir, za legalizacijo sive ekonomije in za izkoriščanje evropskih skladov.
RIM / ZAŠČITA JEZIKOVNIH SKUPNOSTI
Do zastoja že pri 2. členu
Razprava v poslanski zbornici se bo nadaljevala prihodnji teden
RIM - Razpravo v poslanski zbornici o zakonskem osnutku o zaščiti jezikovnih manjših so prenesli na prihodnji teden, potem ko se je obravnava popravkov zataknila že pri 2. členu. Opozicija je iznesla vrsto kritičnih pripomb k nekaterim določilom osnutka, še posebej k hipotezi, da bi uporabo manjšinskih jezikov omogočili ne samo v šoli, temveč tudi v izvoljenih telesih, v občinskih in deželnih svetih. Kritičen je bil Carlo Giovanardi, načelnik skupine Ccd: »-Gre za jezikovni Babilon, zadnjo norost Oljke. Nekateri pazdarani (varuhi revolucije) poskušajo še bolj in tudi bolje od Bossija podreti koncept državne skupnosti. Na podlagi tega zakona bodo izvoljeni v stotinah občin in v deželah Furlanija in Sardinija med sabo morali komunicirati s pomočjo prevajalcev, tako da bi bilo treba najti trume javnih uslužbencev, ki bi znali odgovarjati v jezikih in narečjih jezikovnih' skupnosti.«
Na »pomoč« so poklicali celo dolgoletnega dopisnika iz ZDA Furia Colomba, ki je obrazložil, kot je dejal Giovanardi, da je v izvoljenih telesih v ZDA obvezna raba enega samega jezika. Povsem drugačno mnenje je izrazil poslanec Antonio Di Bi-sceglie (Levi demokrati): »Zakon hoče zaobjeti veliko človeško, družbeno in kulturno bogastvo v državi, ki ga je treba ovrednotiti, ne pa za kakšno breme ah sovražno prisotnost.«
Vittorio Sgarbi je v dveh dolgih posegih skušal utemeljiti, zakaj bi morah zaščito raztegniti tudi na Veneto. Mario Tassone (-Cdu-Cdr) pa je opozoril na nevarnost, da bi ukrep krepil »sredobežne sile, ki ne gredo v smer realnega razvoja zaščite raznih kultur«. V obrambo besedila se je postavil Gio-vanni Meloni (Skp), ki je naglasil, da zakon ščiti jezikovne manjšine, torej tiste, ki so vezane na rabo nekegaa jezika, in ne kakr-šnegakoli narečja.
dicionalnem sedežu komunistične partije, iz katere sta se razvili socialdemokratsko in reformistično usmerjena DSL oz. DS na eni strani ter antagonistična Stranka komunistične prenove na drugi strani. Iz srečanja je jasno izšlo skupno prepričanje dveh voditeljev, da je danes bolj kot kadarkoli prej potrebno tesnejše sodelovanje med strankama levice.
Tajnik SKP je z zadovoljstvom poudaril, da je D’Alema sprejel njegovo »strategijo soočanja,« kar je za Bertinottija pozitivno tudi, ker utrjuje njegovo vlogo znotraj stranke, kjer je svojCas prišlo do notranje napetosti v odnosih s predsednikom SPK Armandom Cossut-to. Tajništvo stranke je na popoldanskem sestanku pozitivno ocenilo zbliževanje z D’Alemovo stranko. Za Bertinottija je napočil čas tesnejšega sodelovanja proti ofenzivi desnice, ki ga je treba izvajati z uveljavljanjem odločne reformistične politike, ki naj ima v ospredju predvsem vprašanje zaposlovanja in razvoja italijanskega Juga.
Tudi D’Alema, ki je po volilnem porazu odločno ubral pot soočenja s Stranko komunistične prenove, pa tudi z Ljud-
sko stranko, prišteva zbli-žanje s SKP med svoje uspehe. Tajnik Hrasta je naglasil, da je treba pripisati Berlusconijev volilni uspeh predvsem pasivnosti volilcev zavezništva Oljke bolj kot pa prodornosti desnega Pola svoboščin, ki »z brutalno in nelojalno volilno kampanjo hoCe na novo uveljaviti nadvlado desnice.« Sploh je D’Alema v zadnjih tednih pokazal veliko zaskrbljenost zaradi ostrine, ki izhaja iz zadnjih Berlusconijevih pobud v tonu že zdavnaj preživelega protikomunističnega besa, kar lahko pelje samo k razdvajanju države, ne pa k graditvi boljših razvojnih možnosti.
Med D’Alemo in Be-rrtinottijem pa so kljub vsemu ostala nekatera zelo pomembna razhajanja: tako je n.pr. Ber-tinotti še vedno ostro proti podpori katoliškim šolam, tudi v obliki davčnih popustov družinam, ki jih predlaga vlada, ali proti širitvi zavezništva
Nato proti Vzhodu, kar prav te dni postavlja večinsko zavezništvo pred pomembno in nevarno preiskušnjo, kot se je zgodilo predlanskim v zvezi z italijansko mirovno misijo v Albaniji.
_______________LJUDSKE STRANKE / PO SPREJEMU Fl V EVROPSKO SKUPINO__________________________________________
Romano Prodi zelo ostro proti VVilfriedu Martensu
Italijanski premier odpovedal sodelovanje na vrhu v Cardiffu in voditelja evropske ljudske stranke obtožil nevljudnosti
je tisku izjavil, da bo
udeležba predsednika
Forze Italia na vrhunskih srečanjih Ljudske stranke stvar sklepa vodstva evropske stranke j11 da bo sam rade volj® izvajal sklepe, kakršni koli naj bodo.
Glede Prodijeve odpovedi sodelovanja pri nedeljskem vrhu v Cardiffu pa Martens meni, da ne gre pretiravati, saj sp predstavniki Berlusconijeve stranke že dalj časa
v skupini predstavnikov
Ljudskih strank v raznin evropskih organih, k° so Svet Evrope, Zahodno evropske unija n1 Svet dežel, ne da bi t0 povzročalo tako ostre reakcije z italijanske s tra ni.
Kljub Martensovemu
vabilu pa je Prodi potJj dil, da se ne bo udeleži vrha Ljudskih strank’ paC pa samo ponedeh
RIM - Sprejem Berlusconijeve Forza Italia v sklop Evropske ljudske stranke ni samo močno zamajalo odnosov italijanske Ljudske stranke z evropsko demokršCan-sko skupino, ampak je tudi privedlo na rob pravega incidenta odnose italijanskega premjera Romana Prodija (na fotografiji) s predsednikom Evropske ljudske stranke VVilfriedom Marten-som. Vsekakor se Prodi ne bo udeležil skorajšnjega vrha liderjev evropskih Ljudskih strank v Cardiffu, in svoj sklep je Martensu sporočil z neobičajno ostrim pismom.
Prodi piše Martensu, da ne bo sodeloval na skorajšnjem vrhu in da bo prekinil vsakršno sodelovanje z evropskim dermokrščanskim združenjem, dokler mu ne bodo uradno zagotovili, da na srečanjih ne bo li-derja italijanske desno-
sredinske opozicije Silvia Berlusconija. Prodi oCita Martensu, da je sklep o sprejemu Forza Italia, ki mu najbolj
odločno nasprotuje, hudo zamajal odnose v skupini Ljudske stranke. Iz zadržanja samega Martens a pri vsej zadevi
pa izhaja, da je zamolčal in bil odločno nevljuden, oCita Prodi predsedniku Evropske ljudske stranke, tudi ker mu ni sploh odgovoril na pismo s prejšnjega 22. maja, kar je omajalo tudi njun osebni odnos, saj je izvedel iz javne Marten-sove izjave, da se bo srečanja v Cardiffu udeležil tudi Berlusconi. Prodi je svoje pismo poslal v vednost tudi ostalim evropskim liderjem Ljudskih strank.
Jeznemu in, kot izhaja iz pisma celo razburjenemu Prodiju je evropski predsednik Martens odpisal s prošnjo, naj še enkrat premisli o svojem sklepu, da se ne bo udeležil cardiffskega srečanja na vrhu. Martens je italijanskemu premjeru pisal iz Bukarešte, kjer te dni zaseda predsedstvo Evropske ljudske stranke, in navaja vrsto razlogov za svoje zadržanje; med drugim piše, da
kovega in torkovega ha Evropskega sveta Cardiffu.
PROSEK / PREDSEDNIK PROSESKEGA JUSARSKEGA ODBORA
NOVICE
Bruno Rupel: Tržaška občina nima rada jusarskega odbora
Na desetine pisem brez odgovora - Odbor napovedal odstop
Bruno Rupel je jezen na Tržaško občino. Predšed-rrik proseskega jusarskega odbora je 27. maja skupno s elani odbora seznanil tržaškega prefekta, odbornika za krajevno avtono-jnijo Furlanije Julijske •onjine in tržaškega župa-na' da je proseSki jusarski Prekinil svojo upravno dejavnost in da bo v roku
Bruno Rupel
d dni odstopil, Ce ne bo žaška občina odgovorila da celo vrsto odprtih Prašanj, ki jih je odbor onienil v svojem ultima-vnem pismu.
Rupel očita občini celo rsto nepravilnosti in Predvsem zelo aroganten diros do jusarskih vpra-nnj- Odbor ji je pisal na 6setine pisem o različnih n prosesko skupnost po-euibrrih vprašanjih, a ni Prejel nanje odgovora, in pY brk vsem predpisom, edsednik proseskega ju-skega odbora je postre-° z zgovornim prime-nt' 5. decembra lani je Prosil občino in deželno
žaH arS^° nadzorništvo 2 dovoljenje za očiščenje tftjisca za proseškim
pokopališčem. Dežela je izdala svoje dovoljenje 8. januarja letos. Občina bi morala po zakonu odgovoriti v roku 60 dni. A ni. Zato je jusarski odbor 9. marca spet pisal županu in ga obvestil, da bo zaCel z deli, Ce v roku dodatnih 30 dni ne bo dobil nobenega odgovora Občine. Zakon dovoljuje tako postopanje. Zadeva se je -zaenkrat - takole iztekla: Bruno Rupel je v začetku maja na lastno odgovornost pooblastil podjetje, da je opravilo očiščevalna dela, zemljišče je sedaj lično urejeno, jusarski odbor pa Se vedno Čaka na odgovor Občine.
Podobno je s premoženjskim stanjem. Jusarski odbor je večkrat zahteval, naj Občina dodeli denar, ki ga redno prejema od najemnin jusarskih zemljišč, na redni račun, da bi lahko jusarski odbor razpolagal s tistimi sredstvi. Občina pa je tiste dohodke vlagala na tako imenovani »izredni račun«, ki ga jusarski odbor ne more izkoriščati. Tako ostaja denar neizkoriščen, delo jusarskega odbora pa ohromljeno..
Nezaslišano je tudi, kar se dogaja s plačevanjem (ali bolje rečeno: neplačevanjem) najemnine bez-bolskega igrišča na Rouni pri BrišCikih, ki so ga zgradili na jusarski zemlji. Pred dvema letoma je občina podpisala pogodbo za plačilo najemnin, kot je to predvideno za ostale športne objekte na tistem območju (nogometno igrišCe Primorja in športno središče Ervatti, na sliki). Upravitelji bezbol-skega igrišča so najemnino za leto 1996 poravnali,
^Lozapju morda »cvetice<
Dekle ne nosi odgovornosti za krvavo obračunavanje
s,j(V(:eraj je prišla potrditev, da je 19-letna Marjana R Ua ,T°Vsein nedolžna in da si je odgovornost za napa
Sl * Mua svojega oCeta, 40-letnega Tomislava Ristič pov -a 80 vCerai prijavili sodnim oblastem zarai žrocitve telesnih poškodb, ostal pa je na prostosti. Kierl • 6 Sinkoviča ranil predvčerajšnjim na voga k^- klicama Settefontane in Padovan, z dolgi: okrpn i m nožem Sa je zabodel v trebuh. Ranjenec 1 10 cjVal v 20 dneh. Ni povsem preverjeno, zakaj je pri kontr ^ora- Domnevajo, da je v ozadju denar, in sic °ia nad prodajo cvetlic po javnih lokalih.
^ Sancinu tudi Sodišče v Benetkah
na J)možem Sancinom se bodo danes ukvarjali tal . 1SCu v Trstu, kjer se bo predstavil kot oškodov rekel fm"8 zaradi žalitev, ki jih je 26. oktobra 1994 i Uiora >!VS* pripadnik X.MAS, in v Benetkah, kjer pa : trzggk anlH pred obtožbo, da je žalil predsednil ri; - §a sodišča. Sancin je s sodiščem imel opravka t
je dol vi HUKra)mslci svetovalec Piero ionom: bana 1992 4U’ . .mu je na seji pokrajinskega sveta 23. jun
VensciU- ^PetiCu dejansko onemogočila poseg v s Menj.. 'Včeraj so pričah Tononi, poslanec AN Robe Martin p Petip in deželni tajnik Slovenske skupno cer, (ja recelj, ki je potrdil, kar je dejal že Spetič, in Hiku pvu ^enia in Tononi zadrževala Sancina na hc ‘ ntiodnja obravnava bo konec meseca.
lanske in letošnje najemnine pa še niso plačali, kljub opozorilu jusarskega odbora. Podobna pogodba je bila podpisana tudi za hokejsko igrišCe na Rouni, jusarski odbor pa doslej še ni izvedel od Občine, ali je bila najemnina za leta 1996,1997 in letošnje leto poravnana, ali ne.
Pri gradnji hokejskega igrišča pa je prišlo tudi do pravcate svinjarije, saj je hokejsko igrišče »prevzelo« tudi del ograjenega zemljišča, ki je pripadalo nogometnemu igrišču Primorja. Vodstvo Primorja je 7. novembra lani pismeno obvestilo jusarski odbor o »vdoru« na njeno zemljišče. Deset dni kasneje so jusarji opozorili občino o zadevi. 28. novembra lani so si občinski funkcionarji ogledali območje in zagotovili, da bo zadeva »takoj urejena«. Stanje pa je sedaj sledeče: po veC kot šestih mesecih se ni še ni C spremenilo;
Primorje plačuje najemnino tudi za tisti del zemljišča, ki mu ga je prisilno odvzelo hokejsko igrišCe, upravitelji hokejskega igrišča pa najemnine sploh ne plačujejo.
Rupel se je spomnil še na eno »zadevico«: plačilo zemljišča, ki ga je leta 1982 prevzela družba ANAS za gradnjo hitre ceste. Proseški jusarji so bili ob 50 tisoč kvadrat-
nih metrov zemlje. Jusar-skemu odboru doslej še ni znano, ali je - po šestnajstih letih - družba ANAS plačala občini, kar dolguje proseškim ju-sarjem. Vsota ni zanemarljiva, saj bi - ob upoštevanju obresti - znašala čedno milijardo lir. S tako vsoto - pravi Bruno Rupel - bi se dalo marsikaj postoriti za proseško vaško skupnost.
Otvoritev 3 razstav skupine »Gruppo &«
Podžupan Roberto Damiani in kritik Sergio Molesi (prisoten je bil tudi ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin) sta predstavila serijo treh razstav o 20-letnem delovanju umetnostne skupine »Gruppo &« (Mario Bessarione, Enzo Mari in Adriano Stok). Otvoritev prve razstave bo danes ob 18. uri v občinski dvorani na Trgu Unita, danes ji bo sledila otvoritev v deželni razstavni dvorani v Ul. Mercato Vecchio, jutri ob 17. uri pa v studiu Tommaseo v Ul. del Monte.
_____________KNJIŽNI SEJEM______.______
Nonino gostja Trga Gutenberg
Predstavitev nagrade za Velikonočni festival v Salzburgu
Guttembergov knjižni sejem na Trgu Unita spet privablja precejšnjo množico ljudi, ne samo med stojnice, temveč tudi na predstavitve knjig in pobud, ki se nepretrgoma vrstijo v za to namenjenem prostoru. Veliko teh spremnih prireditev postaja iz leta v leto že tradicija: mednje se bo verjetno kaj kmalu uvrstilo tudi srečanje z uspešno furlansko podjetnico Giannolo Nonino, ki se poleg proizvodnje znanih žganih pijač ukvarja z enako znano literarno nagrado Risit D’aur. Giannola Nonino je bila v sredo spet gost Guttem-bergovega trga, da bi predstavila nagrado Nonino za Velikonočni festival v Salzburgu. Nagrado si je zamislil novi direktor festivala Claudio Abbado in je izbiro nagrajenca poveril prav žiriji nagrade Nonino, kar zgovorno priča o njenem ugledu. Prvi nagrajenec je bil Cristophe Dataille, mladi francoski pisatelj - nagrada je namreč namenjena izključno avtorjem, ki še niso dopolnili 40 let. Prireditelji so sicer računali tudi na Dataillovo prisotnost, a mladi pisec je izredno zadržan, je z razumevanjem sporočila Giannola, ki pa seveda ni bila sama: spremljali so jo Roberto Curci, člana žirije Ulderico Bernardi in Morando Morandini ter zet Luca Cendoli, tajnik nagrade.
Nagrada Nonino se je rodila leta 1975, kot strokovna nagrada za to, da bi rešili pred izginotjem tukajšnje redke sorte vin-
ske trte. Čez dve leti se je njen okvir razširil, med nagrajenci pa šteje veliko osebnosti, denimo Jorgeja Amada, Clauda Levi Straussa, Rigoberto Manchu (doslej edina nagrajena ženska, ki pa je prejela nagrado Nonino štiri leta pred Nobelovo).
Srečanje s simpatično Giannolo, ki je med drugim povedala, da ji je Trst zelo pri srcu, saj sta z možem kot zaročenca v našem mestu preživela najlepše novoletne praznike, je minilo kot bi trenil, -bov-
Jutri o slovenski ustvarjalnosti
Jutrijšnji dan na knjižnem sejmu bo skoraj v celoti posvečen slovenski književni ustvarjalnosti in založništvu v Trstu. Najprej bodo predstavili otroško knjigo Nori bik - II toro pazzo Ivana Bizjaka, nato Kraško simfonijo - Sinfonia carsica Rafka Dolharja in še italijanski prevod Pahorjeve Nekropole. Ob 19.40 bo srečanje z ilustratorko Jasno Merku, ob 20. uri pa okrogla miza o slovenski književnosti, ki jo bo vodil Miran Košuta. Predstavili bodo tudi otroško knjigo v beneškem narečju Sonce sieje - druge bukva za te male.
Nagrade dijakom za državljansko vzgojo
Tržaški župan Riccardo Illy je včeraj podelil nagrade razredom, ki so sodelovali pri občinskem načrtu za državljansko vzgojo, ki so ga priredili v sodelovanju s šolskim skrbništvom, z Lionsom in Unicefom. V dvorani občinskega sveta je bilo prisotnih večje število dijakov in šolnikov.
Prvo nagrado (500 tisoč lir za nakup didaktičnega materiala) so dodelili razredu l.d srednje šole Čampi Elisi, drugo nagrado (400 tisoC lir) pa ex-aequo razredom l.a, l.e in 3.a srednje šole Caprin ter l.b navtične šole.
Načrta se je udeležilo 97 razredov 28 osnovnih, srednjih in višjih šol za skupnih 1.940 šolarjev in dijakov.
Novo vozilo za socialno zadrugo La Guercia
Včeraj dopoldne je socialna zadruga La Quercia uradno prevzela novo posebno vozilo za prevoz invalidnih in prizadetih oseb. Krajši slovesnosti na Borznem trgu so prisostvovah med drugimi občinski odbornik za socialne storitve Pecol Cominotto in predsednik občinskega sveta Rosato. Predsednik La Quercie Dario Parisini je orisal cilje socialne zadruge, ki deluje že deset let v korist prizadetih in njihovih družin v sodelovanju med zasebnim in javnim sektorjem.
V	ponedeljek brez openskega tramvaja (samo dve uri)
Vodstvo javnega prevoznega podjetja ACT sporoCa, da bodo morali opraviti redni tehnični pregled openskega tramvaja, in sicer prihodnji ponedeljek, 15. junija. Na ta dan bodo morali začasno prekiniti tramvajske vožnje, vendar samo za približno dve uri: zato ne bodo odpeljali tramvaji od 8.50 dalje s Trga Oberdan in od 8.51 dalje z Opčin. Prevoz bo spet redno stekel po približno dveh urah; medtem bodo peljali nadomestni avtobusi proge št. 3, pa tudi avtobusi iste proge po vrhnjem delu Ul. Com-merciale. Tramvajske vozne karte bodo veljale tudi na progah 3,4,14 in 28.
Objektiv 2: internet za mala in srednja podjetja
V	okviru raziskovalnega območja Area Science Park pri PadriCah bo kmalu pričel delovati naCrt Novimpresa On Line. Gre za pobudo v okviru evropskega Objektiva 2 za deindustrializirana območja, ki bo pripomogla k uveljavljanju podjetij v širšem okviru. Od prihodnjega tedna do septembra bodo namreč aktivirali tri ponudbe, ki bodo dostopne na naslovu http://novimpresa.area.trie-ste.it, in sicer strani za ponudbo in povpraševanje tehnologij, za posodabljanje na razdaljo in za informacije on-line.
Nov dostop na internetu deluje v okviru načrta Novimpresa, ki je specializiran oddelek Parka. Informacije so na razpolago na tel. številki 3755283/5275 (gospa Eleonora Vascotto).
Predavanje Margherite Hack
Drevi ob 17.30 bo v Gledališču Miela predavanje znane astronomkinje Margherite Hack, ki ga prireja krožek Che Guevara. Predstavili bodo zadnjo knjigo Backove L’amica delle stelle (prijateljica zvezd). Vstop je prost.
Premiera v kinodvorani Ariston
Od danes do ponedeljka bodo prvič v Trstu pred-vajali film laina Softleya »Le ah delTamore«, v katerem nastopajo Helena Bonham Carter, Linus Roa-che in Charlotte Rampling. Romantični film, ki se odvija na začetku stoletja med Londonom in Benetkami, je bil deležen štirih nominacij za letošnje oscarje.
Prekinitev delovanja zdravniške komisije za vozniška dovoljenja
Zdravstvena ustanova sporoča, da bodo morali prekiniti za krajši čas delovanje zdravniške komisije za vozniška dovoljenja zaradi pomanjkanja osebja. Komisija ne bo delovala od 3. do 14. avgusta ter od 24. do 28. avgusta. Kdor bi potreboval pregled, naj si ga pravočasno zagotovi v obdobju, ko bo komisija redno delovala.
Predavanje o gobah
Gobarsko združenje Bresadola bo priredilo v sodelovanju z naravoznanstvenim muzejem srečanje, na katerem bodo predstavili gobe. Srečanje bo ob 19. uri prihodnji ponedeljek, 15. junija v dvorani muzeja v Ul. Ciamician 2. Vstop je prost.
Kmalu prodaja starinskih predmetov pri miljskem po rtiču
Na pobudo kulturnega združenja Cose di vec-chie čase bo v nedeljo, 14. junija in prihodnjega 28. junija prodajna razstava starinskih predmetov. Gre za tretjo tovrstno pobudo, in sicer za poletno po uspešnih zimskih in spomladanskih prodajnih razstavah. Tokrat bodo prodajali raz-novrtno starino na pomolih miljskega portiča od 8. do 20. ure.
VOLILNA KRONIKA
Poziv v podporo Ivu Jevnikarju
Spet smo v tekmi za deželni svet, da zagotovimo mesto slovenskemu predstavniku. Podpisani kulturni in javni delavci, ki se zavedamo pomembnosti slovenskega predstavništva, podpiramo kandidate Slovenske skupnosti na koalicijski listi Ljudska sredina za reforme in še posebej kandidaturo Iva Jevnikarja, ker smo o njem prepričani, da bo zastopal vse Slovence, ne glede na nazorsko pripadnost in prepričanje.
Ivo Jevnikar daje vsa jamstva za učinkovito zastopanje slovenske narodne skupnosti v celoti in naših legitimnih interesov. Zelo dobro pozna našo problematiko tudi v primerjavi z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi, je zanesljiv in se zaveda položaja slovenske narodne skupnosti, s katero živi v tesni zvezi in deli njene skrbi in težave.
Zaradi krivičnega zakona, ki Slovencem ne daje možnosti zajamčenega predstavnika v deželnem svetu, za kar se zavzema stranka Slovenske skupnosti, bomo na Tržaškem in Goriškem s preferenčnim glasom podprli njegovo kandidaturo pod skupnim znakom koalicije Ljudska sredina za reforme, v katerem je enakopravno prisotna lipova vejica kot tradicionalen simbol slovenstva.
Sledijo podpisniki:
Trst: Drago Bajc, Janko Ban, Andrej Berdon, Jelka Cvelbar, Stanka Čuk, Lojze Debeliš, Rafko Dolhar, Diomira Fabjan Bajc, Zorko Harej, Ivanka Hergold, Ivo Kerže, Bogdan Kralj, Zora Koren Skerk, Marjan Kravos, Boris Kuret, Drago Le-giša, Vanja Lokar, Marij Maver, Pavle Merku, Peter Močnik, Boris Pahor, Sergij Pahor, Josip Pečenko, Robert Petaros, Marija Pirjevec, Jože Pirjevec, Aleksij Pregare, Alojz Rebula, Aleksander Rustja, Danilo Sedmak, Tomaž Simčič, Branko Slavec, Breda Susič, Emidij Susič, Zora Tavčar, Vladimir Vremec, Edi Žerjal, Ivan Žerjal.
Gorica: Franko Bagon, Vida Bitežnik, Mirjam Bratina, Andrej Bratuž, Lojzka Bratuž, Luciana Budal, Adrijan Corsi, Ivo Cotič, Julijan Čavdek, Mara Černič, Marjo Černič, Ninko Černič, Peter Černič, Marija Ceščut, Danilo Cotar, Danijel Devetak, Emil Devetak, Igor Devetak, Lucijan Drole, Andrej Fajt, Maks Gergolet, David Grinovero, Damjan Hlede, Andrej Kosič, Iva Koršič, Marilka Koršič, Ivo Kovic, Lojzka Kristančič, Mauro Leban, Karlo Mučič, Adrijan Pahor, Valentina Pavio, Jurij Paljk, Damjan Paulin, Janez Povše, Lorenza Rijavec Drole, Mirjam Simčič, Bernard Špacapan, Martin Srebrnič, Andrej Vogrič, Tiziana Zavadlav, Nevia Žerjal, Franka Žgavec.
Videm: Giorgio Banchig, Miha Coren, Aleksander Oman, Riccardo Ruttar.
DFS za Budina in za Komela
Demokratski forum Slovencev poziva slovenske volilke in volilce, naj se v nedeljo polnoštevilno udeležijo volilne preizkušnje in naj s preferenco izpostavijo slovenske kandidate. Od vseh nas bo namreč odvisno, če bo slovensko predstavništvo na Deželi zadovoljivo in pluralno. Se posebej pa je treba nagraditi tiste slovenske kandidate, ki pripadajo strankam in gibanjem, ki so doslej pokazale največ pozornosti do naše narodnostne skupnosti in ki izražajo načela demokratičnosti in naprednega gledanja na svet.
Zaradi povedanega DFS se v tržaškem volilnem okrožju zavzema in podpira kandidaturo Miloša Budina na listi Levih demokratov, v goriškem pa Igorja Komela, kandidata iste liste. Kar zadeva videmsko volilno okrožje pa DFS poziva svoje somišljenike, naj pdoprejo slovenska kandidata na listi "Progetto autono-mie“ Firmina Mariniča in na listi SKP Vilmo Martinig.
