3t=1G
Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah.:- J m m m	(
Velja za vse leto... $3.00 j
Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev % Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United States m m m
Issued every day exeept Sundays and Holidays [p
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. 7. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T,
NO. 155. — ŠTEV. 155.	NEW YORK, THURSDAY, JULY 3, 1913. — ČETRTEK, 3. JULIJA, 1913.	VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Krvavi boji v Macedoniji.
Bolgari vrženi nazaj.
Gray and Blue Recall Old Days at Gettysburg Reunion.
POLOŽAJ NA BALKANU SKR AJNO KRITIČEN. POVELJE ZA MOBILIZACIJO. ESAD-PAŠA IN ITALJANSKA VLADA. GIU KI PODPIRAJO SRBE. RUMUNSKA SE RESNO PRIPRAVLJA. BREZUSPEŠNO PRIZADEVANJE BOLGAROV. BOJI PRI KOČANI IN IŠTIBU.
Belgrad, Srbija, julija. Ko so Srbi zavzeli I št i h. pognali Bolgare na c li bojni črti nazaj; vjeli so tisoe vojakov m sto častnikov. Hoj je bil v roe. kar jv razvidno iz t« tr;i, da je padlo 4«N)0 Ko I gv rov in lf< M n 1 Srbov.
Sodee po uajuov«- šib poroeilib ki so dospeli sem. >«• je raztezala bojna črta od Koeane preko Išti-ba do zaliva Orfani.
Najbolj v roe a bitka je bila pri Ougezi, kjer s<» predrli Bolgari grške in srbske kolone, toda Srbi so jih slednji«'* vrgli nazaj. Srbske pomožne kolone so prišle pri Dernmku bolgarskemu vojaštvu za hrl>eL in jim prelcjtaJe pol. t*rbi so zavzeli več zelo važnih strategi enih točk.
I*ri (iugtv.i je koneentriraua srbska armada in zato se prav lahko zgodi, da pridejo Bolgari utu<l dva ognja.
I>ane.x zvečer so se vršili zopel boji pri 1st ihti: deloma so zmago-1 \ ali Bolgari. Srbi so morati pustili svoje ranjence na bojišču.
Padlo je 1 fi častnikov, med temi tudi trije polkovniki. Poročila zatrjujejo, da je ranjenih več tisoč vojakov.
' Lcndcn, Anglija, li. julija. —-
Lpunje da bi se dala preprečiti balkanska vojna, se je mahoma izjalovilo. Bolgarska j*- poslala Srbiji in (irikt svarilne note. v katerih zahteva, da se morajo Movružnoti tekom :J4 ur ustavili. Vsebina not j<- enaka ultimatom.
Danes zvečer j<> prišla iz Be|-gra<la preko Pariza vest. da se je sestal ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra k |H>s\eto-vanju, kedaj bi otieijelno napovedala Bolgarom vojna.
<«rška je izročila Bolgarski noto, v kateri se opravičuje za svoje postopanje in doi/.i bolgarsko vlado, da delri nepravično, ker je /a«*ela napadali Srbe in Grke na nečasten zsvrateu načiu.
Srbska poroeila pravijo, da se boji v velikem obsegu nadaljujejo. 41 ink i kralj je s svojim štabom odpotoval iz Soluna v gla\ni vojni stan. kjer bo osebno nadzoroval eel© gibanje.
Zastopniki velesil v mestih balkanskih držav no poskušajo preprečiti
■jIh vnih
še ved-sovraž-
uosli. a ves trud bo najbrže zastonj.
Kelmcrajn, "Nemčija, 2. julija. N;i Balkanu je postala tako kri-ličini situaeija, tla bo rumuuska vlada (IhUi še danes povelje za mobilizacijo svoje armade. To poročilo je dobila "Koelnisehe Zeitung naravnost iz Bukare-št a.
Lcndon, Anglija. 2. junija. — 1/ Be I grad a se poroča da zasleduj ijo Srbi ua eeli črti bežeče Bolgare.
Brindisi, Italija. 2. julija. Sem je prispel v spremstvu več odličnih Albancev Ksad paša. prejšnji poveljnik trdnjave Skader. Izrazil se je, da namerava skupno z italjansko vlatTo rešiti albansko vrašanje. Pravijo tudi, da kandidira za albanski prestol.
Lcndcn, Anglija. 2. julija. — Le s pomočju (.irkov se je posrečilo Srbom zavzeti trdnjavo Gu-gezi. Pri Zletovu so bili Bolgari pepoluouia pobiti, Xa bojišču je ostalo preko tisoč mrtvih in ranjencev.
Belgrad, Srbija. 2. julija. iVravno divja vojna skoraj tri dni. se še vedno nahaja tukaj bol-1 garski posbinik s svojim štabom.! Brzo avna zveza med Bclgradom in Solijo je prekinjena.
Srbi so si zopet osvojili vse o no ozemlje, katerega so jim bili Bol ri izstrgali. Desno krilo
Bolgarov je popolnoma razpiše- ffu so s« odigrali krvavi prizori
no. Pravijo, da so bili boji zadnjih dveh dni najhujši, kar se jih je bilo v balkanski vojni.
Berclin, Nemčija. :». iulija. — Kot poroča "Vossisehe Zeitung". .!<■ izdala rumuuska vlada povelje za mobilizacijo.
Berclin, Nemčija, 2. julija. -Tukajšnji uradni krogi so mnenja, da je sedanje nove vojne kriva edin ole Srbska. \ ojuo je pro-\ oeirala vojaška stranka, ker se ■ e bala. <Jii bi Rusija kot. razsodnika U-- odločila \ prid Srbije. Za prelivanje krvi je loraj odgovorna srbska vlada.
VETERAN5 AT A MESS TABLE
(g) 4> v UNDtE«OOC m uHOt-R^COC
lvakor Žl- omenjeno, na drugem iiieslu, so se zbrali na nekdanjem bojnem polju pri Gettysburg!! veterani državljanske vojne in sicer—i veterani 1'nije in oni eek- . danje kon fedcraeijske .južnih držav. Vsi so stari nad sedemdeset let ter je njih življenje v nevarnosti radi v elike vročine, pomanjkanja komforta in telesnenih ter duševnih naporov. Vendar se pa starci kaj krepko drže ter kljubujejo kol pravi vojaki nepriii-kaui letnega časa. Veliko .jili je sicer že odpolovalo. ker so se bali za svo e življenje, večina pa je o-stala ter čaka ofieijelnih slavno-sti. ki s-' pričnejo jutri, ko dospe na lice mesta tudi predsednik Združenih držav. Wood row Wil-
Sedem zabodenih.
Na bojnem pclju pri Gettysbur io se odigrali krvavi pri Trije težke poškodovani.
Prcmemba mestnega charterja v Cleveland, Ohio.
Avtomobilske žrtve.
| Mestni zdravstveni urad poro-Clevel&nd, Ohio. 2. julija. Pri ča. da se je v (ireater New Torku včerajšnjem posebnem glasova ' pripetilo letos meseea junija 4*5 nju za ta koz vali i "Home ruleavtomobilskih smrtnih poiiesrečb. charter je zmagalo ljudstvo z ve. Izmed tega števila je bilo povo-liko veČino. Cleveland .ie sedaj /enih več nego polovica otrok, prvo in edino mesto v državi O,, namreč 2."». kjer je uprava mesta popolnoma v ljudskih rokah ; sprejelo se je v novem eharterj® "Initiative, Referendum in Recall" sistem ter več drugih izprememb. Mesto ima pa tudi popolno pravico da prevzaiire v otlcrlio vse javne naprave in potrebščine. Novi charter stopi v veljavo dne J. januarja 1014.
Izmeti ženili
1800 premolarjev zastavkalo.
Wilkesbarre, Pa.. 2. julija. — Danes je ostavilo delo 1800 pre-moga rje v, zaposlenih v Stanton rovu, last Lehigh iti Wilkesbarre premogarske družbe. Vzrok stavke Se pripisuje dejstvu, ker niso hoteli pristopiti vsi premogarji k uniji.

• j*-

Krasni |n brzl parni ki (Avstro-American proge)
MARTHA [ WASHINGTON
odpluje t soboto dne 26. julija
Kaiser Franz Josef I.
odpluje v sredo dne 30. julija
▼olnjt do TrtU moto 13 dni.
do Trsta ali Rek« - - $37.00 Oaa voznih listkov: do Ljubljane ... $38.18
do Zagreba . - • - $38.08
T* MMbae k»Wnc (oddelek med II. ia ni. rasredom) iUm voinji »ef tm odrs«l», u otroke polovica. Ta oddelek poaeano raiiaui priporočamo.
Voia|e listke je dobiti pri F«. SAKSEK, 82 Cortlandt St., Now Yorfc.
Gettysburg, Pa.. 2. julija. Med veterani, ki so se zbrali na bojnem polju pri Gctt.vsburgu v pn,slavo petdesetletnice bitke, so se odigrali danes neljubi prizori. Eden stalili vojakov se je grdo izrazil o predsedniku Lincolnu in takoj nato se j«j vnel boj. Vojaki in policisti so prišli veteranom na pomoč in v poteku prepira j«' biioj ranjeniii sedem oseb. tri med 11 ii j mi smrtnenevarno. Smrtnoranj'- • ni so- seržant E. -I. r'arol. I *. S. j A.: državni konstabler David' Faerber in -(ohn D. .Maugin \/.\ (iettyburga. splošni razburjenosti se j<- veteran .ki je bil izvršil ein. izgubil ter nj lulo ni1' goee Ver liajli.	I
Trideset ženesk. ki so pred "»01 leti služile kot bolniške strežnice,' je praznovalo danes zopetno sni-| d en je v neki hiši na Main St. I Semkaj so dospeli različni gover-nerji, med njimi tudi Sulzer iz New Vorka. Ofieijelne slavnosti se pričnejo jutri. Newyoreani imajo posebno slavlje, na kojem nastopi kol glavni govornik go-veiner Sulzer. Predsednika se I pričakuje v petek zjutraj, vendar pa se bo mudil na mestu le par ur. Glasom poročil iz šotorišča se v zadnjih 24 urah ni pripetil noben smrtni slučaj.
Krvavo klanje
pred Juarezom,
Vstaške Čete so zavzele po več trajajočem boju mesto Villa Gu dalupe.
BOJI NA SEVERU.
-o—
pot divjanju elementov, a vsi na-' Vstaši operirajo zelo uspešno tu-
Velikanski požar v Bayonne City, N. J.
Parafinske naprave Standard Oil Company, N. J. so v plamenih.
VELIKANSKA ŠKODA.
Pettisoč delavcev skuša zastaviti
pori so zastoni.
ASSISTING A VETERAN OVFnSCOME- BY THE HEAT AT GETTYSBURG
& UNOERWOOD UNWRWOOD
Radi pestavnega	praznika
izide prihodnja	številka
"Glas Narcda"	v soboto, dne 5. julija
Dvoboj v ječi.
Zaplenjene tvornice.
—o - -
Zdravstveni urad v Cincinnati-ju je zaplenil tvcrnice ledu. Razdelitev med ljudstvo.
i
Arctacija delavskega voditelja na Francoskem.
Pariz, Fraueija, 2. juLija. — Vladna oblast je danes aretirala tajnika generalne delavske konfederacije Georges Vvetota in 18 drugih uradnikov, ker so silili vojaštvo k uporu radi uvedbe 3-let-n e službe.
Cincinnati, Ohio. julija. — —o—	Vsi t5 d zahteve župana Hunt je za-
Dva scvražna si jetnika sta se v ; Pienil ,lauas zdravstveni depart-.	ment vse tvoruiee ledu ter odredil
Wh:ie Plans zapenh smrtnone- VS(. p;it^bl)0? ,,a se v najkrajšem
varno obdelala z britvami. j easu pridobi kolikor mogoče ve-_q__like ledu ter istega razdeli med trpeče prebivalstvo. Odredba je bi-White Plans, N. V.. 3. julija. la ;zdana potem ko so tvoruiee
Med številnimi jetniki v tukaj-	branile poravnati diference s stav. Snjih zapurili S,- nahajala tudi	kllj0(-.iinj strojniki in prevozniki Italijana Rceeo Pelegrino in Jim	poJolu razaodi8c"a. Župan je odrede Lorenzo; prvi je obsojen vsled	(lil t,, poteul ko je dobil medieinie-uboja, slednji pa zaradi tatvine.	no potrdiio, da se bo v par dne-Pelerino in Lorenzo sta si bila)	vih 0,{stotek smrtnih slučajev zvi-že od nekdaj v sovraštvu radi $7	šal za 100< ako SP lie dobi takoj katere je Lorenzo svojemu tova-'	zadosti ledu.
rišu baje že svoječasno ukradel.,	Mestni zdravstveni department
Včeraj se je pa nudila Pelegrinu	izjavil, da se bo takoj pričelo z
lepa prilika, da se zato maščuje	delom v par tovarnah ter da bo
nad svojim tovarišem, ker je pri-	naprosil unijske prevoznike, naj
šlo med britjem slučajno do kre-	delajo za mesto ter razdeljujejo
ga; običajno je dovoljeno jetni-	Tvorničarji so imeli dan^s
kom vsako sredo, da se obrijejo	posvetovanje o vprašanju, ali naj
sami. to pa pod nadzorstvom jp-	sprejmejo predlog glede razsodi-
čar;a in čuvajev.	šča. vendar pa niso prišli do uika-
Kakor razjarjeni lev je planil	kejra rezultata.
Lorenzo z britvijo na svojega pri-	Eno uro po izjavi zdravstvene-
jatelja. ter mu zadal veliko rano	gy department a je zaplenilo mena vratu; Pelegrino je pa dobil j sto z;j c^st tvornie ledu. Podpred-
pri tem krvave zareze na obrazu.	sednik Wood Cincinnati lee Deli-j
Dvoboj med obema ie trajal i '	....	,
. , .	,	verv ( o. ie prišel v županov urad
nekaj minut; kajti jecar in vec
Včeraj zvečer je pričelo goreti v parafinskih napravah Standard Oil Company na iztočni 22. cesti v Bavonm . X. -J. Bil je velikanski požar, največji i/.za leta 11*00 in krog polnoči se je zdelo, da bo gorelo najmanj še dva dni. dasirav-no se nsipala voda iz dvesto cevi in je skušalo oOOO delavcev dobiti ogfiij pod kontrolo.
Nekateri uradniki Standard oil Co., ki so bili navzoči, so rekli, da bo znašala škoda $1,500,000 ali pa celo $2,000,000. Velika nevarnost je. da pričnejo goreti tudi veliki kotli v bližini stiskalnic za parafin in vosek. Radi tega s»* je odredilo, tla se vzame iz kotlov gazolin, olje in anionijak. i Oirenj "e izbruhnil <k1 poiosinih. tli ure zatem, ko so delavci zapustili naprave. Naenkrat je stalo eno poslopje v plamenih in pred-; no se je moglo alarmirati požarno j hrambo, je gorelo že drugo.
Stiskalnice so visoke kakih 40 črevljev. dolge ">0 in široke sto. V te stiskalnice prideta vosek in parafin v tekočem stanju. Kapaciteta teh dveh poslopij je za vosek ! ali parafin 10.000 ton. ! Standard Oil naprave v Bay-: onne imajo dobro urejeno požarno j brambo z brizgalicami in 1000 j črevlji cevi. Požarni signal je spravil lbOO delavcev, ki so delali j na dvoriščih, takoj na noge in ga-! si!ij'i oroilje je imelo kmalu do>ti i moštva.
j Štirje prevozni čolni družbe so sesali vodo in na goreča poslopja se je pričela ulivati velikanska množina vode. Tudi delavci, ki so bili že prosti, so prihiteli na pomoč in kmalu je bilo 5000 mož na deln, da pogase ogenj. Vsebino v" bližini uahajajočih se rezervoarjev so izpraznili ter pričeli oblivati z vodo s oljem prepojene rezervoarje. Pol ure po izbruhu požara se je dogodila eksplozija, vendar pa je bila le parna cev, ki se je razpočila v enem gorečih poslopij Požar je razvil velikanski din1 Prava sreča je bila, da ni hilo vetra ter radi tega iskre niso mogle leteti daleč.
di v državi Scnora. Usoda bratov Madera.
El P?so, Tex.. 2. julija. — Pred mestom Villa Guadalupe, samo 40 milj oddaljeno od Juareza se je vršilo krvavo klanje med vsta-škimi in vladnimi četami. Vodja vstašev. Toribio Ortega si je ko-liečno s svojimi 4tK) možmi pod-armil mestece Guadalupe ter je docela potolkel federalne čete. Obleganje mesta je trajalo celo noč: število padlih vojakov še ni znano.
Tudi mestece San Ignaeio. ki leži med Juarezom in Guadalupe so zajele vstaške čete: pri tem spopadu je bilo ubitih približno 20 federalist o v ter več sto ranjenih. Sedaj se bo Ortega pridružil vstaškemu vodji Pancho Vila in ž njim skupno napadel mesto Juarez, glavno postojanko.
Dcuglas, Ariz.. 2. julija. — V severni državi Sonora imajo, vstaške čete tudi lepe vspehe. Semkaj se poroča da je padlo včeraj v roke upornikov mestece Guavmas na zapadnem pomorskem obrežju. Vladne čete zapuščajo trumoina mesto, ter bežijo v čolnih ila varno pred sovražnikom.'
New Orleans, La.. 2. julija. — lz San Antonio. Texas, se semkaj privatno poroča, da je napadi« včeraj neka najeta družba vstašev oba brata pok. ali umorjenega predsednika Francesco Madera Raoyl in Julij Madera. Julij Madero se nahaja sedaj v ondot-ni bolnišnici z zlomljenim tilnikom in umira.
Oba brata so zasledovali zarotniki že nekaj mesecev, katere je najel najbrže mehikanski predsednik Huerta zaradi tega, ker sta. bila nu vstaški strani.
Rocsevelt in mornarica.
Newport, N. V., 2. julija. —Ob priliki obletnice vstanovitve pro-gresivne stranke je razpravljal polkovnik Roosevelt o "ameriški mornarici." Povdarjal je, da imamo veliko premalo bojnih ladij z ozirom na druge manjše države. Zdr. države morajo po njego-1 vem mnenju presegati vse ostaie vlade glede mornarice.
Potres v Italiji.
Mecina, Sicilija, 2. julija. — Veliko razburjenje med prebivalstvom je povzročilo potresni sunek, ki pa ni povzročil nikake škode. Ljudje so trumoina bežali na prosto polje.
Smrt za lepoto lica. Denver, Colo., 1. julija — 21-letna Miss Ora Bullard, hči nekega premožnega fanner j a se je danes v tuk. bolnišnici ustrelila iz .strahu, da bo njenoJice za vedno pokvarjeno"radi "koz.
Denarje v staro domovino
poiiljamoi
K.	$	K*	$
5--------1.10 f	130..,.	36.60
10--------2.15 140________28 65
15--------3.15	150....	30.70
ar)--------4.90	160....	32 75
25--------5.20 170________34 80
30 --------6,25 180________36 85
35--------7.25 190________38 90
40--------8.30 200________40.90
9 50	250...,	51,16
50....	10.30 300________61.35
55--------11.J6 350 ________71.60
60--------12,35	400.,..	81.80
65....	13 40 450 ________92.00
70--------14.40 500________102.26
75--------15.45 600________122 70
80--------16,45 700________143 16
85--------17.45 800____ 163 60
90--------18.48 900____184.CC
100....	20.45	1000 ...	20*.j«
110 --------22.60 2000 ________407,00
120....	24.65 6000____1017.00
Poštarima jo riteta pri teh rrc tah. Doma ■« makazaa« crota i* 'plačujejo popolnoma,brtiviiaija odbitka.
Naie denarne poftiljatre rasp* Sil j a aa zadaje pošte e. k. poftta« hranilničai urad aa Doaaja t aa| krajiem Saro,
Denarje aam poslat! je aajpil lične je do $50.00 t retoriaj v pri poročenem ali reiistriranem pis mu, večje saeske pa po Posta) Money Order ali pa po New Tori Bank Draft
FRANK SAKSEB, 82 Cortlandt St, New York, N. X
Zaroka predsednikove hčere.
Washington, D. C., 2. julija. Predsednik Wilson in njegova soproga sta včeraj naznanila, da se bo za roe ila hči Jessie Woodrow Wilson s Franeisconi Howes Say-re, ki je v službi državnega pravd-nika Whitraana. Poroka bo najbrže jeseni
Veliki polet.
Pariz, Francosko, 2. julija. — Francoski avijatik Marcel G. Brindejone, ki je preletel s svojim zrakoplovom 3100 angleških milj, se je danes vrnil sem. Sprejela ga je cela flotila aeroplanov. | 10. junija se je napotil preko Be-rolina v Varšavo, Petrograd in nazaj preko Stockholma, Kopen-hagna. Hamburga in Haaga v Pariz.
paznikov je planilo takoj na bo-j reea se Jtaliaua, inace bi lahko j
prizadela še več hudega med o-
......
stalimi jetniki. Oba raujenea so! prenesli zatem v bolniški oddelek zaporov; zdravniki trdijo, da Pe-1
ter izjavil, da se bodo družbe pro-tivile vsakemu poiskusu zaplenjen ja. Nato sta bila. odposlana dva patrolna vozova s policisti in u-nijskiini vozniki. Le-ti so zaplenili šest tovaren ter takoj pričeli z razdelitvijo ledu.
legrini ne bo okreval. Vodstvo kaznilniškega zavoda bo najelo
sedaj vsako sredo raje brivca, da ZA SAMO 1 DOLAR DOBI , se prepreči ponovne slične dvo- jVATE "GLAS NARODA" SKO l boje.	izi 4 MESBCB VSAK DAN.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americans proge
ALICE
odpluje dne 9. julija 1913. Vožnja itane iz New Torka do t Trsta in rek« $34.00 Ljubljane	35.18
Zagreba	35.08
Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser, 83 Cortlandt St, New York (St?
-


GLAS NARODA. 3. JULIJA, 1913:
Kako se je George Washington zaljubil in oženil.
Zgodovinska črtica.