Zorzini Spetič za pluralizem v manjšini
Bruna Zorzini Spetič je na shodu SKP v Nabrežini podčrtala, kako samo močna komunistična skupina v deželnem svetu jamči trdno levosredinsko večino in njeno napredno usmeritev. Komunisti ne zahtevajo zase stolčke v odborih, pač pa jasen program, ki naj približa javno upravo občanom, jim nudi ustrezne socialne storitve in na splošno izboljša kakovost življenja.
Dežela mora ovrednotiti prisotnost slovenske manjšine in njene kulture, kar je prvi korak na poti ustvarjanja učinkovitih in enakopravnih čezmejnih stikov. Na vprašanje o možnostih izvolitve slovenskih svetovalcev je Bruna Zorzini Spetič dejala, da je v naši deželi dovolj glasov za tri svetovalte slovenske narodnosti. Ge bodo volilci oddali svoje glasove trezno in preudarno, bodo s tem prikazali tudi realni pluralizem znotraj naše skupnosti, ki ne trpi enoumja, tudi vsiljenega ne.
Prisotni voditelji stranke so med drugim zagotovili, da ni SKP preštevala slik in vrstic v javnih občilih. Oceno bo namreč izoblikovala po volitvah.
SKP gostuje predsednika Cossutto
Vsedržavni predsednik Stranke komunistične prenove Armando Cosgutta bo govoril ob 19.uri na Borznem trgu. Sodelujejo glavni kandidati za deželni svet Giorgio Canciani, Bruna Zorzini Spetič in Jacopo Venier. Posl. Cossutta se bo ob 12.uri na strankinem sedežu srečal z novinarji.
Zaključni shod LD s Foleno
Član vsedržavnega vodstva LD in odgovorni za vprašanja pravosodja posl. Pie-tro Folena bo danes sklenil volilno kampanjo svoje stranke. Folena bo govoril ob IS.uri v Miljah. Ob 16.uri pa bo v konferenčni dvorani železniške postaje govoril predsednik poslanske komisije za finance Giorgio Benvenuto. Navzoč bo tudi nosilec liste Miloš Budin.
V Repnu sklepna prireditev SSk
Na zadnji dan volilne kampanje bo imela Slovenska skupnost drevi zaključno volilno zborovanje v Repnu, ki se bo začelo ob 20.uri na vaškem trgu, v primeru slabega vremena pa bo v dvorani Kulturnega doma na Colu. Igral bo ansambel Adria kvintet. Govorili bodo kandidati za goriški občinski svet, glavni govornik pa bo Ivo Jevnikar. Gost bo tajnik koroške Enotne liste Bernard Sadovnik. Jevnikar bo ob 20.50 nastopil na slovenski televiziji RAJ, ob 18.40 pa bo na Radiu Trst A govorila goriška kandidatka Erika Jazbar.
Kraška Liga podpira kandidata SSk
Kraška Liga nam je poslala sporočilo, v katerem napoveduje, da bodo njeni člani v nedeljo glasovali za edinega slovenskega kandidata, ki ima poleg Miloša Budina realne možnosti za izvolitev, to je za kandidata SSk Iva Jevnikarja. V sporočilu so zelo kritični do Severne lige, »ki nasprotuje vsakršnemu uveljavljanju slovenskega človeka in njegovih pravic, stalno zapostavlja slovenščino na vseh področjih in se ne trudi za reševanje naših problemov (glej obrtniška cona v Nabrežini)«. Liga naj bi drsela na desno, kot napoveduje sama kandidatka za predsednico deželne vlade Alessandra Guerra, ki naj bi že računala na podporo Berlusconijeve stranke in ostalih desničarskih sil.
Zadnji shodi kandidatov zelenih
Nosilec kandidatne liste zelenih Paolo Ghersina bo drevi ob 20.uri sodeloval na zaključni prireditvi Zelene liste na Trgu Hortis. Napovedujejo tudi glasbeni program. Zelena lista bo med 10. in 13.uro na Goldonijevem trgu priredila volilni shod.
PREDSEDNIKU POKRAJINE
Križani izročili ljudsko peticijo proti azbestu
Delegacija kriške vaške skupnosti, ki so jo sestavljali predstavniki ljudskega krožka Brin, odbora ezulskega naselja in krajevne srenje, je včeraj izročila predsedniku Pokrajine ljudsko peticijo proti načrtovanemu odlagališču azbesta v bližini vasi. Kot smo že poročali je peticijo podpisalo približno tisoč Križank in Križanov.
Glasnik vaščanov Mario Dudine je Renzo Co-darinu in pristojnemu odborniku Giuliu Mariniju pojasnil nasprotovanje načrtovani deponiji in to iz zdravstvenih ter iz ekoloških razlogov. Peticijo bodo v kratkem izročili tudi nabrežinskemu županu Marinu Vocciju, saj je opuščeni kamnolom, kjer načrtujejo sporno odlagališče, na ozemlju De-vina-Nabrežine.
Odbornik Marini je s tehničnega zornega kota pojasnil postopek o odprtju deponije, ki sodi v pristojnost pokrajinske uprave. Dejal je, da projekt zagotavlja maksimalno varnost, v kriški kamnolom pa bodo odvažali
le odpadke iz pokrajine ter ne od zunaj.
Codarin je k temu dodal, da bo uprava v kratkem še poglobila ta načrt in poverila strokovno ekspertizo zunanjim strokovnjakom.
JAVNO ZDRAVSTVO
Odpadla že napovedana stavka službe 118
Odobrili prenovitev službe
Napetost okrog službe za prvo pomoč 118, ki je privedla do napovedi delne stavke osebja, je v samih 24 urah popustila, saj je prišlo do hitrega in pozitivnega razpleta. Ko so uslužbenci že odpovedali vse nadurno delo in vrsto drugih dodatnih opravkov, ki so nujni zaradi pomanjkanja personala, so včeraj na deželnem odborništvu za zdravstvo podpisali odlok, ki dopušča, da lahko premestijo službo 118 od bolnišniškega k teritorialnemu zdravstvenemu podjetju, zdravstveno vodstvo bolnišnice je zagotovilo dodatno osebje v najkrajšem, pred poletjem pa premestitev telefonske cetrale v primernejši sedež.
Glede na tako ugodne novosti so se odločili za prekinitev napovedanih sindikalnih akciji v upanju> da bodo lepim besedam sledila tudi konkretna dejanja.
Nekaj desetin bolničarjev pa je podpisalo pismo, v katerem oporekajo stališču vodstva Združenja tržaških profesionalnih bolničarjev Ipasvi, ki podpira zdravstveno usmeritev pristojnega deželnega odbor-ništva. Podpisniki menijo, da je v teku poskus načrtnega uničevanja tržaškega javnega zdravstvenega sistema z ukinjanjem oddelkov, zmanjševanjem števila osebja, pomanjkanjem sanitetnega materiala itd, obenem pa trosijo po nepotrebnem denar za generalno direkcijo.
Končno pa še vest, po kateri bi morali z današnjim dnem ukiniti 5. medicinski oddelek glavne bolnišnice.
^ ZAČETEK VPISOVANJA h
V	Borovem športnem centru bo poletni »kamp«
V	Borovem športnem centru se poleg druge športne dejavnosti odvija preko vsega leta tudi otroška telovadba, v organizaciji Športne šole Trst. Da bi otroci tudi med počitnicami ne ostali brez organizirane prostočasne dejavnosti, bo v času od 29. junija do 17. julija poseben poletni “kamp” v organizaciji Športne šole Trst, PD Slavko Škamperle, Dijaškega doma in skupine Lupusinfabula. Otroci bodo imeli v tem času priložnost opravljati razne dejavnosti s področja športa, kulture, rekreacije, iger, razvedrila itd. Za časa svojega bivanja na stadionu (od 7.30 do 16.30) bodo deležni tudi kosila in malice, ves čas pa bodo, seveda, pod nadzorom strokovnega vodstva, ki bo skrbelo za varno in zanimivo bivanje otrok od prihoda pa vse do tedaj, ko jih bodo spet prevzeli starši.
Kdor se zanima za sodelovanje otrok pri tej pobudi lahko dobi vse informacije (ob uri kosila) na tel. št, 571-453. Vsekakor pa bo treba z vpisom pohiteti, ker je število razpoložljivih mest omejeno, -boj-
Srečanje z alpinistom pisateljem Jelinčičem
V večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini bo drevi, z začetkorn ob 20.15 tekla beseda o gorovju Himalaje. Gost SD Grmada, Krožka ’91 in SKD Ig1) Gmden bo namreč priznam alpinist (in novinar slovenskih programov RAI) Dušan Jelinčič. Sicer pa se bo Jelinčič predstavil predvsem kot pisatelj, saj je večer po-svečen predstavitvi slovenskega izvirnika in italijanskega prevoda Biserov pod snegom ter najnovejšega romana Budovo oko, ki je ravnokar izšel pri koprski založbi lipa. Deli bo v italijanščini in slovenščini predstavila Matejka Gigič. (gb)
DOLINA / KD VODNIK
GLEDALIŠČE VERDI
O slovenskih praporih na Junijskih večerih
Po izrednem uvodu, ki so ga letošnji Junijski večeri prejšnjo soboto doživeh z večerom o brški noši, se niz nadaljuje spet z dogodkom, posvečenim naši kulturni preteklosti. Nocoj bo namreč na vrsti srečanje ob knjigi, ki prvič podrobno in obširno spregovori o društvenih praporih na Tržaškem in v sosednji Istri. Med še vedno dobro ohranjenimi prapori je tudi tisti, ki ga hrani dolinsko KD Valentin Vodnik. Prapor je obeležil dobo, v kateri je iz Bralnega in pevskega društva dolinsko kulturno jedro prevzelo ime po slovenskem pesniku, svečano razvitje pa je bilo prav ob praznovanju 25-letnice ustanovitve. Tedanja proslava, ki je v Dolino privabila številna okoliška društva, je še posebej počastila znameniti tabor, zgodovinski dogodek, iz katerega se je z navdušenjem utrdila narodnostna zavest domačinov. Ob letošnjem obhajanju 120-
letnice tabora in društva v Dolini se večer še kako primerno uvršča med prireditve, ki jih KD Valentin Vodnik običajno oblikuje v mesecu juniju.
Kot napovedano bo predstavitev knjige z naslovom Zastava, sveta bodi ti nam vez na vrsti nocoj, z začetkom ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bo odvijala v galeriji Tork-la, sicer pa na vaški K’luži. O knjigi, ki sta jo po večletnem raziskovanju sestavila Salvator Žitko in Boris Kuret, bo spregovoril Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, ki je s Pokrajinskim muzejem v Kopru omogočila izid te pomembne knjižne pobude. Gosta večera bosta mlada glasbenika iz vrst bivših gojencev Glasbene matice, klarinetist Marko Stoka in flavtistka Erika Buzečan. Odlomke iz knjige pa bosta podali članici dolinskega društva Nerina Švab in Ester Kočevar. (dam)
Tematika morja na zadnjem koncertu pomladne sezone
ga gieaansca verni, ki uo uanes, uu i tematika morja. Spored koncerta tržašk1 v, ki jih bo tokrat vodil irski dirigent Kej) :gomery, bo obsegal štiri skladbe, ki so P: datelji posvetili morju. Štiri interludiji> kompozicijo “Peter Grimes” iz leta 19^ j ed najboljša dela Benjamina Brittna. G1 „ nitev “Poeme de 1’Amour et de la Mer
Aleksi Jercog
Predstavitev knjige v Revoltelli
Jutri, 13. t.m., ob 18. uri bodo v avditoriju Muf Revoltella v Ul. Diaz 27 v Trstu predstavili kP1^ Agnese Colle »Arlecchino in viaggio con fPgjji delPArlecchino« (»Harlekin na potovanju s prijaj Harlekina«), Knjigo so izdali tržaški zgodovinski umetnostni mestni muzeji skupno s tržaškim Pepa„ liškim muzejem C. Schmidi, predstavil pa jo bo bio Battistini. Na večeru bodo tudi predvajali ne re zgodovinske dokumentarce.
ŠOLSTVO / DANES ZADNJI DAN POUKA
Ustvarjalnost šolarjev na zaključnih prireditvah
Šole na šoli pri Sv. Ivanu, poklon Černigoju in Jaki Štoka na Proseku
Na osnovnih in nižjih srednjih šolah je te dni res živahno. Na posameznih zakljucnih prireditvah prihajajo do izraza ustvarjalnost in domislenost učen-cev, dijakov in njihovih mentorjev, predvsem pa svežina mladih protagonistov.
Tako je bilo na primer v sredo zvečer v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Pod strogim pogledom Sv. Cirila in Metoda so se na odru predstavili sve-toivanski in katinarski nižješolci. Zaplesali so v modemih živahnih rit-tttih, starši so uživali ob nastopu Cefnara girls, ki so zasvingale z dežniki, nasmejali so se ob kabaretni točki in prisluhnili saksofonistu ter si - po obveznem zborovskem nastopu - ogledali še igrico Šale na šoli, s katero so ntenci 1. in 2. razreda uspešno nastopili na čedajskem Minimittelfestu.
Učenci proseške osnovne šole so se oddolžili 100-letnici Avgusta Černigoja *® 120-letnici Jake Stoka z igro o srečanju otrok v društvenih prostorih. Vmes 80 učenci 1. in 2. razreda uprizorili igrico o grdem račku, prireditev pa so Zakljucili s pesmijo o Stoki in Černigoju, ki so jo napisah in uglasbili učitelji.
Na nabrežinski osnovni šob Virgila Sčeka so uprizorili igro o Muci Copata-nci, ki je otrokom skrila copate. Malčki pa so jo vsekakor iztaknili in jo “Podkupili« s košarico lešnikov in šopkom cvetic, da jim je vrnila copate. Ob toncu šolskega leta se je didaktična ravnateljica Marina Castellani zahvalila Maršem za prisotnost in pozornost, ki jo posvečajo šob, udeleženci prireditve Pa so si zatem še ogledali razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki so jo °dprb v šolskih prostorih.
Čefnara girls so nastopile pri Sv. Ivanu
Šolska prireditev na šoli Virgila Ščeka v Nabrežini
V EVANGELIČANSKI CERKVI
NABREŽINA
Jutri koncert zbora Gallus
^ prvem delu nabožne, v drugem pa umetne posvetne pesmi
Jutri, 13. junija, bo v Vangelicanski cerkvi v tstu z začetkom ob •30 celovečerni kon-iert zbora Jacobus Gal-p,s’ ki deluje v okviru asbene matice.
J' tem koncertom zbor
'to i UCuie sezono 1997-^ ’ ki je bila, zlasti v nje-eiu prvem delu, precej aPorna: jeseni je zbor auirec nastopil na peželni zborovski reviji ^ or°vivo, kjer se je uvr-
boi ,.Y kategorijo naj-jsih zborov, velik na-^ Pa je predstavljala asti udeležba na vse-q javnem tekmovanju tdo d’Arezzo v Arez-
zu. Poleg tega je zbor nastopil na slavnostnem koncertu in proslavi ob 50-letnici prikjučitve Primorske matične domovine, ki je bila septembra lani. V decembru pa je kot leto priredil že tradicionalno Zborovsko božično revijo, ki je bila že sedma po vrsti. Poleg zbora Jacobus Gallus sta se revije udeležila še zbor Cappella Tergesti-na, pod vodstvom Marca Podde in Komorni zbor Kras pod vodstvom Matjaža Ščeka.
Drugi del sezone ni bil tako zahteven. Zbor Jacobus Gallus je skupaj
Poletni center v Nabrežini
Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mo-8°Ce vpisati otroke od 3. do 10. leta starosti v Poletni center, ki bo od 6. julija do 31. julija t. • v državnem otroškem vrtcu v Devinu z ur-'kom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v sk h teclnov vršile igre in animacija. Pomoljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo ri °ci smeli uporabljati šolski avtobus, ki bo q ,razpolago za vse, ki bodo za to prosili. e)avnosti v centru bo vodila skupina poklic-0usposc,bijenih vzgojiteljic. y P^ne pole so na razpolago v občinskem Jadu za šolstvo v prostorih občinske knjižni-^ v Nabrežili 102, z urnikom: od ponedeljka s° ?etrtka od 9. do 12. ure, v ponedeljek in od q° 0<* 15- do 17-30 ter v petkih in sobotah ne' 0(* 11'30> na katerega se starši lahko obr-1° za morebitne dodatne informacije.
z zborom Hrast iz Doberdoba oblikoval osrednjo proslavo Dneva slovenske kulture v Trstu in Gorici, nastopil je na reviji Primorska poje v Kobaridu, ravno pred kratkim, v soboto, 30. maja, pa je nastopil na reviji deželnega zborovskega združenja USCI v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. V tem delu sezone pa je zborovodja Janko Ban posvetil večjo pozornost usklajevanju glasov, saj je k zboru pristopilo večje število novih pevk in pevcev (tem je Janko Ban posvetil posebno skrb), nekateri stari pevci pa so odšli.
Sobotni koncertni spored obsega v glavnem pesmi, ki jih je zbor naštudiral v tej sezoni, pa še druge skladbe. Prvi del bo posvečen nabožnim skladbam iz različnih obdobij in različnih avtorjev, tako slovenskih kot tujih. V drugem delu pa bodo na vrsti umetne posvetne skladbe slovenskih avtorjev.
S koncertom v evangeličanski cerkvi v Trstu pa se sezona zbora Jaco-busa Gallusa ne zaključuje še popolnoma, saj bodo tržaške pevke in pevci imeli svoj zadnji nastop, 19. junija, na gradu Štanjelu, kjer bodo sodelovali na večeru, posvečenem Kosovelu, Spacalu in Krasu.
(iž)
Utihnile so činele Milana Pernarčiča
Nabrežinske činele so utihnile. Milan Pernarčič, nabrežinski godbenik, jim je v domačem žargonu pravil kar »pokrvače«. Po okrogli obliki in ročaju v sredini so bile res podobne pokrovom, v njegovih rokah pa so zvenele kot pravi instrument tako dolgo - več kot sedem desetletij - da je postal sam Milan širom po godbenem Krasu znan kot gospod s činelami.
A ne samo to. V domači vasi je bil predvsem eden od zgodovinskih stebrov domačega godbenega društva. Govoriti o zgodovini v njegovem primeru ni pretirano, saj se je mladi Milan priključil godbi pred 71 leti, ko je bil star 17 let. V godbenih vrstah je gojil svojo umetniško žilico, ki jo je bilo zaznati tudi na drugem, poklicnem področju. Tri leta pred vstopom v godbo je postal kamnoseški vajenec in tudi kamnoseštvo je postalo - ob godbi - njegov drugi življenjski popotnik. Ob njegovi osemdesetletnici, 15. avgusta 1990, je VValter Škerk zapisal, da je bil »nabrežinski in širši javnosti znan kot odličen oblikovalec miniaturnih skulptur iz kamna, ki večinoma ponazarjajo domače motive (kalune, vodnjake, zvonike itd.)«. Pernarčič je svoje izdelke večkrat razstavljal, med drugim tudi na Dunaju in v Rimu.
Med drugo svetovno vojno so ga Nemci internirali. Iz Nemčije se je vrnil v majskih dneh 1945. leta, že poldrugi mesec po vrnitvi pa je s skupino drugih šestih internirancev sodeloval pri obnovitvi godbene dejavnosti v Nabrežini. Na prvem povojnem občnem zboru društva je bil izvoljen za predsednika, to funkcijo pa je nato vestno in prizadevno opravljal celi dve desetletji.
Tudi po upokojitvi je Milan Pernarčič ostal zvest svojim činelam in svoji godbi. Bil je eden od organizacijskih stebrov društva, sledil mu je tudi v letih, ko bi marsikomu drugemu starost svetovala mirnejše življenje. »Se za pust je bil z nami, sodeloval je pri pustovanju po vasi,« je povedal predsednik nabrežinske godbe Karlo Gabrovec. Spomnil se ga je kot priljubljenega, nasmejanega človeka, navezanega na godbo, kraški kamen in domačo vas. Takega se ga bodo danes spomnili vaščani na njegovi zadnji poti. In glas nekoč veselih nabrežinskih činel bo ob odhodu zvenel bolj žalostno in spoštljivo zadržano kot običajno..
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
12.	junija 1998
ADELA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 -Dolžina dneva 15.39 -Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 7.27
Jutri, SOBOTA,
13.	junija 1998
ANTON
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,9 stopinje, zračni tlak 1004,3 mb ustaljen, veter jug 10 km na uro, vlaga 92-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 19 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Umrli so: 70-letni Lu-ciano Benedetti, 67-let-na Maria Toros, 17-letni Marco Pristavec, 81-letna Andreina Kervischer.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. junija 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638454), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije -Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Ob boleči izgubi dragega očeta Oskarja izreka iskreno sožalje sinu Borisu in družini
Stranka komunistične prenove Dolina
t
Zapustila nas je naša draga žena, mama in sestra
Alda Maganja por. Tenze
Pogreb bo jutri, v soboto, 13. junija ob 12.20 iz mrtvašnice v UL Costa-lunga v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Vittorio, hči Serena z možem Giannijem, sin Elio z ženo Rosi in brat Albin z ženo Ado
Križ, 12. junija 1998
Draga nona Alda, vedno boš ostala v najinem spominu
vnuka
Daniel in Manuel
Žalovanju se pridružujeta
Morena in Norma z družinama
Ob izgubi drage Alde Maganja por. Tenze sočustvujemo s stricem Vitto-riom in z Eliom in Sereno
Dario, Niko in Alain z družinami
Dragi Elio v tem težkem trenutku smo ti blizu
Rossella in Giuliano, Aldo in Raffaella, Silvia in Peter
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Mirko Širca
Žalostno vest sporočajo Zena Danila, sin Ivan, snaha Majda, vnukinja Marta, brata in sestri z družinami in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v soboto, 13. junija ob 13. uri iz mrtvašnice v UL Costa-lunga v nabrežinske cerkev.
Nabrežina, Piran, Trst, 12. junija 1998
Ob težki izgubi dragega tasta izrekajo kolegici Majdi Mašera iskreno sožalje
učno in neučno osebje Pedagoškega liceja A. M. Slomšek
Ob nepričakovani izgubi dragega Oskarja Kureta izrekamo občuteno sožalje sinu Borisu, ženi Zdenki ter ostalim sorodnikom
Godba na pihala iz Ricmanj
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR
prirejata 12., 13. in 14. junija 1998
ŠPORTNI PRAZNIK
NA ŠTADIONU 1. MAJ
Spored:	danes, 12. junija
v popoldanskih urah začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano,
ob 17. uri odprtje kioskov,
ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov,
ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-trešetu
ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers;
jutri, 13. junija,
v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol;
nedelja, 14. junija,
v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet
Na voljo cvrte in pečene poslastice VSAK VEČER OD 21. DO 22. URE HAPPV HOUR
KINO
ARISTON - »Le ali delVamore«, r. lan Sof-tley, i. Helena Bonham Carter
EXCELSIOR AZZUR-
RA- 17.20, 19.40, 22.00 »II destino«, r. Youssef Chahine.
EXCELSIOR 17.00,
19.30,	22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kustu-rica, i. Johnny Depp.
AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05,
22.15	»L’angolo rosso -Colpevole fino a prova contraria« i. Richard Gere.
NAZIONALE 1	-
15.30,	17.40, 19.55,
22.15	»Arancia mecca-nica« r. Stanley Ku-brick, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2	-
15.20,	18.30, 21.45 »Ti-tanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 3	-
16.00, 18.00, 20.05,
22.15	»Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.20, 20.15,
22.15	»Full Monty«, r. Peter Cattaneo.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Tre superdotati per cominciare«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30,
18.20,	20.15,	22.10
»Codice Mercury«, i. Bruce Willis in Alec Baldvvin.
ALCIONE - 19.30, 22.00 »Jackie Brovvn«, r. Quentin Tarantino i. Robert De Niro, Briget Fonda.
H ČESTITKE
ANDSKA SMOTLAK ima danes 12 let. Da bi jo v življenju spremljala sreča in zdrava pamet, ji želijo nonoti. Sestrici Katjuša in Jasmina ji s polubckoma voščita vse najboljše.
Danes v Sv. Križu praznuje 70 let LIDIJA PAHOR. Iskreno ji Čestitamo in kličemo Se na mnoga leta Pierina in družina Majcen.
\M PRIREDITVE
JUNIJSKI VEČERI - ob
120-letnici SKD Valentin Vodnik - danes, 12 junija bo ob 21. uri v Dolini na Kluži predstavitev knjige o praporih Zastava sveta bodi ti nam vez. Besedo o knjigi in pomenu raziskovanja nase družbeno-kul-turne preteklosti bo obogatil Se duo Erika BuzeCan - flavta in Marko Stoka -klarinet. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST od Novega sv. Antona vabi k praznovanju svojega zavetnika jutri, 13. t. m. ob
16.30.	Pri bogoslužju bo sodeloval domači cerkveni zbor, okrepljen s pevci ZCPZ in z oktetom iz Godoviča.
ZBOR JACOBUS GALLUS pri Glasbeni matici prireja jutri, 13. junija ob
20.30	v luteransko-evan-geliCanski cerkvi v Trstu celovečerni koncert. Na sporedu bodo nabožne in posvetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Vabljeni! -
OTROŠKI ZBOR LADJICA iz Devina vabi na praznovanje 10-LETNI-CE DELOVANJA, ki bo v nedeljo, 14. t. m. ob 18. uri na sedežu devinskih zborov.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST vabi na celovečerni koncert, ki bo v evange-ličansko-luteranski cerkvi v torek, 16. junija ob
20.30.	Na sporedu bodo skladbe Palestine, Gallusa, Mendelssohna Bartholdija, Mokranjaca, Badingsa, Ebna, Schumanna, Ukmarja, Lukasa, Merkuja, Močnika, Copija in Dipiazze. Toplo vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe!
SKD VIGRED vabi v torek, 16. junija ob 19.30 na šolsko dvorišče v Sempo-laj, na KULTURNI VEČER z otroškim pevskim zborom Vigred in domačimi glasbeniki. Gostji večera bosta Jana in Aliče z prizorom Klepet na PunkišCu.
SKD VIGRED prireja v Četrtek, 18. junija ob 21. uri na SemCevem borjaCu v Prečniku koncert ženskega in moškega pevskega zbora Igo Gruden.
DAMIR STARC
vabi prijatelje in znance na otvoritev
novih poslovnih prostorov trgovine lončenih peči
WARM
danes, 12. junija ob 19. uri
na Proseku St. 551 - Tel. 225177
Junijski večeri
ob 120-letnici KD Valentin Vodnik
Zastava sveta bodi ti nam vez
Društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno vojno Sodelujejo: ravnatelj NSK Milan Pahor, duo Erika BuzeCan - flavta in Marko Stoka - klarinet, Ester Kočevar in Nerina Švab
danes, 12 junija ’98 ob 21. uri v Dolini na Kluži
3 ŠOLSKE VESTI
NA ŠPORTNEM DNEVU v Repnu so otroci pozabili majice, trenirke in... Dobite jih na openskem ravnateljstvu, Nanoški trg 2.
NA	PROSESKI
SREDNJI SOLI FRANA LEVSTIKA praznujemo letos 50-letnico srednjega šolanja in 25-letnico celodnevnega pouka. Slovesnost bo na šoli danes, v petek, 12. junija ob 10. uri. Lepo vabljeni!
SREDNJA SOLA I. CANKARJA (Sv. Jakob in Rojan) vabi na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV, ki bo danes, 12. junija ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Na sporedu bodo recitacije, glasbene točke, petje, plesi in zabavni prizor PIKNIK OB KONCU ŠOLSKEGA LETA. Vabljeni profesorji, starši, sorodniki in prijatelji ter bivši dijaki.
UCENCI IN UČITELJI COS Stanka Grudna iz Sempolaja vabimo danes,
12.	junija 1998 ob 9. uri starše, vaščane in prijatelje na skupni dan v šoli. Istega dne bo otvoritev razstave šolskih izdelkov. Prisrčno vabljeni!
NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA - Dolina vabi na svojo ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes, 12. junija ob 20.15 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Poleg naših učencev bodo sodelovali tudi učenci COS Frana Venturinija Boljunec-Boršt-Pesek, COS Mare Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega Ricmanje-Domjo in uCenci OS Srečka Kosovela iz Sežane. Vsi prostovoljni prispevki bodo v korist sklada Evrošola 99. Toplo vabljeni!
OTROCI SEMPOLAJ-SKEGA VRTCA vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo v nedeljo, 14. junija od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Pričakujemo vas!
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do
17.30.
S_____________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G Tiče v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara).
SEKCIJA SPI-CGIL za kraško območje prireja v nedeljo, 21. junija izlet v Roč (hrvaška Istra) ob priložnosti pobratenja s tamkajšnjim sindikatom upokojencev. Vpisujejo v sekcijah v Križu, Nabrežini in na Opčinah.
MLADI V ODKRI-
VANJU SKUPNIH POTI
(Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po .sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. - 23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se čimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vaši soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal. Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
IZ] OBVESTILA
TABORNIKI RMV va-
bijo vse člane na TRIDNEVNI TABOR, ki bo od danes, petka, 12. junija do nedelje, 14. junija v Repnu. Zbirališče je v petek ob 15. uri na trgu v Repnu in v soboto ob enaki uri na istem kraju. Starše vabimo na taborni ogenj juti, 13. junija. Zbirališče bo na trgu v Repnu ob 20.30.
PADRICARJI! Vabimo vas na skupni vaški sestanek, ki bo danes, v petek, 12. junija ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Predstavili vam bomo program 100-letnic in se skupaj pomenili! Odbor KD Slovan.
SD	GRMADA,
KROŽEK 91 in SKD IGO GRUDEN vas vljudno vabijo danes, 12. junija ob
20.15	v občinsko knjižnico v Nabrežini na predstavitev knjig Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom, italijanskega prevoda Per-le sotto la neve in Budovo oko. Knjige bo predstavila literarna kritičarka Ma-tejka Grgič. O svojih delih bo spregovoril avtor, ki bo tudi predvajal 'diapozitive s svojega zadnjega vzpona v gorovje Himalaje.
ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE -KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega
jezika na slovenski obali. Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalcem, starejšim od 15 let. Ob 40-ur-nih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delavnicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci lahko opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave še danes, 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna go-mezel@zrs-kp; http: //www.zrs-kp.sl.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
in SZ BOR prirejata 12.,
13.	in 14. junija 1998 športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: danes,
12.	junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-trešetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirfy Fingers; jutri,
13.	junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja,
14.	junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour.
PRIMOTOR KLUB or-
ganizira v nedeljo, 14. junija deželni motociklistični shod. Shod se prične ob 8. uri, sledi vpisovanje, motociklistični izlet in ob 12.30 nagrajevanje. Zaključek shoda bo ob 18.30. Vpbljeni vsi ljubitelji motorjev!
SD PRIMOREC prireja v dneh 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na
prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Modri Val in Happy day. Do 14. junija poteka vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILNA-PIZ-ZERIA VETO. Toplo vabljeni!
KD FRAN VENTURINI
prireja 13., 14. in 15. junija SAGRO NA KR-MENKI. Spored: jutri, 13. 6. ples od 20. ure s Kraškim kvintetom; nedelja, 14. 6. ob 17. uri Godba na pihala iz Nabrežine, sledi plesno -akrobatska skupina Flip, od 20. ure ansambel Igor in zlati zvoki; ponedeljek,
15.	junija od 20. ure ansambel Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico.
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - REZIJA ’98 - od 24. 8. do 5. 9. 1998. Prijavnice dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petro-nio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
BOLJUNSKA SRENJA in FANTOVSKA vabita vaščane na čiščenje vasi
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7786333
ob priložnosti vaškega patrom in šagre jutri, 13. junija ob 8. uri pred torklo.
70-LETNIKI z Rovt, Katinare in Lonjerja se zberemo za družabno večerjo jutri, 13. junija ob 19. uri pri gostilni Bacco.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
15.	junija na predavanje dr. Andreja Marušiča na temo Otrokova osebnost in dvojezično okolje. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek od
16.30	do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za eventualne informacije lahko pokličete na tel. št. 040/211758 od 16.30 dalje.
POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah.
OSNOVNA SOLA FRANCETA BEVKA na Opčinah sporoča vaščanom, ki so prispevali gradivo za razstavo ob 200-letnici šolstva, da ga lahko dvignejo v naslednjih dneh: v torek, 16. in v sredo, 17. junija od
10.	do 11. ure.
SKD CEROVLJE-MAVIIINJE obvešča cenjene člane, da bo v sredo, 17. junija izredni občni zbor. Program: prilagoditev statuta novim določilom in razno. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21. uri. Vljudno vabljeni!
SKD GRAD - Bani vabi na otvoritev razstave ČIPKA IN KAMEN, ki bo v petek, 19. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Nastopil bo harmonikaš Denis No-vato. Umik razstave: nedelji, 21. in 28. junija od
16.	do 20. ure, ostali dnevi v tednu od 17. do 20. ure.
SAGRA NA JAMI v Boljuncu - v soboto, 21. 6. ob 15.30 ex-tempore, ob 20.30 ples s skupino Juke box; v nedeljo, 21. 6. ob 9.30 lov na zaklad, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 22. 6. ples s Status symbol.
LJUDSKI DOM V PODLONJERJU vabi v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija na SVETOI-VANSKI PRAZNIK. Igra ansambel I muli de una volta.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah.
TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri članih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998.
SD SOKOL organizira
11.	in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
MALI OGLASI
tel. 040-7786333	-
SKLAD MITJA CUK
nabira les za kres; tel. št. 212289 od 10. do 13. ure.
PODARIMO psičke mešane pasme, srednje rasti. Tel. št. 327044.
ČRNA PSIČKA, 2 meseca stara, mešane pasme išče ljubečega gospodarja. Tel. na St. 225218 po 20. uri
ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. St-003867-631229 in 673148 od 18. do 20. ure.
DOBRO VPELJAN
BAR išče natakarico, veščo dela, z znanjem slovenščine. Pisne po-nudbe nasloviti na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bar«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče računovodjo z vsa| dveletno prakso in popolnim obvladanjem računalnika za redno namestitev, začasno pa uradnika/co, ki obvlada izračunavanje plač-Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Pe" tronio 4, 34138 Trst.
PRODAM staro kamnito posodo. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2.
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18-
OSMICO je odpri Armando Leghissa v Nabrežini Kamnolomi-Poleg vina nudi tudi svoje pridelke.
MEDJE VAS 1 - Prl Zupanovih je osmica.
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in
Silvana Kocijančič-
Pridite, da ga čimprej spijemo!
V	ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milič.
V	SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Sama-torci št. 20.	,
OSMICO je odpU Jožko Skerk, Salež 61-
PRISPEVKI
Danes bi naš drag1 in nepozabni Marino praznoval svoj 60. roj stni dan. V njegov sp° min darujejo družin Milkovič, Galoppin 1 Fonda 100.000 lir za KD Skala iz Gropade- ^ Namesto cvetja n
grob drage Valerije Klf_ ret darujeta Miro in L1 dija Žerjal 20.000 lir 2
panje spomenik-3 . NOB v Boljun
iomin na dr?t> Ernesti daruje in Lucian0 ama 100.000 l Barkovlje-testo cvetja
Ibina Hrovatin
Ivan Benčin3 o 50.000 U * no rekreacija* d Dom BriščiK'
i damic ~
Križman0
vn Ska
MARTA ASCOLI - AUSCHVVITZ PRIPADA VSEM
RAZSTAVA / V POŠTNI PALAČI
Pretresljivo pričevanje o uničevalnih taboriščih
Jedrnata pripoved o grozotah v treh logerjih
Rusi most: čarobno križišče različnih kultur
Molk. Teža molka. Spomin ljudi, deporti-rancev, ki so preživeli nacistiene lagerje in bernska koncentracijska taborišča, ne bo nikdar zbledel. Težko je zanje obuditi spomin na preži-vele grozote, kot tudi o njih govoriti; to velja Se bajbolj za ženske, ki so de podvržene vsakovr-jdoim ponižanjem. A fžacanka Marta Ascoli, F so j0 s starši aretirali, F? ji je bilo Sele 17 let :s *ka je iz tistega Časa),
jih zaprli v Rižarno joče je bil zid, mati kato-1Canka), Čemur je sledi-a deportacija v Au-Schwitz in v Bergen Bel-Sen. se je po dolgem Ca-Su odločila seznaniti )avn°st s svojo izkušpjo. ) Pisala jo je v knjigi ^Uschwitz pripada setn« (»Auschwitz e di
lozb«)’ ^ ^z(^a^a za"
Fjeno delo so najprej Podstavili v knjigarni ^orsatti, ko sta o njem D Prisotnosti avtorice .Pregovorila direktor za-i0žbe Lint Valerio Fian-ra in zgodovinar Dežel-instituta za zgodo-rln° odporništva Marco oslovich, pred dnevi Pa je bil govor o knjigi 3 tržaškem knjižnem ajbru, tokrat je z Vale-ii°rn Fiandro o zapisa-eiU pričevanju Marte ^acoli govoril Adriano
Dugulin.
j Ocena predstavljalcev p a je, da se premalo
Vel' im namenja preži-
'Ri iz lagerjev, Čeprav lo V ,Zadnjih letih le rah-ka0bgrinja tanCica mol-
Njihova pričevanja
so pomembna, doprinos preživelih žensk je Se bolj važen, saj malokdo toCno ve, kaj se je z njimi v resnici dogajalo. Prispevek Marte Ascoli je v tem smislu izredne važnosti. Poleg pričevanja o grozotah nacističnih taborišč smrti oriše v knjigi tudi dogajanja v Rižarni, o katerih se še danes premalo govori. »Zgodovinski spomin se tiče vseh nas,« so med drugim poudarili na prvi tržaški predstavitvi.
Auschvvitz ne sme v pozabo! Nihče naj ne oporeka dejstvom, Au-schwitz naj ostane kraj
spomina v opomin za bodoče generacije! S tem sporočilom se zaključi knjiga Ascolijeve. V njej močno, zavestno in na-tanCo obudi svoje spomine o marcu 1944. leta, ko je Gestapo odpeljala njo in njene starše v Rižarno. Po dramatični deportaciji v Auschvvitz, kjer so ob prihodu takoj usmrtili očeta (mati je ostala v Trstu, a je po nekaj letih umrla), se je znašla povsem osamljena. Preživela je med drugim štiri selekcije (ko so rabniki določali, ali si sposoben za delo), presunljiva so tudi poročanja o življenju v la-
gerju. Poleg fizične krhkosti je bil še najhujši psihološki pritisk, tako da so interniranci videli edino rešitev v smrti. Avtorica oriše na konkreten in jedrnat način življenje v uničevalnem taborišču, ko nisi bil veC oseba, ampak le številka. Marta Ascoli opiše prisilno delo in lakoto, ki so jo trpele, nenehna štetja, razkuževanja, izbore, delovanje plinskih celic in krematorijev (najhujša je bila naloga t.i. »Sonder Kom-mando«) ter hudo zimo. 31. decembra 1944 so jih preselili v Bergen Bel-sen, Ascolijeva pa ne bo nikdar pozabila 15. aprila 1945, ko so jih Angleži osvobodili.
V knjigi so natiskani tudi nekateri do sedaj neobljavljeni dokumenti. Mednje spada poročilo poveljnika Oberhauserja, s katerim je 16. avgusta 1944 obvestil Ascolijevo mater o smrti njenega moža in hčerke, ki naj bi padla med »napadom teroristov« blizu Miinchna.
Dnevnik je avtorica posvetila oCetu in vsem, ki se iz lagerjev niso vrnili. Zaključi se z reportažo njenega romanja v Auschvvitz leta 1986, kamor se je vrnila s skupino združenja Aned in spet obiskala kraj, kjer je bila videla toliko grozote. »Sedaj lahko konCno svobodno hodim na tleh, na katerih so me teptali, zasmehovali in ponižali. To je moja revanša!« je bila njena misel.
Aljoša Gašperlin
Tržaški Rusi most so zgradili leta 1756 z namenom, da bi povezali brega, ki obdajata Veliki kanal v Terezijanski mestni Četrti. Leseni most so tedaj pobarvali v živo rdeCo barvo, pozneje pa ga zamenjali z železnim mehanskim, preko katerega so lahko peljale jadrnice, ki so prevažale blago v središče Trsta. V trgovsko živahnih krajih ob Rusem mostu so se v preteklosti križale različne kulture: od italijanske do slovenske, od nemške do grške.
Da bi z naslikanimi dokumenti predstavili zgodovino tega slikovitega predela Trsta, so si predstavniki kulturnega društva Centro Niccold Tommaseo zamislili razstavo z naslovom “Rusi most, Čarobni kraj” (“Ponte Rosso, terra ma-gica”), ki so jo odprli v ponedeljek. Zbirko razglednic in drugih dokumentov so pripravili v veliki dvorani glavnega sedeža tržaške pošte na trgu Vittorio Veneto pod pokroviteljstvom bančnega zavoda Friuladria in zavarovalne družbe Assicurazioni Generali.
Kot nam je povedala predstavnica društva Niccolb Tommaseo Do-riana Mitri, je zamisel za pobudo novembra lani dal Carlo Papucci, razglednice pa spadajo v zelo obsežno privatno zbirko zbiratelja Lina Fe-liciana. Nadaljnjim pripravam je nato sledil Tullio Reggente, kateremu so po nenadni smrti poklonili razstavo.
V tržaški glavni pošti je
do 20. junija na ogled približno 350 razglednic in drugih dokumentov od leta 1880 do danes, ki ponazarjajo kanal in stavbe ob njem ter - seveda - Rusi most. Ker je format razglednic precej majhen (10 x 15 cm), so najlepše izmed njih povečali. Preko slik teCe veC kot stoletna zgodovina tega osrednjega kraja Trsta: predvsem
nazorno lahko vidimo urbanistične spremembe kanala, mostov in stavb, a tudi estetike razglednic samih. Se posebno zanimive so razglednice iz prvih let tega stoletja v secesijskem stilu.
Večkulturna identiteta Trsta je razvidna iz napisov in pozdravov na razglednicah, ki so napisani v različnih jezikih: v italijanščini, slovenščini, nemščini, hrvaščini in
madžarščini. Organizatorjem je bilo to eno izmed izhodišč za razstavo, saj društvo deluje v kozmopolitskem duhu Niccoloja Tommasea. Po mnenju Doriane Mitri je prisotnost različnih kultur v naših krajih ne le bogastvo, a tudi prava spodbuda za poglabljanje naše zgodovine in za izmenjavo izkušenj.
Ob tej priložnosti je društvo Niccold Tommaseo izdalo brošuro, na katero so - poleg spremne besede - natisnili šest slik Velikega kanala in poezijo. Za številne zbiratelje in ljubitelje pa bodo v soboto, 13. junija, od 9. do 15. ure, na glavnem sedežu tržaške pošte na razpolago štiri posebno natisnjene razglednice in znamka.
Aleksi Jercog
''SjOVA GORICA / GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA
PORTOROŽ / SREČANJE Z JOŽETOM HUDEČKOM
Tudi tokrat odlični »Hrast«
Mešani pevski zbor iz Doberdoba vodi Hilarij Lavrenčič
Vročinski val, ki nas je v prejšnjem anu zajel, zagotovo ni nudil naj-ijših pogojev za maksimalno pred-^avljanje poustvarjalnih dosežkov, sol tem RMjubim izvenglasbenim n .tkam Pa je cerkev Gospodovega oz-^jenja Mariji na Kostanjevici v Novi i r,lcT v petek, 5. junija, z vso razpo-zijivo akustično velikodušnostjo JRejela Mešani pevski zbor »Hrast« iz Ced T^°ba' "* a °dlicni pevski sestav, ki litj i6 bolj gradi tudi drugačno podo-zamejske kulture in ji - z mednarod-v F1 Potrjevanjem - vnaša odlike j Unskosti, je zapel žlahtno melodijo sv l,einu voceru iz cikla Glasba z vrtov n'. 'ranciska, nizu poletnih glasbenih 'reditev, katerih izkupiček Kulturni Nova Gorica in Frančiškanski sa-.. stan Kostanjevica namenjata glasbe-n'kom v Posočju.
V že
znanem pevskem elanu, ki ga z
2*o stoko^:
I>nt Hilarii Lavre,,
v sestav vnaša di-1 Marij Lavrenčič, je zazvenel tu-doh OVOg0r*ki koncert in na njem je pro dobski zbor vnovič predstavil ki je postal že sinonim za Vg Sao sezono 1997/98. Rahmanino-sja«11-0 itev “dogorodice djevo, raduj-Sta(< ln Brucknerjev motet »Graduale« biJaovie (in zaradi cerkvenega am-izje a še 1?oIi poudarjeno) razkrila nk* ^Ro dinamično niansiranie in obcuduic
ansa k!OCo voluminoznost pevskega aRibla. Nekoliko reducirani sestav
je, nic manj natančno in ubrano, podajal tudi sodobnejše zborovske prvine, ki jih vsebujeta skladbi »Ubi cari-tas« francoskega skladatelja M. Duru-fleja in »Alleluia« R. Thompsona. Naklonjenost domači ustvarjalnosti je do-berdobski sestav izrazil v prepričljivih izvedbah pesmi »RdeCi zaton« U. Vrabca in dveh skladbah sodobnega go-riškega avtorja S. Jericija (»Maria, mater gratiae, Moj greh«).
Nastop na Kostanjevici so doberdob-ski mojstri petja smiselno zaokrožili s priredbami skladb iz slovenske ljudske zakladnice, od Koroške do Rezije, kot so jih priredili avtorji S. Vremšak, P. Merku, K. Pahor in A. Srebotnjak.
Že večkrat preizkušeni koncertni program, ki je zboru Hrast v letošnjem maju prinesel tudi prvo mesto v polifoniji in drugo mesto v ljudski pesmi na italijanskem državnem tekmovanju »Vittorio Veneto«, je slavnostno »zaigral« tudi zaključno pesem letošnji sezoni mešanega pevskega zbora Hrast Doberdob, sestava, ki preseneča s svojo neusahljivo ljubeznijo do zborovske kulture, preseneča s svojo zvestobo domači tradiciji in vztrajnostjo, da svoje korenine iz leta v leto tudi kakovostno plemeniti in preseneča tudi z dejstvom, da vendar tako majhen kulturni ambient, kot je Doberdob, razpolaga s tolikšnim številom dobrih glasov.
Tatjana Gregorič
Druga pisateljeva mladost
V prijetnem vzdušju Kosmačeve hiše v Portorožu je novinarka Neva Zajc 4. junija predstavila stanovskega kolega Jožeta Hudečka (na sliki), ki je po večletnem pisateljskem molku v zadnjih nekaj letih ponovno zablestel kot izjemno nadarjen prozaist. O pisateljevi prehojeni poti v letih 1955-58 priča knjiga Zgodbe iz pozabe (l995), zlasti pa pretehtani Hudečkov literarni curriculum, ki ga je priobčil Veno Taufer. Že z njegovimi stavki iz zgodnjih Črtic RdeCa hiša ali Nebotičnik se je komaj mogel kosati kak drug, starejši, izkušenejši pisatelj. Presenetljivo drugačen, skorajda Cisto poseben prozaist Jože HudeCek je svoj domišljijski svet oplajal večplastno: z likovnimi izpovedmi modernističnega sikarstva (Ma-gritte, Dali, Chagall, itd.) in z literarnimi snovanji Kafke, Camusa, in drugih s »seznama pokvarjenih in pohujšljivih«. Z ukinitvijo Revije 57 so za dolga tri desetletja umolknile tudi HudeCkove literarne objave. Vse je že kazalo, da je »umrl« pisatelj in se hkrati »rodil« novinar. Pa ni bilo povsem tako. Ko se je Jože HudeCek vrsto let na TV-ekranih kot nekakšen novodobni Don Quijote spopadal z mlini na veter - stranpotmi likovne oziroma kulturniške prak-
se povojnih let, je bilo pozornejšim gledalcem že jasno, da še ni rekel zadnje besede. In res se je »Hudiček« s TV-ekranov znova preselil v svoj »paralelni svet« pisateljskih snovanj. S seboj je odnesel svoje odvezane misli in ponovno eruptivno izbruhnil kot zrel, prekvašen, dokončno formiran pisatelj nekega ne povsem minulega Časa, ki se hkrati »spogleduje« s preteklostjo in sedanjostjo.
V Kosmačevi hiši pa Jože HudeCek ni dal duška le svojim odvezanim mislim v slogu, v kakrš-
nem smo ga bili vajeni poslušati preko TV-ekranov, temveč je pozornim poslušalcem radodarno odkril marsikatero skrito kamrico svojega srca. Pripovedni dar je podedoval po materi, ki svojih zgodb sicer ni zapisovala, vendar je prav ona zanetila sinovo pisateljsko iskro. Ta HudeCkova iskra je v zadnjih letih ponovno moCno zažarela in sprožila plaz novih knjižnih objav (Ulice mojega predmestja, Golobar, Na počitnicah), ki pri bralcih doživljajo topel sprejem, pri literarni kritiki pa ugodne ocene. Za HudeCkovo prozo je značilna nenavadna pomeša-nost sanjskega in doživljajskega sveta. Ne nazadnje velja omeniti značilni pisateljev jezik, katerega odlika je eruptiven, natančno * oblikovan in razvejan stavek, v katerega se vpletajo arhaizmi iz stare meščanske govorice. Tako nastopajo slikovite primerjave in besedne zveze, ki odslikavajo žlahtno patino nekega minulega Časa. O tem, da se Cisto blizu nas lahko dogajajo tudi Čudne ali Čudežne stvari, teče pripoved o usodi zvonarja Petra (roman Golobar). Usoda je ena in usod je tisoC. Pisatelju Jožetu Hudečku je letos namenila Župančičevo nagrado za roman Golobar.
Slavko Gaberc
			SFR/MVCE -7-3
10	Petek, 12. junija 1998	SP V NOGOMETU	
			
SKUPINA B / V KRSTNEM NASTOPU LE REMI »AZZURROV«
Roberto Baggio rešil Italijo pred porazom proti Čilu
BORDEAUN - Prvi nastop Italije na svetovnem nogometnem prvenstvu ne zasluži pozitivne ocene, da pa proti Čilu ni prišlo do katastrofe (z drugimi besedami to pomeni do poraza) pa ima zasluge izključno Roberto Baggio, ki je tako že na prvi tekmi upravičil zaupanje, ki mu ga je selektor Cesare Mal-dini izkazal z uvrstitvijo v reprezentanco za to SP. Njegova milimetrska podaja je omogočila Vieriju, da je popeljal Italijo v vodstvo, v finišu tekme, ko je že vse kazalo na več kot zasluženo zmago Čila, pa si je priboril sicer nekoliko dvomljivo enajstmetrovko in jo tudi realiziral. Pri tem je tudi pokazal, da ima trdne živce in da je zgrešena enajstmetrovka z zadnjega
Italija-Čile 2:2 (1:1)
STRELCI: V 10. min. Vieri,"v 45. in 49. min. Salas, v 85. min. R. Baggio (11 m) ITALIJA: Pagliuca, Cannavaro, Nesta, Costacurta, Maldini, Di Livio (od 61. min. Chiesa), Albertini, Di Matteo (od 57. min. Di Biagio), D. Baggio, R. Baggio, Vieri (od 71. min. Inzaghi)
ČILE: Tapia, Fuentes, Rojas, Margas (od 63. min. P. Ramirez), Reyes, Parraguez, Acuna (od 82. min. Correjo), Villarroel, Estay (od 81. min. Sierra), Zamorano, Salas. SODNIK: Bouchardeau (Nigerija); KOTI: 3:1 za Italijoa; GLEDALCEV 32.500; RUMENI KARTONI: Cannavaro, Di Livio, Chiesa, Acuna, Rojas in Paraguez zaradi prekrškov.
svetovnega prvenstva v finalu proti Braziliji zanj le še neprijeten spomin, ki pa s sedanjostjo nima več nobene zveze.
Ko si bo povsem opomogel Del Piero, se bo selektor Maldini znašel v precejšnjih škripcih. Težko bo oba istočasno postavil na igrišče, prav tako pa se bo težko odločil, koga naj pusti na klopi. Baggio (na sliki de-
sno) je včeraj dokazal, da je pravi leader ekipe, Del Piero pa ima za seboj izredno prvenstvo.
»Azzurri« so včeraj imeli izredno velike težave proti hitrim Čilencem, ki so s hitrimi podajami vnašali paniko v obrambne vrste Italije. Zvezna vrsta je bila stalno v težavah, nekoliko boljši od ostalih je bil le Dino Baggio, »plavala« pa je tudi
obramba, ki že dolgo ni več tisto, kar je bila nekoč. Predvsem Cannavaro ni mogel na noben način zaustaviti bodočega igralca Lazi a Salasa, ki je z dvema zadetkoma dokazal, da je izreden strelec.
Na srečo »azzurrov« se je na koncu zanje vse skupaj razmeroma dobro izteklo, če pa nočejo doživeti neprijetnih ra-
zočaranj, predvsem pa če se hočejo izogniti neugodnemu drugemu mestu v skupini, ki v osmini finala pomeni najbrž srečanje z Brazilijo, pa bodo morali proti Avstriji in Kamerunu pokazati precej več.
Kronika tekme je dokaj kratka. Italijani so povedli že po prvi resnejši akciji. Roberto Baggio je lepo zaposlil Vierija, ki je z natančnim strelom premagal vratarja Tapiaja. Zadetek je dal Italijanom krila in Roberto Di Matteo bi lahko le nekaj minut pozneje povišal vodstvo, a je bila obramba Čila ob pravem času na pravem mestu. Čilenci so imeli v prvem polčasu dve pravi priložnosti; v 23. minuti je Salas meril previsoko, v zadnjih trenutkih pa je isti
igralec iz gneče zatresel mrežo in izenačil izid na 1:1.
Drugi polčas se še ni dobro začel, ko je Salas še drugič premagal italijanskega vratarja Pagliu-co. Z visokim skokom je prelisičil branilca Canna-vara in žogo poslal tik ob vratnici. »Azzurrom« zdaj ni preostalo drugega kot popolni napad, vendar se obramba Čila nikakor ni pustila presenetiti - naj-
lepši priložnosti sta zamudila Roberto Baggio in Inzaghi. Odločitev je padla v 85. minuti. Roberto Baggio je prodrl po desni strani in skušal poslat' predložek pred vrata Tapiaja. Pri tem je žoga zadela Fuentesa v roko, sodnik iz Nigerije pa je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni pa je bil Roberto Baggio, ki je tako rešil Italijo pred katastrofo.