G. P.
Priredil
Doeiin je zbiral Forbes svoje čete pri.Cumberland ter se pripravljal ua pohod proti Duquesne, je bil poslan polkovnik Washington. čegar vojaki so potrebovali orožja, šotorov in skoro vsega drugega, v Williamsburg, da pove pred velikim svetom, kako sto-
Ije stvari. Takoj je sedel na konja L spremstvu nekega Hishopa. do-ftro izurjenega vojaškega sluge, Vi je preje služil pri generalu H*addoek-u.
I Km se je v prevoznem eolnu prepeljal preko reke Pamunkev, se je seznanil z Mr. Chamberlay-nem, ki je živel tam v bližini. Slednji je takoj povabil Washington;!, naj gre z njim v njegovo hišo. Le težko ga je pregovoril, ker je hotel Washington kar naj-pre je priti v Williamsburg, da izvrši dano naročilo.
Med gosti v hiši Mr. Chaiuber-lavna je bila t tuli mlada, cvetoča udova. M ts. Martha CJustis. Njen Hoprog je bil umrl pred tremi leti ter ji zapustil dva otroka ter veliko premoženje. Kakor pravijo, je bila Mrs. ( ustis majhne postave, a zelo lepo raščena, lepih potez, črnih oči in las. Njeno vedenje prosto a prikupno kot vseh žensk v južnih državah.
Ako jo je Washington že ke-a.j preje videl ni znano. Obed ni bil niti končan ko se je že dovzetno srce Washingtona unelo za lepo udovo. Sluga Bishop je čakal točno zunaj s konji, a zaljubljenec je še vedno sedel poleg prikupne udove. Konji so nestrpno bili ob tla, a Washington je prvič v življenju omahnil na poti strogega izpolnjevanja dolžnosti. Popolnoma očaran je pustil vesti konje nazaj v hlev ter pozabil za par ur na težave vojne. In v bajni polutemi lepega poletnega večera je sedel poleg ženske, katero je ljubil ter pil globoko iz naj-
rgladkejšega in najčistejšega stu-denea, s katerim je obdarila narava svoje ljubljenec.
Prihodnje jutro je bil Washington zopet v sedlu ter jahal proti, Williamsburgu. Na srečo je bil j njen dom blizu mesta in tekom! . njegovega bivanja v Williams-1 burgu je bil Washington njen i redni obiskovalec. Njegovo dvo-1 reuje pa ni trajalo dolgo. Dolžnosti so ga klieale nazaj k armadi.
Očarujoča udova je imela mnogo častilcev, a dostojanstveni nastop Washingtona, njegova' resnost in prirojena možatost jo je tako očarala, da ga je vzljubila, in ko je zopet odhajal na bojno polje, sta si medsebojno obljubila. da se poročita, kakor hitro se vrne on iz vojne.
Washington je nato pohitel k vojim četam v Winchester. Kmalu nato je zavzel ne 25. novembra 1758. trdnjavo Duquesne ter odložil nato svoje mesto kol vrhovni s poveljnik čet v Virginiji. Zadnji T dan leta 1758. se je poslovil od F tvojih eastnikov. Par dni pozneje, ; dne 6. januarja 1759. je praznoval svojo poroko z Mrs. ('ustis ■ na njenem posestvu "The White House v veselem krogu sorodnikov in prijateljev.
Mr. t ustis. prvi mož, je zapu-i stil xvoji udovi veliko posestvo in veliko denarja. T retina je pripa-I dala udovi, ostali dve pa otrokoma. Olo premoženje pa je oskrboval Washington zelo previdno [ in razumno. Popolnoma se je se-l daj udul dolžnostim in prijetnostim življenja na deželi.
Takrat so vladali v Virginiji še aristokratični easi. Posestva so j bila velika ter so ostajala vedno v posesti ene in iste družine. Ve-I liko bogatih družin je imelo sorodnike v Angliji. Mladi sinovi so šli v s vrh o višje izobrazbe na [ Angleško ter so se vračali z na-li vadami in okusi prvotne doinovi-
Zi v I jen je v bogatih družinah j Virginije se je zelo razlikovalo od * današnjega HiSe so bile velike in I vladala je v njih gotoljubnost kot je sedaj ni več najti. Povsod je | bilo videti elegantne vozove, kras-| »e konje in Washington naprimer je imel v voz upre žene. štiri konje ter livrirane služabnike, ka-[ dar je sprejemal goste ter jih vo-ypjt nazaj na njihove domove. On P»am 'pa je vedno le jahal. K V takratnih dneh je bilo veliko ■jLStestvo v Virginiji podobno ma-f'lfiutt Kraljestvu. Glavna hiša je EV* »ekako sedež vlade, krog ka-Ij|er*	zgrinjal« druga poslo-
pja. V tej hiši je vladal gospodar. Njegov nadzornik je bil prvi minister in glavni organ eksekutive. Imel je na razpolago celo legijo uslužbencev, črncev-sužnjev za dela na polju. Stanovanja teh suž-1 njev so tvorila cele vasi majhnih hišic ali koč. ki so bile obdane od vrtov, kurnikov, krog katerih se je igralo na stotine majhnih črncev.
Med sužnji so bili vsakovrstni rokodelci: krojači, erevljarji, mizarji, kovači itd. tako, da je naselbina ali grajščina proizvajala skoro vse sama. Luksurijozne predmete pa so uvažali iz Anglije.
Ne kot drugi posestniki v Vir-giniji. je Washington v lastni o-sebi nadzoroval dela na svojem posestvu. Njegova poštenost je bila tako notoriena, da zavojev, ki so nosili znak "George Washington, Mount Vernon"', carinske oblasti v pristaniščih zapadne Indije niti pregledale niso.
Vstajal je zgodaj, še predno je napočilo jutro. Nato je dal potrebne ukaze ter zajutrkoval ob sedmi uri.
S svojimi črne i je ravnal lepo. Skrbel je za njihovo udobnost ter se posebno brigal zanje ako so o-boleli. Ni pa trpel lenobe ter je zahteval od svojih ljudi natančno izpolnjevanje njihovih dolžnosti.
Tudi lov je bilo njegovo vesolj«'. V lovski sezoni, ko je jahal na vse zgodaj zjutraj, da obišče bolj oddaljene dele svojega posestva. je cesto vzel s seboj psa, da zasledi lisico. Bil je izvrsten jezdec. Kadar je bila lovska sezija na višku, je povabil na lov svoje sosede.
Potomae-reka, na katero je mejilo posestvo Washingtona, je bila tudi večkrat pozorišče slavno-sti na vodi, katerih so se udeleževali vsi premožnejši sosedi.
V resnem izpolnjevanju dolžnosti je tako poteklo par let, nakar se je pričela doba angleškega zatiranja in boja za neodvisnost ameriških provinc.
dne 7. dee. 1787.; Penna. dne 12. dec. 1787. z 46 proti 23 glasovi; New Jersey 38. dee. 1787. jedno-glasno; Georgia 2. j an. 17S8. jed-iioglasno; Connecticut 9. jail. 1788. z 128 proti 40 glasovi; Mass. 6. teb. 1788. z 187 proti 168 gla.; Maryland dne 28. aprila 1788. z
zdravnik. Pred odhodom ji je ce-jse oglasi telefon. Prosi, naj gospi-podaril 2 desetiei za nakup kru- j ca N. nemudoma pride k madami j ha, ali pa za skledieo dobre juhe.1 X.. da ji splete lase. Cez nekaj mi- ; Eno desetico je uročila že zopet nut se vstavi pred brivnieo pijanemu možu za kruh. druga je j mobil. da odpelje gospodično. Nič bila pa namenjena za lekarnar ;a. j hudega sluteče dekle res sede v Nevsmiljeni hišni gospodar jo avtomobil in od tedaj je ni nihče ; je hotel postaviti že na preddan i več videl. Telefoniralo se je bilo ! 63 proti 12 glasovi; So. Carolina i venkaj na cesto zaradi neplačane I iz javnega telefonskega urada.
dne 23. maja 1788. z 149 proti 73 j najemnine.--In vsega tega je ime in naslov dotične dame se ve-i
glas.; N. Hampshire dne 21. ju-J kiiv samo njen mož.--Name- da ne eksistira. — Neko dekle ponija 1788. z 57 proti 46 glas.; Vir-; sto. da bi delal, pa raje postopa tuje v London v službo. Malo i gin i a dne 25. junija 1788. z 89 , po gostilnah, tako. da je pognal pied prihodom v London ji neka! proti 79 glasovi; New York dne ; jkozi grlo že ves njeni postranski sopotujoča dama ponudi biskvit.
------j Na postaji v Londonu ji pomaga !
26 julija 1788. z 30 proti 28 glasovi; N. Carolina 21. nov. 1789. z 193 proti 75 glasovi in Rhode I si. dne 29. maja 1790. z 34 proti 32 Klasovi.
pi liiranek. —---
'"Prekleta taka postrežba! Kaj [spraviti prtljago, nato pa pokliči mislite da nimam denarja 'I Samo še en požirek viške mi dajte, pa
Mati umira.
greva s sinom domov ", tako je zopet za rohnel nepoznani mi pijanec tamkaj za "'baro".
N egov preplašeni sinček ga je pa nato še enkrat s povzdignjenim rokami na kolenih prosil sledeče:
izvoščka, češ, da se peljeta sku-; pa j. Damo je opazoval neki redar j in ker se mu je zdela sumljiva, je stopil k dekletu m jo opozoril, naj ne hodi s tujo žensko. Nato je poklical damo, ki je vršila misijo na kolodvoru, in ji "izročil dekleta. Dama je odpeljala dekle-
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Delo prve vrate.	Ceno niaclc«.
F. KERŽE CO
2616 as. l„A VVNDAI .K AVB.,
^JOVENSFF CEN IKK POHIM4MO
CHICAOO II I .
ZASTONJ.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS VEOJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA". NAJ
Vel ik< mest na črtica. Spiral I. Z.
Dragocene historične relikvije Združenih držav.
Nasa najbolj dragocena histo-rična relikvija je nedvomno " Proglašen je neodvisnosti" in "ivon-stitueija" Združenih držav, kateri sta shranjeni v knjižnici državnega oddelka v Washington!! in *iari že nad liJO let. Ker se pa boji vlada, da bi se ti važni listini ne pokvarili, se je omislilo za shrambo istih varno jekleno blagajno. Niti člani kabineta, niti dr-1 žavni poslanci, še manj pa ljudstvo nima prilike da bi videlo te 'listine, ker je blagajna vedno zaprta. Ce bi se namreč držalo označena dokumenta na zraku in pri dnevni svetlobi, bi bila že lahko davno uničena.
Po dolgih letih je ravnateljstvo ill *žavile knjižnice sedaj zopet dovolilo vzeti obe listini iz blagajne, ker se je hotelo prepričati, jeli že stvar močno zastarela ali ne? Tako se je podal pred kratkem državni tajnik v spremstvu raznih vešeakov in elanov kabineta v državno knjižnico, kjer se je odprlo navedeno blagajno z najdražjim historičnim zakladom ann.i-škega ljudstva.
Štiri strani obsegajoča konsti tueija ji I i ustava je še vedno tako dobro ohranjena, kakor je bila prvotno, posebno jasne barve je še črnilo; lahko je torej sklepali, da so umeli že pred 123. leti na izdelovanje kemičnega črnila; to črnilo prekaša vsekako dandanašnje vrste navadnega črnila. Proglašen je neodvisnosti, lakot udi listava sta spisani na močnem per-tfamentu z gosjim peresom. Večji del proglašenja neodvisnosti je še lid i ko čitljiv, vendar pa ta listina ni vee tako «*obro ohranjena, kakor l*stava. Podpisi 56 mož, ki so označeni pod datumom (4. julija 1776.) so namreč že celo obledeli in komaj vidni; ta vzrok je pripisovati temu, ker se je listino v prvih letih pre pogosto k rat izpostavljalo na solnee ali svetlobo.
Kakor znano obsega cela kon-st i tueija Združ. držav XV. členov, katere se je ses-tavilo na narodnem zborovanju v Philadelp-hiji dne 14. maja 1787.; tedaj je predsedoval temu odboru naš nepozabni George Washington, ki, je bil 2 leti kasneje izvoljen prvim predsednikom Združenih držav.
Zelo pomenljiva je tudi zgodovina naše ustave predno je bila slednja potrjena in sprejeta po tedanjih trinajsterih prvotnih državicah, ali kolonijah. Država Delaware je
P>i!o je pred leti meseca marca že pozno v noči. ko sem se vračal iz New Yorka proti Brooklynu domov. Dasiravno je že poganjal divji kostanj v tem ali onem mestnem parku male brste, — oznauje-valce pomladi, je bifo proti pol-j noči še vseeno precej hladno, ker liani je pošiljala ostra canadska I'1 burja svoje poslo\;lne pozdrave; semkaj od severa.
Žive duše nisi več videl na cesti; le tupat<fm je stal kak policist, vihteč z desnico svoje leseno orož e v preganjanje časa. Po u-uro trajajoči vožnji pocestne železnice sem dospel konečno do" H.....g Ave., nedaleč od mojega stanovanja. Predno sem pa krenil na levo. me je zvabilo hrupno vpitje v bližnjo gostilno, stoje čo ravno na vogalu ceste. Se d«*i-nes mi je žal tega koraka, kajti tako žalostnega prizora kakor-šnega sem videl bas isto noč ne pozabim kmalu.
Tamkaj v kotu za 'baro" je stal neznan mi gost. star kakih 50 let: raztrgali in razcapan od vrha do tal: bil vam je res pravi tip velikomestnega postopača.
"Dajte mi glažek viške", je velel natakarju z osornim glasom, med tem ko mu je ponnial z umazanimi prsti desetico pod nos.
"Ne dam vam ničesar, ste že", mu odgovori vestni natakar. Te besedice je bilo slišati v liepresledntni govoru kake pol ure. Jaz sem pa vporabil med tem časom priliko, da sem se pomakni! malo bližje njega in sem pričakoval na izid krega.
"Oče, nikar več ne pijte! Mati; ta v čakalnico in jo za hip pustila bode zopet huda in žalostna. Idi-[samo; ko se je pa vrnila, je našla'
'dekle v globoki omedleviei: peci-j 1 vo. ki ga ji je bila dala neznana , 1 ženska v \4aku, je vsebovalo o-j motna sred.stva. — Majhno de-
te naglo domov z zdravili, kajti materi je jela zopet bruhati kri iz ust. Oče! Oče! Morda .pa že mati umira !" —---
Kmalu zatem ie postavil gostil-' klelee gre iz šole domov. I'stavi ničar sitnega gosta pod kap na ' jo neznan moški in jo prosi, naj eesio; deček se je pa spustil, nese pismo v neko gotovo hišo. sedaj še v bolj glasen jok. ko je plašno korakali za pijanim očetom eko ceste.
( iz dva dni sem čital v listih o
tem slučaju
bolj K
Deklica je vzela pismo iu hitela, da izvrši naročilo; vendar ji je pa na vso srečo medpotoma padlo v glavo, da bi nesla naj preje knji-podrobno, da 1 ge domov. Ko je materi povedala
so ubogo Mrs. K. \V. H. zagrebli na Potterficld pokopališču, ki je umrla ono noč v največejm ubo-štvu, med tem ki> se ie njen mož mudil v gostilni. Nezvest nega moža. so poslali takoj za tem v prisilno delavnico na Dlackwell Island, edinega IMetnega njenega
o p.sinu. je mati postala nezaup-na in od j w la pismo: v'njeni so .l;tale besede: "Zaprite prinašalko pisma in jo omotite, dokler ne pridem." — Neka Sviearka seje z vlakom pripeljala v Genovo. Na kolodvoru sta ji prišla nasprotij neki gospod in dama s telegrami
phone: Canal 1631
Denar mečete proč! ^PSI
ako ne podpirate svojca rojaka.
Pr ni ni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri otljemu več kut JO gafon dajem pc-pust, Ur se po-eltno )>rii fir»ičam slavnim fcilovenskim drtutvant ob p:ili«i kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne dom; če k'ebase in vs kovrstno giorerij-ko blago, kutcieira ljuhi naš narod. Pofilj.tin den^ r na \Fe strani svet« in parobr«'dne Ii-»ke za všc pro^c. Zastopam '*< das Naioda", prodajam in kupujem avstrijski der.ar. S rvroko Frank Sakser sem v ir^ov.«d/\e/.i. Fnravham vse v notarski po.<< 1 spad joče t eli, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK JURJOVBC 1801 W. 22od Street,	CLicazo. I!l.
sina je pa prevzela neka dobro- ] v roki. kakor tla sta čakala delna družba v svoje varstvo.
pripravijv-irizor so o-1
ki
Lov na dekleta.
Kakšnih sredstev m zvijač se v svojem zločinskem rokodelstvu poslužujejo trgovci /. dekleti, pričajo naslednji zgledi, ki so seveda le ma "hen del vseli zločinov.
V Londonu je sla neka gospa s svojima dvema hčerama kupoval v eno velikih tamošnjih trgovin. Tu so se ločile, preje so Pijani1 se pa domenile, kje se snidejo.
Prvi sla bili na domenjenem mestu hčerki. Ko sta par minut čakali na mater, prihiti k njima l^ot bolniška strežnica oblečena ženska in jima vsa razburjena
1 njo. Peljala sta jo k neniu vozu. Toda ves prizor j pa/ovali nekateri .sprevodniki J se jim je zdel slučaj sumljiv; za-I to so hitro pristopili k dekletu in jo izročili v pravo varstvo. — -Jasno je zlasti iz zadnjega slučaja, da imajo kupčevalei s člove-■ škim mesom na vse strani raz-j šil ene svoje mreže in svoje poročevalce. ki jih obveščajo o dohodu izbranih žrtev v velika me-I sta.

GeliforaijsRo domače vino.
Zanimiva lastne st čebel.
Nekateri učenjaki, med njimi 1); •dant. so trdili, da imajo <;ebele nenavadno močno vonjalo, s ka-terim začutijo cvetlice v daljavi poldruge angleške milje. Zdaj pa
Kam dovede res človeka pija- takoj prenesti v bolnišnico. Njo
so pa poslali, da obvesti hčerki in
ea! — Neznanec ni bil nikakor več podoben človeku; to sem prepoznal že iz njegovih potez na obrazu. Oči je imel namreč izbuljene liki očem krvoločnega tigra, ki preži na svojo žrtev. I11 s tem živinskim pogledom se je pohlepno obračal venomer proti veliki buteljki žganja, stoječi pred natakarjem. Kaj mu .j«' bilo mar za svojce in družino samo da je njegova pokvarjena duša plavala v alkoholu. In če si je že morda prislužil ka cent, ga je brezobzirno potrošil za žganje.
"Ali lisi res nočete več dati vsaj z;i r» centov žganja .' Kad bi še i domov ; m raz i me po celem životu."
"Le idile domov, — — dovolj jra ze imate so mu veleli natakar. gostilničar in še nekaj gostov.
Med tem se pa prikaže pri stranskih vratih mala postava novega gosta : bil je to deček, star kakih !> 1 et. Takoj pri prvem pogledu sem spoznal, da. je siromašnih starišev, to so tudi pričali 1 azl rgani čeveljki na njegovih 110-gah, ker mu je že pri prstih gledala revščina ua piano. Poleg tega je piisopel v gostilno tudi brez suknjiča in klobuka.
"Dajte" mi vsaj kozarec piva velim Vaui zadnjič", je zopet za-rolinel nepoznani mi gost s hri-pavim glasom.
"Oče idite domov! Cas je že. Kje imate pa zdravilo za mater'/" je pocukal d osli deček razburjenega srosta za suknjič. Dečka je pri tem stresel mraz, da se je za-pctekel na bližnji stol poleg peči in je pričel ondi bridko jokati. —
Vtisa, katerega sem občutil v tem trenotku ne pozabim nikdar. Predstavljajte si le mile poglede siromašnega in lačnega otroka, ki sili svojega pijanega očeta domov, in to že tako pozno v noči! Deček je dobro znal, čemu ravno ga je poslala njegova na smrt bolna mati v bližnjo gostilno po očeta. Morda ji že ni bilo več dosti mar za malosrčBega gospodarja družine, a mar ji je bilo pa za zdravilo, katero ji je pri brez-
ji pripelje k materini postelji. Prestrašeni deklici sta z navidezno bolniško strežnico takoj sedli v pripravljeni avtomobil — in od tedaj sta izginili brez sledu. — V neki eleyaiitni londonski brivniei
pripoveduje, da se je mati v dvi-j .H' dokazal (iaston Bonnier v Pa-galu poškodovala in so jo morali j	da čutijo čebele cvetlice le
na majhno oddaljenost, a da imajo poštnini golobom podoben smi-sei. S vajo trditev je podprl z dokazom ko je vzel čebeli vid in vonjalo. pa je kljub temu priletela nazaj v dve ngleški mjlji odda-
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam najboljie domače Oalifornijslco vino in tropinjevcc ((irape Hian-dy > kukor Port in Sherry vino.
Belo vino po 50c. gal. z pesodo vred.
Crn3 vino po 40c. gal. z posodo vred.
Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal- z posodo »red.
Sherry vino po 7Gc. gal. najmanj 10 gal. z posedo vred.
Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred.
Z<roraj omenjene cene ?a vino zastopijo za ne manj kot 'JS pa! Pri večjih naročilih n. pr. 5 barrelnov dsin popust, reli voz (far Load) pa po jaho nizki« eni po dogevoru.
Pro.«im g)r. naročnike da priložijo pri naročilu denar, oziroma U. S. Money Order.
Postrežba točnu.
Za obi'o naročila se priporočam.
NICK RADOVICH,
WHOLESALE LIQUOR DEALER
594 Vermont St.,	San Francisco, Cal.
I jen panj.

%
Jc	— • Jfi —.'.Jra -JH
odobrila koiititueijo brez ugovora I plačneni obisku zapisal lueatni
Najhitreje In roajeeneje
pošilja
denarje v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St.,	New York:.
Podružnica:
6104 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.
_-_ - ■ ■ - - ....... ------------------ —
__


Major Genera/ Daniel £ Sickle«, L'. S. A.
—Pioto br John Gudebroc*^
Genera James Lenc<street, C.S.A.
-rmCwpfit« «&d 'aanMkia.