Vieri je že v 10. minuti popeljal Italijo v vodstvo (Telefoto AP)
U MENIJO NAŠI ŠPORTNIKI
Slaba igra »azzurrov«, Čile presenetil
Najboljši od Italijanov je bil Roberto Baggio, od Čilencev pa Salas in Zamorano
Pvi nastop »azzurrov« na tem mundialu gotovo ni bil spodbuden. S tem se strinjajo tudi naši športniki in športni delavci, ki smo jih vprašali za mnenje o tekmi Itlaija - Čile.
Dimitrij Ferluga (nogometaš trebenskega Primorca): »Italija je igrala slabo. Zadovoljil je le Roberto Baggio, ki je lepo podal Vieriju, da je dosegel prvi gol, in sam tudi upsešno izvedel enajstmetrovko. Italija je bila včeraj totalno brez igre in tudi Cesare Maldini je, po mojem, napravil nekaj taktičnih napak. Predvsem to, da je Di Livia zamenjal s Chieso. Po drugi strani je Čile dobro igral, predvsem so me ugodno presenetili Zamorano, Salas in Rochas.
Fabjan Čevdek (trener cicibanov Sovodenj): »Italijani niso igrali dobro. Verjetno je to šele začetek in bodo svojo formo še popravili. Najboljši je bil gotovo Roberto Baggio. Čilenci so dokazali, da so dobra ekipa, predvsem v napadu in verjetno bodo spravili v težave še marsikatero drugo moštvo.«
Valter Vatovec (Jadranov trener): »Čilenci bi zaslužili zmago, saj so Italijani slabo igrali in so izenačili z enajstmetrovko, ki jim jo je sodnik podaril. Najboljša posameznika sta bila pri Čilu Salas, ki je dosegel tudi dva gola, pri Italiji pa Roberto Baggio.«
Edo Škabar (odbornik NK Kras): »Tekma je bila zelo skromna in Italijani so me razočarali. Njihove
podaje so bile prekratke in nobene povezave ni bilo med napadom in sredino igrišča. Jasno je, da Italiji manjkajo nekateri ključni igralci. Po mojem je bil najboljši od Italijanov Nesta, čeprav vsi hvalijo Roberta Baggia, pri Čilu pa sta me presenetila Zamorano in Salas.«
Livio Semolič (Domov predsednik): »Čile bi zaslužil zmago, kajti enajstmetrovke ni bilo. Italija je med favoriti za končni naslov in zato ne more biti v formi že v uvodnih tekmah. Če pa Mladini ni tempiral forme in če je igra azzurrov taka, kot smo jo gledali proti Čilu, potem je stanje zares zaskrbljujoče. Od posameznikov bi pohvalil Roberta Baggia, od Čilencev pa Salasa.« (bi)
SKUPINA B / AFRIČANI SO VODILI DO 90, MINUTE
Kamerun proti Avstriji ob zmago v zadnjih trenutkih srečanja
Lep zadetek branilca Njanka - Za Avstrijce je izenačujoči gol dal Polster
Kamerun - Avstrija 1:1 (0:0)
STRELCA: V 78. min. Njanka, v 90. min. Polster
KAMERUN: Songoo, VVome, Song, Kalla Nkongo, Njanka, Ndo, Omam-Biyik (od 81. min. Tchami), Angi-beaud, M borna, Simo (od 65. min. Olembe), Ipoua (od 65. min. Job).
AVSTRIJA: Konsel, Schottel, Pfeffer, Feiersinger, Pfeifen-berger (od 80. min. Stoger), Herzog (od 80. Vastič), Cerny (od 80. min. Haas), Wetl, Mahlich, Kuhbauer, Polster. SODNIK: E.Chaves Gonzalez (Paragvaj); GLEDALCEV: 30.000; RUMENI KARTONI: Ipoua in Pfeffer zaradi grobe igre.
TOULOUSE - Tudi drugo včerajšnje srečanje v skupini B se je končalo neodločeno, podobno kot Italija pa je tudi Avstrija proti Kamerunu izenačujoči zadetek dosegla prav na koncu, ko se je srečanje že iztekalo. Kamerun se je izkazal kot solidna enajsterica, kateri pa manjka predvsem taktičnih izkušenj, čemur je treba pripisati tudi padec zbranosti v zaključnih trenutkih, kar je afriško ekipo stalo zmage. Neodločen rezultat pa je najbolj pravičen, saj so imeli Avstrijci že pred vodilnim golom Kameruna, predvsem pa po njem, vrsto priložnosti za zadetek.
Srečanje je bilo dokaj izenačeno, Afričani pa so povedli v 78. minuti, ko se je branilec Njanka prvič na srečanju odločil za »izlet« na nasprotnikovo polovico igrišča. V izredni akciji je preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, prodrl v kazenski prostor, nato pa s silovitim strelom premagal še avstrijskega vratarja. Avstrijci so se nato z vsemi silami vrgli v napad, ofenzivo pa so kronali že po izteku devetdesete minute v obdobju, za katerega je sodnik podaljšal srečanje.
STROKOVNO MNENJE
Brazilija in Italija: dve poti proti svetovnemu naslovu
Brazilija in Italija naskakujeta naslov svetovnega prvaka po različnih poteh! To je prvi motiv tega neskončnega dvoboja med dvema svetovnima nogometnima velesilama na tem svetovnem prvenstvu, ki se skušata prebiti do finala skozi dve bistveno različni filozofiji igre: »Žogo imamo mi« (Brazilija) ali »Ni nujno da imamo žogo« (Italija). V tej osnovni trditvi se skriva cel kup informacij o pristopu do igre ali boljše pristopu do faze napada obeh enajsteric.
Brazilija je dokazala, da zmore to kar bi želel vsak trener: napadati iz vseh pozicij in na različne načine. To spreminjanje oblike napada je »biser« ali bistvo južnoameriškega pristopa do tega taktičnega elementa. Brazilci so s Škoti dokazali, da obvladajo kontinuiran napad (najzahtevnejša oblika napada, ker predvideva sodelovanje več igralcev), hiter napad in to z zaključkom iz vseh ključnih pozicij: skozi sredino in z boka! To je višek organizacije v napadu!
Italija je v svoji pnvi tekmi dokazala, da kontinuiranega napada ne zmore iz enostavnega razloga, ker je »zgrajena« tako, da se te oblike napada ne loteva (Albertini, D. Baggio, Di Matteo nimajo teh lastnosti)!!! Mnogo bolj spretna je v hitrem napadu ali protinapadu. Ta oblika napada predvideva sodelovanje med največ tremi ali {štirimi igralci, kar omogoča, da se obram-
ba ne odkriva prekomerno. V primerjav' f »brazilskim« napadom je bistveno hitre)5' a veliko manj precizen.
Nekaj podatkov: Brazilija je v svoj' tekmi poskusila približno 25-krat eapa skozi sredino (kar je dobra polovica n)en , poskusov napada) in izbrala daljši Pre,■ ložek le 6-krat! Italija je v bistvu izbrala ^ tro igro in sigurnost v obrambi: 26 doto podaj (le / nevarna), medtem ko je posš sila napad skozi sredino le 10-krat.	,
Pa še nekaj za razmislek: Italija je ^7^ izbrani sigurni igri in obrambi mož-NO (Nesta je že drugič zakopa! Italijo) PreČ : dva gola od igralca (Salas), za katerega^ ^ vemo, da je glavni adut čilskega most
AH je Mafdinijeva izbira upravičena?!
Prva tekma je torej mimo. Čas (tren!č(a seveda igra v korist obeh ekip, k' sej>/in.
zagotovo spet predstavili s popolnejšo (
Hja) in hitrejšo (Brazilija) igro v	g
tekmah. K vsemu temu je treba še do ' da sta obe ekipi (kot tudi vsa ostala mos ' ki sodijo med favorite) komaj dokonc
predprvenstveni miniciklus priprav.
Mimo
je že delo za vzdržljivost in moč, 17101 ,j0 »pilijo« hitrost, v pričakovanju, da se . »uleže« (superkompenzaci/a), Pa upajo, da bodo prvi krogi tekmovanj P stali brez težav. Ravno obratno pa se 0 p n nizi rajo (planirajo) šibke ekipe: ekspl°zl štartza morebitno presenečenje.	$
SKUPINA B / PROTI JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI DANES KRSTNI NASTOP DOMAČINOV
Publika od Francije zahteva osvojitev naslova prvaka
Pritisk je zelo hud - Nasprotniki se zanašajo tudi na pomoč magije
SKUPINA
SKUPINA
Bo danski napad zmlel S. Arabijo?
LENS - Danci na srečanju s Savdsko Arabijo pričakujejo zmago. »Če ne pridemo do osmine finala, bo to veliko razočaranje,« meni kapetan moštva Michael Laudrup, ki bo prav na tej tekmi stotič oblekel reprezentančni dres. Naloga ne bo lahka, saj so Danci daleč od forme, s katero so leta 1992 osvojili naslov najboljših na Stari celini. Laudrup se zaveda dejstva, da prvi nasprotnik na SP ni pretežek. Danci bodo zato vse sile usmerili v napad.
Bolj pazljivo je moštvo Saudove Arabije. »Za nas je ta tekma to finale. Dober izid bi nam dal potrebno samozavest za nadaljevanje prvenstva,« je dejal trener Carlos Alberto Parreira. Njegova naloga ni lahka. Pred štirimi leti je Brazilijo popeljal do naslova prvaka, sedaj pa ima v moštvu le vezista Saeda Al-Oveirana, kr se lahko kosa z najboljšimi. »Razlika je očitna. V Saudovi Arabiji ponavljamo osnove nogometa, v Braziliji pa je najtežje obdržati vzdušje v ekipi,« je pred tekmo dejal Parreira.
^SKUPINA D
Paragvaj -Bolgarija v znaku Chilaverta in Stojčkova
MONTPELLIER - Na srečanju med Paragvajem in °°lgarijo bosta v ospredju Zanimanja zvezdnika obeh poštev paragvajski vratar j°se Luis Chilavert in bol-Sarski napadalec Hristo . toičkov. Obema je skupno 'Zredno nogometno znanje ln temperamemt, ki meji na 6skcentričnost. Chilavert, najboljši vratar v letu 1997 'J1 najboljši nogometaš Ju-Zne Amerike leto prej, ni le odličen vratar, ampak slovi ^di kot strelec. Doslej je osegel 4t golov. Stojčkov ie bil najboljši strelec na preteklem SP v ZDA in na-V|jači obeh moštev od obeh ZVezdnikov na petkovi te-H1' veliko pričakujejo, p 8Prva tekma je odločilna. 0raz bi pomenil, da mora-7'° Premagati favorizirane ^Pance,« je povedal Chila-ert. »Vemo, kako moramo
'grati
, proti Paragvaju,« pa je U optimistično napovedal ojčkov. V rahli statistični Prednosti so Bolgari, ki so a zadnjem SP osvojili četr-° mesto, Paragvaj pa se je dv Zakliučni turnir uvrstil po anajstletnem premoru.
Paragvaj-
Zgorijo (1430)
žn^AGVAJ: 1 Chilavert, ZU Caniza, 5 Ayala, 4 pamarra, 3 Rivarola, 13 aredes, 10 Acuna, 15 “e m tez, 16 Enciso, 9 ardoso, 7 Vegros. “ULGARIjA: 1 Zdrav-0v/ 16 Nankov, 3 Iva-fi°V' ^ Jordanov, 4 Pe-
IOrI1, lliev' 6 Jankov,
j nalakov, 9 Stojčkov,
Vxraadinov' 9 Penev. LEDNIK: Abdul Ra-^aan Al Zeid (S. Aara-
TV: RAI 3, TMC
INTERVJU / VETERAN ALOJZ HUSU
Nekoč je bilo v nogometni igri večsrčnosti
Zamejski nogomet ima davne korenine, saj so ga naši predniki igrali že v prvih desetletjih tega stoletja. Po fašističnem zatrtju vsega našega družbenega življenja so tudi naša športna društva ponovno vzklila po drugi svetovni vojni. V ta čas segajo spomini naših najstarejših nogometnih navdušencev, med katere sodi tudi Alojz Husu, po rodu Prosečan, trenutno Gabrovčan, kjer obuja spomine na svojo mladost in prva športna prizadevanja.
Kdaj ste prvič stopili na nogometno igrišče?
»Tedaj sem bil star 14 let. Zdaj jih imam 76, pa izračunajte pred koliko leti je bilo to.«
Igrali ste, kajpak, za pro-seško Primorje?
»Seveda.«
Kje ste imeli igrišče?
»Na Rouni, kjer stoji danes stavba Lanze.«
Ste imeli tam tudi slačilnice?
»Kje neki. Za preoblačenje smo imeli na razpolago sobico v vaškem društvu. Po tekmi smo pa zavili kar k javni vodovodni pipi na cesti pri cerkvi, pri kateri smo se umili, kolikor je bilo pač mogoče.«
Kdo so bili tedaj naši najboljši nogometaši?
»To so bili tedaj Viktor Ukmar, njegov brat Ivan, Alojz Timeus, vratar Stanko Prašelj in še nekateri.«
Se spominjate katerega izmed tedanjih trenerjev?
»Naš prvi trener je bil Pepi Bukavec, ki je pripravljal nogometaše Primorje že takoj po koncu 2. svetovne vojne, od leta 1945 dalje.«
So igralci že tedaj prejemali plačilo za svoje nastope?
»Nikoli niti lire.«
Kdaj ste nehali z aktivnim igranjem?
»Pred petnajstimi leti. Do tedaj sem namreč še igral med veterani. Tudi minulo soboto smo se srečali z veterani iz Ajdovščine, toda nisem igral. Svojo enajsterico sem podpiral le kot navijač.«
Ampak stik z nogometom ste gotovo še vedno ohranili«
»Sledim mu z zanimanjem. Sicer pa sem tudi častni predsednik veteranov nogometnega kluba Kras.«
Ker ste očitno dober poznavalec nogometa, tako nekdanjega, kot današnjega, nam povejte, kakšna je glavna razlika med enim in drugim?
»Razlika je samo v tem, da smo nekoč igrali s srcem in smo dali vse sile od sebe. Danes ni več tako. Vtis imam, da današnji nogometaši ne dajo od sebe niti delčka srca.«
Kljub temu pa danes prejemajo denarne nagrade že amaterski igralci....
»Da, a to ni prav. Če je pravi amater kot igralec, bi moral biti tudi pri plačilu. Žal, ni tako.«
Kako bi kot poznavalec sestavili lestvico najboljših zamejskih ekip?
»Po moji presoji bi pet najboljših ekip razvrstil takole: Primorje, Vesna, Zarja, Juventina, Sovodnje.«
In še obvezno vprašanje: napovejte vrh končne lestvice tega svetovnega prvenstva?
»To je pa zelo težko, saj smo komaj na začetku. Menim pa, da je treba glavnega kandidata za končno zmago iskati med Nemčijo, Anglijo in Francijo, morda pa tudi Brazilijo, a le če bo igrala bolje, kot v svojem otvoritvenem nastopu.«
PARIZ - Na nogometnem svetovnem prvenstvu v Franciji bodo danes na sporedu tri srečanja. Že ob 14.30 se bosta pomerila Paragvaj in Bolgarija iz skupine D, na programu pa bosta tudi tekmi skupine C. Ob 17.30 se bosta pomerili Danska in Savdska Arabija, ob 21. uri pa še gostitelji prvenstva Francozi in Južna Afrika.
Na nogometnem svetovnem prvenstvu se bodo danes torej prvič predstavili tudi gostitelji prvenstva Francozi. Navijači od njih pričakujejo, da bodo izkoristili prednost domačega terena in osvojili naslov prvaka. Že današnja tekma proti Juž-
noafriški republiki bo pokazala, kakšna je forma »L'Equipe Tricolo-
re«.
»Nismo sami, z nami je cel narod,« je dejal vratar Fabien Barthez. »Žvižgi ob polčasu pri izidu 0:0 bi bili strašni,« pa pravi obrambni igralec Marcel Desailly in mnogi se bojijo, da bi velika pričakovanja francoskih navijačev na nogometaših obvisela kot nahrbtniki. »Najbolj se bojim prve tekme. Zdaj gre zares. Začelo se je doživetje, ki se ga bomo večno spominjali vsi,« je dejal trener Aime Jac-quet, ki je bil pred prvenstvom deležen tudi številnih kritik.
V povsem drugačnem položaju pa so Južnoafričani, ki bodo v petek nastopili na prvi tekmi SP sploh, zato so z uspehom bistveno manj obremenjeni. »Če tečem proti Carlu Levvisu, nimam nobene možnosti. Pri nogometu je povsem drugače. Tu šteje celotno moštvo,« pred tekmo pravi južnoafriški trener Philippe Trousier. Južnoafričani se v naspro-tuju s Francozi, ki se zanašajo na izkušnje, opirajo tudi na magijo. V tradicionalnem ritualu si je trener Trousier pustil preliti noge s kozjo krvjo in morda mu bo na prvi tekmi pomagalo prav to.
Vsekakor so »galski petelini« izraziti favoriti in vsak drug rezultat kot zanesljiva zmaga Francije bi predstavljala veliko presenečenje.
Savdska Arabija - Danska (17.30)
SAVDSKA ARABIJA: 1 Al-Deayea, 2 Al-Jahani, 3 Al-Khilaivvi, 4 Zubramavvi, 7 Al-Shahrani, 6 Amin, 13 Sulimani, 16 AI-Owairan, 14 Al-Muwalid, 11 Al-Mehalel, 9 Al-Jaber.
DANSKA: 1 Schmeichel, 2 Schjonberg, 3 Rieper, 4 Hogh, 12 Colding, 6 Helveg, 21 Joergensen, 7 Niel-sen, 10 M. Laudrup, 19 Sand, 11 B. Laudrup. SODNIK: Javier Castrilli (Argentina)
TV PRENOS: RAI 2, TMC
Francija - Južna Afrika (21.00)
FRANCIJA: 16 Barthez, 15 Thuram, 8 Desailly, 5 Blanc, 3 Lizarazu, 7 Deschamps, 17 Petit, 6 Djorkaeff, 10 Zidane, 21 Dugarry, 9 Guivardh.
JUŽNA AFRIKA: 1 Vonk, 21 Issa, 19 Radebe, 4 Jackson, 11 Mkhalele, 7 Fortune, 12 Augustine, 10 Moshoeu, 3 Nyathi, 6 Masinga, 17 McCarthy SODNIK: Marcio Rezende de Freitas (Brazilija)
TV PRENOS: RAI 2, TMC
DOSEDANJA IZIDA
Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2.
LESTVICA
Brazilija	1	1	0	0	2:1	3
Maroko	1	0	1	0	2:2	1
Norveška	1	0	1	0	2:2	1
Škotska	1	0	0	1	1:2	0
PREOSTALI SPORED 16.6 Škotska - Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska - Maroko (21.00), Brazilija - Norveška (21.00)
a
VČERAJŠNJA IZIDA
Italija - Čile 2:2, Kamerun - Avstrija 1:1.
LESTVICA
Čile	1	0	1	0	2:2	1
Italija	1	0	1	0	2:2	1
Kamerun	1	0	1	0	1:1	1
Avstrija	1	0	1	0	1:1	1
PREOSTALI SPORED
17.6 Čile-Avstrija (17.30), Italija-Kamerun (21.00), 23.6 Italija - Avstrija (16.00), Čile-Kamerun (16.00).
DANES
Savdska Arabija - Danska (17.30), Francija - Južnoafriška republika (21.00).
LESTVICA
Danska	0	0	0	0	0:0	0
Francija	0	0	0	0	0:0	0
JAR	0	0	0	0	0:0	0
Savdska Arab. 0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED 18.6 JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Francija - Danska (16.00), JAR. - Savdska Arabija (16.00).
SKUPINA D
DANES
Paragvaj - Bolgarija (14.30);13.6 Španija -Nigerija (14.30).
LESTVICA
Bolgarija	0	0	0	0	0:0-	0
Nigerija	0	0	0	0	0:0	0
Paragvaj	0	0	0	0	0:0	0
Španija	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED 19.6 Nigerija - Bolgarija (17.30), Španija -Paragvaj (21.00), 24.6 Španija - Bolgarija (21.00), Nigerija-Paragvaj (21.00).
SKUPINA
-1. KOLO
13.6	Južna Koreja - Mehika (17.30), Nizozemska-Belgija (21.00).
LESTVICA
Belgija	0	0	0	0	0:0	0
Južna Koreja	0	0	0	0	0:0	0
Mehika	0	0	0	0	0:0	0
Nizozemska	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
20.6	Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija - J. Koreja (16.00).
1. KOLO
14.6	Jugoslavija - Iran (14.30), 15.6 Nemčija-ZDA (21.00).
LESTVICA
Iran	0	0	0	0	0:0	0
Jugoslavija	0	0	0	0	0:0	0
Nemčija	0	0	0	0	0:0	0
ZDA	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
21.6	Nemčija - Jugoslavija (17.30), ZDA -Iran (21.00), 25.6 Nemčija - Iran (21.00), ZDA-Jugoslavija (21.00).


1. KOLO
15.6 Anglija - Tunizija (14.30), Romunija -Kolumbija (17.30).
Anglija
Kolumbija
Romunija
Tunizija
LESTVICA
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0:0
0:0
0:0
0:0
PREOSTALI SPORED
22.6 Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00).

1. KOLO
14.6 Argentina - Japonska (17.30), Jamajka-Hrvaška (21.00).
Argentina
Hrvaška
Jamajka
Japonska
LESTVICA
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0:0 0 0:0 0 0:0 0 0:0 0
PREOSTALI SPORED
20.6 Japonska - Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argentina - Hrvaška (16.00), Japonska-Jamajka (16.00).
PREOSTALI SPORED
Osmina finala: 27.6.: 1. tekma LB - 2.A (16.30), 2. tekma LA - 2.B (21.00); 28.6.:- 3. tekma
1.	C - 2.D (16.30), 4. tekma 1.D - 2.C (21.00); 29.6.: 5. tekma 1.F - 2.E (16.30), 6. tekma LE -
2.	F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 .G - 2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00).
Četrtfinale: 3.6, Kval. 2-kval 4 (21.00); kval L - kval 3 (16.30); 4.6, kval 6-kval 8 (16.30); kval 5 - kval 7 (21.00). Polfinale: 7.6. kval 2/4-kval 63 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00).
Za 3. mesto: 11.6. ob 21.00. Za L mesto: 12.6. ob 21.00.
t:>t:> franccu		
	PD	RAI
PARAGVAJ BOLGARIJA	1 : 2	1 :1
FRANCIJA JUŽNA AFRIKA	3 : 1	2 : 0
SAVDSKA ARABIJA DANSKA	0:2	1 :2
DNEVNI IZIDI	0	1
SKUPNO	0	1
Vsaka redakcija mora napovedati izid tekme po drugem polčasu. Za pravilno napoved prejme 1 točko, za točno napovedan izid pa 3 točke.
ISKRE - ISKRE - ISKRE
FIFA NE IZKORIŠČA OTROK - Vodja tiskovne službe FIFA Keith Cooper je zanikal namigovanja, da FIFA za izdelavo nogometnih žog zlorablja otroško delovno silo. Po zagotovilu izdelovalca uradnih žog Adidasa so žoge proizvedene v Nemčiji, res pa je, da jih nato pošljejo v nekatere azijske države, kjer dobijo dokončno podobo. »Pogovorili smo se s proizvajalci in za takšne trditve ni nikakršnih dokazov,« je zatrdil Cooper.
NOGOMETU PODREJENA TUDI POLITIKA - V Španiji je tudi politike zajela nogometna mrzlica. Španski tisk poroča, da je bil madridski parlament včeraj popoldne med uvodno tekmo SP skorajda prazen. V skupščini je bilo vsega kakšnih 30 od skupno 350 poslan-
cev. Zato pa so španski poslanci po dolgem času znova enotni glede vsaj enega vprašanja. Favorit za naslov prvaka SP je, ne glede na politično barvo, Španija. Izjema so Baski, za katere je prvi favorit Brazilija, in Katalonci, ki stiskajo pesti za Nemce.
PREPOVEDANE STAVE - Tajski minister za šolstvo Thongkoon Hongphan je med SP uvedel inšpekcijsko službo, ki bo odkrivala in preprečevala prepovedane stave med šolarji in študenti. Več kot 1200 prostovoljcev bo pomagalo 57 inšpektorjem, ki bodo delovali na znanih zbirališčih mladih in skušali v največji možni meri preprečiti nogometne stave. Kogar bodo ujeli pri prepovedanem početju, bo kaznovala njegova šola, je
sporočil minister. Po napovedih naj bi na Tajskem med SP vrednost stav znašala kar 680 milijonov dolarjev, kar je 35% več kot med SP pred štirimi leti v ZDA.
SHERINGHAM POD DROBNOGLE-
DOM - Selektor angleške reprezentance G len Hoddle je napovedal strog nadzor Teddyju Sheringhamu. »Če bo storil le še eno neumnost, bo letel iz reprezentance,« je zatrdil Hoddle. Sheringham je postal znan po aferi med pripravami angleške reprezentance, ko ni spoštoval selektorjevega priporočila o nekajdnevnem dopustu v domovini, ampak je ve seljačil po portugalskih diskotekah, kar so ovekovčili reporterji angleških tabloidov.

VOLILNA KRONIKA
D’Alema, Andreatta, La Malta, Volčič in Prestamburgo nocoj z Rupenijem v kinu Vmoria
Vsedržavni tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema bo prišel nocoj v Gorico, kjer bo spregovoril na zaključnem shodu koalicije Oljke, ki kandidira Aria Rupenija za župana mesta. Shod se bo pričel ob 18.30, ko bo govoril obrambni minister Beniamino Andreatta (Ljudska stranka), nato Giorgio La Malih (PRI), goriska parlamentarca Oljke Mitja Volčič in Mario Prestamburgo ter županski kandidat Ario Rupeni. D’Alema, Cigar prihod je najavljen nekoliko kasneje, bo predvidoma zaključil volilni shod.
Shodi SKP v Gorici in Števerjanu
SKP napoveduje sledeče volilne shode danes v Gorici: ob
17.	uri pred blagovnico Coop pri Sv. Ani in ob 17.30 na Travniku. Sledilo bo tovariško srečanje z zdravico na sedežu stranke na Travniku. Na shodih sodelujejo nosilec h-ste SKP za goriški občinski svet občinski svet Ottavio Romano, kandidata za deželni svet Aldo Rupel in Roberto Antonaz ter drugi kandidati. Aldo Rupel bo zveCer, ob
20.30	imel tudi srečanje s števerjanskimi volilci v Dvom.
Poziv DFS za Goloba in Komela
Demokratski forum Slovencev poziva goriške volilke in vo-lilce, naj se v nedeljo polnoštevilno udeležijo volilne preizkušnje in naj s preferenco nagradijo kandidata DFS na Usti Oljke Marina Goloba za goriški občinski svet ter kandidata Levih demokratov Igorja Komela za deželni svet. DFS se je za bližajočo volilno preizkušnjo vključil tudi za obnovo rajonskih svetov, kjer nekateri njegovi predstavniki kandidirajo na listi Oljke. Omogočimo njihovo izvohtev!
Srečanje s kandidati SSk
SSK prireja danes ob 19.30 na sedežu stranke zadnje srečanje s kandidati na nedeljskih volitvah za deželni, občinski in rajonske svete. Na srečanje vabi vse somišljenike in prijatelje. Kandidati bodo povzeli svoje programe, ocenili volilno kampanijo in nazdravili na dober uspeh. Kandidati se bodo nato napotih v Repen na zaključni shod SSk, kjer bo spregovoril kandidat za deželo Ivo Jevnikar.
Igor Komel v Doberdobu solidaren z župnikom Zuanelio
Sodnik v Pordenonu bo odločal o tožbi proti slovenskemu župniku iz Trcmuna Božu Zuanelli v zvezi z izidom knjige »Gli anni bui della Slavia«, ki jo je izdala družba Dom. Tožbo so, zaradi obrekovanja, vložili sorodniki nekdanjih pripadnikov tajne organizacije Osoppo, ki je skupno (ali vzporedno) z Gladiomovirala sleherno dejavnost, posebno pa še ustrahovala Slovence v videmski pokrajini. Med »gorečimi« branilci Gladia je tudi bivši predsednik Francesco Cossiga, sicer pobudnik ustanovitve UDR. Slovenski kandidat za deželne volitve na Goriškem na listi LD Igor Komel je na volilnem shodu v Doberdobu ponovno izrazil solidarnost Zuanelli ter izrekel soglasje predlogu javnega tožilca, da se primer arhivira.
Jevnikar nastopil v Doberdobu in se srečal z Rupenijem
Kandidat SSk Ivo Jevnikar se je v sredo zveCer srečal z volilci v Doberdobu. Jevnikar je podčrtal važnost tega zgodovinskega trenutka, ko imamo Slovenci spet priliko, da samostojno nastopimo v deželnem svetu, odkoder je bil naš slovenski predstavnik v zadnji mandatni dobi »izgnan« zaradi nepoštene volilne zakonodaje, ki je pod krinko »racionalizacije« imela samo ta učinek, da sta bili iz deželnega sveta FJk izrinjeni le obe manjšinski stranki: slovenska in furlanska. Dežela pa s tem nikakor ni pridobila na stabilnosti, saj se je v zadnjem mandatu zamenjalo kar pet uprav. SSk je kljub krivični volilni zakonodaji uspela najti rešitev v volilni povezavi sredinskih strank »Ljudski center za reforme«. Izvolitev slovenskega predstavnika pa bo mogoča le, če bodo volilci oddali preferenco za Iva Jevnikarja. Županski kandidat Oljke Ario Rupeni in Ivo Jevnikar sta te dni na srečanju spregovorila o problemih Goriške, o sodelovanju med krajevno in deželno upravo ter o nujnosti konkretnih projektov s Slovenijo. Rupeni je predstavil svoj program in poudaril, da bi morala naša etnična skupnost igrati primarno vlogo v obmejnih odnosih. Jevnikar je predstavil razloge za nastop SSk v okviru sredinske koalicije in izrazil željo po sodelovanju z goriškimi upravitelji.
Kandidati SKP na srečanju s somišljeniki Pri Primožiču
Člani in somišljeniki SKP so se predsinoCi srečah v gostilni Pri Primožiču v Drev. 20. septembra s kandidati za deželne in občinske volitve Ruplom, Brajnikovo in Ožbotom. V razgovoru so premotrili vzdušje med volilci, zlasti v luči zadnjih volilnih izidov po Italiji, in vzgibe, ki pogojujejo volilne izbire. Do izraza je prišla tudi zaskrbljenost, o bi volitve odložih, ker bi to po neuspehu dvodomne komisije negativno vplivalo na dražavljansko zavest občanov, povzročilo nepopravljivo ekonomsko škodo in upravno težko obvladljiv položaj. Igre in manevri stare KD še vplivajo na življenje v državi, na krajevni ravni pa se najdejo pohticna gibanja, Italijani niso izjema, ki s temi silami pakhrajo.
Fiorelli (Zeleni): v deželni svet za uresničitev čezmejne bolnišnice
Nosilec hste Zelenih za deželni svet Renato Fiorelli napoveduje, da bo njegova glavna skrb, če bo izvoljen v deželni svet, namenjena realizaciji resnično integrirane Čezmejne bolnišnice obeh Goric. Zavzel se bo za to, da bi Dežela FJk takoj uvedla postopek za poseben mednarodni status skupne bolnišnice, ki bi bila namenjena vsej posoški bioregiji, ki šteje veC kot 300 tisoC prebivalcev. To je edina rešitev za bolnišnico in prispevek k resničnemu zbliževanju med prebivalci obeh strani meje. Fiorelli bo danes ob 12.30 govoril pred ladjedelnico v Tržiču.
Pojasnilo RAI o volilnih tribunah
Slovensko uredništvo RAI, Id je odgovorno za radijske in televizijske Volilne tribune, nikakor ne doloCa, ali izbira predstavnike strank in gibanj, ki nastopajo na Tribunah. Ta pripada izključno strankam, v priemru občinskih volitev pa županskim kandidatom. Strankam, ki podpirajo goriške županske kandidate, je slovensko uredništvo RAI 25. maja poslalo dopis, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Županske kandidate naprošamo, da določijo predstavnika, ki se bo udeležil Volilne tribune. Vsako zavezništvo bo imelo na razpolago 3 minute.« Dopis je bil odposlan tudi go-riškim Levim demokratom, ki so ga prejeli na št. faxa 0481536004 ob 11.57. Županski kandidat se je odzval vabilu v ponedeljek, 8. junija dopoldne, ko mi je sporočil imena predstavnikov za goriški volilni tribuni, ki sta bili na sporedu v ponedeljek, 8. in torek, 9. junija.
SSk o volilnih tribunah RAI
Pokrajinsko tajništvo SSk obvešča, da pri slovenskih tribunah RAI ni bilo nobene “grobe kršitve predpisov”, ker je sedež RAI poslal vsem političnim komponentam, ki tekmujejo na volitvah, vključno LD in SKP, sporočilo, da imajo možnost nastopah na tribunah. Kandidata SSk sta se najprej najavila pri županskem kandidatu in ta ju je nato najavil na RAI-u. Če italijansko vodstvo leviCarksih strank ni obvestilo svojih slovenskih kandidatov o tej možnosh, je to pomanjkljivost, za katero ni kriva SSk. SSk meni, da si odgovorni pri LD in SKP ne bi smeh dovohti takih spodrsljajev in svetuje slovenskim kandidatom oz. njihovemu vodstvu, naj se informirajo preden krivično napadajo vsevprek, kajti krivdo nosijo oni sami. Kandidah LD in SKP naj se tudi vprašajo, kako je prišlo do slovenskih lepakov Oljke, ki so prisotni po mestnih ulicah, kajti, Ce ne bi zanje poskrbeh predstavniki SSk, teh plakatov sploh ne bi bilo.
Shodi kandidata Zelenih Bona
Županski kandidat Zelenih Alessandro Bon bo danes na razpolago volilcem od 10. do 13. ure pred ljudskim vrtom, od 16. do 18. v Raštelu (na vogalu Travnika), od 19.30 do 21. ure pa bo skupaj z nosilcem hste za deželni svet Fiorel-hjem govoril na Komu (Trg. Pacassi). Bon je v izjavi za tisk podaril potrebo po posegih za zaščito teritorija. Ob rešitvi hidrogeoloških problemov, ki so v goriški občini zlasti na desnem bregu SoCe zelo občuteni, bi se investicija obrestovala s pridobitvijo delovnih mest za mlade, v tesni povezavi z novimi univerzitetnimi študijskimi smermi.
Elena Orzan na zaključnem shodu liste »Progetto cormonese«
Elena Orzan bo nocoj sodelovala na zaključnem shodu hste »Progetto cormonese«, ki bo v Krminu v dvorani Italia. Kandidat občinske hste Maurizio Paselli bo predstavil program lastnega zavezništva. Elena Orzan pa je edina, neodvisna slovenska kandidatka v krminski občini.
VOLITVE / SHOD GIBANJA FORZA ITALIA
Berlusconijev show v podporo Valentiju
Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je včeraj podprl kandidaturo Aria Rupenija
PredsinoCnji prihod Silvia Berlusconija v Gorico gotovo ni mogel biti neopazen. Tovornjaki Media-seta z veliko parabolo in drugimi televizijskimi aparaturami so ga na Korzu najavljali že od zgodnjih popoldanskih ur. Lider Forza Italia je nastopil v nabito polnem kinu Corso malo pred 20. uro in s svojo govorniško spretnostjo, mestoma s pravcato kabaretniško žilico, poldrugo uro zadržal poslušalce kljub neznosni vročini v dvorani.
Scenarij je bil tak, kakršnega smo vajeni z raznih “convention azzurrov”: zastave, himna, prikupne hostese, stotine lepakov z obrazom karizmatičnega vodje (občutno pomlajenim in z gosto lasuljo). Edina zvezda spektakla je seveda bil on, Silvio. O krajevnih zadevah ni veliko govoril razen bežnega namiga na “evropske” projekte za Čezmejno spravo in poziva županu, naj uvede dve novosti: rajonske policaje po zgledu newyorškega župana Ru-dolpha Giulianija in večjo učinkovitost v občinskih uradih.
Razen teh dveh obCe-veljavnih namigov na krajevno stvarnost je bil ves nastop naravnan na vprašanja državne politike. Berlusconi je zaCel z zadoščenjem zaradi sprejetja evropskih poslancev FI v skupino ljudskih strank, nadaljeval pa s temami, ki so mu najbolj pri srcu: antikomunizmom, ki je kljub anahronizmu izz-
val kar nekaj aplavzov parterja, križarski vojni proti davkom, napadom na režim levice in vsa njegova “hudodelstva”. Med slednja sodi seveda tudi dodelitev tretjega omrežja prenosne telefonije konzorciju Wind na škodo njegovega Mediaseta.
Druga osebna tegoba “cavaliereja” so seveda sodniki in tudi njih se je spomnil s trditvijo, da so preiskave Čistih rok bile državni udar, ker da je ena politična stran (vedno “oni”, komunisti) uporabila državne pravdnike na škodo druge. Nasploh je Berlusconi uporabljal čr-nobelo tehniko razlikovanja med “nami” in “njimi”, pri čemer ni težko razbrati, na kateri strani so resnica, pravičnost, svoboda in na kateri vse zlo.
Občinstvo je seveda v valu navdušenja ploskalo vsaki efektno izrečeni trditvi, Četudi so bile nekatere res skregane s pametjo.
Ko se je na primer Berlusconi z resnično prizadetim izrazom na obrazu potožil, da je njegova Forza Italia zapostavljena na televizijskih ekranih, kjer so ji odmerjeni le dobri 4 namesto 30% Časa, kot bi imela pravico, je bučno ploskanje navzočih, ki najbrž niso še slišali z Emiha Fedeja, podčrtalo to nedopustno krivico, ki se dogaja njihovemu vodji.
Vprašanja vsedržavnega pomena, odnosov med vladno večino in opozicijo, zlasti pa vloga Ljudske stranke so bila v ospredju tudi na včerajšnjem srečanjem z vsedržavnim tajnikom LS Francom Marinijem. Poudaril je jasno opredelitev LS za koalicijo Oljke, glede propada načrta dvodomne komisije za ustavne reforme pa napovedal, da se bo postopek nadaljeval v možnostih, ki jih predvideva Člen 138 ustave.
Glede nevarnosti odložitve deželnih volitev zaradi razsodbe Državnega sveta na priziv KD Flanu-nija Piccolija pa je Marini dejal, da bo, po njemu dosegljivih podatkih, danes dopoldne dokončno sklepala 6. sekcija Državnega sveta.
Ljudski center za reforme, v katerem je povezanih pet strank in gibanj, r poudaril Marini, je speci' fiCna in samo na razmere v FJK vezana pobuda, ki ne prihaja v poštev za druga območja.
Na slikah (foto Bumba' ca) Silvio Berlusconi in Franco Marini v Gorici
H Corolla Clima, samo pri nas s klima napravo in 10.000.000 lir brezobrestnega posojila.
	
Vsota	10.000.000 lir
Število mesecev	12
Obrok	833.333 lir
TAN	0,00%
TAEG	3,81%
Strošek preiskave 200.000 lir. V primeru odobritve družbe Toyotafin.
Samo 13. in 14. junija
ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO TER SPODNJO FURLANIJO Autocral I Gorica, ul. III. armata 180, tel. 21721 - Tržič, ul. Bolto 18, tel. 412880
<$> TOVOTA
GORICA / NEVERJETNO NA OBČINI
Prijava sodstvu po prepiru v odboru
Oster besedni spor med odbornikom za storitve Pescom in županom Valentijem
RONKE / OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Srečanje učencev in malčkov v Laškem
Osnovnošolci pripravili zanimivo razstavo V prihodnjih mesecih bodo tiskali knjigo
Tik pred nedeljskimi občinskimi volitvami ima župan Valenti res težke Preglavice s svojimi občinskimi odborniki, f^otem ko je odbornik za bultu.ro Antonio Devetag Pozabil”, kot sam pravi, Plačati nekatere davčne dajatve krminski občini. Kjer prebiva, in si je zara-di tega dal zarubiti del °dborniske plače, je v Prejšnjih dneh prišlo v Soriški občinski upravi d° Se hujšega spora.
Na seji občinskega od-. ra prejšnjo sredo (vest Je pronicnila v javnost še-6 včeraj) sta se menda ^dpan Gaetano Valenti in odbornik za storitve Clau-dto Pesco tako temeljito sprla, da je njun prepir Povzročil prekinitev seje ln užaljen odhod enega, Za sklepčnost odbora od-
Zdravstvena ustanova obvešča, da izdajajo po-Sebna zdravniška potrdila za spremljanje telesno in uSevno prizadetih volil-dev v volilno kabino, v aslednjih ambulantah: v °rici - ul. Mazzini 7 int. d^es od 8.45 do 11. ure; Krminu - drevored Ven. Uilia 74j danes od 8.45 0 10. ure; v Tržiču - ul. alvani 1 - danes od 8.30 d° 10.30. Potrdila bodo v , penjenih ambulantah bajali še danes.
(utri 13. in nedeljo 14. j^uija pa v ambu-Utah, vendar z drugac-*ru urnikom, prisotni ravniki in bodo volilci
ločilnega odbornika, zapisnik seje pa je sedaj v rokah sodstva, ki raziskuje zadevo.
Povod za spor je menda bilo imenovanje predstavnika občine v deželno agencijo za okolje Arpa. Pesco je obtožil župana, da je mimo njegovih od-borniških pristojnosti za ta resor sam in ne da bi ga sploh obvestil, četudi je bil Pesco takrat prisoten na županstvu, izvedel imenovanje. Odbornik je najbrž v tem obnašanju uvidel potrditev govoric, da ga namerava Valenti v primeru ponovne izvolitve izločiti iz uprave, zato je s svojo temperamentnostjo vzrojil. Na seji, beremo v krajevnem tisku, so letele težke besede, menda tudi na račun odbornice Paolinijeve, ki naj
lahko v omenjenih dveh dneh zaprosili za izdajo potrdila.V Gorici jutri in v nedeljo od 9. do 11. ure; v TržiCu jutri in v nedeljo od 8.30do 10.15; v Gradišču jutri od 9. do 11. ure v ulici Fleming 3, v nedeljo od 9. do 11. ure v volilnem uradu na občini; v Krminu jutri od 11.15 do 13.15 in v nedeljo od 9. do 11.ure; v Gradežu jutri in v nedeljo od 11. do 12.45 v ulici Marchesini. Prav tako bodo zagotovili dežurstvo v dneh 27. in 28. junija v Gorici, Krminu in Gradežu, Ce bo potrebna ba-lotaža.
bi jo Pesco obtožil, da je dala premestiti nekatere občinske posode s cvetjem, zato da bi okrasila vhod v svojo hišo. SpriCo ostrega prerekanja je odborniku Mattiussiju presedlo in je zapustil sejo.
Vsa zadeva pa je nato romala na državno pravd-ništvo, ki so mu posredovali zapisnik, da ugotovi in morebitno ukrepa zaradi kazenskih prekrškov tako odbornika Pešca kot župana Valentija: prvi bi utegnil biti obtožen prekinitve javne službe, drugi pa prekoračenja uradnih pooblastil.
Kakorkoli bo odločilo sodstvo, pa zadeva res ni prijetna za občinsko upravo, ki se obrača na volil-ce, da ji še za 4 leta potrdijo zaupanje.
»Kako se dan lepo začne... brez gledanja televizije! Psiček Jaka s pomočjo vonja odkrije Skrinjico želja, v kateri se skrivajo nenavadne stvari... Sporočilo: sedenje pred televizijo lahko nadomestimo le z igro in lastno domišljijo!«
To je vsebina otroške gledališke predstave »Skrinjica želja«, ki jo bo danes zjutraj predstavila skupina »Anima« iz Ljubljane našim uCencem. Predstava bo danes zjutraj (ob 9. uri) najprej na osnovni šoli v Standrežu, nato pa na osnovni šoli Oton Zupančič v Gorici
Do 15.1.m. nove prošnje za metan
V ponedeljek, 15. junija, poteCe rok za predložitev novih prošenj za dodelitev zemeljska plina (kontingenta za leto 1998) po znižani ceni. Prošnjo morajo vložiti občani, ki doslej niso bili deležni ugodnosti in ki torej za oljšave prosijo prvič ter občani, ki morajo sporočiti nove podatke glede porabe, naslova itd. Pravico do ugodnosti (nižje cene) imajo občani, ki imajo že sklenjeno pogodbo za dobavo zemeljskega plina za ogrevanje in katerih stalno bivališče se ujema z naslovom kjer se dobava plina dejansko izvaja. Celotni letošnji kontingent plina po znižani ceni znaša 7.309.800 kub. metrov.
Slovenska komisija v Ronkah in Tržiško kulturno združenje sta tudi letos, kot že vrsto let, orga-
(ob 11. uri). Geslo skupine »Anima« je »skupaj lažje rastemo«, kar pomeni, da se je v gledališki stroki usmerila ravno na področje najmlajših. In po Mačku Muriju in Martinu Krpanu bo prav gotovo ponovno razveselila naše najmlajše. Predstavo po slovenskih osnovnih šolah v Gorici prireja Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom. Ob zaključku naj še dodamo, da je v galeriji Kulturnega doma v Gorici na ogled razstava otroških likovnih del 170 slovenskih učencev z Goriškega.
nizirali tradicionalno srečanje uCencev slovenske osnovne šole in vrtca v Laškem. Potekalo je na-prireditvenem prostoru v Selcah. Malčki iz vrtca so se številnemu občinstvu predstavili s prizorčkom Mavrična ribica. Pod vod-stovom Alde JederliniC pa so zapeli in na orff instrumente zaigrali nekaj pesmic. Sledil je kvaliteten nastop osnovnošolcev z naslovom SonCek čez hribček gre ali Nekoč pri nas doma. Preko spleta narodnih pesmi, dramske uprizoritve in plesne točke so uCenci v zelo bogati scenografiji prikazali življenje nekoč. Z nastopom osnovnošolcev je bil sklenjen načrt o letnih dejavnosti, ki se je letos osredotočil na našo preteklost ter spoznavanje in odkrivanje načina življenja naših dedov in pradedov, njih iger in igraC in nazadnje obrti. V zvezi s tem je bila pripravljena tudi pestra razstava likovnih in roCnih
izdelkov, ki so jih učenci izdelali med šolskim letom pod mentorstvom razrednih učiteljic in ob urah likovnega laboratorija, ki ga je vodila profesorica in likovna ustvarjalka Jasna Merku. UCenci 3., 4. in 5. razreda so preko igre pripravili tudi knjigo, ki jo bodo tiskali v naslednjih mesecih pod pokroviteljstvom Tržiškega kulturnega združenja. Ob zaključku so prisotne pozdravili didaktična ravnateljica Nataša Paulin ter predsednik tržiškega kulturnega združenja Tiziano Pizza-miglio, v imenu šole v Romjanu pa Sonja Božic. Za prijeten konec so starši pripravili zakusko. Tako so se osnovnošolci, malčki iz vrtca ter učiteljica iz Romjana poslovili od letošnjega šolskega leta, pozdravili šolske klopi in se že nasmejali počitnicam.
Damiana Kobal
Na sliki (foto Bumbaca) nastop uCencev na prireditvi v Selcah
______________KINO
GORICA
VITTORIA118.30 volilni shod Oljke z državnim tajnikom LD Massimom D’Ale-mo.
VITTORIA 3 Ni predstave.
CORSO 17.15-19.45-22.00 »L’angolo rosso«.
J PRIREDITVE
ČLANI OTROŠKEGA ZBORA OTON ZUPANČIČ
vabijo na zaključni nastop, ki bo v nedeljo, 14. t.m., ob 20. uri v domu Andreja Budala v Standrežu.
23 OBVESTILA
KRUT prireja desetdnevno letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644.
GORIŠKI SEDEŽ SSO obvešča, da bo od 15. junija do 4. septembra odprt vsak dan, razen sobote od 9. do 12. me. Od 17. do 21. avgusta bo zaprt zaradi dopusta.
ZAVOD SV. DRUŽINE in SKLAD \f. CUK obveščata, da se poletni center Srečanja 1998 za otroke od 6. do 13. leta začne v ponedeljek, 15. junija, v Zavodu, ul. Don Bo-sco 66. Cas za vpis je samo še danes, ko zapade tudi rok za vpis na izlet v Benečijo, ki je namenjen obiskovalcem centra in staršem. Informacije na sedežu SSO v Gorici (tel. 536455).
fc KONCERTI
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 18. junija, ob 20.30 predsatvitev zgoščenke Slovenec sem, go-riškega tenorista Dušana Kobala in tržaškega pianista Aleksandra Vodopivca, ki je izšla ob 150-letnici prve izdaje Prešernovih poezij.
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 10.30, Maria Gorjan vd. Bratina iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ivanu in na glavnem pokopališču; 12.00, Ester Mininel iz bolnišnice sv. Justa v Tržič.
Člani goriškega Ki-noateljeja izražamo Ivanu Bratini in vsem sorodnikom občuteno sožalje ob izgubi drage mame.
Pokrajinsko vodstvo Levih demokratov iz Gorice in Slovenska komponenta LD izrekata Ivanu Bratini in vsem svojcem globoko sožalje ob izgubi drage mame Milke.
Slovenski raziskovalni institut (SLORI) izreka dolgoletnemu elanu upravnega odbora Ivanu Bratini občuteno sožalje ob smrti mame.
NOVICE
kQn razsodišča za bolnike
di«na^Sti iunB )e bil proglašen kot Dan b0 Ca 2a pravice bolnikov. Osrednja slov de V ^rn!u’ °b navzočnosti podpredsednik
Go • l nai--lJan razsodišča za bolnike l _ riškem obeležili s posebno pobudo: \ o,'!.2 Zdravstveno ustanovo bodo jutr
r°Ci]i '	v uaijoc
0s ,. Za tisk ugotavlja, da se odno„.____
slah	nudi storitve v zdravstvu in pacienti
Za t *° *n da si je treba vsled tega prizadevati Gor' u16)86 sodelovanje in stalno soočanje. Na lov •ern )e bil lani podpisan sporazum o sode-Uovo U rne<^ Razsodiščem in Zdravstveno usta-
Jjključna produkcija 9'asbene šole »Lipizer«
t0s^. eno združenje »R. Lipizer« zaključuje le-avd't° Sezono- Danes ob 17. uri bo v deželnem S0i -du zaključni nastop gojencev glasbene Uajst g ■ razrdb instrumentih bo nastopilo pet-
J^Por zaradi poskusa umora
0bto>iV V Tržiču priprla 35-letnega F.G. pod je siCp0 Poskusa umora. Dogodek, ki je F.G., ki Pa j 61 zaCasno zaposlen v ladjedelnici, doma Prek 12 ne^e druge pokrajine, se je pripetil avti-)., b, toden v ulici Bagni nuova. F.G. naj bi z j6ni °biloin skušal povoziti osebo s katero se 0 pred tem skregal.
KRONIKA / VČERAJ ZJUTRAJ PRI TORVISCOSI
V nesreči umri 26-letni Bruno Devetak z Vrtia
Z avtomobilom je treščil v železno ograjo
Skorajda ne mine dan, da ne bi poročali o tragičnih dogodkih na'cestah v deželi. Po strahoviti nesreči v Karniji, v kateri so izgubili življenje štirje vojaki na služenju roka, ki so po trčenju s tovornjakom zgoreli v razbitinah, se je včeraj zjutraj razširila vest o tragičnem dogodku na državni cesti št. 14 med Torviscoso in Cervinjanom, kjer je življenje izgubil 26-letni Bruno Devetak z Vrha.
Nesreča se je zgodila okrog 5. ure zjutraj in menda ni bilo očividcev. Po ugotovitvah prometne policije iz Vidma, ki vodi preiskavo, naj bi voznik golfa, ki je vozil v smeri iz Tor-viscose proti Cervinjanu, menda namenjen proti domu, izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil v levo in ob tem silovito trCil v železno ograjo ob cesti. Avtomobil se je dobesedno nasadil v ograjo, ki je vozilo razparala. Ob tem je voznik zadobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreCe. Bruno je bil v avtomobilu sam. Domnevati je mogoCe, da je voznika obšla slabost ali da ga je
premamil spanec, kar je bilo usodno.
Pokojnik je bil po poklicu avtoklepar. Stanoval je na Vrhu, pri Črncih, zaselku, ki je okrog kilometer oddaljen od središča vasi, v smeri proti Martinščini. ZapušCa starejšega brata Pavla in mamo Almiro. Datuma pogreba še niso določili, ker preiskava še ni bila zaključena.
^VOLITVE / OBVESTILO ZU
Spremstvo v kabino samo z zdravniškim potrdilom
ŠOLE / V STANDREŽU IN GORICI
»Skrinjica želja«
Gostovanje skupine Anima iz Ljubijane
ŽARIŠČE
Drugim zaščito, nam pa še vedno samo obljube
Damijan Terpin
V tem predvolilnem Času naj bi se mnenjski članki v tej tedenski rubriki ne navezovali direktno na tematiko bližnjih deželnih volitev. Tako je odločil odgovorni urednik našega edinega dnevnika.
Zato bom skušal tokrat prestaviti razmišljanje nekam drugam, torej v sosednjo deželo Tridentinsko - Južno Tirolsko, kjer poleg zelo močne organizirane in politično relativno enotne nemške manjšine živi tudi ladinska narodnostna skupnost, ki je sicer manj številna kot nemška in tudi slovenska manjšina, teritorialno pa bolj raztresena od prve med obe pokrajini, Bočen in Trento. Gre za manjšinsko narodnostno skupnost, ki za seboj nima kake specifične matične države, pač pa se lahko njene korenine povežejo z re-toromansko narodnostno skupnostjo, ki živi v jugovzhodnem delu Švice.
Ladinci so v teh dneh prejeli iz Rima razveseljivo novico, da jim je poslanska zbornica odobrila v prvem branju predlog ustavnega zakona, s katerim bo- spremenjen Statut avtonomne pokrajine Trento. Prav na podlagi te spremembe, ki bo sicer pred dokončno odobritivijo morala še v senat, nato pa nazaj v poslansko zbornico in spet v senat, pa bodo Ladinci, ki so kot že rečeno številčno precej šibkejši od nas, dobili zajamčeno zastopstvo tako v pokrajinskem svetu v Trentu, v njegovem predsedstvu in celo v deželnem odboru dežele Tridentinska-Južna Tirolska. Olajšana pa jim bo izvolitev svojih zastopnikov tudi v pokrajinski svet v Boemi in pokrajinski odbor v Trentu.