GLAS NARODA, 3,-JULIJA, 19.13b:
Nobena izmed bitk, kar.se jih je |hil«» na našem severoameriškem »remiju ni <mtala v' tako živeua [upornimi med ljudstvom, kakor bitka pri Gettysburgu v Pennsvl-vaniji. k oje (»etdesetletnico obha-iuu letos. M nobeni drugi bitki toliko ne govori ;.noJ>ena druga
ali za vojni davek sledeče: lfX)0' ško, namreč: Goetzburg. Kdo bi si klobukov, 1200 parov čevljev.) mislil, da je bog vojske določil 1000 parov nogavic in $28.000 go-j ravno to mirno in zadovoljno far-tovega dnarja. Zatem je namera- mersko naselbino za pozorišče mo-val general Earlv dospeti s svoji-J dernega bratskega kla ja. mi četami preko Columbia mostu j Omenili smo že, da se je bila do mesta Lancaster in dalje do Harrisburga, prestoliee države Penna. Ewell naj bi pa to mesto zaeno napadel od nasprotne strani. A vsi ti lepi načrti so se po-vel jenikonia izjalovili. Oddelek milice j - namreč se pravočasno razdejaj označeni most. Glavni napad na mesto Harrisburg, dolo-i
se je
bitka pri Gettvsburgu le po naključju, aH slučajno; niti poveljnik konfederacijske armade, niti vojskovodja unijskib čet nista še tedaj računala na resen napad ali na tridnevno bitko, ki se je v tem mestu vršila. Do tega je pa prišlo sledeče: *	p
Dne 30. junija 1863. dospela je
lje so prevzeli različne pozicije gen. Shira nielpfeunig, Barlow in Schurz; enajsti kor se je najpre-"e vtaboril za varnim ozidjeui '""stnega pokopališča; med tem «<> se pa že jeli dvigati na severni si.	e^aki dima.
znamenje sovražnikovega .nap*
tla. ali pustošerija.
General Lee je imel--70.000
-
eeoersi Hotert E. Ltt, C. S. K
Wrnm «MMfl»
bitka ni za našega tipičnega Američana tolikega pomena, ♦ kakor ravn« bitka pri Gettvsburgu. Tjakaj roma vedno na tisoče hi tisoče domoljubnega ljudstva iz vseh držav naše mogočne Unije, da počasti s tem spomin onih mož. ki so se pred 50 leti tako hrabro bojevali za dom in pravico.
Lett 1863. je morala pretrpeti naša nova domovina zelo viharne ease vsled državljanske vojne. V nasprotju sta si bili tedaj dve ljudski armadi, namreč konfede->*aeijska in unijska. Prvi je zapo-vei.al general Lee, ki je vspešno operiral posebno na jugu; unijske čete so pa taborile pod vodstvom generala Granta. Hancocka in Meadeja na severu. Slava generala Lee je pa ne 1., 2. i 3. julija 1*63. popolnoma ugasnila v znani bitki pri Gettysburgu, kjer ga je do €*Ja potolkel nasprotnik. Zadnja trdnjava k on federacij ski h čet je |Mt padla v roke generala Granta dne 4. julija istega leta, ko si je podjarmil mesto Vieks-burg. O tej državljanski vojni se poroča sledeče:
General	vodja konfedera-
eijske armade je dovolil po bitki pri Chancellorsville svojim vojakom nekaj dni počitka; med tem časom. j* pa delal načrte, kako bi zauiogel preje in vspešno pnaJreti do glavnega stana sovražnih čet, taboiečih v državi Pennsylvania. Na ta način je nameraval zaeno napasti glavno mesto Zdr. držav Wash ton, ter prepoditi sovražne čete ob Potomacu iz države Virginia. Pri te ni je že delal lepe načrte. tj a ho post aro mesto Washington prestolica konfederacij-skih držav; razne evropske velesil** *e gotovo ne bodo hrauile priznanj« nove vlade Združenih držav |hh! premised n t š4 v o mi ljeeja samega 1 Poleg tegn je pa Le« prisegel tudi generalom neverne ali u-
uijsk« armatie krvavo maščevanj«, ker ee > Grant vrduo bolj in bolj približeval proti Missippiju in j* i* mesto Vicksbtirg popolnoma obkoli).
Začetkom meseca junija 1863. je zbral torej general Lee vse svoje četa skupaj, preskrbel jih je z orožjem, provijautom in živežem za '"je časa; tedaj je zbiral s k up m j svoje glavne čete pri Fre-deriekshurgu. Teden dni kasneje se j« napotil tedanji korni povelj-kik g«at. Ewell vsled l>»ejev#ga naročil« s svojimi trumami preko Shr**»de»lr in CtuaberUnd doline t driavo Penn&vlvanio. Dne 27. junija je dospel ž« do mesta ( ariisfce Ur je hitro po&lal svojega generala Early a proti mestu York, leieeem na d*ane«i bregu
■a|or General George G. Meade, U. S. A.
>ftoB OuDpflrc ud Ba'~l»fUld.
rlckett'« Charge at Getfysburg.
koj uvidel polkovnik Krvzanovv-ski, (rodom Poljak) in je prihi-tel Ewellu na pomoč z dvema polkoma pehote. Kon federacij ski sovražnik se je že jel pomikati dalje preko ozidja, ko so jih Ewellove baterije še pravočasno prepodile. Tudi tu je veljalo vojakom geslo: ' "Zmaga ali smrt ".t Med ostalimi ie vodil eno bateri-! jo sovražnika, tudi neki. še zelo mlad častnik. Ko se je ta pribli-j žal poveljniku linijske baterije j mu je zaklical: '"This battery is j ours'* ("Ta baterija je naša "), i takoj zatem plane nek linijski i vojak iz prednje vrste (bil je rodom Nemec in zakliče: '"No dis battery is unser", ("Ne, ta baterija je naša"), med tem ga jel pobil s kopitom puške na tla. Poj j kratkem bojevanju se je moral i i na to sovražnik umakniti v oza-| d je.
| Nemogoče je našteti vse posa-j mezne hrabre čine, katere so iz-j vršili v tej vojski bodisi unijski ali konfederaeijski vojaki. Eden j J izmed najbolj pomenljivih je pa ! gotovo poraz sovažnika po stot-i niku Millerju, dodeljenemu 3. ka-| ' valerijskemu regimentu iz Peim-svlvauie. Stotnik Miller je stal 2. julija s svojim škadronom, bro-i ječ i m 80 mož v nekem gorskem | zatišju. Njegov poveljnik mu je , zaukazal. tla se ne sme ganiti z i mesta, ker je imel nalogo čuvati prehodno cesto do Cemetery Ridge, kjer je taborilo nad 4000 mož generala Picket t a. Ker se mu je sovražnik vedno bolj in bolj bližal, je stotnik Miller kar na svojo roko peljal onih 80 mož malo dalje, odkoder je streljal na -sovražnika. Tekom ure se je i /nižalo število Millerjevili vojakov že na o mož ž njim vred. Ti 1 so pa streljali nevstrašeno naprej j toliko časa, da je popadalo veli-I ko število nasprotnika, ostali sol se pa kotiečuo spustili v beg. Zato junaštvo mu je podelila kasne-j je vlada zlato kolajno, dasiravuo je ravnal v tem slučaju proti povelju svojega generala.
Mnogo strahu, lakote in žeje so morali prestati revni vojaki v bitki pri Gettysburg!!. Oblečeni so bili bolj siromašno. Upoštevati je pa pri teiu še neznosno vročino, ki je vladala sredi najhujšega poletja. Na tisoče in tisoče jih je popadalo na tla, p redno so še dospeli v bojne vrste. Njih glavna hrana je bila kakor zatrjujejo veterani zjutraj: suh or, slanina, fižol in kava; opoldne: slanina, fižol, suhor in kava; zvečer, fižol, suh or, slanina in kava.
■
Prav te dni se vrši v Gettvsbur-, gu 50-letnica te velepomembne j bitke. Država Penna. se je pripravljala na to slavi je že več let., da je nabavila skupaj potrebno) svoto $435.000 za pokritje stroškov. Slavnostni odbor je pozval na 4-dnevno praznovanje vse še živeče veterane .od blizu in daleč., Vsak veteran, bodisi bivši konfe-l deracijec ali unijski vojak bo i pel popolnoma prosto vožnjo do slavnostnega kraja in domov. Poleg tega se bo uročilo vdeležnikom j tmli lepo- veteransko uniformo za
vedalo, dasiravuo je dospel general Ewell že 3 milje v bližino mesta. General Lee j«' naposled brzojavno odpoklical vse svoje čete nazaj.
Leejevo prodiranje proti severu so opazovale unijske čete z največjo pozornostjo. Unijski general Hooker je zapustil vsled tega brez kakega odlašanja svoje taborišče pri Rappahannocku, ter se je napotil proti sovražniku, pri-' r haja jočem zapadno od Blue Rid-ie. Njegova glavna misel je bila, ila ščiti zvezno prestolico pred morebitnim napadom sopražnika.
Nikomur drugemu ni grenila državljanska vojska bolj srca, kakor tedanjemu predsedniku Abraham Lincolnu. Vedel je namreč, da preti Združenim državam morebitni pogin, ako bi general Lee prodrl do Washingtona in do važnih postojank države Pennsylvania. Radi tega je sredi junija 186."*. sklical pod orožje 300.000 mož milice iz države Maryland, Pen na., Ohio in West Va. Zaeno je pa zaprosil Lincoln za pomoč še 13 drugih držav. Temu klicu se je na p reje in najbolje odzval guverner Seymour iz države New York.
Med tem časom je pa zbiral general Lee na jugu oddelke Stuar-tove kavalerije, ki je bila precej razpršena naokoli. Stuart sam ni vedel o bližajočem se severnem sovražniku, tabo rečem ob Potomac reki. O tem so ga šele 28. junija obvestili. Hudo mu je bilo?da mu jo sovražnik zapiral pot preko države Virghiije, glavni in najbolj važni progi. Lee je odpoklical vsled tega takoj še general Evvell-sove čete s Su»quehauue in vse bližnje oddelke in jih je končen triral pri Cashtdwnu.
-Med linijsko armado ob Potomac reki se je izvršila tudi med teui časom važna premem ha še p red odločilno bitko. Poveljnik Joe Huoker, znan tudi pod imenom "Pihting Joe" je bil namreč med častniki in vojaštvom skrajno nepriljubljen; da se izogiie v ednim zabavi j ieam, je dne 27. junija odložil poveljuištvo; wa-shiiigtonska vlada je postavila takoj zatem na njegovo mesto Ge-orge G. Meadeja. S teui kompro-' misnim generalom so bili vsi vojaki izredno zadovoljni; trdil je o njem celo Lee sam. da je za Gruntom najboljši vojskovodja unijske armade.
Tako se je pripravljalo na obeh straneh počasi na odločilno bitko, katera se je vršila par dni kasneje po naključju pred mestom Gettysburg, Pa. Tedaj je štelo to mestece 3000 prebivalcev. To zgodovinsko mesto leži v mali ožini med Potomae in Susquehanna reko. koje oklepa South Mountain gorovje. Mesto samo na sebi ima tako pomenljivo lego, da se ga mora prištevati ključu do- bližnjih pennsylvanskih prehodnih točk. U te ožine vodi na razne kraje lepih cest, ki se vi je jo črez bližnje hribe. V okolici Gettysburga se pa prost i raj o lepe kmetije, kjer so hili že pred 50 leti naseljem reke Su*«tuel»an»a. Mesto York i*° ^čiai nemški farmerji. Prve mu je moralo' izročiti na zahtevo, ime n^sta 4© bilo tudi nem-
Ganerai Crawford's Charge an the Rebel Lines. PRIZORI Z BITKE PRI GETTY SBURGU IN RAZNI POVELJ NIKI
-C«nrt mr of Bumt'* V«Ur.
SOVRAŽNIH ARMAD.
namreč v Gettysburg Pettigreje-! skupnega vojaštva, njegov na-čen na 20. junija se torej odj»o-i sprotnik gen. Meade pa 93.000. va brigada konfederacijstov, da Za prvi krvavi spopad se je torej si nabavi potrebnega obuvala za pripravljalo na obeh straneh s vojake; pri tem je. pa naletel ta I združeniiAi močmi. Ko se je vne-poveljnik na divizijo severne ka- fa bitka dne 1. julija je dobival valerije pod vodstvom gen. Bu- general Lee vedno več poguma; i'orda. Pettigrew ni slutil, da ima! bil si je že takorekoč do cela njegov unijski nasprotnik v oza- zvest popolne zmage; pa sreča dju tudi pehoto; morda iz zvi mu ni bila. zadnji dan mila. Obe
armadi sta imeli pri prvih spopadih velike izgube kajti od Lee-jevega armadnega kora št. 1., 3. in 11. je preostalo le malo število živih ; kor št. 2. in 5. je bil popolnoma razkropljen; uspešno pozicijo je imel samo še kor št. 6. in 12.
Dne 3. julija na vse zgodaj so jele zopet pokati puške ter topovi iz sovražnih čet na Culpa hribu ; streljanje je trajalo celih (I ur; zatem je pa-nastala na obeh straneh tišina kakor v grobu. Ta molk se je raztezal od minute do minute, od ure do ure tako, da se je mislilo že na obeh straneh, da je premoč bojevnih vrst popolnoma strta. Ob eni uri popoldne se je začulo s Seminary Ridge taborišča zopet ti va mogočna strela; ta dva strela sta naznanjala zopet ni pričetek bitke. Leejeva armada je štela 120 topov; unijska pa samo 80; in tako se je pričela kanonada na obeh straneh, koje še ne pomni naša ameriška zgodovina. Streljanje s topov je bilo tako glasno, da se ni zanio-glo razločevati povelj posameznih častnikov. Dvoboj s topovi je veljal torej na življenje in smrt. <Vz poldrugo uro je izdal artilerijski šef Potomac armade, general Hunt ukaz, da mora bateriji za baterijo sčasoma prenehati :š streljanjem nekaj že radi te-gav da se je zamoglo nabaviti zo-petne munieije, nekaj pa tudi vied tega, da bi pe pokazalo sovražniku navidezno velike izgube.
Unijska armada je bila poleg tega še vseeno za napad vedno pripravljena. Najbolj važno pozicijo je imel Hanckov 1. in 2. kor, preskrbljen s potrebnimi rezervami za naskok predne fronte sovražnika. Častnikom se je izdal strog ukaz, naj ustrelijo vsakega bojevnika na mestu, ki bi skušal pobegniti iz svoje vrste. Ob 3. uri popoldne se je pričel zopet-
ni spopad z Leejevimi četami na Longstreetu.
Divizija gen. Pickettsa, taboreča na bližnjem hribu je dobila ukaz, da naj poskusi z 15.000 možmi pomnoženo silo zadnjo srečo. Zal pa, da je ostala v zgodovini gettvsburške bitke zapisana ravno ta divizija z najbolj krvavimi črkami. Ko so se Picket-tove čete pomikale dalje proti dolini. so plapolale številne zastave v odsevu svetlih bajonetov, med tem ko je pošiljalo zarno solnce svoje zadnje poljube v smrt namenjene vrste. Dolina, katero je imela prekoračili Piekettova di-vi/.i;'a. je 1 ila široka približno eno miljo. Ko so se prikazale Lee-jeve čete iz temnega gozda, jih je pozdravila cela ploha krogelj severne baterije; nič jih ni to strašilo, kajti korakali so pogumno naprej ali naravnost smrti v na-ročje. I nijska artilerija je zajela sovražnika ravno v neki soteski pozdravljajoča ga z ostrimi kar-t^čami. V nekaj minutah štela je Piekettova divizija komaj še 40(H) mož. Ko so se jeli pomikati še ti proti vrhu hriba, jih je linijska artilerija do cela uničila. Vsi Lee je vi generali, kakor: Ar-,mislead, Fry in Kemper so ležali med kupom mrtvecev; Leejeva posadka je bila pri tem spopadu do cela in za vedno uničena. Nepričakovane zmage nad sovražnikom so se unijfece čete neizmerno veselile; navdf šcni vojaki so prepevali istočasno znano patrijotič-uo pesem: "John Browns Soul", (Duša John Brovvna) ter so se proti večeru vlegli k že dolgo za-željeuem počitku. Kmalu zatem je črna noč zajela bojno polje, ter s tem navidezno zakrila krvave posledice dnevnega klanja.'
Očividec poroča tudi o groznem klanju general Crawfordovih čet s sovražnikom, da so prišli nasprotniki že ob 4. popoldne tako blizu, da so si lahko gledali posamezni regimenti iz oči v oči in so streljali iz neposredne bližine. (Glej sliko).
O podrobnosti bitke, vršeče se dne 2. julija za pokopališkim hribom se poroča tudi sledeče: General Ewell je zajel severno stran sovražnika že pred solnenim zahodom ; pri tem so mu pomagale Widriehove in Rickertove baterije ; ta nevarni položaj je pa ta-
jače ali iz previdnosti se je takoj zatem umaknil dalje iz mesta Gettysburg do Marshevega potoka, ki f>e vije južno-zapadno od mesta pod V'illoughy Runom. Na predvečer bitke, dne 30. junija sta taborila ze oba sovražnika v okrožju 20 milj okoli in okoli mesta. Konfederaeijska armada je operirala na £e verne j in zapadnej strani, unijske čete pa na južni in iztočni strani.
Dasiravuo je zvedel kavalerij-ski general Buford o močnih pozicijah sovražnika tudi šele 1. julija, je oklenil da bode ostal s svojimi 4000 jezdeci pri Seminary Ridge; pri tem je razdelil posamezne baterije po vseh cestah o-koli Mummasburga, Cashtowna in Fairfielda; pri tem se je zanašal na odpomoč lastnega krila, ta-borečega na levi strani. Ob 8. uri zvečer je padel prvi strel proti bližajočemu sovražniku, diviziji Hetha. nedaleč od vasi Cashtown. Ko je dobival sovražnik vedno večja ojačenja, je priskočil Bu-fordii takoj na pomoč gen. Reynolds s svojim 11. koroni. Pri tem je Revnoldsa pogodila kroglja nekega kon federacij skega vojaka,
da se je zvrnil s konja. Izguba tega generala je bila za unijsko armado nenadomestljiva; kajti Reynolds je bil vojak od nog do glave ; priljubljen med vojaštvom in častniki. Njegovo mesto je prevzel še isti dan gen. Doubledav. Z vojskovanjem se je začasno na tem krilu prenehalo. Doubledayu 1 se je vseeno med tem časom posrečilo zajeti celo južno brigado { pod vodstvom generala Areherja. , S tem sta si bila že iz mladih nog prijatelja. Ko so peljali jetnike preko fronte je pozdravil Double-! day svojega nasprotnika sledeče: i "Dobro jutro prijatelj. Veseli me, da se zopet vidiva!*'
Proti poldnevu je dospel Howard s svojim korom, da je prevzel mesto Reynoldsa; gen. Dou-
bleday je poveljeval 1. koru: da-
» ... ...
— ■ ---
CaM*Qrr tad Battltfi«hL
spomin. Skupno število veteranov se računa do malega na 50.000; največ teh se bo vdeležilo iz države Pennsylvania; skoraj polovica. Bivajo v 7000 šotorih, katere je postavilo vladino vojaštvo. Ti šotori zavzemajo nad -ti>0 a-krov zemljišča in so razdeljeni po posameznih državah.. Ako s<> upošteva sorodnike veteranov, potem stalno vladino vojaštvo in drug<4 vdeležence, se lahko sodi, da se bo te slavnosti udeležilo' od 300.000 do 400.000 ljudi. Vsi veterani si bodo podali pri tej priliki bratske roke, dasiravuo so stali pred 50 leti ondi v nasprotju.
Slavnost . bode zaključena dne 5. julija, ali dan kasneje, ko dospe v Gettysburg tudi predsednik Wilson, da pozdravi vse one vojake, ki so se borili pred 50 |e-li za domovino: spominjal se bo pri tej priliki tudi onih, ki so žrtvovali tedaj na oltarju domovine svojo krj in življenje.
f T1 i I t 1: *
Redlova afera.
Zaradi Redlove afere je prišel v kritičen položaj tudi poveljnik 8. voja in poveljujoči general v Pragipl. Giesl, brat a vsi ro-ogrske-ga poslanika na Cetinju. <»i»-si je bil svoj čas šef evidenčnega biroja v generalnem štabu in predstojnik Redla. ki je bil takrat še stotnik. < i iesl je Redla povsod in vedno silno protežiral in ga porival vedno navzgor. Giesl je zahteval tudi kot poveljnik 8. kora, da se imenuj" za generalnega štabnega šefa njegova kora Redi. Tako -e je tudi zgodilo. Vsled tega leti nani veliko krivde in raz-u.-ga suiiuijičenja in skro gotovo je. ila ho moral Oiesl v kratkem zapustiti svoje mesto, katero mu je podelil cesar. General Ciesl ima za sabo jako lepo kari-jero. Bil .je tudi adjutant pokojnega prestolonaslednika in priča strašne drame, koje žrtev je bil prestolonaslednik. Pri hišni preiskavi v Redlovem stanovanju so našli 17.000 K denarja in zalogo uniform iu civilne obleke. Poleg tega so dobili več jako finih l'o-tograličnih aparatov, ki se navadno niti ne prodajajo. Ti aparati so opremljeni električnimi reflektorji, tako da se fotografira ž njimi tudi v temi. Redi je vpo-rabljal aparate za fotografinje avstrijskih utrdb. Hišna preiskava pa ni mogla dognati da bi imel Redi sokrivce med častniki.
Strahotno maščevanje.
Iz Petrograda ooročajo: V vasi Pane v v guberniji Kalih so se kmetje na strahoten način maščevali. V vasi stanuje židovska rodbina, katere poglavar se je tožil s kmeti iu je pravdo dobil. Kmetje so iz maščevalnosti zabili ponoči vsa v>kna in vrata židovske hiše in jo zažgali. Osem oseb je zgorelo, le najmanjšega otroka je rešila mati, kev ga je vrgla skozi okno na vrt. Otrok je ostal živ. Kmete, ki so zažgali, so aretirali.
'	" T" 1 ' ■
- • - • • • • • —
GLAS NAHODA, 3. JtTUJA. 1913.
|, skriptu he tudi izraža pohvala ruskemu zunanjemu ministru:
"Vsled balkanskih dogodkov vara je pripadla težka naloga ter ste v polni meri varovali moje in • interese drage nam Rusije. Znali ste pa tudi uveljaviti svoje lastno naziranje ter si pridobiti zaupanje in ugled vseht ki so bili udeleženi pri rešitvi težavnih vprašanj."