Ne bom se na tem mestu spuščal v modele, na podlagi katerih jim bodo te pravice uresničene, pač pa se mi zdi pomembno izpostaviti dejstvo, da sicer številčno šibkejša manjšina, tudi brez pomoči matične države, dosega rezultate, ki so za nas Slovence v Italiji še vedno nedosegljivi.
Če pa k temu dodamo še dejstvo, da imajo v teh krajih desne stranke (konkretno, Finijevo Nacionalno zavezništvo) največ moči med vsemi vsedržavnimi strankami in ker je torej proti-manjšinski pritisk zelo močan, je potem rezultat, ki ga Ladinci tokrat dosegajo, še bolj izjemen. 2e površni opazovalec bo zaznal dejstvo, da smo torej
Slovenci v Italiji v bistvu nekakšno zadnje kolo med manjšinami v tej državi in to zlasti če izpostavimo še dejstvo, da je pristojna komisija rimske poslanske zbornice že odobrila besedilo okvirnega zakona o jezikovnih manjšinah, ki zadeva manjše narodnostne skupnosti v Italiji, ki doslej še niso bile priznane (Albance, Grke, Hrvate, itd.). O tem zakonu teče sedaj splošna debata v avli rimskega parlamenta in ker je bilo besedilo že odobreno v komisiji, očitno obstaja neka večina in politična volja, da se ta zakon tudi dokončno odobri.
Ob tem zadobi gornja primerjava z zadnjim kolesom še bolj grenak priokus. Skratka, v državi se rešujejo problemi vseh ostalih manjšin, sicer nenazadnje tudi ker je stopila v veljavo okvirna konvencija Sveta Evrope o zaščiti manjšin, žal pa je tudi res, da ostajajo samo naši problemi še vedno nerešeni. Spet so nam le obljubili, da bo novi Masellijav predlog o globalnem zaščitnem zakonu nared takoj po deželnih volitvah, ki pa je očitno na dnevnem redu v poslanski zbornici kot zadnji iz sklopa manjšinske zakonodaje. To ugotovitev bi lahko razlagali v stilu, ki nam je Večkrat zelo priljubljen ali nam večkrat zelo prav pride, tj. s samopomilovanjem ali z zganjanjem vitimizma.
Menim pa, da bi veljalo razmisliti, kje smo morda doslej tudi sami zgrešili in kakšno morebitno krivdo nosimo tudi mi sami, da nas vse ostale narodnostne skupnosti v državi danes krepko prekašajo v svojih prizadevanjih za manjšinske pravice. Uspehi drugih manjšin potrjujejo tudi dejstvo, da v Italiji obstajajo mednarodnopravni, ustavni in siceršnji okviri za pozitivno reševanje teh vprašanj, samo glede naše manjšine ostaja - zaenkrat - še vse samo pri obljubah.
Morda bi zato veljalo, da se nad navedenimi dejstvi malce resneje zamislimo in izkoristimo naslednja dva dneva, ko velja volilni molk in je čas razmisleka pred nedeljskim glasovanjem zato, da pretuhtamo, v kolikšni meri smo pravzaprav sami krivi za takšno stanje.
Dva dneva volilnega molka sta najprimernejši čas za to.
DUNAJ / PO VEČMESEČNI BLOKADI
Kmalu razširitev
sosveta za Slovence
Vzrok zavlačevanja povezovanje sosveta s pravicami nemške manjšine v Sloveniji
DUNAJ, CELOVEC -Pri vprašanju že več mesecev blokiranega narodnostnega sosveta za Slovence, posvetovalnemu telesu pri uradu zveznega kanclerja, je v prihodnjih dneb pričakovati odločilne premike.
Kot poroča glasilo Zveze slovenskih organizacij Slovenski vestnik v svoji najnovejši izdaji, so v vladni koaliciji očitno le dosegli soglasje o razširitvi števila članov sosveta od doslej 16 na 18, tako da bodo v novem sosvetu zastopani tudi štajerski Slovenci.
Tak predlog je zvezna vlada sicer oblikovala že v začetku letošnje pomladi, ni ga pa potrdil glavni odbor državnega
zbora, ki mora po zakonu odobriti predlagani postopek, da postane pravnomočen. Zavlačevanje s sklepom v državnem zboru je imelo za posledico, da Urad zveznega kanclerja ni mogel začeti postopka za konstituiranje novega sosveta.
Kot poroča Slovenski vestnik, naj bi bil vzrok za blokado sklepa o razširitvi sosveta v glavnem odboru avstrijskega parlamenta vprašanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji - posebej s strani ljudske stranke (OVP) podkanclerja VVolfganga Schii-ssla.
Predsednik ZSO in starega sosveta Marjan Sturm je v pogovoru s
slovenskim tednikom dejal, da je od vsega začetka zavrnil vsakršno povezovanje razreševanja vprašanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji s konstituiranjem od leta 1988 obstoječega sosveta za slovensko narodno skupnost v Avstriji, »kajti vsaka manjšinska situacija ima svojo specifiko, ki je ni mogoče kratkomalo prenašati«. Poleg tega je povezovanje in vzporeja-nje manjšinskih pravic v eni državi z razreševanjem teh pravic v drugi državi nedopustno in tudi v nasprotju z duhom Okvirne konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, je še dostavil Sturm.
Ivan Lukan
_______DUNAJ / BLOKADA AVTOCESTE__________
Za zaščito alpskih dolin
Avstrijci so se že včeraj odpeljali na dopust, da bi se izognili zastojem
DUNAJ - Več tisoč varuhov okolja naj bi danes in v soboto blokiralo bren-nersko avtocesto, glavno prometno povezavo med Severno Evropo in Italijo. Tako želijo demonstranti zaščititi Alpe pred hudim onesnaževanjem, so sporočili organizatorji protesta.
V okolici Brennerja, še posebej na avtocesti Al 3 naj bi zaradi blokade prihajalo do velikih prometnih zastojev. Omenjeno avtocesto naj bi zaprlidanes, ob 10. uri, ponovno pa naj bi jo odprli v soboto, ob 15. uri. Avstrijski avtomobilistični klub predvideva, da bo omenjena akcija prizadela vsaj 100.000 voznikov.
Ker sta petek in sobota praznična dneva v Avstriji, Nemčiji in Švici, avtomobilistični klub napoveduje, da bo ta konec tedna prišlo do »prometnih zastojev leta« in zato odsvetuje potovanja
z osebnimi avtomobili ter priporoča uporabo vlakov.
Blokirane naj bi bile tudi nekatere druge prometne poti, med drugim avtocesta med Beljakom in Salzburgom, ki bo zaprta v soboto med 11. in 18. uro.
Omenjene cestne blokade organizira združenje »Forum Transit«, ki združuje ekologe ter številne lokalne skupnosti in predstavnike lokalnih oblasti v avstrijski obmejni deželi Tirolski. Udeležbo na protestih je že napovedal tirolski deželni glavar VVendelin VVeingartner.
Kot je povedal predsednik foruma Fritz Gurgiser, gre za boj proti politiki cestnega transporta EU, ki ni pripravljena prisluhniti posebnim potrebam na visokogorskih območjih, še zlasti ogrožene naj bi bile ozke alpske doline. (STA/AFP)
LJUBLJANA /_
Vavtar
novi
dorektor
0VS
GSM: vlada izbrala Simobil
LJUBLJANA - Vlada se je na včerajšnji redni tedenski seji odločila, da med dvema ponudnikoma, ki sta se prijavila na
javni razpis v zvezi s storitvami mobilne GSM telefonije, za koncesionarja izbere družbo Simobil.
Med drugim je vlada včeraj imenovala Bojana Vavtarja za državnega podsekretarja, obrambni minister Alojz Krapež pa ga je imenoval za novega direktorja Obveščevalno
varnostne službe ministrstva za obrambo.
Za obravnavo v državnem zboru je vlada p°' trdila predlog zakona o verskih skupnostih.
Sprejela je uredbo ° uvedbi finančnih inter' vencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za tekoče leto in na pobudo ministrstva za zdravstvo sprejela soglasje za na jem kredita pod ug° dnejšimi pogoji za jzve_ dbo programov pri P° potresni obnovi in sp°^ dbujanju razvoja P°s° čja pri Skladu za socia ni razvoj Sveta Evrope-(STA)
NOVICE
V Posočju se tla še niso umirila
VIDEM - Včeraj je videmska seizmološka opazovalnica zabeležila dokaj močan potresni sunek z zpi-centrom na Kobariškem. Sunek je imel moč 3,5 stopnje po Richterju, kar ustreza površinskim učinkom sunka pete stopnje po evropski jakostni lestvici. Včerajšnji sunek je nadaljevanje potresa, ki je ob veliki noči prizadel Posočje in povzročil znatno gmotno škodo. Po napovedi seizmologov se bodo sunki nadaljevali še nekaj mesecev, dokler se ne bo postopno sprostila potencialna energija, Id se je nabrala v tem delu zemeljske skorje.
Seminar o skrbstveni ureditvi v Italiji in Sloveniji
PORTOROŽ - Na pobudo patronata brca - CGEL bo prihodnji teden v hotelu Bernardin v Portorožu mednarodni seminar, na katerem bodo poglobili tehnične in operativne aspekte družbenega varstva in skrbstva v udejanjanju italijansko-slovenske konvencije. Na seminarju bodo skušali evidentirati možne sporne točke, jih poglobiti in jih odpraviti.
Ovrednotenje osebja carinarnic
TRST - Sindikalne organizacije CGIL, QSL in UIL so z uradnbim sporočilom pobvalile dogovor merd italijansko in slovensko carinsko upravo. Sporazum, ugotavljajo sindikati, je nedvomno eden od tolikih mali korakov na poti do Evropske unije, ima pa tdi prednosti, ki jih navzven ni mogoče opaziti. Predvsem spreminja stari birokratski postopek in ga nadomešča z bolj sodobnim, spodbuja izmenjavo informacij in nakazuje v kratkem možnost uporabe »zelene nalepke«, ki bo odpravila formalnosti za slovenske in itabjanske državljane.
1

LJUBLJANA / PREISKAVA NOTRANJEGA MINISTRSTVA
Na sledi mednarodni hekerski organizaciji
Kriminalisti prišli na sled štirim hekerjem - Oškodovan je bi največji slovenski ponudnik internet storitev Siol
LJUBLJANA - Predstavniki ministrstva za notranje zadeve so na novinarski konferenci predstavili izsledke preiskave o zlorabi uporabniških imen in gesel največjega komercialnega ponudnika internet storitev v Sloveniji Siol. V protizakonito pridobivanje in prodajo ukradenih uporabniških imen in gesel so bili po besedah kriminalistov vpleteni elani hekerske organizacije X-ORG, po treh opravljenih hišnih preiskavah pa so štiri osebe utemeljeno osumljene več kaznivih dejanj, za katera so predpisane zaporne kazni od enega do dveh let.
Po besedah direktorja uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve Marjana Pogačnika preiskava, med katero so zbrali obsežno dokazno gradivo, še ni končana, kriminalisti pa bodo v prihodnjih dneh napisali tudi kazenske ovadbe proti osumljencem. X-ORG, katere člani so mlajše, a polnoletne osebe (identiteta vseh članov še ni razkrita, saj gre za mednarodno organizacijo), je po besedah vodje sektorja za analitiko in informatiko uprave kriminalistične službe
MNZ Andreja Rupnika »tipična hekerska organizacija«, katere cilj ni bil ustvarjanje premoženjskih koristi. Osebe S.D., C.M., L.D. in R.I. so osumljene kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, poškodovanja računalniških podatkov in programov ter izdelovanja in pridobivanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje. Skoda, ki jo je utrpel Siol, naj bi znašala približno 17, 5 milijona tolarjev.
Kriminalistična služba je 7. aprila prejela obvestilo Siola o zlorabi uporabniških imen in gesel za dostop do interneta. Prve sledi so vodile do strežnika na eni od kamniških šol, od tod pa do hekerja z vzdevkom Glumač in organizacije z imenom X-ORG, ki si je omenjeni strežnik izbrala za vdore v druge računalniške sisteme. V nadaljevanju preiskave so pristojni organi ugotovili, da so ukradena gesla na prodaj na spletni strani strežnika whitemoon.org v ZDA, ko pa so prek Arnesove storitve SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) lastnika strežnika obvestili o nelegalni ponudbi, ta nanj ni odgovoril, pač pa je ob-
vestilo prišlo v roke hekerjev. Nepridipravi so uspeli prodati več deset gesel (cena za enomesečno uporabo je bila 2000 tolarjev), kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, pa so bila še posebej zanimiva zaradi Siolovega načina obračunavanja uporabe internet storitev in telefonskih impulzov. Hekerji so s posebnim programom, ki omogoča preusmeritev elektronskih komunikacij s poštnega strežnika Siol na izbrano lokacijo, prestrezali gesla; pri tem so izkoristili pomanjkljivosti v sistemu zaščite poštnega strežnika Siola, po mnenju kriminalistov pa so izkoristili tudi dejstvo, da uporabniki ne spreminjajo uporabniškega gesla za dostop do omrežja in za upravljanje z elektronsko pošto dovolj pogosto. Kot se je izkazalo kasneje, je avtor programa CrO-Ok alias Rihard Levjesrčni, ki po doslej znanih dokazih ni preprodajal ukradenih gesel, ampak jih je le objavljal na spletnih straneh ter posredoval novinarjem in nekaterim drugim osebam.
Širša javnost o preiskavi na zahtevo kriminalistov ni bila obveščena, pač pa so kriminalisti za-
a bi Siolu prepovedajj i svoie stranke. Preg*®,
11 U-dLULCJK pa Jt/ *-
ker ji vdrli tudi v ra
sistem ministrstva ^
i šport in med 25. m 24. majem prestreza
IU pustu.	1
l datotek je še P0^aZ ’ prisluškovalni ma nameščeni tudi režnikih, med drug»
a elektrotehniko in m ter ponudnika m .
tev K2.net. Po dosl®> idatkihpa so škodo
i tudi uporabniki
en, npr. arnesM^. s.uni-lj.si, uni-l)-sl’
ogačnik je v sklep”* poudaril, da Je it dng v Sloveniji r Dstalem svetu, V°f
kih "napadov' P , Q saj prizadevajo .
sfero kot informaral
anjem neKejj=' -
[ besedah mogo
ustrezno in kan" •
KOSOVSKA KRIZA / ODLOČILI SO SE ZA RAZKAZOVANJE MIŽIC
Zveza Nato že načrtuje čimprejšnje letalske vaje v Albaniji in Makedoniji
To naj bi bilo jasno opozorilo Slobodanu Miloševiču, da se potrpljenje zveze počasi izteka
BRUSELJ, BEOGRAD -V poslednjem poskusu zajezitve kosovskega spo-Pada pred neposrednim v°jaškim posegom so obrambni ministri zveze Nato včeraj v Bruslju od-jocili, da bodo »takoj, ko bo mogoCe« izvedli letalske vojaške vaje, tako da bodo Miloševiču v Albaniji ^ Makedoniji »pokazali hišice«. Istočasno so obrambni ministri pooblastili vojaške izvedence, naj bitro ocenijo in razvijejo vrsto vojaških opcij za posredovanje v regiji. Med >>skrajnimi« rešitvami so Offiemli namestitev kopen-skih sil na Kosovu, prednost pa je bila dana predv-seot »letalskim opcijam«, vključno z morebitnimi Zračnimi napadi na speci-bCne cilje v Srbiji. Vodja Zavezniškega vojaškega od-
bora Klaus Nauman je izrazil prepričanje, da bi z letalskimi napadi na specifične cilje, ki bi jih lahko izvedli že v nekaj dneh, ustavili nasilje. Predpogoj za tako akcijo pa sta jasno opredeljen pohtiCen cilj in trdna mednarodna osnova.
Prav ta dva predpogoja pa kot kaže manjkata zavezništvu. Z napadi na srbske vojaške objekte bi v bistvu podprli kosovske separatiste, s čimer pa se seveda vsi ne strinjajo, zaradi ruskega nasprotovanja pa ni mednarodnega konsenza, tako da ne moremo pričakovati preuranjenih odloCiotev razen razkazovanja mišic. Vsekakor pa je bilo včeraj v Bruslju jasno, da se potrpljenje zveze Nato bliža koncu. Nemški obrambni minister Volker Riihe je jasno zahteval, da
morajo izdelati take kredibilne vojaške opcije, ki bodo dvignile kredibilnost vzporednih političnih in diplomatskih dejavnosti in ki bodo podporle gospodarske sankcije. Pri tem je omenil zaprtje jugoslovanskega zračnega prostora, elektronsko motenje srbskih vojaških telekomunikacij ter prepoved težkega orožja na Kosovu.
Prav morebitne vojaške akcije in že sprejete gospodarske sankcije zaskrbljajo Beograd. MUoševičeva vladajoča sociahstiCna stranka je včeraj poudarila, da zveza Nato ne more izvesti nobene akcije v ZR Jugoslaviji brez soglasja Beograda. Jugoslovanska vlada pa je vCeraj obtožila Evropsko unijo, da z gospodarskimi sankcijami proti Srbiji podpira »kosovski separa-
tizem in terorizem«. Vsekakor pa so v Beogradu zelo zaskrbljeni, toliko bolj, ker je bilo do sedaj prizaneseno Djukanovičevi Črni gori. Črnogorski predsednik Milo Djukanovič je vCeraj med pogovori z državnim sekretarjem v britanskem zunanjem ministrstvu Tonyem Lloydom Srbe in Albance na Kosovu pozval, naj takoj prekinejo »sovražnosti« ter oživijo pogajanja. Ko je govoril o odločitvi EU, da bo pri uvedbi finančnih in trgovinskih sankcij proti ZRJ Črna Gora izvzeta, je Lloyd poudaril, da želi unija na ta naCin »nagraditi Črno Goro in hkrati izvajati pritisk nad ZRJ, še posebej nad Srbijo zaradi težkih odločitev, ki jih sprejemajo v Beogradu.« Djukanovič pa je dodal, da sta se s sogovornikom strinjala, da so dodatni pritiski na Beograd potrebni, da bi sprti strani zbrali za pogajalsko mizo in tako zagotovili potrebne razmere za vzpostavitev miru v pokrajini.
Danes bo o kosovskem spopadu v Londonu razpravljala tudi kontaktna skupina. Že sedaj pa je jasno, da bo vsak ukrep proti Srbiji naletel na ostro nasprotovanje Rusije. Moskva pa se vseeno zaveda, da mora nekaj storiti. Prav zato bo Slobodan Miloševič 15. in 16. v Moskvi, kjer bo ruskim voditeljem prikazal svoje poglede za reševanje kosovske krize. Kot kaže bi Moskva baje pristala, da zveza Nato napoti svoje enote na kosovsko-alban-sko in kosovsko-makedon-sko mejo, odločno pa nasprotuje drugim vojaškim opcijam in gospodarskim sankcijam.
Konec mirnih demonstracij obeta pravo radikalizacijo
PRIŠTINA, BEOGRAD, ŽENEVA -Trinajst albanskih strank in združenj, ki delujejo na Kosovu, je vCeraj zadnjic organiziralo množični protest kosovskih Albancev v Prištini in se odločilo, da bodo do nadaljnjega prekinili s protesti proti »srbskim oblastnikom«. Kot so zapisali v uradnem sporočilu, so »v zadnjih 60 dneh pokazali odločenost Albancev, da želijo doseči neodvisnost pokrajine po mirni poti.«
Na terenu pa je lahko vsakomur jasno, da se je del kosovskih Albancev odločil, da bo dosegel neodvisnost pokrajine z orožjem. Kot vedno pri gverilskem vojskovanju pa so glavne žrtve civilisti, kar so se v sredo lahko na lastne oči prepričali tako predstavniki raznih človekoljubnih agencij OZN, kot tuji novinarji, ki so bili na »vodenem obisku« v krajih, kjer so v prejšnjih dneh divjali spopadi. Tako je Mednarodni odbor RdeCega križa (CIGR) prvič po začetku srbske ofenzive na zahodu Kosova smel obiskati DeCane. Vendar pa si predstavnika Redečega križa, ki
sta v sredo prispela v DeCane, nista smela ogledati okolice mesta in preučiti potreb prebivalstva, tako da omejen dostop ni zadosten. Vse udeležence pa je poleg strahotnega razdejanja prizadela ugotovitev, da so vasi popolnoma prazne, ker je prebivalstvo zbežalo, tako da po njih tava le živina (na sliki AP Dečani) . Po zadnjih podatkih je v Albaniji že 12 tisoč beguncev, dnevno jih v Albanijo pribeži kakih 200. V Črno goro se je zateklo 5 tisoC beguncev po Kosovu pa je razseljenih 42 tisoč kosovskih Albancev. V takem položaju so albanski kosovski študenti včeraj jasno navedli, da je konec mirne poti in da je treba neodvisnost doseči z orožjem v roki.
Da je položaj izredno dramatičen, priCa tudi podatek, da se je že kakih 600 srbskih policistov odločilo, da ne bo šlo v misijo na Kosovo. Po začetnih odstopih so sedaj policisti poštah briht-nejši, saj išCejo najrazličnejše pretveze, samo da ne bi na Kosovu nosih glave naprodaj.
Madžari
bodo
imeli
svojo
fakulteto
ETIOPIJA-ERITREJA / IZREDNA NAPETOST VZDOLŽ VSE MEJE
AFRIKA / NOVI ZAPLETI
Novi spopadi na jugovzhodu nedaleč od pristanišča Assab
Po Eritreji tudi Ertiopija zaprosila za egiptovsko posredovanje
Uporniki poskušajo preprečiti evakuacijo tujih državljanov iz Gvineje Bisau
ADIS ABEBA - VCeraj so izbruhnili novi spopadi med etiopsko in eritrejsko vojsko na jugovzhodnem obmejnem območju, nedaleč od eritrejskega pristanišča Assab. Adis Abe-ba obtožuje Asmaro, da je prva začela z napadom. Do spopadov pa je vCeraj prišlo tudi na območju Badamme Shiraro, medtem ko je na severu pri mestu Zalambessa (na sliki AP) vladalo relativno zatišje. Vzdolž veC kot tisoC kilometrov dolge etiopsko-eritrejske meje pa je tudi včeraj vladala izredna napetost. Po Eritreji je vCeraj tudi Etiopija zaprosila za posredovanje egiptovskega predsednika Mubaraka, tako da afriška in svetovna diplomacija upata, da bosta v nekaj tednih rešila sedanji spor.
LIZBONA - Privrženci odstavljenega načelnika gvinejebisavskega generalštaba Ansomaneja Maneja so vCeraj odprli ogenj proti portugalski ladji Ponta de Sagres, ki je poskušala zapluti v bissausko pristanišče. Da bi bila zmeda popolna, se je v pristanišču v varstvu gvinejskih in senegalskih vojakov zbralo veC kot 3.000 ljudi, medtem ko ladja lahko sprejme na krov največ 1.500 potnikov. Med tujci, ki iz pristanišča poskušajo zapustiti Gvinejo Bisau, kjer je v nedeljo izbruhnil vojaški upor, so tudi štiri Italijani. Bissausko letališče je namreč zaprto, ker je baje cesta do letališča v rokah upornikov. Kot kaže pluje proti bissauskemu pristanišču portugalska raketna fregata Vasco da Gama, ki bo z lahkoto onesposobila uporniško topništvo in tako omogočila ladji Ponta de Sagres varen pristanek. Kdaj bodo lahko tujci zapustili Bissau, pa še vedno ni jasno. Vsekakor bo Ponta de Sagres potrebovala kar 20 ur plovbe, preden bo dosegla senegalski Dakar, kjer na potnike že Čakajo portugalska vojaška transportna letala C-130, ki bodo begunce odpeljala v Lizbono.
Med tujci je največ Portugalcev in Spancev, poleg Britancev, Američanov, Nizozemcev in državljanov nekdanje Sovjetske zveze. Glavno mesto Bissau poskuša zapustiti tudi diplomatsko osebje, ker le redki verjamejo, da bo prišlo do mirne rešitve sedanjega spora.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
BANKA ITALIJE / FAZIO
SDGZ / PO NEDAVNEM OBČNEM ZBORU
NOVICE
Bančne fundacije s tretjim sektorjem za učinkovit sistem socialne varnosti
RIM - Guverner Banke Italije je prepričan, da bi bilo škodljivo siliti v prodajo deležev, s katerimi fundacije nadzirajo hranilnice, naklonjen pa je predlogu, da bi fundacije, ki so dolgoročni investitorji, postale delničarji centralne banke. Svoja stališča do problemov privatizacije hranilnic, ki so še v večinski lasti javnih fundacij, je Fazio razgrnil včeraj na avdiciji v pristojni senatni komisiji.
Guverner se je ob tej priložnosti dotaknil tudi drugih tem, med katerimi je zanimivo njegovo mnenje o socialni državi. Da bi ohranili tisto, kar od ostaja od klasičnega welfara, se mora država nujno umakniti iz njega, vrniti se mora na začetek, je dejal guverner. Seveda to ne more biti kratkoročni proces, saj gre za strukturne spremembe, je dodal. Sicer pa bo razvoj tretjega, neoprofitnega sektorja po guvernerjevem mnenju (vanj je priš-tel tudi bančne fundacije) imel pozitivne učinke tudi na zaposlovanje. Da-
nes ima ta sektor v Italiji dva odstotka vseh zaposlenih, v ZDA pa se je razširil že na deset odstotkov. To je doakz pomembnosti tretjega sektorja, saj nihče ne more dvomiti, da so ZDA odprta in kapitalistCna država, ki je v mnogih pogledih avantgardna.
V Evropi in še posebno v Italiji je socialni sektor premalo razvit ravno zaradi monopola države, je menil Fazio, za katerega bi se lahko bančne fundacije zelo uspešno vključile vanj. Ne samo, ker bi ustvarjale dohodek, ampak tudi zato, ker bi lahko izvajale del namenov, ki so že zdaj v pristojnosti tega dohodka, in to prav na področju zdravstva in socialne države. Guverner je vsekakor prepričan, da lahko zavarovalnice na eni in tretji sektor na drugi strani zagotavljajo veliko boljšo socialno državo od sedanjega neučinkovitega in preživelega državnega sistema socialne varnosti.
Prvi sestanek novega odbora sekcije trgovcev
Potrjena sta bila dosedanji predsednik Ervin Mezgec tajnik Egon Meden ter začrtane smernice za delo
TRST - Pretekli ponedeljek se je v Trstu sestal nov odbor, ki je bil izvoljen na nedavnem obenem zboru sekcije trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju.
Dvajsetčlanski odbor sestavljajo operaterji iz raznih občin in mestnih predelov, ki predstavljajo različne trgovske dejavnosti: Ingrid Carli v Trstu (obutev), Renato Carli v Bazovici (oblačila), Marina Cibic na Proseku (drogerija), Mikela DrnovšCek na Fernetičih (market), Sergio Ferluga na Kolonji (jestvine), Luka Grgič na Fernetičih (jestvine), Pavel Kukanja v Nabrežini (market), Egon Meden v Terezijanski Četrti (oblačila), Ervin Mezgec (jestvine) in Danimir Mikolj pri Sv. Jakobu (urama-zlatama), Jurij Močilnik v Trstu (agra-ria), VValter Pontari v Trstu (market), Livio Sedmak v Zgoniku (jestvine), Mladen Škerlj v Trstu (urama-zlatama), Robert Tedesco v Dolini (jestvine), Andrej Udovič v Trstu (oblačila), Fabrizia Unussi (poročne liste in bomboniere), Drago
Vremec na Opčinah (goriva), Renco Žerjal v Boljun-cu (jestvine), Oskar Žužek v Rojanu (cvetlicama).
Novi odborniki so najprej iz svojega kroga izvolili vodstvo sekcije. Potrjena sta bila dosedanji predsednik Ervin Mezgec (na posnetku - foto KROMA) in tajnik Egon Meden, ki sta se zahvalila za zaupanje.
Sledila je razprava o vsebini občnega zbora in pobudah za naprej. Odborniki so opozorili na vprašanje razširitve možnosti podaljšanega delovnega Časa, ki velja za tržaško občino (tim. »Trst. - turistično mesto«), tudi na druge okoliške občine, ki doživljajo turistični promet. Govorilo se je tudi o možnih skupnih pobudah. SDGZ sodeluje z ostalimi mestnimi stanovskimi združenji pri akciji Trieste City Club za promocijo tržaške trgovine v krajevnem obsegu in v sosednjih državah (Slovenija, Hrvaška). Sklenjeno je bilo, da bodo letošnjo kampanjo predstavili vsemu članstvu, da bi krajevne trgovce motivirali za Cim-veCjo udeležbo pri pobudi,
ki jo večinsko financira trgovinska zbornica. Odborniki so se dogovorili, da bodo pripravili okvirni program za prihodnje delovanje.
Nekatere dejavnosti v prid trgovine pa so že v teku, kot npr. informativno srečanje o novih obveznostih glede higiene živilskih proizvodov, ki jih nalaga zakon št. 155/97 vsem jestvinCarjem, na sporedu v ponedeljek, 22. junija v Prosvetnem domu na OpCinah. Sodelovali bodo strokovnjaki tržaškega zdravstvenega podjetja (ASS, prejšnja KZE) in trgovinskih zbornic iz Vidma in Trsta.


III

■
V zadnjem mesecu zamenjalo lastnike 8% kapitala Generali
MILAN - Tržaška zavarovalna grupa Generab, ki se pripravlja na letni občnih zbor v Trstu in na potrditev dosedanjega predsednika Antoina Bemhei-ma, je v tem obdobju pod posebno potzomostjo na delniškem trgu. V zadnjem mesecu je namreč zamenjalo lastnike kar 8 odstotkov delnic tržaške zavarovalnice, zato sta glavna delničarja, banki Me-diobanca in Lazard, postala pozorna pred morebit-nbni poskusi naskoka na krilatega leva. Poznavala pravijo, da je to tudi razlog za ohranitev ravnovesja v delniški strukturi, zaradi Cesar tudi ni v dvomu Bemheimova potrditev za krmilom kompanije, ki še mesec nazaj ni bila tako zanesljiva.
ISPO: 70% Italijonov zadovoljnih z delovnim časom
RIM - Inštitut za raziskovanje javnega mnenja ISPO je ugotovil, da je 70 odstotkov Italijanov zadovoljnih s svojim delovnim Časom in ga ne bi spreminjalo. Na statističnem vzorcu 3652 delavcev so raziskovalci ugotoviti, da je glavni »problem« dela denar (za 30, 6% vprašanih), na drugem mestu je možnost za kariero (16, 3%), na tretjem pa veC priznanja za delovna prizadevanja (13, 6%). Raziskava med drugim pokaže, da je trg dela v Italiji še vedno precej tog na področju organizacije časa, medtem ko sta biti glavni obliki fleksibilnosti doslej nadurno delo in uporaba socialnih blažilcev.
Po več kot pol stoletja se menjalni urad spreminja
RIM - Z rojstvom evra in Evropske centralne banke se je močno pospešil proces preustroja nacionalnih monetarnih institucij. Po spremembah statuta Banke Italije je zdaj na vrsti italijanski menjabu urad - Ufficio italiano cambi (UIC), za katerega reformo je že pripravljen zakonski odlok, o katerem bo danes razpravljal ministrski svet. V prvi vrsti bo UIC izstopil iz zakladništva, njegova preisto]-nosti in naloge pa se bodo temeljito spremenile-Urad bo prešel pod Banko Italije kot organ za boj proti reciklaži umazanega denarja, za vodenje stati-tiCnih dejavnosti in za upravljanje rezerv, ki bodo ostale v pristojnosti nacionalnih centralnih bank.
Kriza japonske valute krepi dolar in ogroža kitajski juan
TOKIO, MILAN - Zaostritev krize na azijskih finančnih trgih je povzročila nadaljnje razvrednotenje japonskega jena, ki je včeraj padel na najnižjo raven v zadnjih osmih letih, ameriški dolar pa se je vzporedno močno okrepil. V Italiji se je zeleni bankovec od 1.757 lir, kolikor je veljal v sredo, povzpel na 1.772 lir, v Tokiu pa se je okrepil na 142 jenov. Poleg azijskih problemov so na dolar jev o krepitev vplivali tudi ugodni podatki o majskem gibanju prodaje na drobno v ZDA, jen pa je utrpel dodatno škodo zaradi sterilnega izida sestanka finančnih ministrov G7 v Parizu, ki jim ni uspelo, da bi se dogovorili za usklajeno akcijo reševanja hudih japonskih problemov. Položaj so vCeraj še poslabšali glasovi o možnosti dviga obrestnih stopenj v Hongkongu in močan pritisk na kitajski juan, ki bi v primeru devalvacije azijsko krizo spremenil v pravo katastrofo.
Oovrednotenje dolarja je ustvarilo začarani krog vzrokov-učinkov, ki se napaja iz samega sebe. Zeleni bankovec je namreč še vedno rezervna valuta, h kateri se investitorji zatekajo pred neprestanim razvrednotenjem azijskih valut in ruskega rublja. Jen pa je povrhu deviza, v kateri je zadolžena večina teh držav, ki jim zdaj grozi nevarnost skrčenja izvoza, ker moCno razvrednotenje jena omogoča Japonski velik dvig kompetitivnosti. Med najbolj prizadetimi državami je v tem primeru ravno Kitajska, ki doslej ni trpela kom-peticije z veliko dražjimi japosnkimi izdelki.
Po pričakovanju so neugodne mednarodne okoliščine botrovale negativnim izidom na evropskih borznih trgih, med katerimi je vidno padel tudi milanski: Mibtel je na koncu nervoznega borznega sestanka nazadoval za 2, 26 odstotka.
V Sesljanu slovesno odprli trgovski center Conad, največji živilski market na Krasu
TRST - Preteklo sred0 so v Sesljanu slovesno odprli najveCji živilski supermarket na Krasu, ki Sa odlikujejo dobre promet' ne povezave, zato bo pdv' lačen tudi za odjemalce lZ sosednjih občin Slovenije-Trgovski center Conad se ponaša tudi s kakovostjo storitev in z ugodnimi ce nami svoje prodajne p°
nudbe. Na slovesnost 0
odprtju centra so lastnikj. podjetje Autoservizi Si stiana Stanislava Švare i Zvonka Mastena - povabi ti deželnega odbornika z trgovino Tanfanija, pre sednika tržaške trgovinsk ^ zbornice Donaggia in d ^
vinsko-nabrežinskegajh)
pana Voccija. (Foto KS MA)
< 2ač	H. JUNIJ 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
			
fia n	ameriški dolar	1757,00	1783,00
	nemška marka funt šterling	977,00 2858,00	993,00 2913,00
0 Use M 48 N H	švicarski frank belgijski frank	1179,00 46,72	1204,00 48,72
< cg 0)	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	253,00	263,00
^ V' u« 3 u.	norveška krona	227,00	237,00
	švedska krono	217,00	227,00
se" ti	kanadski dolar	1188,00	1228,00
<N fi	portugalski eskudo	9,10	10,00
B N	nizozemski gulden	858,00	883,00
sc	avstrjski šiling	137,90	142,25
C3	španska pezeta	11,10	12,20
psi	grška drahma	5,48	6,28
i pTni	irski šterling	2441,00	2521,00
	japonski jen	11,98	12,88
	avstralski dolar	998,00	1.068,00
tul	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,30	10,55
		
11. JUNIJ 1998	v Ul	*AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1754,00	1784,00
nemška marka	977,00	995,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2834,00	2924,00
irski šterling	2439,00	2534,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,60	6,07
kanadski dolar	1188,00	1223,00
švicarski frank	1179,00	1204,00
avstrijski šiling	137,90	142,40
slovenski tolar	10,40	10,65
	
11, JUNIJ 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1771,930
EKU	1944,340
nemška marka	985,28
francoski frank	293,850
funt šterling	2894,800
nizozemski gulden	874,080
belgijski frank	47,764
španska pezeta	11,610
danska krona	258,710
irski šterling	2483,890
grška drahma	5,791
portugalski eskudo	9,625
kanadski dolar	1209,760
japonski jen	12,514
švicarski frank	1190,810
avstrijski šiling	140,000
norveška krona	233,000
švedska krona	222,940
finska marka	324,660
MILANSKI BORZNI TRG
11. JUNIJ 1998		IN	IDEKS MIB 30: -2,61	
delnica	cena	var. %	delnica	cena v
Alleanza Ass.	24.624	+0,14	La Fondiaria	11.116
Boa di Roma	3.578	-0,44	Mediaset	11.538
Bca Fideuram	11.100	-2,75	Mediobanca	24.003
Boa Pop.M 1	15.051	-1,36	Montedison	2.377
Benetton	37.317	-0,27	Olivetti	2.703
Comit	10.187	-0,69	Parmalat	3.606
Credit	9.793	-2,04	Pirelli Spa	6.012
Edison	15.855	-1,42		
Eni	12.563	-0,42	Ras	27.465
Fiat	8.211	+2,41	Rolo	43.791
Generali	58.581	-0,56	Saipem	10.019
Imi	29.989	-0,71	San Paolo To	27.954
Ina	5.707	-0,71	TIM	10.282
Italgas	7.993	-0,97	Telecom Ita	13.511
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ŠPORT
Petek, 12. junija 1998
KOŠARKA / NBA LIGA
Chicago Bulbi vodijo proti Utahu že s 3:1
»Biki« vse bližji naslovu
CHICAGO
Košarkarji moštva Chi-Cago Bulls so po četrti tekmi finala ameriške li-ge NBA že zelo blizu °branitvi lanskega na-slova. V sredo so nam-[ee še tretjič premagali Utah Jazz s 86:82. Stanje v zmagah je zdaj za bike, tradicija pa Je na strani Chicaga, saj še nobeno moštvo v finalu NBA ni nadoknadilo takšnega zaostanka. *teta tekma bo v petek sPet v Chicagu.
Gledalci so lahko ponovno uživali ob učinkoviti in zanesljivi 18ri udarnega chikaške-ga dvojca Michael Jordan - Scottie Pippen. JJosegla sta skoraj tri četrtine vseh točk svojega teoštva, Jordan 34, Pip-Pen pa 28. Izkazal se je udi Deimis Rodman, ki le °b 14 skokih imel niirno roko pri iz-vajanju prostih metov v °dločilnih trenutkih ekme. Poleg tega je v zadnji četrtini povsem Ustavil gonilno silo , taha, Karla Malona, ki J? Prvi koš iz igre v tem elu igre dosegel šele
devet sekund pred koncem, ko je bilo že prepozno. Malone je sicer dosegel 21 točk in imel 14 skokov.
"Nisem storil ničesar, s čimer bi škodoval moštvu," je izjavil Rodman in s tem meril na očitke, da se preveč posveča poklicnim rokoborcem. Rodman se je namreč pred dnevi namesto na trening odpravil na tekmo rokoborcev in se v ringu pridružil zvezdniku tega spektakla Hulku Hoganu. Rod-mana je klub sicer kaznoval z 10.000 dolarji, a se "črv" ni preveč vznemirjal, saj jih je z nastopom v ringu zaslužil 250.000. "Nikoli ga nisem popolnoma spoznal in tudi zdaj se s tem ne nameravam obremenjevati. Enkrat se pretepa v ringu, nato pa pokaže takšno obrambo, " se je Jordan izognil ocenjevanju kontroverznega soigralca.
Tekma je bila odločena šele v zadnjih minutah, ko so bili gostitelji prisebnejši in tudi zasluženo zmagali.
Gaia Legend z lepim rekordom
VIS - Potem ko je v sredo okoli 14. ure slovenska jadrnica Gaia Legend s kakimi 15 minutami zaostanka za italijansko Riviero di Rimini obrnila bojo na vzhodni obali Krfa, na polovici 1000 morskih milj dolge regate Rimini-Krf-Rimimi, se je njena 13-članska posadka s krmarjema Mitjo Kosmino in Dušanom Puhom odločila za drugačno taktiko kot vodilni Italijani.
Slednji so po obratu in jadranju skozi Otrantska vrata zajadrali proti italijanski obali, Gaia Legend pa se je obrnila proti albanski in črnogorski obali. V svojevrstni loteriji z vetrom na dveh različnih koncih Jadrana so imeli Slovenci boljši in močnejši veter v krmo, tako da so trenutno (četrtek, 17.00) nekaj milj pred italijan-
skim regatnikom. Od obrata na otoku Krfu je Gaia Legend v 24 urah prejadrala 296 morskih milj, kar je rekord na Jadranu, s 26, 8 miljami na uro pa je dosegla svojo največjo hitrost.Za zadnjih 200 milj, kolikor še loči regatnike od pomola v Riminiju, vremenoslovci napovedujejo nevihte in močan jugo, ki pa naj bi na srednjem in severnem Jadranu ponoči prešel v burjo.
Bepi Stefanel dal ostavko
MILAN - Na občnem zboru košarkarskega društva Olimpie iz Milana je včeraj prišlo do pravega »potresa«: predsednik Giuseppe Stefanel in ves odbor, v katerem je tudi Adriano Galliani, sta dala ostavko.
Sterfanel pa ostaja še vedno lastnik društva.
NOGOMET / »PIZZERIA VETO«
Že drevi v Trebčah polfinale turnirja v malem nogometu
Na turnirju v malem nogometu za 4. trofejo Gostilne Pizzerie Veto, ki poteka že več kot teden dni v Trebčah, bosta danes že polfinalni tekmi.
Ob 19.30 se bosta spoprijela Breg Generali Ag. Opčine in Adriatrans, ob 20.45 pa Lokomotiv Prosek in Grad. Finalni tekmi za 3. in 1. mesto bosta na sporedu v nedeljo.
Vse tekme izločilnega dela so bile dokaj zanimive in vsak večer se je ob robu malega igrišča v Trebčah zbralo veliko število naviaječv.
Izidi izločilnega dela.
SKUPINA A: Križ -
Termoidraulica GMC 2000 2:0, Breg - Lokomotiv 5:1, Breg - Križ 2:1, Breg - Termoidraulica 4:3, Lokomotiv - Križ 4:1.
Lestvica: Breg 9, Lokomotiv Prosek, Tremoi-draulica GMC 2000 in Križ 3.
SKUPINA B: Adriatrans - Bar Gelateria Arnolde 6:5, Grad - Porsek 2:1, Grad - Bar Gelateria Arnoldo 4:4, Adriatrans -Prosek 8:1, Grad - Adriatrans 4:2, Gelateria Arnoldo - Prosek 5:3.
Lestvica:	Grad 7,
Adriatrans 6, Bar Gelateria Arnoldo 4, Prosek 0.
Jadranovci bodo jutri v finalu igrali z Don Boscom
Kot je bilo pričakovati, bo Jadran Nuova Kredtina v finalu košarkarskega turnirja G. Sarti igral proti Don Boscu. V drugi poflinalni tekmi, ki je bila v sredo pozno zvečer, je namreč Don Bosco premagal Inter-muggio s 96:89.
Jutrišnji spored turnirja je torej naslednji: • 19.15: finale za 3. mesto: SGT - Interr-muggia; 21.15: finale za 1. mesto: Don Bosco - Jadrn Nuova Kreditna.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Srečanje obmejnih planincev v Trebčah
V borovem gozdičku pri Trebčah a sliki) se je prejšnjo nedeljo zbralo aad 400 planincev na 27. tradicio-teem, vsaloletnem srečanju ob-j. eiteh planinskih društev. Nad 400 ^ oiteljev gora je s svojo prisotnostjo . Zainejstvu, na Tržaškem, ponovno ^Pričalo svojo privrženost planinski 311 in navezanost na tisti prelepi 8Qrski svet, ki nam ga je podarila na-a, predvsem pa odkritemu prija-® povezanosti med sloven-]. planinci na treh straneh meje, t .P/teeta najbolj do izraza prav na a planinskih srečanjih, kot je bilo
ovinku, mimo slikovitih kraških vdolbin in brezen ob meji, po dolgih treh urah hoje v neznosni vlažni vročini, prispeli do prireditvenega prostora v hladnem gozdiču, kjer domače športno društvo Primorec prireja svoje šagre in ga je ob priložnosti planinskega srečanja dal na voljo prireditelju SPDT. Ob počitku, pijači in hladu so pohodniki kmalu pozabili na vročino in na dolgo hojo ter potrpežljivo čakali na zasluženo hrano, ob veselih koračnicah in zvokih, ki jih je zaigrala in ubrala godba na pihala z Jesenic, stalen gost vseh planinskih srečanj obmejnih društev.
tetfeijsko v priredbi SPDT. Prišli so neC"lnc* 2 avstrijske Koroške, iz Be-s *)e’ 2 Goriškega, Tržaškega, z Je-q0l1c’,Prišli so z Gorenjskega, iz ro§j(.111isKega kota, s slovenske Ko-te se’ c kranjskogorskega območja krask Z°rak na Globojnerju, na robu fazol	s katerega je prelep
^'liv I r)18 mesto Trst in na slikovit 2rp I. jadranskega morja, v katero se
'^Jo bregovi treh držav.
po s ,eliski hodci so jo ubrali po le-hočLr^1 poti vzdolž južnega po-
»ekor katere grebenu )e h110
kjer ..vriT gospodar zemljišča, Korak danes razgledišče Aliče, do F 11 80 dalje pod Golim vrhom li _ r u80v> odkoder so potem zavi-ori Trebčam in po dolgem
Kulturni spored srečanja so potem izoblikovali moški pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote z izborom planinskih, umetnih in borbenih pesmi in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Vmes je ob napovedovanju Livija Valenčiča potekal uradni del srečanja s pozdravom predsednika SPDT Lojzeta Abrama, ki je v svojem posegu dal največji poudarek pri nas najbolj občutenemu narodnoobrambnem pomenu takih srečanj, za katero so svojčas dali pobudo dr. Sonja Mašera iz Trsta, Jožica Smet iz Gorice, dr. Miha Potočnik in Janez Košnik z Jesenic, za ohranjevanje narodne identitete in planinske miselnosti, povezanosti in
zbliževanju med slovenskimi planinci na vseh treh straneh meje. Nakazal je potem pot mladim rodovom, da nadaljujejo po uhojeni poti z razširitvijo pobude na ves obmejni prostor od Prekmurja in Koroške do Primorske in Istre. Pri tem se je spomnil na Janeza Košnika, ki ga v nedeljo ni bilo med zbranimi planinci na srečanju. Pred tednom dni se je pretrgala njegova dolga življenska nit in prejšnji petek so ga na Jesenicah pospremili na njegovi zadnji poti. Spomin na goram predanega planinca, Bohinjca Janeza Košnika, so vsi pri-sotni na srečanju v Trebčah počastili z enominutnim molkom.
Sledili so pozdravi predstavnikov planinskih društev z Jesenic, iz Dovjega Mojstrane, Koroške Bele, iz Gorice, Planinske družine Benečije, iz Mežice, iz Celovca, planinskih odsekov dmštev Devin in Sloga in tajnika Planinske zveze Slovenije janka Pribošiča, katerim se je, kot gostitelj, zahvalil predsednik SPDT. Veselo in sproščeno planinsko vzdušje na 27. srečanju planincev je na koncu navdušil skupni nastop obeh godb z Jesenic in iz Trebč, ki sta zaigrali vrsto poskočnih, najbolj pa je razvnel duhove venček borbenih partizanskih pesmi.
Planinsko srečanje obmejnih planinskih društev v priredbi SPDT je, kljub nekaterim organizacijskim po-mankljivostim, uspelo. Namen je bil dosežen: stiki, prijateljstvo, sodelovanje med planinci na obeh straneh meje, kar so ob slovesu potrdili vsi udeleženci z željo, da je treba vse te planinske vrednote tudi v bodoče ohranjati in krepiti do 28. srečanje prihodnje leto in še dalje.
Za udeležbo se SPDT zahvaljuje vsem sodelujočim planinskim društvom, posebna zahvala pa gre športnemu društvu Primorec, godbi na pihala »Viktor Parma« iz Trebč in moškemu zbom »Valentin Vodnik« iz Doline, ki so najbolj prispevali k uspehu planinakega srečanja. (L.A.)
Veliki Vrh 1764 m
V nedeljo, 21. jt.m.; se bomo tržaški planinci podali z osebnimi
avtomobili mimo Kobarida in Drež-nice do vasi Magozd. Od tam se bomo povzpeli na Veliki Vrh, po višini dmgi v 8 km dolgem gorskem grebenu med Kobaridom in Bovcem. Pot nas bo vodila po strmem pobočju do zapuščene planine Dolec ter mimo jarkov in kavern iz 1. svetovne vojne na vrh, ki nudi res izjemen razgled. Hoje bo za približno 8 ur. Izlet bo vodil Stojan Glavna, ki tudi vpisuje in daje pojasnila na tel. številki 228967.
Odhod z Oberdankovega trga ob 6. uri, z bencinske črpalke na avtocesti ob 6.20.
V nedeljo na Mali Karman
Če bo vreme primerno se v nedeljo, 14. t.m. obeta zanimiv izlet na Mali Karman nad Huminom (Gemo-na). v priredbi SPDG. Gora, visoka nekaj manj kot 1400 metrov ponuja enkraten razgled na Furlansko ravnino pa tudi na predgorje in precejšen del Zahodnih Julijcev in seveda na Kamijo. Hoje bo skupaj od štiri do pet ur. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 7.30 (zaradi udeležbe na volitvah) s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Smer vzpona: z avtomobilom do zaselka louf v občini Gorjane (Montenars) od koder se začenja vzpon po označeni poti.
Konec junija Monte Baldo
Lani odpovedan izlet - zaradi vala izredno slabega vremena - na Monte Baldo bodo goriški planinci predvidoma opravili zadnjo soboto in nedeljo junija. Informacije pri Klemšetu. Prevoz bo tudi tokrat z lastnimi sredstvi. Predvidena je enk-ratna nočitev v planinski koči.
Na Mangart preko Vevnice
Prvo nedeljo julija je predviden zahtevni vzpon po zavarovani plezalni poti preko Vevnice na Mangart. Vzpon je precej zahteven in primeren le za mlajše planince, vajene zračnih poti. Obvezna čelada, plezalni pas in oprema za samovarovanje. Program julijskih izletov in vzponov predvideva še "skok” v Dolomite in sicer na znano zavarovano pot "Strada degli alpini” nad Monte Croce Comelico.
■
NOVICE
Roberto Sosa v Vidmu
VIDEM - Argentinski nogometaš Roberto Sosa je včeraj dopotoval v Videm, kjer bo skušal letos, kot je sam dejal, enakovredno zamenjati Bierhoffa, kar seveda ne bo lahko. Novi član Udineseja je tudi dejal, da je tako uresničil svojo življenjsko željo. To je, da bi igral v Italiji.
Sosa, ki se je v torek poročil, je v Videm dopotoval z novo zaročenko. »Zavedam se, da je italijansko prvenstvo zelo težko. Upam pa, da bom s trdim in požrtvovalnim delom uspel tudi v tej ligi.«
Košarka: na turnirju pokrajin naši v ospredju
Na turnirju pokrajin za mladinske reprezentance, ki ga prireja društvo Intermuggia v telovadnici Pacco v Miljah, sta se pred dnevi končala turnirja v kategorijah propaganda 1985/86 in dečkov (letniki 1984). Tržaški ekipi sta na vseh srečanjih dokazali predvsem tehnično premoč in povsem zasluženo osvojili prvo mesto. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je bilo v obeh reprezentancah veliko naših predstavnikov, ki so se zelo dobro odrezati, in ponovno dokazali, da je med našo mladino spet nekaj zelo perspektivnih košarkarjev.
Rezultati.
PROPAGANDA, polfinale: Trst - Videm 95:80; Ražem 11 (1:4, Kontovel), Kralj 5 (1 trojka, Bor), Ma-donnia 0 (Bor). 2. polfinalna tekma: Gorica - Porde-non 81:82, finale za 3. mesto: Gorica - Videm 63:113; finale za 1. mesto: Trst - Pordenon 88:63;
Ražem 10, Kralj 6, Madonnia 3 (3:3). Končni vrstni red: 1. Trst, 2. Pordenon, 3. Videm, 4. Gorica.
DEČKI, polfinale: Gorica - Pordenon 80:88, Trst - Videm 95:65; naši strelci: Posar 17 (1 trojka, Bor), Ferfolja 7 (1 trojka, Polet), Floridan 7 (4:6, 1 trojka, Bor), Jevnikar 3 (1 trojka, Bor), trenerja: Jogan (Bor) in Fitipaz (Genertel); finale za 3. mesto: Gorica - Videm 80:77; finale za 1. mesto: Trst - Pordenon 112:87; Posar 5 (1 trojka), Ferfolja 13 (0:1,1 trojka), Floridan 15 (3:5), Jevnikar 3 (3:4). Končni vrstni red: 1. Trst, 2. Pordenon, 3. Gorica in 4. Videm.
V	teku prihodnjega tedna bodo odigrali še finalne tekme v kategorijah naraščajnikov, mladincev in kadetov. Pri naraščajnikih zastopata slovenske barve Guštin (Polet) in Miloševič (Bor), pri mladincih Slavec (Jadran) in Vetinsky (Bor).
Niso še objaviti imen tržaške kadetske reprezentance.
Turnir P. Spazzapan: danes polfinale
Na odbojkarskem turnirju za 19. pokal »P. Spazzapan« bo drevi na vrsti že polfinale, jutri pa finale. Rezultati izločilnega dela. SKUPINA A: 01ympia B - Naš prapor 2:1 (6:15,15:6,15:12); Soča - Naš prapor 2:0 (15:4, 15:9); Soča - 01ympia B 2:1 (13:15, 15:6,15:7); lestvica: Soča 4, 01ympia 2, Naš prapor 0; SKUPINA B: Mossa - 01ympia C 2:1 (15:6, 16:17,15:11); 01ympia C - Old Star 2:0 (15:7,15:5); Mossa - Old Star 2:0 (15:6,15:9); lestvica: Mossa 4, 01ympia C, Old Star 0; 01ympia A - Bor ex 2:0 (15:13,15:8), lestvica: 01ympia A.
Današnji polfinale, ob 19.30: Soča - 01ympia A; sledi: Mossa - 01ympia C.