In Sasanov je bil v resniei zagovornik miru med narodi, ki je, po izreku earja, tako potreben.
Na Balkanu naj se zgodi karsi-bodi, carjev reskript je treba razlagati v tem smislu, da tudi sedanji novi boji na Balkanu ne pomenjajo ogrožanja evropskega miru. Izrazito povdarjanje edi-' nosti v glavnih vprašanjih se da razlagati le v tem smislu, da ni j sedaj nikakega nasprotstva med i triple-entento in trozvezo.
"Cesar Velike Avstrije".
Na Dunaju izhaja kršeansko-soeialen list z naslovom "Die Yolk.sbewegung"". Izdaja ga ta-kozvani "Kari Vogelsang-Bund", ki stoji pod protektoratom gro-tie*- Marije Henriete Chotekove.
Dunajska "Arbeiter Zeitung" | je našla v tem listu spis, ki zasluži. da se seznanijo z njim tudi i naši eitatelji, ker razodeva fantastične, a vroee želje sieer ne i imenovanih, ali dobro znanih ljudi. Naslov je temu članku:
"Cesar Velike Avstrije".
San.
Razumljiva je ta sanjarija tako. da ne potrebuje nobenega ko-I mentarja. Uganiti pa tudi ne bo težko, iz katerega vira izhaja ta fantazija. I t'lanek začenja s srbsko-bolgar-I skim sporom Tedaj pa sanja žur-, aalistieni sanjač tako:
Dne 18. junija (kako natančno!) izbruhne vojna med Bolgarsko na eni ter Srbijo in Grško na drugi strani. Ker Rusija noče dovoliti vojne, se vmeša Avstrija. Grof Berehtold je odpuščen in na njegovo mesto prihaja energičen in bistroviden general. Dne 5. julija 1913 sklenejo Avstrija, Bol-gaiska in Rumunija zvezo za o-brambo in napad. Belgrad se bombardira. Protestne shode, ki jih sklieuje na Dunaju socialna demokracija, prenapoluijo patriot ie ni demonstranti.
Dne !>. julija se napove Rusiji vojna.
Sanjavi članek nadaljuje potem dobesedno:
Dne 11. julija navsezgodaj se je razširila po Dunaju govorica, da je zbral sivi cesar Fran Josip adnjo noč vso cesarsko obitelj d.oiu in oddal vlado nadvoj-Ui Franu Ferdinandu, ki je zasedel prestol kot Fran II. Okrog 11. dopoldne so hiteli raznašalci listov s posebnimi izdajami po j.^estu. Časopise so jim kar trgali z rok. Povsod so se zbirale skupine okrog sreenikov, ki so osvojili kakšen list. Vsebina se je glasno čitala in venomer spremljala z glasno radostjo. Glasila pa se je:
Mojim narodom!
Njega cesarsko in kraljevsko apostolsko veličanstvo Fran Jo-sip I. je z ozirom na resni položaj domovine in z željo, da pride vodstvo njene usode v teh resnih časih v mlajše roke, predal meni vlado avstrijskega cesarstva.
Stopajoč v teh resnih urah na prestol naše domovine in prevzemajoč vrhovno poveljstvo nad njeno slavno armado, obljubujem vsem svojim narodom, da jim podam po zmagoslavno končani vojni za čast in obstanek Avstrije, v katero gremo sedaj, proseči za božjo pomoč, m rodno avtonomijo ter zakone socialne in gospodarske pravičnosti. Kot zalog za izvršitev tega svojega trdnega sklepa izrekam s tem, da so moja kraljestva Hrvaška, Slavonija, Dalmacija in Bosna-Hercegovina t raj no združena v nerazdeljivo enoto in dajem vsej svoji državi splošno, enako, direktno volilno pravico s tajnim glasovanjem v vsaki občini.
V vojni, ki nam je vsiljena, nam ne stojita ob strani le združeni kraljestvi Rumunija in Bolgarska. Njega veličanstvo nemški cesar je ukazal mobilizacijo svoje armade je vsak čas pripravljen, da nam v sili priskoči na pomoč.
Obenem pozivam več kakor sto let od Rusije zatirane Poljake in Ukrajince, naj vstanejo zoper svoje zatiralce in se bojujejo ob strani hrabrih avstrijskih čet za
jvojo osvoboditev. Cesar avstrij-
ski jim obljubuje svojo pomoč pri vzpostavljanju in utrditvi njih narodne svobode po prema-ganju skupnega sovražnika.
Narodi Avstrije I Spominjajte se slavnih dejanj svojih dedov in pomagajte svojemu eesarju pri velikem delu, na katero vas kliče ! Kri in imetje za domovino!
Fran II.
Pol ure je trajalo, pa o bile vse prodajalne jn delavnice na Dunaju zaprte. Ogromne množice, noseče zastave, prepevajoče pesmi, so se valile od vseh strani proti dvornemu gradu. Ob pol 1. so bila vsa dvorišča in vse ulice in trgi v okoliei gosto napolnjeni z ljustvom. Cesar se je prikazal pri oknu in se je z nekoliko besedami zahvalil množici...
Potem pripoveduje sanjač, da se je novi cesar odpeljal v glavni stan severne armade v Lvov. Izbruhnila je svetovna vojna. Avstrija je sklenila vojaško konvencijo s Kitajsko in Rusija je bila popolnoma pobita. Naposled, 15. oktobra 1913. je bil Fran II. v stolni cerkvi v — Kijevu razglašen za cesarja Velike Avstrije. Srbija se je razdelila med Bolgarsko in Rumunijo, ostanek se je pripojil Albaniji, ki je dobila avstrijskega nadvojvodo na prestol. Dva druga avstrijska nadvojvoda pa postaneta kralja Poljske iii l"krajine. Dne 25. novembra 1913 sklepa Fran II., čigar država je postala prva velesila na svetu, "večno zvezo" s cesarjem Viljemom II....
Sanje so sanje, in niso resnica. Ali iz takih sanj se spoznava, kam pes taco moli — dostavlja k temu "Zarja".
"GLAS NARODA"
• (Slovenic Daily.) Owned and published by Um
Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and
addressee of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado....................... $3.00 i
' p>l lata....................... 1.50
l«to za mesto New York ....... 4.00
" pol leta za. mesto New York ... 2.00
Evropo za vse leto ......... 4 50
K " " P«! leta ............. 2.55
M " ** četrt leta..... ...... 1.70
BCLAS NARODA" izhaja vsak dan f iiviemAi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"	i
("Voice of the People") WT issued every day except Sunday* and
Holidays. ■ _Subscription yearly $3.00.
> AdvarHimiiciiit on ■jrcmiiwit.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje
bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta
naslov:
"GLAS NARODA"
•2 Cortlandt St., New York City, i
Telefon 46*7 Cortlandt.
ŽSi? j
Na bojišču pri Gettysburg.
(Iz znamenitega govora predsednika Abrahama Lineolna, dne 19. novembra 1863.) —o—
"Pred triih mdesetimi leti BBb^r.aši očetje ua tem delu sveta ustvarili nov narod, porojen v prostosti in posveten resnici, da ao vsi ljudje ustvarjeni enaki. Nahajamo se sedaj v veliki državljanski vojni, potom koje naj Ife, izkaže,,. hI j more imeti ta ali katerikoli drugi narod, porojen in posvi i en na ta način, dolg obstanek.
Zbrani smo na velikem bojnem polju te vojne. Zbrani da posv*1 tirno del tega polja za zadnje po-čivališče onih, ki so dali tu svoje življenje za to. da bi ta uarod živel. I*o\m*-ui pi imei no in spodobno je, da storimo to. V širšem smislu pa ne moremo Ali posvetiti tega prostora, ga ne moremo blaguKiov iti All. Hrabri možje, živi in mrtvi, ki »»o se borili tu, so ga posvetili na ta na<-in, ki presega naše /.možnosti, na ta način, kateremu m- moremo nič pride-jati, od katerega ne moremo ničesar od v zeti. Svet ne bo tega, kar govorico sedaj tu, veliko u pošteval, ne bo držal dolgo v spominu, ne more pa nikdar pozabiti tega kar so oni storili tu.
Nam, živečim, se spodobi, da se posvetimo tu nedovrsvrau delu, katero SO oni dosedaj tako plemenito dovršili. To pa zato, da prejme'i)o od onih, v smrti počaščenih večje navdušenje za stvar, /a katero so žrtvovali zadnjo polno mero svoje ljubezni. Tu pa naj naredimo visoki sklep, da oni mrtveci niso umrli zastonj, da bo doživel narod z božjo pomočjo preporod svobode in da ne bo ta vlada naroda potom naroda in za narod izginila z zemeljskega površja. ''
Dopisi.
a na moji farmi je vse toča potolkla, bi bil zopet v zadregi, pri-šedši v "&picburg", ker ne bi imel Miketu ničesar dati v zameno za "tomatoes" in "potatoes". Glede moje Miss Bakse, s katero se žeii Mike seznaniti, sem pa zelo ljubosumen, in kar se nje in navadnih gentlemenov tiče, velja v splošnem verz:
_____jbi amis it
"Kdor se te dotakne, draga,
V mislih le,
Niti Bog mu ne pomaga:
Naj umre!"
Ampak glede Cegaretovega Maj-ka bi naredil izjemo in celo za par poljubčkov bi nič ne rekel, samo če ne bi bili preglasni in preveč izzivajoči. Ali, kakor rečeno, vse moje skomine so bile zaman in medtem, ko se je Mike mast i 1 s štruklji in poticami, pa vrtil najlepše Tončke, Ančke, Micke, Pepee in Francke tam po "Špicburgu", pa sem jaz pošiljal vroče vzdihe na snežne gorske vrhunce, ki obdajajo Somerset, in mesto ealifornijskih fig sem trgal nezrele želode iz hrastovega grmovja. V Somersetu ni vrb in deviških brez, zato me je pa tepla usoda s hrastovo šibo.— Kar se dela tiče, je Somerset že par mesecev sem precej slab, ker premogov rov obratuje le po tri dni v tednu; iz tega vzroka se je tudi precej Slovencev izselilo v druge kraje. Ako tudi v hribih in med hribi, je campa Somerset dosti prijazna, posebno zdaj poleti, ko so vsi hribi zeleni, rojaki pa imajo lepe prilike za lov gorskih postrvi, zajcev in srn. Kot sem čul, nameravajo tukajšnji Slovenci v kratkem prirediti veselico v prid Slovenskega Zavetišča ; namen je plemenit ter je želeti prirediteljem mnogo uspeha in mnogo posnemovalcev. V okolici Somerseta, to se pravi, po farmah v smeri proti Delti, so letos zelo dobro obrodile jablane in breskve, v Somersetu samem pa želod in buče največjega kalibra,
■S*
ki tehtajo od enega do več funtov. Lesene "ko ki je", v katerih se je izvalilo tisoče nežnih ribic, imajo zdaj "vacation", ker za to sezono je njih delo končano. Ter-bovčev Tone je vjel v gostoljubni hiši g. Mikliča slastno "Rainbow" na viliee in jo spravil v varno "košarico", iz katere ni več vrnitve Cz gospo Mikličevo se v prepariranju rdečepikastih , postrvi ne more meriti niti kra-; Ijeva kuharica) ter si nato privoščil oddihljaj v mehki travi ob ribnikih. V biserni vodi se preganjajo tisoči rib in ribic, valovi reke Arkansas pojo svoje večne | melodije, po topolih znašajo gne- j zda rumenokljuni kosi, žvižgajo- j či najlepše junijske popevke, od dišeče "Drv Climate" smodke pa se dvigajo višnjevi oblački v zrak, kjer se mešajo z opojnim vonjem divjih vrtnic, ki cveto vsenaokoli. — A. J. Terbovec.
Brocklyn, N. Y. — Člani društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. se vljudno vabijo na četrtletno sejo, ki se vrči v dvorani bratov
Vogrič v soboto dne 5. t. m. Pri , x	„ — ,
tej seji se bo poročalo o drugem!	s° Md* * ■rde^ P™
četrtletnem, ozir. polletnem dru-I^V',	dobi! - Ob pol
stvenem delovanju; rešiti je tudi I ?Vetlh +2jutraj krmarili i* več važnih društvenih poslovnihj ^erseta m opoldan smo bili v točk. - Tajništvo	Montrose., malem, a ličnem far-
n	tt , merskem mestu. Od tam pa do
Pittsburgh, Pa -- V nedeljo Salide vozi ozkotirna železnica in dne 6. julija ima^društvo-sv. Bar- smo radi t mora]i	stl y
bare postaja st. 53 v Pittsburghu j drug vlak Vožnja od tam na svojo mesečno sejo ob 9. uri do
POZOR, ROJAKI SLOVENCI!
Moja žena Frančiška Čermošnik, rojena Stropnik, doma iz Šoštanja na Spodnjem Štajerskem, je zapustila mene dne 30. aprila in pobegnila s Francom Pire, po domače Smrečnikov iz Ločeče pri Polzeli na Spod. Štajerskem.
Pobrala sta mi ves denar okoli $200, kojega sem si v potu svojega obraza prislužil. Omenjeni se je tudi preskrbel z mojo boljšo obleko, uro, verižico in prstani, razven tega je še par tukajšnjih rojakov opeharil za gotove svote denarja. Vzela sta s seboj dve hčerki, eno Angelo, staro 6% in Amalijo, staro 2 leti. Omenjeni parček se je podal proti St. Louis, Mo.
Tukaj je vam opis onih zaljubljencev: Franc Pire je star 27
Slovensko
katoliško
S
podp. društvo	svete Barbare
Zedinjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
odborniku	i ^.fcaarmr ^
Predsednik. MARTIN GERCMa.n, hom. iSI, Fbreat City,
Podpredsednik: JOSEF PETEKNEL, Box 96 Wtllock, Fa. i tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Foreat City, Pa. U tajnik: JOHN OSOLIN, Boa 492, Foreat City. PA. Blagajnik: MARTIN MUHIC. Box SS7, Forest City. Fa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROL. Z ALAR, Bex »47, Forest City, F*. I nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Flttebur*. Fa. n. nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St.. Luserne, Pa.
m. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — trd St., Koek Spring* Jfyft.
POROTNI IN PRfZIVNI ODBORI Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Bo* MS, Witt. Hi I- porotnik: MARTIN OBEKZAN, Box 61, Mineral, n. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Imaler 8t, Clevslaa*« OUL
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. J. M. BELI S KAR, 1137 St Clair At«., Clevslaa«, QUA
Dopisi naj s« pollljajo L tajniku IVAN TMLBAN, F, O. In fit X For«* Jity, Fa-
Drultveno fflasllo J« "QLAI NARODA",	'
ISCE SE PREMOGARJE.
Žila je 6 eevljev. 94e od tone za pikom. 6Do v rovih; 4Se v prostorih od tone za strojem. Ni stavke. United Coal Company, 424 Fourth Ave., Room 10."i,
poldan, na kateri, se voli tudi delegat za prihodnjo konvencijo, ki se vrši v mesecu septembru t. 1. v Pittsburghu. Ker sem čul od nekaterih članov, da bi sploh delegata ne bilo potrebno, zato bi
Evropejski mir ni ogrožen.
Car Nikolaj je po svojem po-vratku iz Berolina poslal ruskemu ministru za zunanje zadeve, Sasanovu, reskript, v katerem se glasi:
"Presrčni sprejem, katerega sem bil deležen od strani nemškega cesarja in prebivalstva Berolina, kakor tudi prijateljski sestanek z angleškim kraljem je bil tem veselejši zame, ker sem mogel videti v tem ne le tradiei-jonalno prijateljstvo, temveč tudi izraz soglasja v glavnih vprašanjih evropske politike današnjih dni, kar je najboljše zagotovilo tako potrebnega splošnega miru."
Ta izjava o potrebi miru in o soglasju v najvažnejših vpraša-jBjih evropske politike je važna ||Nwebno v tem trenotku, ko so si tkočili v lase dosedanji balkanski zavezniki radi nesoglasja pri rsidelitvi plena. V carjevem re-
želel, da pride vsaki član na to
,	, ,	.	.	J	uu. > ,/n lic
sejo da se ne bode potem kateri stene? preko katerih (Jrv ogovarjal, da kaj ni prav bilo; tam srebrni
>klf njeno. Toliko v pHjazno^ naj p0t0ki. Skalovje tvori vse mogo-
ponekod zelo čudne fantastie-
prej je eimdalje zanimivejša in od postaje Cimeron pa do Gunnison je naravnost romantična; zlasti čudovit je takozvani Black Canon. Proga se vije po ozki soteski ob Gunnison Riverju, na obeh straneh pa se dvigajo velikanske, skoro. navpične skalne
e tupa-gorski studenci in
..nanje. — Kar se pa dela tiče, se dela bolj sredno, ker železniška družba že več tednov ni dala nobenega naročila. — Pozdrav vsem članom in članicam dru-otva sv. Barbare in naročnikom
Glasa Naroda"! — Član J,-P.
FaiTel, Fa. — Dne 25. junija je eksplodirala 191etnemu rojaku Jožefu Cvilbarju s smodnikom napolnjena cev; odtrgalo mu je dva prsta na levi roki in oko mu je izteklo. Sedaj se nahaja v bolnišnici in bode za večno pomnil svojo nepazljivost. — Delavske razmere so še dosti dobre, samo vročina je prevelika, pa si jo preganjamo z ječmenovcem. Seveda ga ne sme biti preveč, kar ima lahko slabe posledice. — Rojakom priporočam, da naj pristopajo k društvom in da naj se malo bolj zanimajo za društven razvoj. Imamo dve podporni društvi in tako ima vak priliko, da pristopi. — Dne 22. junija se je oglasila pri družini Mačikovi in Vicozijevi štorklja in pustila obema po enega krepkega sinčka. Čestitam! — Pozdrav rojakom širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov. Anton Valentinčie.
Somerset—SaJida, Colo.__Brzojavka, s katero me je Mike Ce-gare vabil na godovanje vseh Tonetov in Tončk in štrukljev semenj v Špicburg'me je iskala pod figami in okoli vinskih sodov v zlati Californiji, sledila mi je v kraljestvo mnogoženeev, kjer sem jezdil kozle po tamošnjih campah in šele v Somersetu me je našla vsa umazana in raztrgana. Ubožica, sem rekel, tako dolgo pot si napravila, pa čisto zastonj, ker vlak od tu odhaja le enkrat na dan, pojedina štruk-Ijev in godovanje Tončk in Tonetov v "Špieburgu" se je že pričelo, vlak je odšel, zrakoplovov pa tu nimamo, niti jezdnih kozlov ne. Fige, oranže, rožiči, lorber,, limone in erešnje, vse je leto« v Californiji fino obrodilo,
ne oblike, katerih vsaka ima svoje ime. Meni se je zlasti dopadla "Indijanska Glava", ki je zelo natančno oblikovana in pa "Hudičeva Drča" (Devil's Slide). Pač je gospod hudič moral imeti trdne hlače in pa dosti humorja, ko se je drsal preko teh pečin! Potniki se od postaje Cimeron pa do Sapinero lahko vozijo v odprti kari (Observation Car), da morejo brez zaprek ogledovati naravne krasote. Od Gunnisona naprej se začne proga zopet vzdi-govati, vije se v čudovitih kolobarjih višje in višje in lukamati-ja se priduša, hrope in sopiha kot star nadušljiv kraški osel. V treh urah smo dospeli na najvišjo točko Marshall Pass, visok 10,856 čevljev. Vsenaokoli leži še sneg in po nekaterih jarkih ga je do 6 čevljev na debelo. Seveda smo vsi potniki zdrvili na prosto in se obmetavali s snegom kot razposajeni paglavci. Pri tem pa nisem pozabil na štrukljev semenj in god vseh Tončk pa Tonetov v "Spicburgu" in kolikor snežnih granat sem zalučal, tolikokrat sem se zmislil na slastne krofe in štruklje, s katerimi se je ob istem času mastil Mjke Cegare. Toda ee t)i me bil videl Mike dva dni po 4' špieburškem'' štrukl jevem semnju, bi gotovo on mene zavidal. Mislite si slovenski del mesta Salida, ki se prostira v bližini tamkajšnje topilnice. V okoliei se vidi veličastni Marshall Pass in drugi gorski orjaki, vsi venča-ni z deviškim snegom, po dolini pa podi svoje kalne vode reka Arkansas, obrobljena od košatih vrb in topoli, v katerih hladni senci se nahajajo znameniti ribniki rojaka g. Mikliča. Iz kame-nitega griča vrejo bistri studenci, ki preskrbljujejo ribnike s srebrnočisto vodo in te ribnike oživlja na stotisoče plemenitih postrvi, vsake starosti in velikosti, od mesec starih, ki so velike kot ovsena zrna, pa do večletnih,
let; v Združenih državah se nahaja še le dobrih 7 mesecev, njegov dobro rej eni obraz ne kaže nič prida in je sploh delomržen; govori poleg slovenščine tudi nekoliko nemški in italijanski jezik.
NAZNANILO.
Slovenske katoliško podporno društvo SV JOŽEFA it. 12 J. S. . J. za Pitta-ourg-Allegheny, Pa. in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 57ti ulici.
Vse denarne poSilJatve odsotnih članov, naj ee poSiljajo samo in edino blagajniku Frank Straus, 1012 High St^ Allegheny. Pa.
Vsi dopisi in naznanila naj se pošiljajo prvemu tajniku.
Uredniki za leto 1913. so sledeči:
Predsednik: Dominik Strniša, 4 Ric-kenbaeh St., Allegheny, Pa.
Podpredsednik: Vincenc Arch, 446 Long Alley, Allegheny, Pa.
I. tajnik: John Simoncich, 831 Phi-neas St., Allegheny, Pa.
U. tajnik: Nik Povše, 1 Cralb St-Numrey Hill, Allegheny, Pa.
Blagajnik: Fran Strava, 101J High St Allegheny, Pa.
Zastopnik: Vincenc Volk, Tell St. 28, Allegheny, Pa.
Odborniki.
Jakob Laurie, 4C17 Carroll St., Pittsburg, Pa.
Anton Lokar, 25 Troy Hill Road, Allegheny, Pa.
Frank PeUaJ, 119 Banner Alley, Pittsburg, Pa.