Devet ekip na Borovem turnirju beacl>volleya
V	okviru Borove šagre bo od danes do nedelje na stadionu »1. maj« turnir v beach-volleyu (4:4), na katerem bo nastopilo 9 ekip, ki jih je organizator razporedil v 3 skupine.SPORED. Danes, 19.30: Solaris Team - Plasticman (skupina C); 20.00: I Giganti - Gombač Team (A); 20.30: Spritz Team - Oc-topus (B); 21.00: Bar Coala - Octopus (B); jutri, 19.30: Ciomp - Solaris Team (C); 20.00: Gombač Team - Lst Chacne (A); 20.30: Bar Coala - Spritz Team (B); 21.00: Ciomp - Plasticman (C); 21.30: I Giganti - Last Chance (A); nedelja: od 16.30 finalni del (ob 21.00 iftiale za 1. mesto) in nagrajevanje."
V	nedeljo motoshod Primotor kluba
Primotor klub bo tudi letos organiziral deželni motociklistični shod. Ta bo potekal v nedeljo, 14.t.m. na Krmenki. Otvoritev shoda bo ob 8. uri. Ob 8.30 se bo pričelo vpisovanje. Udeleženci bodo od 11.30 dalje šli na motociklistični izlet po miljski in dolinski občini s krajšo družabnostjo V Prebenegu. Udeleženci, katere pričakujemo od vseh okolišnjih dežel in držav, od Slovenije do Furlanije, Veneta, Tridetninske in Emilie-Romagne, se bodo ob 13. uri vrnili na Krmenko, na skupno kosilo. Ob 14.30 bo potekalo nagrajevanje za klube in posameznike. Motoshod se bo končal ob 18.30.Oiganizator upa, da bo ob lepem vremenu udeležba polnoštevilna in da se bodo udeleženci, kotna lanski izvedbi, zadovoljni vrnili na svoje domove, kar je najboljše jamstvo za prihonje pobude kluba.
Balinanje: 20-letnica Kraškega doma
Balinarji Kraškega doma praznujejo 20-letnico delovanja njihovega odseka, zato bo letošnji * pokal Kraškega doma še posebej slovesen. V nedeljo se bo na igriščih v koči Pod Rupo pomerilo osem četverk, dve gostitleja, ostale pa so: Brin Povir, Štanjel, Repentabor-Dol, Zarja, Sokol in Kras. Pričetek tekem ob 9. uri.
18
Petek, 12. junija 1998
PRIREDITVE

FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
ČEDAD
Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest.
MILJE
Gledališče Verdi
Jutri, 13. junija, ob 20.30, bodo mladi Stalnega gledališča FJK predstavili Shakespearjevo delo »Sen kresne noči«.
_____________SLOVENIJA______________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Vpis abonmajev za sezono 1998/99:
Za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
Primorsko dramsko gledališče
V	nedeljo, 14. junija ob 21.00, R. M. Cossa: »Nona«. Gostovanje na Lokvah.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorska »Hura za veljake mlake kloake.
PIRAN
Gledališče Tartini v Piranu
V	soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
Tartinijev trg
V	ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
UUBUANA
Slovensko mladinsko gledališče
Danes, v petek. 12. junija, ob 23.00. B. Brecht: »Gali-
leo Galilei«. Režija: Matjaž Berger.
V ponedeljek.15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Oj-dipus«. Režija, Tomi Janežič.
Lutkovno gledališče Ljubljana
Danes, 12. junija ob 17.00 in 18.30 bo na sporedu delo Jana Malika »Žogica Marogica«
Mala drama
Danes, 12. in jutri, 13. junija ob 20.00: W. Schvvab-»Predsednice«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 12. junija ob 19.30: G. Gluvič: »Borutovo p°' letje«.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
Jutri, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban
V	torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese.
Gledališče Verdi
Pomladanska simfonična sezona 1998
Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Preprodaja vstopnic se začne 16. junija, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Danes, 12. junija ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom Kennetha Montgomeryja, sopran Da-nielle Streiff, glasba Britten, Chasson, Mendels-sohn-Bartholdy in Ravel. Ponovitev v nedeljo 14. junija ob 18.00 uri.
Poletni koncerti
V	ponedeljek, 15. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital dua Maia Berdieva - Alexei Southkov.
Gledališče Rossetti
Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča
V	Četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva.
Štadion Grezar
Danes, 12. junija oh 21.00, koncert skupine »DEEP PURPLE«. V primeru slabega vremena bo koncert v Športni palači.
Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij.
BOUUNEC
Gledališče F, Prešeren
V	sredo, 17. junija, ob 20.30 koncert skupine »EVA-SION« (Tamara Tretjak - flavta, Marko Feri - kitara,
Igor Kante - harmonika, Claudia Sedmach, - klavir, Aleksander Ipavec - kontrabas, Dario Savron - tolkala in vibrafon). Na programu Bolling in Piazzolla.
DOLINA
Junijski večeri
Danes, 12. junija, ob 21. uri v Dolini na KTuži - ob 120-letnici KD Valentin Vodnik »Zastava, sveta bodi ti nam vez«. Društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno vojno. Sodelujejo: ravnatelj NSK Milan Pahor, duo Erika BuzeCan - flavta in Marko Stoka - klarinet, Ester Kočevar in Nerina Švab.
Junijski glasbeni večeri
V	petek, 19. junija, ob 21. uri v Dolini na KTuži ob 120-letnici KD Valentin Vodnik, nastop Trobilnega kvinteta Furlanije - Julijske krajine.
GORICA
Center E. Komel
Jutri, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«.
MILJE
Gledališče Verdi
Gojenci konservatorija Tartini, bodo danes, 12. junija, ob 20.15 izvajali koncert pod vodstvom Stojana Kureta.
SOVODNJE
V	petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«.
RONKE
V	cerkvi sv. Matere Marije
V	nedeljo, 21. junija ob 21.00, »Verska glasba« v izvedbi ženske skupine tržaškega stolnega zbora, dirigent Marco Sofianopulo.
MANZANO
Folkest
1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri.
MEDUNO
Folkest
1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua.
ViDEM
Štadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
LIGNANO
Kamping Girasole
Od Četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«.
ZOPPOLA (Pordenona
Jesolo Lido
Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Mariin Manson, Prodigy in Sonic youth.
VERONA
Arena
Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	nedeljo, 14. junija ob 18.00 uri se bo odvijalo »Srečanje odraslih folklornih skupin Primorske«.
V	sredo 24. junija se bo v amfiteatru centra odvijal ob 21.00 uri »4. večer domačih viž in narečnih popevk«.
V	soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega New Age pevca in izvajalca Johna Christiana.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
Cerkev na Kostanjevici
V	sredo 1. julija, »Glasba z vrtov sv. Frančiška«, Komorni zbor »Iskra« Bovec, dirigent Ambrož Čopi.
BRANIK
Cerkev pri sv. Antonu v Tabru
Jutri, v soboto, 13. junija ob 20.30, koncert Mešanega
pevskega zbora »Pro mušica« iz Maribora pod vodst vom Ivana Vrbančiča.
PORTOROŽ
Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran-
Danes, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Car Nielsen
Avditorij Portorož
V	sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metu j iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesn studio Lai iz Izole pod. vodstvom Lilijane SantiC-
V	petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gta sbe »Kreslin Predin Lovšin«.
Od Četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19- . stival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokrovi teljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sod lovanju z evropskimi radijskimi postajami.
UUBUANA
SNG Opera in balet
Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na S tu dencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delo J. Straussa: »Cigan baron«.
Križanke - Jazz Festival
V	teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festiv ki bo od 10. do 12. julija.
Danes, 12. junija, ob 19.30 bodo nastopili: Rena Chicco Trio, Kenny Garrett Quartet in McCoy U' ner & the latin ali stars.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinis Vannessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16- 1 nija, ODPADE.
__________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion	,.a
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. jun je prenešen na kasnejši datum.
PULA
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly ^ mily. Za informacije lahko pokličete na Ar Tours (tel. 0038552-34355).
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta,razstava Fulvie Fermo.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi.
Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Silvia Pavlidis. Umik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od
11.00	do 13.00, zaprto ob penedeljkih.
Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 22. junija bo na ogled razstava slikarke Brigide Nussdorfer. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00
Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
V muzeju Revoltella bo od 13. junija do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto.
Na sedežu LetoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo: do 23. junija se nadaljuje razstava Monike Petri »Irska med sanjami in realnostjo«. Umik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
NABREŽINA
Kamnita hiša v Nabrežini: do nedelje, 14. junija bo odprta razstava »Zadnje Fellinijeve sanje«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370.
MIUE
Na sedežu LetoviSCarske ustanove
Danes, 12. junija ob 18.00, odprtje razstave Gianfran-ca Bernardija »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do
13.00	in od 16.00 do 19.00.
V kulturnem centru »G. Milin«, (Trg republike 4),
bo jutri, 13. junija, ob 18.00, otvoritev razstave »Milj-ski umetniki«. Odprta bo bila do 23. junija. Urnik; ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10.00 do 12.00.
SESUAN
Na sedežu LetoviSCarske ustanove
Jutri, 13. junija ob 18.00 otvoritev razstave »Arte de-corativa come arredamento« Ivana Crica. Umik od
10.00	do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka
10.00-	12.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-13.00,
15.00-	19.00.
GRADIŠČE OB SOČI
Razstava Salvatoreja Viaggija. Na ogled bo do 17. junija.
GORICA
Kulturni dom - Gorica: 15. junija, zaključek razstave risb slovenskih uCencev iz Gorice.
VIDEM
Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«.
BENETKE
Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija.
Palača Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19. Ateneo Basso (Fiazzetta dei Leoncini - San Marco): do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Urnik: 10-19.
Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20.
Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih.
Schola di SanfApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19.
Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«.
Danes, 12. junija bo v Državnem ištitutu za umetnost, grafična predstavitev novih Čipk. Urnik ogleda možen do 29. junija in sicer od 9.00 do 17.00 (ob nedeljah zaprto).
Danes, 12. junija, bo v Buranu v čipkarskem muzeju, otvoritev razstave »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA
Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure.
V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Sera od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V sredo, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev ra2®^ ve akvarelov in risb dr. Roberta Hlavatyja oo letnici rojstva.
ŠTANJEL	f.raz
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotogratsk ^ stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na venski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA	d j8
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na og
razstava slik in risb Stefana Planinca.
KROMBERK	a sta.
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, 8a ej'l rl ga-rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek lerija primorskih likovnih umetnikov.	>,Sp°'
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini nase mladosti« ali »Življenje pod zvez Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
zbirk8
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska z »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do Pet’ ob sob. ned. in praznikih 13-17.
PORTOROŽ	a ak
Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstav' tov društva SOLINAR iz Pirana.
UUBUANA	iderDB
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka N galerije.	.. y\le5
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstav 1
Prinčič.
Bran*
Mala galerija CD: na ogled je razstava Cvetkoviča.	^arka
Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Peljhana »Sistem - 7«.	j n fot0'
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtiso' daJ)ia. grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amster ^zgta-Muzej novejše zgodovine: na ogled je stal ^ do va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 18. ure.
, RAI 3 & slovenski program
^3 Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Volilna tribuna
® RAI 1
Euronews
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno; Deset minut ... Film: Basta! Ci faccio un film (kom.. It. ’90, r. L. Emmer, i. A. Haber) Dnevnik
Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Nan.: II tocco dl un ange-lo - Angelski dotik - Dragi Bog... (i. R. Downey, Della Reese)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Toto sciecco (kom., It. '51, r. M. Mattoli, i. Toto, Tamara Lees) Variete: In seli a Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Aladdin, nan. Zorro
Tg Ragazzi - Mladinski dnevnik
Danes v parlamentu Dnevnik
Nan.: Hai paura del buio? - Se bojiš teme?, 19.00 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour)
Vreme in dnevnik Kviz: La Zingara Variete: II paese delle meraviglie (vodita Pippo Franco in Melba Ruffo) Dnevnik
Šport: Occhio al MOn-diale (vodi Giampiero Galeazzi), 0.15 nočni 1 dnevnik
RAI 2
7.00
7.45
9.40
10.45 10.55
11.45
13.00
14.00
14.20
14.40
17.20
19.30
20.00
20.30 20.50
23.00
23.45
0.25
Nan.: Schwarzwaldska klinika (i. Gaby Dohm) Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando slama, 10.00 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 SP v nogometu (posnetek tekme)
Dnevnik, vreme Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Šport: Dribbling - MNo-gometno prvenstvo Variete: Go-Cart, risanke Nan.: II Virginiano, 16.00 Bonanza, vmes (17.15) kratka poročila SP v nogometu: Savdska Arabija - Danska, vmes (18.20) kratka poročila Komični filmi Loto ob osmih (vodi Massimo Giletti)
Večerni dnevnik Tg2 SP v nogometu: Francija - Južna Afrika Tg2 Dosje
Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport
Film: Cpllege per vampi-ri (6kom., ZDA '88, i. Clu Gulager, K. Carlson)
RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.20
14.00 14.20
16.30
17.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.15 20,35
22.40
22.55
23.55 0.30
Dnevnik, vreme Aktualno: Rai Educatio-nal, Islam kultura, Barva mest, kinematografija, 10.30 Infinito futuro, '
11.00	Mondo 3 Dnevnik, 12.10 Šport Aktualno.-Tel e s ogni,
13.00	II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik SP v nogometu: Paragvaj - Bolgarija
Šport: Sportshovv, 16.35 SP v nogometu Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob - Mundial Film: La calda notte deli’ ispettore Tibbs (ZDA '67, i. S. Poitier, R. Steiger) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: II dilem-ma - Zgodbe staršev... Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
© RETE 4
	Nad.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de Cafe
	Pregled tiska
	Nad.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte papa, 10.30 Febbre d’ amore
E	Dnevnik
E	Aktualno: Forum
	Kviz: Kolo sreče
	Dnevnik Tg 4
	Nad.: Sentieri - Steze
1	Film:	Verdi dimore (kom., ZDA ’59)
n	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi)
KR	Dnevnik in vreme
iflEK	Variete: Game Boat
	TV film: Gli eredi (dram., Fr.-It, ’97, i. C. Thompson, Anna Falchi, 2.)
	Film: Ghi uccidera Char-ley Varrick? (dram., ZDA ’73, i. W. Matthau)
	Pregled tiska
	Aktualno: Eurovillage
	Film: I fanatici (Fr. ’57)
8 CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.15
12.00
13.00
13.30
13.45
14.15 15.40
16.15
17.15
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
1.30
2.00
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Aktualna odd. o . zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie - Neznanec (i. Claudia Schmutz-ler, H. Alex)
Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi)
Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Aktualno: Stirpe reale -Kraljevska rodbina - Gri-maldi
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) dnevnik Doppio lustro Nan.: Ragionevoli dubbi
4%> ITAUA 1	|r Slovenija 1
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama
	mattina in risanke		Napovedniki
	Nan.: Supercar		TV prodaja
	TV film: Cenerentola a		Tedenski izbor: Glejte,
	New York (kom., Nem.		kako rastejo, 9.45 Tedi,
	’95, i. A. Pages, J. Niklas)		oddaja za mularijo, 10.15
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Sledi, oddaja o ljubitelj-
	ti studio		ski kulturi, 10.35 Zenit,
	Nan.: Willy, princ z Bel Ai-		11.05 4 X 4, oddaja o lju-
	ra - Skrivnostni kupec		deh in živalih, 11.35 Na
	Variete: Ciao Ciao Parade		vrtu
	Risanke: Simpsonovi		Nan.: Emily z mesečeve
	Aktualno: Colpo di fnlmine		domačije (6. del)
	Variete: Fuego!		Poročila, vreme, šport
	Nan.: Beverly Mills - Sod-		Vremenska panorama
	ni dan		Dok. oddaja:; Jackson
	Variete za najmlajše,		Pollock (VB)
	vmes risanke		Predstava SNG Maribor:
	Nan.: Flipper		Vesele VVindsorčanke
	Odprti studio, 18.55		(W. Shakespeare)
	Šport studio		Mostovi
	Nan.: V osmih pod		Obzornik, vreme, šport
	streho, 19.30 La tata (i.		Po Sloveniji
	Fran Drescher)		Oglasi
	Variete: Sarabanda		Lahkih nog naokrog
	Film: 11 gene della follia -		Poljudnoznanstvena se-
	Misbegotten (thriller,		rija: Svet konj, mačk in
	ZDA '95, i. K. Dillon, N.		psov - Svet mačk (VB, 2.
	Mancuso, L. Anthony)		del)
	Na.: X-Files - Talci (i. D.		Risanka
	Duchovny, G. Anderson)		Oglasi
	Šport: Italija 1 šport - No-		TV Dnevnik, vreme, šport
	gcmetno prvenstvo		Zrcalo tedna
	Šport studio, Odprti stu-		Oglasi
	dio		Film: Gospodična Rose
			VVhite (ZDA1992, r. J. Sargent,	i.	Kyra
TELE 4			Sedgvvick, M. Schell)
			Odmevi, kultura, vreme
		mm	Šport, oglasi
			Polnočni klub
	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi		Portret skladatelja Ed-
			garja Vareseja
	Nad.: L' amore vero...		Poljudnoznanstvena se-
	Nan.: Max Headroom,		rija: Svet konj, mačk in
	18.00Squadra anticrimi-		psov (VB, 2. del)
	ne, 19.00 Zoom		Napovedniki
	Aktualna odd.: Quadrato		
	Osebnosti & Mnenja		
	Nan.: Ai confini....		
			TV PRIMORKA
(•) MONTECARLO ,			
			
			13.00 Videostrani
			Tanja Zupan Zajc
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Čiplarska šola v Idriji
	nik, 13.30,19.50 Šport		Danes na Primorskem
	Nan.: Seinfield	jffij	Nad.: Sosedje (32. del)
	SP v nogometu: Paragvaj	*Sj	Zdravje in mi
	- Bolgarija, 17.30 Savd-		Zdravje in mi
	ska Arabija - Danska,	Tu	Program za otroke
	vmes oddaje o nogomet-		Dnevnik, vreme
	nem prevnstvu	»S	Sejenska kronika
	France 98 - Dnevnik no-	SR	Počitniško delo
	gometnega prvenstva	n	Vsakdanjik na kmetiji
	SP v nogometu: Francija		Zgod. avtomobilizma
	- Južna Afrika		V znamenju dvojčkov
	Šport Biscradijev proces		Dnevnik TV Primorka
Slovenija 2
10.05 11.00
11.05
12.00
13.05
14.40
15.40 16.10
16.35
17.00
19.30
20.00
20.30 23.00
0.45
Vremenska panorama Napovedniki Nanizanka: Saint Tropez (Fr., 7. epizoda)
Oddaja TV Koper: TV Poper
Film: Zenska v črnem (VB)
Euronevvs TV prodaja
Nanizanka:	Pasje
življenje (ZDA, 8. epizoda)
Nanizanka:	Čudežni
otrok (ZDA, i. Judith Li-ght, Angela Goethals, Todd Louiso, 1. epizoda) SP v nogometu: Paragvaj
-	Bolgarija, 17.20 Savdska Arabija - Danska
TV igrica: Kolo sreče Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 3. epizoda) SP v nogometu: Francija
-	južna Afrika
Film: Vroča streha (Koreja 1995, r. Lee Min-Young, i. Ha You-Mi, Chung Sun-Kyoung) Napovedniki
ffl Koper
	Euronevvs
	Film: leadbelly (ZDA 1976, i. R. Mosley, P. Benjamin)
	Sredozemlje
	Program v slovenskem jeziku: Več ljudi več ve
	Primorska kronika
	Dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchecci-manca
	Vsedanes aktualno
	Praznične prireditve: Fac-ciamo festa (vodita R. Giuricin, S .De Franceschi)
	SP v nogometu: Francija - Južna Afrika, med odmorom TV dnevnik
	Glasba: 10 2 GO
	SP v nogometu: Paragvaj - Bolgarija Vsedanes, vreme
A
Radio Trst A
®'°0,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 nevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Jjoledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ■'0 Kulturne diagonale: Dvignjena zave-^ 9-15 Odprta knjiga: Križanovska «Neme-a>> (r' M. Prepeluh, 10. del); 9.40 Po narav-1 Poti do boljšega počutja (pripr. J. Šte-Pncič); 10.10 Koncert baročne glasbe; J;15 Pogovor z; 11.45 V središču pozorno-
12.30	Primorska poje: Oktet Vrtnica; 2l45 Volilna tribuna; 13.20 Orkestri; 13.30 ©zikovno ogledalo, nato Valčki in polke;
4.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški ko-
14.30	Od Milj do Devina; 15.00 Pot-^ri: 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika;
■10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 'ti'30 Slovenska lahka glasba; 18.40 Volil-a ttbuna; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
oV?0- 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; nd0-12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-lon' Juke Box Time lestvica tedna; ■°0 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
*j.30, 9,30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; •30,17,gg, 19 gg Dnevnik; 6.05 Primorska , o J6'	Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in
\0-' 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9,15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja
za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet;
22.30	Informativna odd.; 22,45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga;
17.00	Glasovanje za novi popevki tedna;
18.00	Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročilo; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 Posnetki festivalov in konvertov; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročnitTska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Petek, 12. junija 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
6
66
6^6
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI- _
FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA.
-vNPti c A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.35 najnižje -63 cm, ob 12.17 najvišje 33 cm, ob 17.32 najnižje -12 cm, ob 23.14 najvišje 43 cm.
Juti: ob 6.10 najnižje -59 cm, ob 12.59 najvišje 32 cm, ob 18.19 najnižje -9 cm, ob 23.51 najvišje 36 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
	°C		°C
500 m			16	2000 m			3
1000 m			.-.	11	2500 m 			-2
1500 m			6	2864 m			-3
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
NewyoiSki bogataš podaril milijon dolarjev za viagro
NEW YORK - A/an Greenberg, ki si je s trgovanjem na Wall Streetu ustvaril bo-gatstvo, se je odločil del tega razdeliti posebnim »revežem«. New York Times je objavil novico, da bo Greenberg bolnišnicam nakazal milijon dolarjev namenskih sredstev za ljudi, ki imajo težave s potenco in si ne morejo privoščiti razvpite tabletke viagre, za katero je v ZDA treba odšteti od 8 do 10 ameriških dolarjev.
Zaradi smrtnih primerov, ki bi naj bili povezani z njeno uporabo, je viagra prišla v zadnjih dneh tudi
pod drobnogled zveznih preiskovalnih organov. Zvezna uprava za prehrano in zdravila pa je ugotovila, da so vzroki za umiranje resda povezani z uživanjem viagre, vendar ne po njeni krivdi. Osebe, ki so umrle, so bile stare od 60 do 80 let in so imele taksne ali drugačne srene težave, pri Čemer so seveda uživale tudi različna zdravila. Proizvajalec tabletke Pfizer Inc. je na svojem izdelku jasno opozoril, da ljudje s srčnimi težavami in tisti, ki jemljejo določena zdravila (nitrate), ne smejo uporabljati
viagre, ker lahko pride do resnih posledic.
Dobrotnik Greenberg denarja za nakup viagre revežem ni namenil le iz Človekoljubnih razlogov, temveč predvsem za lastno reklamo. Sam ima v lasti večje Število delnic podjetja Pfizer Inc., zato se mu bo altruistična poteza zagotovo obrestovala. Na vprašanje, ali je denar razdelil tudi zaradi lastnih dobrih izkušenj s Čudežno tabletko, ki rešuje in podira zakonske zveze, pa 70-letni dobrodelnež ni hotel odgovoriti. (STA)
Na Tajvanu umrlo že 33 otrok zaradi črevesne epidemije
TAJPEJ-Na Tajvanu je za epidemijo, ki jo povzroča skrivnostni črevesni virus, po predvčerajšnji smrti devetletne deklice umrlo že 33 otrok, so včeraj sporočile oblasti. Smrtonosni virus naj bi, kot se je izvedelo v zdravniških krogih, odkrili tudi v Maleziji, na Japonskem, pa tudi v Bolgariji in na Madžarskem.
Svetovalec tajvanskih zdravstvenih
oblasti otroški zdravnik Li Chin-yun je opozoril, da se epidemija, ki je zajela osrčje in jug Tajvana, kjer naj bi se po ocenah zdravnikov v zadnjih tednih okužilo kakih 200.000 tajvanskih otrok, lahko razširi na sever otoka in celo na Hong Kong ter druge predele jugovzhodne Azije. Na Tajvan je prispela skupina Ameriškega centra za nadzor in pre-
prečevanje bolezni iz Atlante, da bi določila izvor in vrsto virusa, kar pa bi lahko trajalo več tednov. Svoje strokovnjake je na Tajvan poslala tudi Japonska.
Za smrtnosnim črevesnim virusom obolevajo večinoma otroci, mlajši od pet let. Simptomi so povišana telesna temperatura, srbečica in ter čiri v ustih, na nogah in rokah. (STA/AFP)
Na Filipinih včeraj nadvse slovesno praznovali 100. obletnico neodvisnosti
Godba filipinske vojne mornarice je nastopila na včerajšnji paradi ob 100. obletnici filipinske neodvisnosti (AP)
Alzheimerjeva bolezen se širi z vznemirljivo hitrostjo
WASHINGTON - Predstavniki ameriškega Združenja za Alzheimerjevo bolezen trdijo, da se ta grozljiva bolezen možgan, ki so jo nekoč imenovali starostna demenca, širi z vznemirljivo hitrostjo. Pojav je še zlasti očiten med t.i. baby boom generacijo, ki prav v tem desetletju prihaja v kritična leta. Za to kronično motnjo številnih starostnikov danes trpi približno štiri milijone Američanov. Večina od 14 milijonov Američanov, ki bodo po ocenah do leta 2050 oboleli za Alzheimerjevo boleznijo, bodo ženske. (STA/Hina)
Virus Hiv na pohodu v Rusiji
MOSKVA - Rusko ministrstvo za zdravstvo je v 85 od 89 regij evidentiralo 8138 z virusom Hiv seropozitivnih oseb, od teh 367 otrok, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da je dejansko število okuženih lahko tudi do desetkrat večje. Lani so v Rusiji evidentirali 4300 seropozitivnih oseb, kar je trikrat vec kot v letu poprej. Kar 90 odstotkov vseh okuženih so narkomani, ki si mamila vbrizgavajo v žile. (STA/Tanjug)
Številne Američanke zrelih let prikrite tabletomanke in pijanke
WASHINGTONON - VeC milijonov Američank isce tolažbo za osamljenost in izpraznjenost svojih življenj v alkoholu in zdravilih, svojo odvisnost pa skušajo prikrivati. Po podatkih študije zveznega centra za odvisnos in narkomanijo na univerzi Columbia je 1, 8 milijona ali 7% vseh žensk, starejših od 59 let, odvisnih 0 alkohola, 2, 8 milijona pa jih je odvisnih od zdravil, m se izdajajo na recept. VeC kot štiri milijone žensk v tem starostnem obdobju je odvisnih od nikotina, zdravi p se manj kot en odstotek odvisnic. (STA/Hina)
Nov žvečilni s kofeinom
AGO - Podjetje Wrigley je ljudem, ki jih zjutraj ■ebudi šele skodelica kave, ponudila nov prlP° k, žvečilni gumi s kofeinom, imenovan Ostani d Stay Alert). Wrigley pričakuje, da bodo gni^m nove žvecilke predvsem ljudje, ki se vsak dan v a delo, vozniki tovornjakov, študentje in drugi.
hniftin snnrihnrln knfmna nri rmravlianiu S V J