Računska preglednika:
Frank StrniSa, 1 Rickenbach St.. Al-1 legheny, Pa.
John Bostnar, 1S2 — 43 1[2 St., Pittsburg, Pa.
Zastavi noša: John Mestnak, 206 Chest-nuth St., Allegheny, Pa.
}	DELO DOBI
60 mož, šuinski delavski. Stalno delo pozimi "in poleti, plačam po ■f 1 -75 do $2.00 na dan, hrana in stanovanje prosto, posebno ugodna prilika je za rojake, kateri so i brez dela, v Mississippi, Louisiana, South Carolina, Georgia in Texas. Tukaj imamo dobro stu-denČino vodo in dober zrak. ni nikake vročine. Za pojasnila sh obrnite na:
Hubert M i hie, Black Mountain, N. (J.
(28-<i v 2 d)
Podpisani bratje želimo izvedeti za brata JANEZA KRŽE, po domače Andrejev i/, vasi Krže-te na Gori pri Sodražici. Še leta 1901 je odpotoval v Združene države od takrat se ni več nič slišalo o njem. Prosimo cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da nam blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi svojim bratom: Frank, Louis in Charles Krže, Box 284, Chisholm, Minn.
ROJAKOM
v Pennsylvaniji in W. Virginiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
Frančiška Čermošnik je iste starosti, govori svoj rodni jezik, nekoliko nemški in angleški. Sta-1 rejša hčerka je rdečelična, belih ' kodrastih las ter govori slovenski in nekoliko angleški; mlajša je isto belih kodrastih las.
Kedor zaloti to družbo, naj samo vpraša starejšo hčerko, kje. je njen oče, ona bo gotovo odgovorila na vsa vprašanja. Torej, cenjeni rojaki, še enkrat apeliram na vas, ako kateri zasledi to družbo, naj mi naznani na dolenji naslov, za kar mu bodem hvaležen vse svoje žive dni in vrhu tega dobi dotičnik $5 nagrade.
Zatorej, cenjeni rojaki, usmilite se nedolžnih otročičev, ker jaz sem pošten in zategadelj bi rad rešil otroke iz krempljev teh nič-vrednežev, da bi bili enkrat koristni za človeško družbo. Ako jih pa imajo takšni lopovi pri sebi, se zna zgoditi, da se ličeri delavnega in poštenega očeta obrnete po svoji ničvredni materi.
Zgornja slika vam kaže oba lopova, ki sta me okradla za vso srečo na tej hrupni zemlji.
Moj namen je, vzeti hčerki k sebi; žena ostane pa zame na vekomaj mrtva, ker ona sploh ni vredna živeti na strani poštenega moža. Ako bi jaz bil grdo ravnal z njo in da bi bila pomanjkanje trpela, bi ne zameril; imela je vso prostost. Sedaj hočem pa tudi jaz biti od nje za vselej prost, samo da hčeri dobim nazaj v mojo oskrbo.
Tako v imenu otrok upam, da se me bo kateri rojakov usmilil.
V nadi,. da dobim v kratkem že od ene ali druge strani kaj poročila, pričakujem poln upanja!
John Čermošnik, E. B. 2, Box 172, Mulberry, Kan.
(30-6—2-7)	J
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda". kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-yerjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar naj topleje priporočamo.
Slovenic Pnblishinar Co.
SKRBITE ZA BODOČNOST.
Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora ž« zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa bos kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava. Če kupiš 40 akrov, plačava voš-•jo. Prodava samo tistim, kateri .jridejo sami pogledat. Jamčiva, ia pridelate na vsak aksr najmanj toliko čistega vsako leto, -colikor plačate za ves aker. Izustite lahko nekaj akrov na te-len. Do železnic in meat od ene io štirih milj. Kmetije vse na »koli. Zdrav zrak, nobenega mo6-virja, poino studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki prodajajo daneB tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gr« •samo živinoreja, ker za živino n« potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. NajboljSa prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne mislil letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do diugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček zemlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napraviš življenje. Piši ali pridi Se danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. Telefon: Lawndala 7449. Začni danes, če hočeS kaj imeti jutri Če pa odlašaš vedno na jutri, a« boš imel mikdar aiš.
O.J,.' je čas za ogledanje in nakup farm, ko vsak kucee labko vidi ka ilrUdl	na *emJJi ,in kaJ ne- T® zlasti za naSe številne povprašale«
W J glede nase zemlje na Willardu. AVo ee še niste odloČili za odhod storite to takoj. Kdor prej pride, bolje melje. Cim prej pridete, tem bolje za vas.' Pišite po mforoiai lje glede vožnje, ali pa kar pridite na naš naslov. V tem slučaju nam pa telefonirajte s postaje in mi pridemo po Vas. Naša telefon številka ie-South 744, ali pa: South 1478.	*
DncinknA na5? nazna"il(> to Pot J*e. d.a, P° J,5- ju prispevamo kupcem
roseono vozne str°eke- t° ^ «dnffs
7nlrn! kupovati zemljo tam, kjer še nieo naši rojaki z izkuiujami dokaiali. LdKdl da 3,e.zfn?,la dob.r» m rodovitna ia da eo drag* okoliščine ueod-. J Lne' kl del1!,0 farmarja zadovoljnega in sreen-ga. Ne poidite na ume obljub % » katenh so zlasti nekateri agentje bogati kakor Rockefeller na dolar-4ih. Bodite torej previdni, dokler imate denar v žepu!
UTillnv*! le "aiboljSi kraj za novega elovenskega farmarja; kajti tam je ff lllStrO n?selJ«nl.h 100 Slovencev, kojih vspeh in napredek je pn-"	, ca'<la lassie ta kraj vse predpogoj*, ki so potrebni v dobička-
aosno farmarstvo. Drug dokaz za to je. da so se na Willardu sedaj naselili roiaki ki so bil' farmer', ze povsod kjer se sedaj Slovencem prodaja zemlja. Tudi ti Vam priporočalo VV iPard. Kdor hoče sam aebi dobro, si bo ogledal VVillard, predno bo
*upil kje drugje. Samo $18 za aker. Plačilni pogoji po vasi volji.
\fAlrn! česar vam noben agent ne da, vam bomo mi. to so naslovi rojakov. lcKdl. nasclienih »a zemlji katero prodajamo. — Prti te rodi po nal slov S l *o seml e. Vse drugo Uvcsteprir AJria CsLfaafeJ cj
L Zgodovina "Zvona prostosti".
X PRAZNIKU PROqLA&ENJA NEODVISNOSTI
KVIed vsi-nii zvonovi, ki naba ■ <• po ra/nili i-erkvab in drugih Hivhah ni mm naše domovine je Hltovo najbolj ziiatu«'int, najbolj ^■>m«*iubvii, najbolj rasten in naj-■olj dragoet-n "Zvon prostosti". Hi se nahaja še danes shranjen v Htolpu državne palaee v Philadel-Hihi i. Penna. K«-r obhajamo ravno ■jutri že 137. po v rat ek največje-Vga ameriškega praznika, praznik Proglašenja neodvisnosti", ho-^fe-mc n tem podati našim eeiij. <"■ i Hiteljt-m obširno zgodovino tegj-■godovinskega zvona. ■ Dne 27. januarja 1750. so skle ^Lili zastopniki tedaj še majhiu H-nnsylv.ujske kolonije, da se ims.< Hiziduti na javne si roške na juž-j ■ strani gorioznačenega poslopja Bitneren stolp in stopniee za nov ■ Imi Ta načrt s«' je kasneje iz-Hil natanko po želji ljudstva; Hauje državno ali zbornično po-H>je se je do cela prezidalo. po-HkIo in (»opravilo, da je odgo-Halo svojemu namenu. Pri t«*in Bulo pa potreba naravno tudi Hiti na preinemho ali poveča-Hivona. Tedaj je namreč že vi-Hia nekem koneu t«* državne ^^^^HB'iiajlien zvon, kateri se je HF ob gotovih prilikah; ta j*' naročilo še pred letom 1750. z Angleškega.
Iz pisma, datiranega z dnem 1. novembra 17.>1., kojega se hrani v državni knjižnici v W'ashingtti-nu razvidimo. da so tedanji nadzorniki državnega kapi tola v Philadelphiji: Isaae Norris. Thomas Leeeh in Kdward Warner o-značeni dan prvikrat pisali svojemu kolonialnemu zastopniku v Jjondon glede naročila novega ali večjega zvona, ki je še danes med Američani v največji časti. Sodi se, da je to naročilno pismo se-, stavil Isaac Norris: ne ve m' pa Oi tem za sigurno. Tudi je vsaka mi-! sel o morebitni revoluciji in poznejši rabi zvona popolnoma izključena". I »toča no je živelo ljudstvo po raznih kolonijah še [»ovseni v miru in slogi; kakor znano je zavrela šele leta 1770. . v ljudstvu želja po neodvisnosti. Nad vse čudno je pri tem, čemu ravno se je naročilo /a zvon doli-j navedeni svetopisemski rek.' O-Jtnačeno pismo se je glasilo sle-deče:
< Vnj. prijatelj Robert Charles! "Ker nas je Ljudska zbornica pooblastila, da naročimo z Angleškega verji ali novi zvon za nase državno pes lop je. se obračamo vsled tega na Vas z vljudno pro-šnjo, da nam kupite ondi lep in dober zvon, ki naj )>i tehtal približno 2«mM» funtov. Kupna cena naj znaša HH> funtov šterlingov s prevoznimi stroški tudi lahko hekaj več. Pri tem računamo in j se zanašamo na Vašo odpomoč in najboljšo postrežbo. Kupite torej zvon in nam jfa pošljite, ob prvi priliki ko morete; to pa radi toga, ker bo obešanje zvona našim delavcem veliko ložje sedaj, ko ^Sloji še tramov je pri popravljanju naše stavbe. Do prihodnje je-Bieni bi bilo to že prepozno. Naro-■-ite zvon pri najbol i S*1 rti livarju; mpreakusite ga preje skrbno pred-fttio se bo vlil na zvonu sledeči na-niti velikimi erkami:
(Zgoraj na vrhu pri kroni naj Riodo vlite tele besede:) "By Order of The Assembly Of The Province Of Pennsylvania Kor The State House in Philadelphia. MDCCLII."
V	slovenščini:
"Po naročilu zbornice province Pennsylvania za državno hišo v Philadelphiji.. MDCCLII.
V	drugi vrsti zdolej pa naj i
"Proclaim Liberty Troughout All The Land I nto All The Inhabitants Thereof. Lev. XXV. 10."
V	slovenščini:
" Naznanjaj svobodo po celi dr- 1 iavi vsem njenim prebivalcem.
Lev. XXV. 10." Pismo se je glasilo dalje: Ker poznamo Vašo naklonjenost napram naši provinei se na-, dejamo, da nam boste ugodili po želji, za kar se Vam iskreno za- ' hvaljujemo. Odpošljite blago v i dobrem stanju zavito in označite 1 vrednost blaga proti morebitni j poškodbi ali izgubi."
Sledijo podpisi. Ko je dospel naročeni zvon čez nekaj mesecev iz Londona v Phi-delphijo, se je na veliko razočaranje videlo in dognalo, da sta vlita oba napisa v nepravi legi. L Napis, naročnika zvona je bil na Bmtreč zdolej, spominsko geslo p; Hrorej. Zvon je iwielal tThomas
Lester v Londonu, ki je imel \ A'hiteeliapel svojo lelavnico. Žal pa. da jih je ta livar slabo postregel, kajti meseca avgusta 17.12. «• zvon pri prvi poskušnji že po--il. Sklenilo se je torej nerabni '.van poslati nazaj tovarnarju, isaae Norris je pisal tej tvrdki lne 10. marca 1753. sledeče:
"Takoj ko smo obesili zvon. •e že pri prvem udarcu počil. Zvo-la ne moremo nikakor rabiti, to-• j Vam ga bomo odposlali po ka-itanu Buddenu nazaj/'
Vendar se je zadevo kasneje . irnim potom uredilo. Angleški vonar j«* dovolil za počeni zvon #reeej popusta pri računu in zvon se je vseeno obdržalo tukaj. Med tem časom je došel z otoka Mal-t. zvonar Pass, ki je pričel z Američanom St owe j eni zvonolivai sko o!»rt v Philadelphiji. Za primeril » odškodnino se je naredilo s to tvrdko pogodbo, ki naj bi star' : in nerabni angleški zvon prelita. To se je mladima začetnikoma tu- , di do cela posrečilo; vendar sta , pi iinešala kovini za poldrug funt pM-več bakra, radi tega ni imel preliti zvon čistega glasu. Ljudje j
se i/. Passa in Stbvveja vedno norčevali, kadar so h- slišali iz ] državnega stolpa neprijeten glas novega zvona. To je lovarnarja tako razjarilo, da shi sklenila i '\on še enkrat preliti in sicer za ! slepo e. no	Novi zvon, ki je L
se do današnjega dne na svojem,, mestu, so obesili meseca junija ( 1753. Izdelan je bil veliko lepše , ket pa oni iz Anglije; vendar je ostal napis nespremenjen. Zvonarja sta ulila sredi zvona le še' ivoje ime. mesto in letnico MIX t Lil I.
Sprva se je ta zvon večkrat čez dan oglašal, kar niso stanov-niki mesta Philadelphije posebno odobravali. Mestnemu svetu so p t ihajale neprestane pritožbe vs!ed večnega in nemirnega zvo-nenja. Prosilo se je vlado, naj določi postavo, da se ima zvon samo takrat oglašati, kadar se vršijo narodna zborovanja.
J"' ""^i^^H^PB
'jLviSSnSB^&^L.
ZVON '' PROSTOSTI',
Najbolj znamenito dejstvo pri tem je tudi. da ta zvon ni nazna- , njal svobode ali neodvisnosti dne j 4. julija 177f». temuč šele 4 dni 1 kasneje, ali dne 8. julija 1776. Zgodovinski zapisniki nam dalje , k<- že jo. da j»* bil istočasno imeno- j v.-: n čuvajem zvona že postarani • Andrew McNair. Govori se, pač o j navdušenosti nekega dečka, ki je ; pritekel 4. julija označenega leta ; k čuvaju McNairu in mu klical: | "Zvonite, zvonite!" Vendar ga , zvesti čuvaj ni hotel ubogati. V Philadelphiji ima o se dandanes v mestnem muzeju shranjeno ne- i kaj kodrastih las tega domoljub-n« ga dečka; njegova imena se pa ne ve več.
* * *
Izmed članov državnega sveta se je izžrebalo pet mož, ki naj bi sestavli primerno proglašenje neodvisnosti; to so bili: Thomas Jefferson. Benjamin Franklin, John Adams, Roger Sherman in Robert A. Livingston.
Predsedništvo tega odbora, ali glavno delo je prevzel Jefferson. Vele važno listino proglašenja neodvisnosti je ta odbor sestavljal v neki hiši na vogalu 7. in High ceste v Philadelphiji (sedaj Market St.). I)ne 2. julija 1776. se je vršilo zaključeno ali glavno glasovanje za proklamacijo; dne 3. in 4. julija je prišla stvar še enkrat v državnem svetu v debato in dne 4. julija 1776. proti večeru : se je to važno listino v celoti podpisalo od 56 zastopnikov naroda. Med temi je bilo: 27 advokatov, 8 trgovcev, 6 zdravnikov, 6 farmer-jev, 2 vojaka, 1 general, 1 duhovnik. 1 zemljemerec 2 politika. 1 iskar in 1 čevljar. Glede zvone-'jja povodom proglašen ;a ameri-ike neodvisnosti nam kaže zgodovina jasno, da se je čula^to
glas naroda, 3. .tulija, m 13.
šele dne 8. julija 1776., kakor že povedano.
Dne 8. julija 1776. ob 11-lih dopoldne se je zbral ves narodni j svr-t države Pennsylvania skupaj;' med temi so bili v prvi vrsti oni, I ki so podpisali 4 dni preje označeno proklamacijo. Ravno ta čas se je zbral v "Philosophical" dvorani na 5. cesti mestni nadzor-; ni odbor, odkoder je odkorakal j "in corpore" proti mestni hiši. i Ker so bile k temu zborovanju i povabljene še razne druge kor- ■ poraeije in društva iz mesta in j okolice.-korakali so vsi na ogra-1 :eno dvorišče državnega kapito-J la. zajedno se je pa zbralo okolij državnega poslopja tudi mnogo [ radovednih in domoljubnih meš-j čanov. V posebnej dvorani zbor- i nice je bilo istočasno shranjeno \ orožje, v bližnjih barakah nedaleč od tamkaj pa streljivo. Slav- i nosinemu aktu je prisostvovalo j tudi številno vojaštvo, ki je dela-! lo z nasajenimi bajoneti špalir o-! koli in okoli poslopja. Proglase-1 nje neodvisnosti se je prečitalo [ navzočim raz istočni balkon ka-pitola takoj zatem, ko je naznanil "Zvon prostosti'' najbolj pomenljivi dogodek v naši ameriški zgodovini. Ljudstvo je navdušeno poslušalo proklamacijo in je bilo tedaj odkritih glav; oso-i bito je veselilo one, ki so se s podpisi zavezali, žrtvovati kri in življenje in vse imetje za svojo, šele tedaj svobodno in prosto domovino.
Za čil an je p "okla mat-i je neodvisnosti je določil okrajni šerif John Nixon-a, katerega je smatral najbolj sposobnim za ta posel vsled njegovega izredno čistega glasu. Nixon se je oglasil torej čitajoč proklamacijo sledeče:
1 bilo enako lepo slišati pri prokla-maciji neodvisnosti tudi zvonenje
-	v Kristovi cerkvi nedaleč od slav-
i	nostnega akta. Istočasno je žup-:! nikoval v tej cerkvi Rev. Jakob , j Duehe. Dasiravuo vnet podanik -; angleškega kralja je vseeno na vročil svojemu eerkovnikn, naj
i zvoni med proglašen jem neodvis--;nosti.. Ker ni hotel označeni žup-I j nik nikakor prelomiti zvestobe . j svojemu vladarju, je obdržal še
ii	vseeno tudi kasneje v litanijah •molitve za kralja in njegovo dru-
i ! žino; tega mu namreč niso hoteli -1 zabraniti prvi državljani teda j že -j svobodne ameriške republike. Na i I večer se je zbrala zopet velika , } množica ljudstva pred kapitolom,
-	j kjer so sneli z velikim navduše--1 njem grb angleškega kralja z o-»: značenega poslopja in ga javno
' na trgu zažgali v znamenje, da je i angleška moč za vedno strta v i ; Združenih državah. O tej narodni ■ jslavnoti je posneti iz zgodovinskih podatkov, da "je bilo 8. juli-1 ja 1776. cel dan prekrasno soln-i [ čno vreme; na večer so pa blestele v neskončni daljavi jasne zvezdi-. ce ter tedaj prvič pozdravljale
svobodno ameriško zemljo. — — » *
*
Zal pa da je vladala med tedanjimi ali prvotnimi 13. državica-I mi samo malo časa prava zado-voljnost in zaželjena svoboda. Že leto kasneje so privreli semkaj kruti Britje z namenom osvojiti si tedanje glavno mesto Philadel-phijo. Ker so se domačini zbali, da jim ne bode sovražnik zaplenil zgodovinskega zvona prostosti ali da hi ga dal morda preliti za topove, se je takoj sklenilo prenesti označeni zvon v malo mestece AI len town. Zaeno so prenesli iz Philadelphije tudi sedem malih
'ogled na zgcdcvinsko "Državno hišo" v Philadelphiji, kjer je visel zvon "Prostosti" in počiva še danes.
"V kongresu dne 4. julija 1776. I; Naznanilo poslancev Zedinjenih j
držav ameriških."--Zatem je • i
prešel lakoj na vsebino pomenih- j nega in občeznanega Jeffersono- j < vega proklamaciskega uvoda, kojega navajamo najprvo v an-1 gleščini in sicer: "When in the Course of h uma ne vents it becomes necessary for one people to dissolve the political bands, which have connected them with another (ntd.) ali: "We hold these truths i to be self-evident, that all men , are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that 1 anion«? these are Life, Liberty and the pursuit of Hapiness", itd.
V slovenskem prevodu se to glasi sledeče: "Kadar nastane v poteku življenskih dogodkov potreba za kak narod, da pretrga ' politične vezi, katere so ga vezale , s kakim drugim itd., ali: "Mi : smatramo te resnice za samoobse-h i umevne namreč, da so vsi ljudje vst varjeni kot enaki, da jim je njih Stvarnik podaril gotove neodrekljive pravice, da so med temi: življenje, prostost in stremljenje za srečo."---
Na vzoče ljudstvo, ki je dotedaj! pripadalo še pod angleško krono, je bilo velepomembne prokla-niacije naravnost razočarano. Ko so se zavedli storjenega koraka, je nastala med njimi na mah grobna tišina; kmalu zatem je pa zavladalo med navzočimi tako navdušenje za osvobojeno domovino, da ni mogel Nixon dalje Či-tati proklainacije. Nekateri so dvigali kvišku klobuke, drugi so dajali svojim srčnim čutilom duška z glasnimi klici in izrazi; tretji so se jokali samega veselja, ker so se vendar enkrat osvobodili angleškega jarma. Nixon je kasneje prečital proklamacije do konca s tako čistem in umljivem glasom, da je bilo mogoče razumeti vsako posamezno besedo precej daleč raz govorniški balkon. Ko je končal s čitanjem, so zopet zaorili iz tisoč grl klici navdušenja. Stari McNair je pa na to iz nova z zvonom prostosti naznanjeval, da je končan slavnostni akt, proglašenje neodvisnosti. Kmalu zatem se je ljudstvo razšlo povsem mirno in zadovoljno na svoja mesta. Omeniti moramo zaeno, da je
zvonov, pripadajočih iz Kristusove cerkve in dva zvona iz cerkve s-«-. Petra. Na potu se je pripetila skrbnim in domoljubnim Phila-delphijčanom mala nesreča, ker so se vsled teže strla kolesa pri vozu, na katerem se je nahajal ravno zvon "Prostosti." K sreči se pa zvon tedaj ni nič poškodoval. Nekaj časa je visel ta zvon v zionski cerkvi v Alletovvnu, kasneje, ko je bil pa premagan sovražnik, so to narodno relikvijo postavili zopet na svoje staro mesto.
Do leta 1835. se je oglašal označeni zvon vsako leto na praznik proglašenja neodvisnosti, dalje je naznanjal veselo zmago ali predajo Cornvvallisa, največkrat je pa naznanial pomenljive dogodke ali zmago očeta naše domovine George Washingtona; donel mu je v pozdrav kot prvemu predsedniku Združenih držav., dalje je zvonil ob njegovi smrti • istotako se je Veselo oglašal pri zmagah znanih vojskovodij Lafavetteja, Franklina, Adamsa in Jeffersona ; ko so vse te polagali v grob, jim je tudi zapel zadnjo žalostno pesem v pozdrav ter spomin. Vsi oni slavni možje so že pomrli, a zvon "Prostosti" je pa še dolgo vrsto let opravljal svojo službo ob redkih narodnih svečanostih.
Ravno 59 let po proglašenju neodvisnosti, dne 8. julija 1835. se je vršil pogreb znanega domoljuba in Američana John Marshalla, ki je bil tedaj vrhovni sodnik najvišjega zveznega sodišča. Pri tej priliki je zapel pomenljivi zvon svojo zadnjo pesem za vedno. Med zvonenjem je namreč počil podolgovato črez sredo, da se je zvonenje za vedno prepovedalo.
Zgodovina nam kaže, da so imeli ta zvon v oskrbi: Edward Kelly, David Edward, Andrew McNair in Thomas Downing. Zvon je visel kasneje v stolpu ure v državnem kapitolu in sicer do leta 1781.. zatem so ga pa prenesli na neki drugi prostor v pritličju stolpa. Ko se je obhajalo leta 1876. stoletnico proglašenja neodvisnosti je dobil tudi ta zvon svoje častno mesto, kajti odmerili so mu lep prostor v koridorju velike .sobe dvorane "Proglašenja neodvisnosti." Leto kasneje so ga obesili v ravno tem koridorja na močno verigo testo ječe is 13 lepo*
kovanih členov. Leta 1886. so postavili ta zvon v krasno varnostno omaro iz belega hrastovega lesa ; na prednji strani omare je velika in debela steklena plošča, da je mogoče videti razpoko zvona. Ta omara je narejena tako, da se K' lahko spravi v slučaju ognja j naglo na varno. Zvon "Prostosti" j < meri na robu 12 čevljev, pri kro-j ni pa 7 in pol čevljev. Njegova | i debelost na dolenjem delu znaša i i
palce; težak je pa 2080 ft*itov; žvenkelj, ki je že preeej izrabljen ; meri 3 čevlje in 2 palca. Napis zvona smo označili že preje; dodatno k dolenjemur napisu je o-m en iti samo, da sta vlila zvonarja Pass in Stow v podznožje še svoje ime, kraj in letnico z rimskimi številkami.
Velika razpoka na zvonu teče z dolenjega roba do napisa : " Phi-la da". j en j a se pa ravno med črkama P in H. Da bi se zamoglo zadobiti zopet glas, so veščaki na-vrtali v desni smeri do krone male luknjice, pa se jim poskus ni posrečil. Rob provotne ali naravne razpoke je precej okrušen radi tega, ker so jemali svoječasno radovedni obiskovalci male koščeke zvona v omari. Obris razpoke na označenem zvonu je razločno videti na sliki, katero prinašamo tudi na tem mestu.
Vešča k Aleksander J. Quter-bridge zatrjuje da bi se zvon lahko pri najmanjšem gibanju razrušil ; vsled tega je izdolbel nad koncem razpoke malo luknjico, kar po njegovem zatrdilu ščiti zvon pred razpadom.
Zvon "Prostosti" .je zavzemal že častno mesto na sledečih razstavah: leta 1885, v New Orlean-su. 1803. v Chicagi, 1895. v Atlan-ti 1902. v Charlestonu. 1903. v liostonu in 1904. v St. Louisu; ko so imeli leta 1908. ameriški livarji v Philadelphiji svojo konvencijo, so tudi vozili ta zvon v svečanost nem sprevodu po mestu. Naj-bržc zadnje potovanje bo pa naredil naš zvon "Prostosti" leta 1915., ko ga popeljejo še na svetovno razstavo v San Francisco. Da se našim zapadnim državljanom vst reže to željo, je naprosilo pred kratkem predsednika 60.000 šolskih otrok iz države Cal. Predsednik Wilson jim je izjemno še ugodil prošnjo, zaeno pa določil, naj vživa zvon "Prostosti" zasluženi pokoj na onem mestu, kjer se je prvič oglasil pred 137 leti.
Dandanes nadomešča zgodovinski zvon "Prostosti" v stolpu državnega poslopja v Philadelphiji novi in nekaj večji zvon, katerega so obesili nad stolpno uro dne 4. julija 1876. Zvon in uro je podaril domoljubni meščan Henry Se v be rt iz Philadelphije. Poleg prvotnega spominskega napisa je vlito na tem zvonu še več drugih patrijotičnih in nabožnih rekov.
Čada tehnike.
Da tehnika čedalje bolj sprejema človeško delo na svoje — ra- ' me, je znano; zadnji čas pa je za- , čela konkurirati s človeštvom že celo na poljih, kjer je treba sa- i mostojno misliti. Lokomotiva se ustavi na določenih točkah, gre ] zopet sama od sebe naprej in po-stoji, ako na tračnicah naleti na * kako oviro ali če proga ni prosta. , Vse to dela električna moč, ki se ' pa uporablja v tem slučaju pre- i eej enostavno. Da se lokomotiva ustavi pred oviro, se zgodi na ' primer tako-le: Mala električna , lokomotiva za prevoz blaga nosi pred seboj nekoliko nad tračni- i eami precej dolg ločen — liki ti- 1 palniea žužek — ki se ob vsaki najmanjši oviri, tudi če mu pride človek ali žival na pot, skrči in tako stroju zapove: Stoj ! Ločen, ki je pritrjen na zaviti vzmeti, se v takem slučaju dotakne s svojim zadnjim koncem odbijalne plošče ter s tem pretrga električni tok. Istodobno pa se spoji druga električna zveza ter nastane nov električen tok, ki stroj zavre, oziroma žene lokomotivo v nasprotni sine-rž Torej zavora! Kakor hitro je' ovira odstranjena, se ločen zopet sam od sebe raztegne — s pomočjo spiralnega vzmeta seveda — in gleda zopet veselo v svet. pazeč na nove nevarnosti, vlak pa nadaljuje svojo začrtano mu pot. Pravijo, da so vsi ti aparati neverjetno občutljivi in da se lokomotiva ustavi pred najmanjšim —.sovražnikom. Vkljub temu pa lokomotiva opravi pošteno precej hudo delo. Če jo enkrat napolniš s čudapolnim eleksirjem, elektriko. ti teče deset kilometrov daleč. V osmih urah ti prepelje 70 tone-lat 1000 kilometrov daleč. Vleče pa 10 do 16 vozov. Zlasti jo ra-1 bijo v temnih premogovnikih,
rJ^airi. J^'	-	■ - ■ rs.:;.......
kjer kakor krt, toda malo hitrej- r še, rije po grozotnih predorih, pričemer se: je že toliko "izobrazila", da s! razna pfednšiia vrati ca sama odpira in zapira.
Toda- to je se malenkost proti "poštnemu radnikti na vzmetiti iu koleseih", ki /dnj že preeej časa opravlja v Berolinu svojo službo v splošno zadovoljnost "predstojnikov". Vrzi mu pisma ali dopisnice v žrelo, pa ti sam prilepi nanje potrebne poštne znamke, ti >namke in pisma, ki pa morajo
biti enako velikega obsega. poŠte no prešteje i naznani njih število, obenem pa tudi. koliko moraš plačati. To boš kot poštenjak seveda storil. "Ta poštni uradnik" odpravi na ta način 4«M» pisem v minuti. Nikdar se še ne zmotil, ni treba, da bi ga kdo nadzoroval, ker je skrajno pošten, in kar je najboljše, nikdar ne godrnja zaradi nove službene pragmatike, oziroma zavoljo draginje in pre-pičle plače. Živi pa samo od malih poreij elektrike.
■---------W -—	■	H*	|fi ■■■■
Phon« 346.
©FRANK PETKOVSEK,
javni notar - Notary Public,
718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje I g an je te-ixvrstne smotke — patentov ana sdra
PRODAJA »oine Ustae vieli prekomor
POŠILJA denar v star kraj lanesljlv«
In pošteno
UPRAVLJA vse v notarski posel spada«
joča dela._
1	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York.
Prijetna vest
jI ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- Ir------
ŠTVO V Z JEI) iN J ENIH DRŽA-I VAH OB TEM ČASI' SPLOŠNE U DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:
slovenska unijska tiskarna računa še ! vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor.koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo-popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Krasen gramofon.
Zastonj na poiskuinjo za 90 dni.
GRAND COLUMBIA
je daleko najboljši instrument. Regularna cena $75.— Naša posebna cena le §38,—
i in 12 plošč s pesmimi zastonj.
i $40.— gramofon za $22.50 s F prostimi darili, Pišite za cenik ali pa pošljite par dolar-* jev depozita, nakar vam pošljemo gramofon za prosto poiskušnjo za 90 dni.
t Transatlantic Co.
74 Cortlandt St., New York.
St—<*—ta - m— ——*—A—m

Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevskim droitrom se toplo priporočam sa cbilo naročil. — V zalogi imam vse kar potrebujejo p»j. pornc ali povske društva. — Vzorec pošiljam poštnine prosto: PiSite tonj. _-	Moj poštni naslov ja: LOCK BOX 32ft.
. • " - ft—-ft- -ft--ft—ft—ft—ft—ft—ft—ft—ft—ft—ft—ft—#—^—
"HINAHNCI I$f3N3DFVfc[ NI 1PQZA.
-m* \,vaoHVN mo., vn as axrvQOHVN 'rsrwni
I » J i f »~;i # 4 ft ♦ ft ft ft ft * ft -ft—a
,- m i - .-r * - »->j:	r - - ■ -	— ■ - • -
GLAS NARODA,- ftj JULIJA,- 19,13.
Tedeoska piana.
Piie Mike C eg Are.
—-o—
Pred pasjimi dnevi in dobo kislih lumar. Kratka, slava "Limona kluba". Nova epidemija.
Na Ričvotu,
ua maj rosi ni
dan 1913.
Spoštovani Mr. Kditor: —
lansko leto oh tem času me je 1 i«iti v zapadni Mine Sot i skoraj še zeblo, l«'lus smo pa pričeli te dni švicati na vmi pretege. Saj j tudi ni r da ker imamo samo še j ledne do sv. Jakoba, zaščitnika I
m patrona poletne vročine. V Mi-,!(i,;| m* Soli smo včasih meseca juli-j j:i pr«li J u f iti ali večeru š»- kurili j \ peči in s«- /arinili |mm1 "kovter-ček . s*-daj tu pri nas v New* Yor-ku. hi pa človek lahko že koštruna na solneu pekel. Včasih sem tako ""ra/.ican da hi se kar liani je spremenil v afrikanskega zamorca, ki u«* nosijo iic spodnjega perila in iif ohlcke, a \ sceno živijo. Kaj s.- buče ? - Duha kislih kihuur in pasjih dni se nam približuje f I,.« |w»fflfjt«- na- J", strani Hlazeukovc pratke onega Karola 1'Hkii s«* vatn ozira zvito proti nte-s»-i-ij decanihru četi. |»* |>otrpite še ». »•♦•v. pa bo bolj,-. O liluf/or lovektt.. ki sedaj mirno in hrezskrhno v zidanici leži. naš sv,-t premišljuje in lilerček drži; jay hi takemu privoščil, da hi siga do nezavesti navlekel. Ni čuda torej, da *e fajtamo za izboljšanje našega položaja in /.a one tncljotie. katerih ne homo nikdar dobili. - Jaz pravim samo to. da bi moral imeti vsak človek saj 1o-liko denarja, da bi si lahko privoščil vsak dan samo en ' pajn-tek ječmenovega soka; tako se pa nekateri s tolarčki kar norčujejo. Nekaj eas.i bom fie potrpel, potem si bomo pa postavili llo-kenlVIer ja z* pnzedenta: morda h»i on zato po svoji smrti vsake mu Slovencu vsaj en tisočaček zapustil; boljše ho toliko, kot __Vi
nič.
Dane* sploh nimam tlosti priložnosti ukvarjati s# s svetovnim študiranjem, ker j.- moj rojstni •lan; na t«» j«-*«*	spil tri
paiiite-Umoui*dc. dva kvarta ma-linovc in K kiy»ic ameriške "Co-i ca < W < fcokljo k.ilje^ pijače, da imam ž,-, tako napet trebuh, kakor jueh staivga Cič*.
Ko p*-iii prišel pred 1<> leti semkaj v Amerik«, ua ta dan se je o.ijhrže tudi meni na čast na 'h ort h Žulaja vsepovsod i stre-
I jalte. "Sapramokra !"--
Ni mislil. ** Amerika ne i te pa res lepo pozdravljajo!" |„ ,«kt» se »»Odo vrši!, tudi jutri v vsaki dr zavi velike parade.
Pr*v zai a<ii že preje označene pa s j,- vročine začel zojn-t biz-nes z A j >. Krimom, ali sladoledom. Kakor s*- kaže, bo že šlo počasi, ker mi nr more niti ifortou ali O. K. Ajskrim trn*; konj kurim-t.» -laz ne potrebujem pri kuha-'IJ"	httlHka leto« nič ledu
ker dobivam iz vesta slano in i v je I ►i«*/, plač no. Včeraj j*, baje nekje *	wiei.14,; to o j se,„ naročil
kar tri kare zapadne slane. Na I idejo nte jf privedel ,u.k pri-J«'Hj u IVn Slovenija ,.a kari nem mu zelo hvaležen. Jutri jo '"Iruie.u s »vojo znano eiz„ i„ Sul-noiii; (sh-dujega	za^l zatt-
na nekem platdajčarskem pikniku) proti »«ieni Kuni Aj-| land u ; pa ^ )Mt HM)rtU OI|di ^ !
val« zapet kak toJarček profit, za «|obro Miajleng.r* Mike <V-K-re žlička. Prenočil Utm kari 111 '""rsketti peski,; Wj si člo-V ,,ri trm Pr'hraiii najmanj en r *» ^'kugo v hotelu. Ker M« I je ft^t role jeva »vefiiniea raybila. imam nabrano haioki živih kresnic, pa mi IkhJo Uoči «ve„W Taka Iue j*	^
na in ludi uaj«a«j kvarna Znal
T VI* !--( V« a«, bom
^J fWi„K Hale", tam kjer ^ zbiraj«	zaljubljeni!
pare k i ,, jlU	^a le,os sem i
P^nmiaf iM^bae vrste aii tako
s zvani Sweet Sixteeu" Ajs Krim.
ki bo šel zaljubljencem za med { po 10 e. porcija Ta Ajskrim ima tako čudno in začarano lustnw.it v s» hi, tla postane vsak, če tudiže 7<> let stari **Fellow*" pri priči zaljubljen, ako ga povžije za en thihtrček. Ravnotako je tudi z ! puncami. V Kleveland sem ga poslal včeraj kar i tone; kajti tam . je največ naših lonemanov nied j drugimi ljudmi. Dobival se bo na Senkler* štritu štev. toliko in toliko. Tudi za t'ik-A^fo je pripra-t v!j'*ua večja množina. Prav Irdno { sem prepričan, tia ga bodo tudi naše čikaške svit sikstinke kaj 'naročile, sedaj ko jim tako vroče okoli srca brca.
Predzadnji teden sem delal v j nekem šopu. kjer smo vstanovili j krepčalni "Lemona klub". Pili ' smo mesto ječmeiiovca samo le-i monado. .Jaz sem 1 > i I za prvega in j drugega blagajnika t« ga kluba tri ilni in tri noči;, potem je pa naš slavni "Lemoita klub" zaspal j spanje pravičnega /.a večne čase. Zmanjkalo je namreč cvenka v blagajni. I^emoii m sladkorja pa lie delijo zastonj po naših grocer-»•kili štorih. Vsak izmed članov ni hotel plačevati redno po lOc ases-iiM-nti.v za lemouatlo; kajti bolj jim je bil po v see i Jurčkov ječ me-liovee; tako smo ostali z našim klubom na cedilu. Plačujte torej
}
Premožen tast.
Bogat zasebnik novemu oboževalcu njegovih hčera: "Prav žal'$ mi je. Vseh šest hčerk je že tal-, j tej danih. Vsaka je dobila ^"»0.1)00;!?! dote.	|}|j
— "Ah. škoda, tia sem došel j prepozno. Poglejte še enkrat do-j bro; morda imate še katero v za-i logi?"
Neprijetni spomini.
' Prvi hribolazee,. ležeč v globtflH jyjkem jarku zapazi še nekega dnfl ponesrečenca:	Ji
pli —Oprostite go8pod! Zdi <9 jj^ mi. tla sva se že nekoč videla skiB pa j; pa sam ne vem kje?"
— "Strela božja saj res! Prvifl sem vas spoznal tudi v nekeifl prepadu ravno danes leto, ko senB se mudil na Triglavu. Sedaj pn lahko kar tukaj praznujeva »ih-l letnico."	i
Nova kuharica.
GOS J AKO V A DRUŽINA NA D£Ž£U.

vse asesuieute /atiu i čas ojiažamo. tla se je pojavila tuctl nekaterimi slovenskimi Američankami takozvana " devoi > epitlemija ali kriza. Svoj,' ljube možičke zapuščajo kar po notah, tianes ta. — jutri pa druga. Ni čuda. tla nas Bog kaznuje s tako vročino zato. Zadnjič je ušla neka boljša polovica svojemu možu lam nekje v West Viržinka državi, ker je imela preveliko piko na svojega porden-garja. *."i<> nagrade onemu, ki jti na de in pripelje nazaj! Že preje jo j,- pa popihala neka Slovenka svojemu možu v državi I le nos. Ta pa ni bila toliko vredna, ker ni hilo nič nagrade razpisane. In zopet sedaj išče nekdo iz Kanj zase drŽave svojo nekdanjo Dul-cinjo, vredno Jaz bom te dni malo gledal tu po Naj Vorku, če jili dobim. Dobrih bo onih $55 kakor bi jih pobral na cesti. Za to si bom takoj kupil malega oslička za svojo eizo- pa jo bomo na zdravje divorsanih in ubeglih žensk turali po mestu okoli kakor a j ne *. Ako jih dobim, jih Ih>iii na j p reje pošteno prenilatU s i kako metlo, zatem jih pa pošljemo po "šup " zopet v svoja gnezda.
A: "Pravite, da imate "5 krat več trgovske prakse nego jaz? Kakt) sploh Iti mogoče?
B: "Saj sem vendar že trikrat napovedal krido."
Iz svetovne izkušnje.
Oče svojemu že .'!."» let staremu sinu, dijaku: "Toliko si že star, pa še sedaj nisi dosege! doktorske diplome."
Sin: " Dandanes nima več ljudstvo zaupanja v mlade zdravnike."
Pred počitnicami.
Soprog svoji ženi: "'Ko dospeš v Opatijo mi takoj brzojavi."
Žena: "Koliko denarja mi boš pa poslal?"
Slab zagovor.
Sef pisarne: "('emu vas ni hilo dva dni na tlelo?"
Knjigovodja: "Dobil sem prirastek v družini."
Set': " Dosedaj sle ostajali pri lakih prilikah le en sam dan doma."
Knjigovodja: 'Oprostite g. šef. Sedaj so pa dvojčki.'
Prepovedan sad.
<iopa kuharici: ''Metka, kje pa tiči zopet naša nova hišna?"
Kuharica: "Zdi se mi. da sedi zopet ua stopnicah pred kletjo in kadi v družbi Vašega gospoda — cigarete."
V aerodromu.
VELIKA POŽRTVOVALNOST.
Pa zdravst vujte zopet za krat!
en-
aš vdani Vam
M. C.
Vil GOSPODAM,
edini alovenaki magazia t Am* riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesee in veSja sa vse leto samo $1.00. Prinaia podučile članke u gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprava o Batik gibanjih in zanimivosti ia aelega ■▼eta. Pošlji denar na: Nai Gospodar, Mit S. Lawmdals Arami* (10-8 t S d)	Chisago, HL
Ljuhimska idila.
Tam pri peči sta sedela Jože in pa Anica: On jo je zaprosil roke Rekla mu je slednjič: JA.
Nekaj mesecev kasneje Sla v zeleni tja sta gaj. Jože "cmokne" jo na usta. Je zavpila Ančka: AJ.
Kukavica spet zapela Jima je čez leto dni. CJospa Ana ziblje sina: AJAJ sinč.ek sladko sj»i!
Mike C.
Otročje.
Štiriletni Stanko stoji preti vra-li in se pritožuje: "Nič snega, nič ledu — take zime še nisem doži
vel!"
Oospa: * Z vAšimi spričaK nI sem nič kaj zadovoljna!"
Kuharica: "Jaz tudi ne. P vem vam pa odkrito, da so to lin] boljša spričevala, kar sem jih mogla dobili."
Gledališke naznanilo.
i
| Jutri zvečer s«- bo upr!z»*i čitalniški dvorani znana e| janka "<Jenovefa", s pri jazi sodelovali jem udomačen«; košute | g.- nad gozda rja.
Strah pred petkom.
Priletni samec: "Oospod doktor, ali smatrate tudi vi pete it za nesrečni dan pri zarokah?'
— "I gotovo, rerun naj lu bil pa ravno ta dan izjema?"
"Povem vam odkritosrčno gospodična, da sem vedno nameraval postati častnik. Iz požrtvovalnosti do vas sem pa sedaj o-pustil to misel, ker bi me lahko v vojski zadela sovražna krogla, — pa bi postala Vi prekmalu udova."
Oglas gozdarjem.
Potrebuje He večje število dobrih gozdarjev za delati drva. Plača je po $1.20 od klaftre, kompanijski šiht $2, $2.10-52.20 na dan, za belenje od klaftre $2.50 in za razne druge dela na tirn pa po $2.10 na dan.
Tht Cleveland Cliffs Iron Co.
Lumbering- Departement
MARQUETTE, MICH. Nadaljna pojasnila daje JOHN KNAUS,
Box 40
P. O. EBEN, JUNCTION, MICH.
C0IEMAU6H DEPOSIT BANK
East Co nema ugh, Pa. 54 Main St.
Najsigurnejsa banka z vlažno flimin
»o ,000.00.
Hranilne vloge oferesUueoM
po
Se priporočamo Slovencem in Hrvaton.
Cff»» W. a«via, prriiifci
W. L Wiiiitftr, U*|i)Ml.
Tudi ukor.
Oče sinu: "Pusti slikarijo! Ze 4'J let si star, pa še nobene slike nisi prodal. Ko je bi! Rafael v tvojih letih, je bil že - pet let mrtev."
Med slikarji.
Iz otroške sobe.
"Ivanka, čemu sla se pa fanta Pepče in Ivan takti lasala takoj zatem, ko je odšel zdravnik iz hiše?"
Ivanka: "Tepla sta se. kdo bo dobil prvi škrlatico tla bo zamo-
i/el osi:,ti ilmii-i "
A: "Tako stara škatlja. pa se
'e spušča v zrak z biplarnnn." i»: Ker ni imela na zemlji sreče
v ljubezni. 70 setl« j išče nad zeiu-'j"."
Pred kasarno.
Narednik enoletnemu prostovoljcu: " Zares lepo! Dovršili stt* gimnazijo, kjer sle se učili zoolo-gije ali živalstva?! Danes pa uiti vec ne veste, koliko konj šteje švantlron."'
Diplomatično.
Postarana devica: "Prosim Vas gospod, povejte nahaja v tem mestu poslopje komične opere?"
mi.
Mati* "(firm pa vedno govoriš slabe stvari zahtrbtno o tvojih tovariših?"' Sinko: "(V Iti jim kaj takega
Nedolien.
Gospod: "Tako dad, pa beračita! — Ali vas ni sram, ko bi lahko delali?" — Nimam nobenega tlela, sem ravno iz zapora prišel!" — "Zakaj pa ste bili zaprt?" — "Prav za nič. Sam sebi sem bil naredil nekaj denarja!"
—i'
Iz šole. '
Učitelj zemljepisja: "Povej mi Jožek, kaj vkče vet I uo ljudi na visoke gore? n. pr. na »mamo goro ?"
Jožek : 1' Mežnarjevo dobro vino. ''
Smola.
Fajteles: "Ali ni to smola? Včeraj sein napovedal koukurz; — danes mi je pa |Mibegnit blagajnik z denarjem!"
Otroška naivnost.
Slikar: "Kam ste pa namenje-n i gospod ič na ?"
Slikanica? "Naslikala bom vrh' Klima cerkovnikov hlev in goveda na paši."
Višek prebrisanosti
—	"Povem vam gospa Petelin-
, karica, da nima moja 16-letna j hčerka glede prebrisan9sti v ce-I lem okraju para." J —"Kako to?"
—	"Pomislite vendar! Kupila «i je knjigo "Zbirka ljubimskih pisem" in je dala isto vezati v platnice "Hlciweissove % kuharice."
—	"Povem ti ljubi bratran ee, da bom dalies skoro goloto Se denar štela.1
—	"Kako to veš?'*	Y.
—	'Ker me* srbi desna dlan/	#	)	' Posodi mi torej posodi $25 za novo obleko.,,*
! Odgojiteljiea. §-letiii majorjevi hčerki:
i Elza! S poredno hišnikov o hčerko Oizelo se ne smeš več igrati; preveč slabo je vzgojena."
Elza: "Ali se morda lahko igra |Oizela z menoj, ker imam boljšo i izobrazbo od ujel"
Čuden povod za beračenje.
I Berač: "(Jospod. jaz imam jnk«» hudo ženo 111 prosim, tla bi mi kai pomagali". — Gospod: "Kaj pa morem storiti?" — Berač; "Poda rite mi kaj, da hoiu mogel aapit i
žalost
_
ZA SMEH IN KRATEK CAS.
GLAS NARODA, 3. JULIJA. 1913.
Jugislofsnska ^^^ Katot. Jedneta
I	..... ! I f	Vj
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v eL¥, Minnesota.
.	*"►- i | F'- vr
'	BHAONIKli	'.j,
rradManlk IVAN OEFltM. lot Cherry Way o« Bo* «7, Br&ddook. F»
Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, |Slop Bos Ml.
OUvnl tajnik: G BO. L BROZtCH. Ely. Minn . Box flt
Pomotnl tajnik: MIHAEL, MRAVINEC, Omaha. N«b., 1M4 Um. Utt
Blajr&jnlk: IVAN OOUZE, Ely. Minn . Box 10«
■•upnik: ALOJ« VIKANT. Lorain. Oblo, 17M *. Mtk M.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. MARTIN J. ITMC. JoU.t, IU . »•• Na CUm«
NADZORNIKU
ALiOIA KOSTELIC. 8&I10O, Colo., Box m.
MIHAEL KI.OBUCHAR, Caluro«t, Mich.. 1M — Tth It
PPTKB 81'KHAR, KAnaaa pity. Kana... 421 No. 4U» •«.
POROTNIKU	"
IVAN KERZlflNTK, Burdlne, Pa., Box.ll«. FRANK GOUZE, Chlaholm. Mina , Bo* fl». MARTIN KOCHBVaR, Pueblo, Colo, lili Mior A*a
Val dopisi naj s* poilljajo na giarn«g» tajnika, m dsnara« poJUJatr« pa a* glaru*«a blagajnika Jadnot*.
Dru*tr*oo flaAf*: "OLAi NARODA".
IZID VOLITVE ZA PRAVILNI ODBOR.
SU-d.ri kandidati si» dol»ili vrčino glasovnic /a v pravilni odbor in sn i/voljeni:
Kriitik Taucher, Rmk Spiings. \Vyo. Box 121. .lak« I) Pet rich. Chisholm. Minn, liox !){> John Awe. Cleveland. Ohio. 1012 East 64th St. N. E. Ta odhor ve snide nekaj dni pied zborovanjem v Pittsburg-u, |»;i kjer s.stavi pravila, oziroma popravke in dodatke in jih pn dlo/i na zborovanju. Vsak delegat prihodnjega zborovanja je prost-n. da takoj ali kakor hitro je mogoče, pošlje vse nasvete za pr<m.-nibf na enega izmed zgoraj navedenih odbornikov, da bodejo tako za mogli vs<* ob pravem času vpostevati. Izid volitve je bil kakor sledi:
Frank Taueher, 38 glasovnic.
Ja kol> Petrieli. 28 glasovnic.
John Avrfec, 2" jrlasovriie.
Mihael Hovansek. 17 glasovnic.
John Ilenieh. 16 glasovnic.
Frank Kocfievar, 12 glasovnic.
Frank August in: 12 glasovnic.
Anton Mot z, 12 glasbviiic.
Alois Tolar, 11 glasovnic.
Jošip Pobinschek. !* glasovnic.
< ire gor Pdrenfa. 10 glasovnic.
Mafija Slapnik, T glasovnic.
Z bratskim pozdravom, Jchn A. Gcrm, predsednik.	<Šdo. L. Brožich, ifcfnik.
DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DEVETO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. JEDN0TE.
Ime delegata Josip Spreitzor Josip .1. Pese hell John Merhar Alojz Pogorele John Vogrich Štefan Vozel j Anton Ste fan ič Matija Simšič John l le nič Mihael Zunich John (josenca Frank Žitnik Frank Krese John Arh Josip Tomšič Franc Slabe Josip Itovau Frank Krzišmk Josip Pisehler Frank Tauehar Frank Justin Frank Skrabee Anton Motz Josip Ansich John Krlah Martin šuklje Anton Krit/ Jjleorge Kot/e fosi|» Pogaehar Martin Žibert Frank lllaeuii Alois Tolar Frank Champa John Lamuth Jakob Pet rich Mihael Bambich Alois llrovat Gregor J. Poreuta Frank Shifrer John Rupuik Aiidr*'j Kovaeič Mihael Kovanšek Ivan Avsec Anton (irdiua Anton Ofttirgr Peter C hull g George Jandro Anton &emrov Anton Jurjaveie Johu Stratim Alois Ualand i John Hribernik I Frank Ix»všiu
fflWip Cvetkovič [Math Shobar Frane Augilštin j Fran k P*f [John PlVsha j John Krtlmrfr Josip Pavletič j Alms
Martin Oovednik Jernej Jaklevie Anton Ko«i*^k Matija Mikan „ Ignacij Golob
m
Društvo:	Mesto in država:
1.	Ely. Minnesota.
1.	Ely, Minnesota.
2.	Ely, Minnesota.
2.	Ely, Minnesota.
3.	.	La Sale, 111.
4.	liridgeville. Pa. .">.	Tower, Minn.
(J.	Lorain. Ohio.
!».	Caitimet, Mich.
!♦.	Calumet, Mich.
'J.	Calumet, Mich.
11.	Omaha, Nebraska.
12.	Pittsburg, Pa.
13.	Whitney, Pa. 15.	Pueblo, Colo. Hi.	Johnstown, Pa. Hi	Johnstown, Pa.
18.	Rock Springs, Wyo.
18.	Rock Springs, Wyo.
18.	Rock Springs, Wyo.
11».	Lorain, Ohio.
21.	Denver, Colo.
22.	So. Chicago, 111.
22.	So. Chicago, III. 23	San Francisco, Cal.
23.	San Francisco, Cal. 25.	Eveleth, Minn.
25.	Eveleth, Minn.
26.	Pittsburg, Pa.
27.	Diamondville, Wyo.
28.	Diamondville, Wyo.
29.	Imperial. Pa.
30.	Chisholm, Minb. 30.	fchfšttolm, Minn.
30.	C 'hishohn, Minn.
31.	ftraddock, Fa. 31.	Braddoek, Pa. 32	B. Diaicdnd, Wash. 33.	t?nity Sta., Pa.
33.	Umtv Sta., Pa.
35.	Dunlo, Pa.
36.	< onetitttrtgh. Pa. 3Y.	Cleveland, Ohio.
37.	Cleveland, Ohio.
37.	Cleveland, Ohio.
38.	Pueblo, Colo.
39.	Roslyn, Wash.
40.	Claridge, Pa.
41.	E. KltsUne, Ohio.
42.	Pueb?6, Cfflo.
44.	Barberton. Ohio.
45.	Jndianispolil, ind. 47.	Aspen, Colo. 40.	Kansas' City, l^ans.
51.	Murray, tltafi.
52.	W. Miherit,'ftaus.
53.	Little Faffa, ft. Y.
34.	Hibbliig, Minn. 55.	li^fffbflf. Fftrnlfe«,'Pi
57.	Export, Pa.
58.	Bear Creek, Mont.
60.	Chisholm, Minn.
61.	'	Reading. Pa. 66.	Jatiftf HI.
68.	Stonnesen. Pa.
69.	Thomas, West Va.
John Vol kar	70.	Chicago. III.
Matija Slapnik	71.	Collinwood, Ohio.
John KoprivŠek	75.	Meadow Lands, Pa.
John Drobnie	78.	Salida, Colo.
Frank Starich	82.	Sheboygan, Wis.
Frank Krek	84. -	Trinidad, Colo.
Matt Levstik	85.	Aurora, Minn.
Robert Kunstell,	87.	St. Louis, Mo.
Mihael Burgar	88.	Klein, Montana.
Frank Sakser	89. in 90.	New York City.
Frank Barle	94.	Waukegan, 111.
Josip Polanšek	94.	Waukegan, III.
Martin Demšar	99.	Moon Run, Pa.
Josip Kozan	105.	Butte, Montana.
John Bqgdanovieh	106.	Davis, West Va.
Joseph Kosehak 107. iu 112.	Duluth, Minn.
Frank Hochevar	110.	McKinley, Minn.
Frank K6chčvar	110. in 113.	McKinley, Minn.
Vsa ostala društva ki še niso poslala imen svojih delegatov, so prošena, da to takoj, store.
. GEO. L. BR0ZICH,
__: 1 tajnjk.... [ _
na večmesečno ječo. Bil je degradiran in od vojakov odslovi jen.
ŠTAJERSKO.
Iz Celja. Dne 14. juhi "a zvečer je priredilo celjsko pevsko, de-'avsko podporno in godbeno društvo skupno z gabersko požarno brambo veletržcu in tovarnarju g. Petiu Majdiču pred njegovim stanovanjem v Spodnji Hudinji bakljado in sijajno podoknieo s pevskimi in godbenimi točkami. Čestital je g. Majdiču k petin-dvajsetletnici obstanka tvrdke predsednik pevskega društva dr. M. llrašovec. kateremu se je v slavljenčevem imenu dr. Vrečko prisrčno zahvalil.
Smrtna kesa. Iz Pisec pri Brežicah poročajo: Blagega gospoda piofešoria Maksa Pleteršnika je zadela bridka izguba". Dne 14. junija so mu zagrebli ljubo sestro, gospodinjo na rojstnem domu, daleč znano Pleteršnikovo Tončko. Tako dobro, usmiljeno, ljubo in gostoljubno srce, kakor ga ie pokojna imela, s- redko najde. Šolska mladina z učiteljst vom, petero duhovnikov z dekanom in nepričakovano velika množica Pi&včanov jo je spremila na kraj počitka. — rnirl jc» v Mariboru davčni oficijal Anton Wach. — ("mrla je v Čel u žena stavbnega mojstra Gologranca. Bila je pridna in vzorna gospodinja.
Utrnil je v Dravi pred kratkim blizu Mute potujoči mesarski pomočnik Neuholz, kakor je bilo orožništvfi lahko konstatirati iz najdene obleke. Najbfže se je šel kopat, a ga je požrla Drava. Njegovega trupla še niso našli.
Na Muto je prišel novi zdravnik doktor Seifz i/. Gradca, ker je dobil prejšnji celo v nemških krogih nepriljubljeni doktor Sehroder službo v KiU'lachu. Novi zdravnik je neki doma i/. Zidanega mosta.
PRIMORSKO
Pcgreb samcmcrilca stetnika
Ftit^Chg, se je izvršil dne 8. junija v Gorici z vsemi vojaškimi častmi. Cdeležil se je pogreba general Scotti, okr. glavar Rebek. župan Hoinbig in obilo častnikov. Pokojnik je bil evangeljske vere. V testamentu je zapustil svoje i ri tet je svojemu slugi, katerega je večkrat pretepel. — O Fritsehu se še poroča: Stotnik ni bil le strog predstojnik, marveč strašen iniičitel; vojakov; vsi so se ga bali. Ko je bilo le preveč muke, so st> pritožili radi njega vsi vojaki od prvega do zadnjega. Vršila se je preiskava in pokazalo se je, kako neusmiljeno je rav-mtl z vojaki. Kdor je služil poti Fritshcm, se ga spominja s strahom. Marsikateri prostovoljce ima v spominu, kako se je moral po ukazih Fritsehevih plaziti po
NOVICE \L STARE DOMOVINE.
f
Pritisk tujcev v Trst. V Trst. in primorska kopališča tišči letos {oliko tujcev, da v hotelih, vsaj v tižaških. skoro ni dobiti sobe, če ni bila že dolgo prej naro«- na. Društvo za promet s tujci v Trstu išče sedaj za tujce privatnih sob.
Tržaški avijatik.. Pri dunajskem ineetingu avijatikov je dne 15. junija dosegel Tržačan \Vid-mer najlepši uspeh pri trajnem poletu, ki je trajal l::j ure. Pri trajnih poletih je bil Widmer sp'oh najboljši avijatik.
Prdtc v spednje nadstrepje. Dne 15. junija p<»poldne je padlu 7 let stara hčerka Flza občinskega stražnika Viktor a Potiebsiga v Tr> I n i/, četrtega nadstropja, kjer stanuiejo. v tretje nadslrop-i je in s<> je do smrti pobila. !>•■ kb tcc s«- je igralo na hodišče četrtega nadstropja in pri tem mu j'* u^el i/, rok neki predmet. Da bi ga pa ulovil-, se je malo sklonila pieko ograje pri stopujieab nekoliko pi»*daleč ; izgubila je i ;> v:; .v< sje in je pjtdla v spodnje t nadstropje. k er so j<> domačini pobrali na pol mrtvo.
OGLAS
Roj ca h v najgršeui vremenu: drugi vojaki so istotako trpeli. "Planinci" pa so se streljali ali bežali od njegove kompanile v Italijo. Pokojni stotnik je rohnel včasih nad ljudmi pol ure skupaj. se togotil in jim dajal živalske in druge priimke, kar si je le izmislil, je izustil. Mera je bila polna in vojaki so se mu uprli Vojno ministrstvo je za ukazal o kazen za Fr'tscha iu v pokoj so ga hoteli poslati. To je ambicioznega Fritseha prijelo tako hudo, da se je ustrelil.
Pi'jjet vlcmilec v poštne urade.
V Trstu pri Sv. Ivanu so prijeli iu zaprli Ivana Battistiga, ki je ; na sumu, tla je izvršil koncem lanskega in v začetku letošnjega leta več vlomov v razne poštne 'urade na Tirolskem. Battistig je več vlomov že priznal, nekaj vlo-! mdv pa taji, ker se mu do sedaj i še ne moiejo dokazati.
Mestno kopališče so otvorili te dni v Gorici v Soči poleg železniškega mostu. Ker se je v zadnjem 'ca: u pripetilo več slučajev, da so utonili kopalci, ki so se kopali na nevarnih mestih se je ustanovilo to kopališče in j<- sedaj povsod drugodi kopan e v Soči prepovedane.
Ncv vedeved. Vodovod v Ajbi pri Kanalu, katerega je zgradila tamc-šuja občina, je dogotovljeu in t'unkeijonira izborno.
?tlašfia najdba. Z Reke poročajo: Delavci na Delti Fitmiarski so dne 11. junija opazili, tla se iz nekega železniškega voza razširja. neznosen duh. Ko so stvar preiskali. so našli v vozu ležati moško truplo, po obleki soditi, slovenskega delavca. Obraz je bil obrnjen na znotiaj. Mož je bil že nad teden dni mrtev in ves raz-jetlen od črvov. Kdo je bil. se hi : moglo dognati, ker je bil obraz že docela razde an. Voz j<> bil nalo-i žrn s hlodi, daljšimi in krajšimi. ! Ob krajših je bilo ravno toliko ! prostora, da se lahko vlegel člo-I vek. Menila je nesiečiiež na tem prostoru zaspal, med vožnjo pa ; so se hlodi premaknili in mu 1 zdrobili glavo.
Samcrftcr. V Pulju se je za
j strupi! slikarski pomočnik Obre-
kar. doma iz Spodnje Štajerske.
j Ditižinške razmete liaj bi bile
i vzrok nesrečnega dejanja.
j Hlapec kot Dcn Juan. Fram-
; Sokol iz Dobrlevasi je šele l2'» let
| star, pa je že skvarjen zapclji-
| vec. Služil je za hlapca pri Petru
• Hvali v Zaplazu na Tolminskem.
! kateremu ;e zmotil iu odvedel že-
; no. ki mu je potem pomagala
i krasti in se z njim vred potepati.
i Sedaj sta morala oba pred sodi-
J ščem zagovarjati svoje čine a je
! šlo jima zelo slabo. On je dobi!
' sedaj 15 mesecev težke ječe z raz-! *' . .... » . . j uimi "'pnboljški . ona pa štiri
mesece s potrebnimi posti.
de-: j a
Ceojeiuiii rojakom priporočam
NARAVNA VINA \
iz najboljšega grozdja.
Lanski rdeči Zinfandel 35^
gal.; Ri«'sling 40e gal. Vino od leta 1911. Zinlandel 40<i gal.; belo vino Kiesling gal : staro belo vino od leta 1910. 50^ gal. 100 proof močan Iropiuovec 4'j gal. 2, 1!) gal. $-25.
V m.. I.oviljaiii J.o 28 in 50 «al. Vlnarna iu dist illerija blizo po-
Pušljnt- vsa pisma na: S Jakše Vinery. ix Hi 1. Santa Helena, Cal.
let
Nifjvečja in nnj.starejša notarska in odvetniška pisarna.
KONZUL MAX SHAM BERG
ustanovljena leta I80G. I.a ;thiki:
Dr. Ij. Friedfeld, avstrijski odvetnik in W. Haberfeld' 41B Sixth Ave., Pittsburg, Pa.
.Obrnite se jta nas v vsih notiirskih. točenih, BerlinsKm In kon2Ular
nih poslih.

rojaka Ludovika Steina, oba že 1 večkrat radi tatvine kaznovana. I Našla sta se v Budimpešti, odkoder sta jo krenila na Dunaj, če-I ravno ima Feiner pepovrdaii vhod. Nato sta šla v Gradec, kjer Sta izvršila neko manjšo tatvini Tudi v Ljubljani v Bonačevi tr-' govihi sta poskusila svojo srečo in sta ukradla štiri razglednic.1. Tu pa jih je zadela trpka usada. Prodajalka je namreč tatvino takoj zapazila, nakar sta bila aretirana. Konaeevi so jih spoznali za tista dva. ki sta ukradla letos dne 25. februarja v trgovini 100 razglednic. Pri aretovancih se je našlo mnogo vlomilnega orodja. Ker je bila krivda obdolžencev povsem dokazana, je sodišče Fei-nerja obsodilo na 2 in pol leta, njegovega tovariša Steina pa nu 15 mesecev težke ječe.
Dcbrc jc je skupil. Jakob Iste-nič. delavec iz Dol. Logatca, je prišel v Ljubljano beračit, za kar je bil aretiran. To je Isteniča jezilo zato je začel stražnika pso-vati, končno pa še Boga preklinjati. Obdolženec se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na deset, mesecev ječe.
Mlad tat, Josip Vončina se je učil v trgovini Frana Jelovčana i v Gorenji vasi. Družba in obisk ! gostiln sta ga dovedla do tega, I da je začel gospodarju krasti de-
•	liar in razno blago. Svojemu go-' spodarju je napravil za 326 K 39 j vin. škode. V treh slučajih je tu-J di v knjigah izbrisal dolgove kot ! plačane, kar .je znašalo 64 K 80
vin. Vončina prizna deloma krivdo in je bil obsojen na 10 mesecev tčžke ječe.
I. bataljon 17. pfešpolk* na strelnih vajah. Dne 15. junija ob j 2. uri zjutraj je L bataljon 17. ' pešpolka pod poveljstvom pod-1 polkovnika Braindelna iz šentpe-! terske vojašnice v Ljubljani od-; korakal na strelne vaje v Begu-1 nje. V Borovnico je bataljon do-' spel ob G. uri 30 minut zjutraj in imel eno uro odmora: od 7. uri 35 minut je odkorakal dalje do Pokojišča in prispel na vrh ob 8. uri 35 minut, kjer je imel pol ure j odmora. S Pokojišča je odkora-;
j kal ob 9. uri dopoldne in prispel j	še je prostora ra 1-^0 rojakov Pridite in ogleja si ^zemljo
brez nadaljnega odmora ob 11. jfi kržfj sedaj ko vidite kaj r^te inrknko raste, i j riri 15 minut v Begunje, ne da bi	Tu bodo samo Slovenci, tujcev ne f o med ifšrmi.
se bil javil le en bolnik. Bataljon!J^^i^ii^i^j^i^gigi^^^^giiiigij^^ je v 9 urah in 15 minutah preho-' ■ . dil 42 km brez vsakoršnega bolnika, kar je res veliko in kar ka r že, da so kranjski Janezi izvrstn pe.šči, tembolj če se vpošteva va , ja z vs6 opravo (vsak možje ime s sehoj 200 patron).
Odkrite tatvine po ljubljan i rkih trgovinah. Ljubljanska drž
-	policija je odkrila veliko tatvii
-	raznega blaga, ki so gii kradli ti
-	službene i ljubljanskih trgovin
*	Kiadli so svojim gospodarjem it
-	| razpečavali blago p6 nizkih' ee nah. Dne 16. junija je bil areto-van trgovski sotrudnik trgovine Keuda, Žnidaršič. Baje je policija na sledu tudi drugim storilcem. Žnidaršič je bil ob Času sep-temberskih dogodkov narednik ljubljanskega domobranskega po4ka in je imel takhit kot prOto-kolist domobranskega sodišča vpogled v razna st dnijska postopanja, kar ga je napotilo, da je izvršil hudodelstvo razžaljenja
Veličanstva/ nakar ^je bit obsojen
/
4)
PET TOČK.
Rodovitna zemlja.
Zdriiva. čista stndenrna vedn.
Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kra;.
Djber tr^ doma in dobre železnične zvt:z= s ve.ikiri;i indu-
st r i alnimi mesti. Nizke cene, lahki obroki ter nobene cifntar je.
VSK TO je vzrok, da som pr« d.»l r..! li m.m.i naprej n;id lin ioj«kom farne v na]v<čjt !•> xcnSoi ia-ii)ais».| našel'-in v
WAUSAUKEF.. WISC.
1'KF.nNO kupite far ten; £ r jida i in.V p. ,lc driijr h tndi T~K uRodii's'"1. l-Jei Katerih ni ie v btau1* uspt šnf> ha jan.
'/, i nadaljne informacije i > ■ ft« 11*
A. MANTEL
c.of CRIMMFft LAND CO., 133 W. Washington St..	Chic iR-> III.
Room 1007.
KRANJSKO.
Prcslava 25Ietnice obstoja no- j vcineškega "Sokola". Dne 10.! avgusta t. I. proslavi novomeški 1 "Sokol" svojo četrtstoletnico.' ] združeno z zveznim izletom in župnim zletom v Novem mestu. 1
Plehe na Dolenjskem. Po dolgem mrazu je kar čez noč nastala j vročina pasjih dni. Pa tudi od le- J pega vremena k plohi dne 7. maja ni bilo skoraj nobenega prehoda. Nenadoma so se zbirali dne ^ 13. junija nad novomeško okoli- 1 cd črni oblaki, iz katerih je švi- ; gal blisk. Enkrat je treščilo v ne- ' ko drevo v Rag6v>iu' logu, druge 1 škode pa v tem 6krajtt ta nevihta ] ni povzročila. Pač pa je vžgala strela na Kklu hišo posestnika J. J Perkota, tako tla so le s težavo 1 zadušili domačini ogenj.. Ta dan ] je treščilo tudi v hlev Ane Hočevar v Brezovem dolu. Strela je ubita eno kravo, dfuge škode pa 1 ni naredila.	1
Žalosten konec špekulanta. Župan v Sodražiei in deželni posla- ; nec Fran Bartol je vsled nesrečnih špekulacij z nepremičninami 1 na Kordškeni in Štajerskem go- 1 spodarsko popolnoma uničen, mi- 1 sli zapustiti domovino in se pi■■.*-' selitr v Ameriko. Zaradi njega in njegovih tovarišev bo mnogo trti-' nih posestnikov, ki so bili poroki, škodo trpelo.
Na potn k ministru. Alija Šu-1 bašie. 45 let star. iz Podžeplja. kotar Rogatica v Bosni, je bih svoj čas vročekrvni in ni nič dru-1 gega napravil, kakor da je "jed-j noga ubil", kakor je pravil, za kar mu je prisodila bosanska ju-| stiea 17 let ječe. Ko je ječo presedel; se z delom nikakor ni mogel sprijazniti. Domislil si je, da > je tako bolan, da ga mora od s_*-; daj naprej, kakor došedaj* 17h t-ne ječe, že "minister" preživlja-1 ti. Podviže se Alija in se napotil s fesom seveda peš k ministru v j Beč. Kako je prišel do Ljubljane, ■ ni povedal, znano je le, da je prišel na policijo ter prosil denarja za pot k ministru v Beč. Takoj so se ga gospodje usmilili, mu napisali nekaj na papir ter ga poslali na magistrat. Ubogi Ali-i ja se je na magistratu zelo začu-J dil. ko so mu povedali, da je do-1 bil odgonski list. s katerim pa ne j bode šel peš v Beč. marveč z železnico v Podžeplje.
Nepoboljšljiva pijanka in vla-čugarica je 541etna delavka Julijami Treo iz Ljubljane. Dne 2. maja je pred ljubljanskim mestnim magistratom razgrajala in vpila, da so se vsi ljudje zgražali. Aretujočega stražnika je zmerjala z ušivcem. Nekaj dni potem je bila zopet zaradi razgrajanja po mestu privedena v policijski Zapor. Drugi dan zju-traj je zahtevala vode, in ker je ni takb'j dobila, je začela v zapora žopet razgrajati in med vpU i jem žalila cesarja, katere žalitve so se vsled močnega kričanja slišale ižveil zapora. Dognalo se je tudi, da se obdolženka vedno br^z dela okoli potepa. Obsojena je bila na 15 mesecev težke ječe.
Ljubljano si bedeta zapomnila. Ljubljanski policiji se je posrečilo prijeti dva, tujemu imetju zelo nevarna Zida v osebi Mojzes Lei-ba Feiner. doma v Stanislavu v Galiciji in njegovega tovariša in
.... . _ ,	. A
Vi, gospod prodajalničar,
morate imeti v teh vročih dneh svoj prostor hladan, čist in vabljiv. Vaša trgovina zahteva to. Vaš uspeh zahteva to.
Električni zračni vrtiljak
vam reši to vprašanje. Odstranjuje nesnago, muhe in smrad. Znak je udobnosti in okusa. Ne pustite, da vas prekosi vaš sosed.
The New York Edison Company
55 Duane Street	At Your Service	Phone Worth 3000
Branch Office« for Ac Convenience of the Fublic:
Addrew Phone I Addres* Phone j Addreo*	Phone
424 Broadway Spring 3890 124 W 42d St Bryant 5262 El 25 th St	H«rlem 4020
126 Delancey St Orchard 1980 | I 362 E 149th St	Mc!r«c 33W
AU Branch Offir.cs ("excepting Broadway) Open Un'-U Midnight Night and Emergency Call Bryant 5151
_s_:_

> jpt>družnice	-	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	- Podružnice	■
■ Split, mm Trtt,	-	sprejema vlO«e na knjižice in na *e- Jg 30I	- SglHt, CelOlIC, TfSt,	-
. Sirajeva. Gtrlev, Gel|s	ka^tH^ari ter jc obrc^t^je po čistiti	|o	- Sarajero, 6oHca, Gaiji	-
in 6rad«ž.	-	Kupuje in ihTMŠsgs^ vi vnite vrednostnih papiijev po dnevnem kurzu	.	|„
--D-i-iik- m^Z^Z	I	Nai dopk^llt ži Žje^njefie <lr2ave je t^rdkfc ^	" Rezervni fond	T
• K. ^ooo.obo.	^	FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York!	^ 1,000 000.

mmm




GLAS NARODA, 3. JULIJA, 1913.
O
Kapitan Satan i
...... i
Doživljaji Cirana de Bergerac. %
--- »
Spnasl U« • curt. - Za "Glas	J. T.	J
iDaU« )
—	Ali ga hočete prodati!
—	Ne. samo zastavili ga hočem.
—	Cirano j«- mahoma utihnil. Na stropu se je zaslišalo .skr-t«up\ kot du hi nekdo žagal. Nekaj časa je poslušal in spregovo-lil: Najbrž so podgane; na vsak način moram govoriti s krč-uiarjeui, da bo nasi a vil past. drugače mi bodo zgrizle vse knj ige.
('V bi mogel Cirano prodreti s pogledom strop, bi zapazil v goreuji sobi čuilnega posta, ki je svedrom vrtal v tla. Ko se mu je to posrečilo je nastavil v odprtino slušalko iti začel poslušati.
Kešen sem — je pomislil sam pri sebi — le bojta se pod-
gau.
K-r je /.goraj vse utihnilo, se je »'irauo zopet obrnil h Kasti-l.iunu.
—- Toraj idi h kakemu poštenemu skopuhu in zastavi prstan. Napravi uatan.-no pogodbo, ker prstan nikakor nočem izgubiti.
—	lu kaj potem
_ X deiiarieui kupi vse potrebno in pridi nazaj, ker ti imam
veliko važnega za sporočiti.
—	Torej Ik>ui odpotoval t
—	Da. z jut nijsnjim dnem.
—	Koliko časa bo trajala pot.'
—	To je odvisno od konja in od tvoje hitrosti.
Kastiljati ni hotel več spraševati, čeravno ga je mučila silna radovednost.
—	Skrajni čas je že — j« /.animiral tujec in vstal. Ker je vedel, ia ima nekaj ur prostega časa. je odšel kašljajoč po stopnicah v gostilno in naročil tam na veliko krčmarjevo začudenje, poreijo telečje pečenke in mero vina.
Ko je pojedel, je potegnil iz žepa kos papirja in začel pisati. Krčmar ga je i-p« stljivo vprašal, kaj da namerava.
—	Oh. junak moje tragedije mi dela take preglavice, da ne vem kaj bi z nini. t i rano, da. ta je tič. Vsak njegov verz ima sto-krnt večjo vrednost kot vsa moja dela.-Čakajte,-samo to.
Stari pesnik je vrgel prtič preko rame. zavil oči in jel z gro-mečiin glasom deklainirati prizor iz A gripi ne:
"Ne. ker te sovražim iz dna svoje duše, Čeravno ljubiš me..."
Deklamator ni deklainiral, ampak tulil je. da je krčmar prestrašen odstopi) nazaj.
—	Krasno, krasno! — je vpil pesnik. — Kako globokočutno. kak zanos! Meni ne kaže drugega kot obupati, zlomiti pero. zliti črnilo in vreči svoje proizvode v ogenj. Kaj takega ne bom dosegel nikdar. — še eno mero vina!
—	Zdi >e mi — je pomislil krčmar — da je starec večji če-st»lec Haha kot muz.
Komaj je spil tujec drugo čašo piva. se je sklonil naprej in začej smrčati.
, Proti večeru se je vrnil Kastiljan. Jahal je čilega rjavea in ♦liiel je popolnoma novo obleko. Pred vrati je skočil iz sedla, privezal konja za kamnit steber in odšel po stopnicah.
Pijani pesnik je jel stegovati roke in široko zdehati.
Ah je rekel krčiuarju — kako me je pozi vel ta spanec. Toda sedaj moram iti spat: dajte mi svečo, gospod krčmar.
—	Ali naj vas spremim?
—	Ni potreba, ker mi je znana pot.
Opotekaje je šel po stopnicah in kmalo dospel na vrh.
V sobi je zaklenil vrata, pokleknil na tla in pazljivo poslušal.!
Slov. samostojno podp. društvo
"EDINOST"
V L.A SALLE, ILL. UiliMtlitM 9. BM IMF.	Iskarrsrirsss bt 18. itpiU 1911
v državi Illfnoia.
Olavnl odbor:
Predsednik: Ivan Novak, Bo* ITI, L« SoJl«. IU
Podpredsednik: IjmvosIhv Zev nI k, 103T 2nd St., L* Sails. UL
Tajnik: Fran l.eplcli. 1156 3rd	L>a Bali«, 111.
Blagajnik : J os. Bar boric h. 12U2 l3t St.. La Sal If. III.
Zapisnik ar: Majk Fr. Kcbal. luit> - 1st fct.. La Salle. III.
Zastopnik za uglesby: Fran Jerina at.. Box 88, Ofleaby. IB.
I NADZORNIKI:
► rane Pet*h. 147 Union St., La Sal V. lil. Tom Golobi«. 9tf, Urion St.. I .a S*l>. J11. Matevž Urbanij*. - ard St., LaSallc. 111.
Bola iki od bar:
Jo«? Nuk
Joe Fr Grclrs, 1227 - 3rd St.. La Salic. 111. Vine. Klausek
Poslanec: Janez Golobic. 203 Union St. Ua Salle. III. Zastavoneša: Anton Štrukelj. 2irJ - Is«-. St.. La Salle. III.
Redne meneine sej« ae vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob sni M popoldan v dvorani Bobru ta Mat. Kom pa.
_Rojaki v La Salle In okolici ao vljudno vabljeni k obilnemu pristopa
(Jrof je odpustil služabnike in šel v svojo sobo.
Komaj je odgruil posteljo, je sluga rahlo potrkal na vrata.
—	Ali si ti, Blaž?
—	Da, milostljivi gospod.
—	Kaj hočeš?
—	Nek človek želi na vsak način govoriti z vami.
—	Ali si blazen.' Enajst je ura! K zlodju naj gre.
—	ifekel je, da Vam ima nekaj silno važnega za sporočili. Inienovaf je gospoda Hergeraca.
—	No. prižgi svečo in ga pripel i. Gorje mu, če laže. Sluga je odprl nastežaj vrata, in vstopil je sključen starec.
tresoč se po vsem telesu. Pozdravil je ponižno in obstal pred grofom.
Starec ni bil nikdo drugi kot pesnik iz Anjou, M at urin Leseo. Izgledal je tako čudno, da se mu je Roland nehote zasmejal.
—	Pripozuaj, človek da sem jaz dober gospod, kt.- sem te pustil v tako pozni uri k meni. Zvedeti hočem kaj zanimivega, če ue ti bo slaba predla. Govori!
Starec se je jel še bolj tresti.
—	Govori! — je zatulil Roland — ali se morda bojiš? Tu Ve je nezaupljivo pogledal grofovega hišnika.
—	Nikdo ne sme slišati.
—	Odidi, Blaž.
(OtU* prihodnjič.)
HARMONIKE
bodisi cftkortMkoll vrste Izdelujem u poplavljam po najnlljik cenah, • del« trpeiao la iumIHto. V popravo sane sljivo vsakdo (Milje, ker sem ie nad 16 let »akaj v tom posla ia sedaj v svojeir lastnem doma. V poprave* vsamem kranjske kakor vse drage harmonike te ItCutm po dela kakortao kdo ahten kvas aadaljalk vprakij.
IOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleva'aa*. O
Hamburg-American Line.
RED STAR LINj
Plovitba med New Yorkoir. ni Antwerpcml
Redna tedenska zveza potom poštnih parnik!
brzoparniki na dva vijaka. ■
kroonlaS
12,760 m
VADEKLAK1
12,017 tol
Edtna direktna proga med
NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena b parni ki na dva vijaka: Ksiacris Asfaata Victoria, Aserika, Praudcet Graat. Prctidcsi Liacela, Ckeclasd, Cisdssati, Prstana, Patricia. P«naTlvaaia, Graf VsMertas,
Prim Oskar is Prim Adalbert, katerim pledi v kratkem noV parnik na štiri vijake in turbino
imperator
919 čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. Izvrstno poslcmanje — Nizke cene. — Hob rs postrežba. Za vw podrobnosti obrnite ee na:
Hamburg-Americas Line,
41-46 Broad* ay, New York Gty
ali lokalne agente.
ZEELAND
11,904 ten
FINLAND
12,760 ton
LAPLAND 18,694 ton.	m
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, ia Ogrsko, 81<S vensko. Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom ia imemj ranimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.	■
Posebno se se Bkrbi za udobnost potnikov medkrovja. TreS razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.	■
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti te j« in
RED STAR LIINE	J
N- w- W.,hra*t« tUS.h	333 Maa SfrMl I
NEW YORK. CHICAGO. ILL.	WINNIPEG. MAN.: 1
M State Street. 13SS F* Street. N. W.	... ^ .. -. ■
S0ST0N. MASS. WASHINCTOWN. D. C.	SAN F^ISCO^Al/ I
»UM	?19 St. Ckarle* Street.	121 S«. 3rd Slre.1,1 I
PHILADELPHIA. PA.	NEW ORLEANS. LA.	MINNEAPOLIS. WNN^ I
wirnT'aiu 11 A Lecast Streeti. 31 Hotpttil Street. SEATTLE. WASH_ST. LOUIS. MO._MOWTREAU CANADA.
ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ PF!<\rT IN NA.1CENE.TŠI DNEVNIK
Rad bi izvedel za svojega brata | FRANKA GREGOR IČ. Slišali sem. da se nahaja nekje v Co-j loradi. Prosim cenjene rojake, j ee kedo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu • bratu: Joseph Gregorie. Box j ">4. Colesburg. Pa.	7) !
Iščem svojega strica VALENTI-; NA NOVAKA. Pred par leti; .se je nahajal nekie v državi i Colorado. Doma je iz Malega j Ligugna pri Vrhniki na Kranj- ; s k eni Prosim cenjene rojake, i ee kdo ve za njega, naj mi spo-; roči. ali se pa naj sam oglasi, f John Novak, liox Oglesbv, i III.	(3-8—7)
WHT Tt|otn ■ slatnlno M. POGORELO
ti* B Madison St. — Boom 1111.
Chicago, IlL Opomba: Pazite na oglas v ao ootnih številkah.
Kje je moj uu)ž JANEZ VENE 1 Dne 2. junija je neznano kam izginil ter denar in vse vrednosti s seboj odnesel, mene je pa zapustil v bolnem stanju s tremi ot ročic k i brez vseh sredstev. Kakor sem čula. živi v Indianapolis. hid., v divjem zakonu. Prosiui cenjene rojake, da mi naznnaijo njegov na-slo\. najbolje pa je. če se sam javi. — Mrs. Josephine Vene, liox 1 !>.">. Ziegler. 111.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
i Francoska parobrodna družba.
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŽVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
PoAtnl Gkspros parnlkl soi[ . a PROVENCF" 4 LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE" aa dvs vUaka	aaSvavttsk.	•stssvOsto	uMM vijaka
Pozor, rbjakl 2
Dobil Mm Ia Waahlnatona
as avoja zdravila aertalno Sta vilko. kte-ra jamči, da ■oxn r a vila Drava in koristna.
Po dolcem Saan m mi j« , toarečllo iz najti oravo Al pan tinkturo in Pomado Drool isnada- j
— ■ — -------- njalnzaraat
. t<>»u m bilo, od kata-rs sail to In asns**s euatl In dole! ls*je roaft«. no Bunl iii> ■ia«lslu In mm bodo «a£ tepadall. tag as oalvalL Ravno taka —v •>. tad Ik ki aani taki sopolp ima araatajo. Bramattcam s i rekak nošah lo krttl^ah v 8 dneh popolnoma oa-draftawkarja ooaaa brw'aviec. potna nwea tu iw I hlliia aa pnpnlaasis odstranijo. Da ja to raaciea
1 inn a tan. —
JAKOB
P. O. Boa W
VAH&C
17.
—	Koliko.' je vprašal Cirano.
Kastiljan jc takoj razumel. — Tisočdvesto zlatnikov.
—	Toraj dvesto več, kot sem upal. Tvoj Jud je pošten, Kastiljan.'
•— Ce bi inn hotel prstan prodali, bi plačal še. četrti del le j &vott*.
Potem je trikrat toliko vreden. Toda za to se ue gre. Ko ! liko ti je h»- obtalo
Konj ji- still 11 vest o /.hiinikov, obleka petdeset, tukaj imate še devetstopetdeset.
—	Dvesto obdrži, drugo spravi v omaro.
Kastiljan je bil zelo vesel, ker tako bogat ni bil še nikdar.
-	Sedaj *i pa dobro zapomni, prijatelj, kaj ti boni povedal je povzel Cirano. — Ce bi ne imel te proklete rane. bi te pustil lepo doma. Ker pa ne morem kakih osem dni nikamor, bom poveril tebi to težko nalogo. Delaj dobro, ker ti zna vsaka zamujena minut a škodovati.
—	Kaj naj storim 1
—	Nazadnje ni pravzaprav nič posebnega. Samo mojemu prijatelju Zaku Ostromečarju boš izročil pismo; to je vse.
Zaku Ostroinečarju 1 Kak«) rad bi ga že poznal.
—	On je najboljši človek na svetu. Prvi hip bo mogoče malo nezaupljiv, ker sem ga zelo svaril pred tujci, potem se bosta pa ie spoznala. Kakorhitro bo prebral pismo, bosta postala velika prijatelja. Brez obotavljanja mi bo izpolnil prošnjo in mi izročil listino, katere sem mu zaupal. Kaj listina vsebuje, ne suie nikdo izmed vaju vedeti.
—	Uospod. ali bi ne mogel sam izpolniti vsega.' Zakaj bi delal Ostroinečarju brezpotrebuo pot.
—	Prijatelj, menda veš. da sem neustrašen, da se ne bojiiu ničesar, kaj neNe ugovarjaj mi. Ce pravim, da pridita s Žakom skupaj na dogovorjeno mesto, pravim to zategadelj, ker je potrebno.
Kastiljan se je molče priklonil.
—	Pot pa tudi ni brez nevarnosti, ker bi se grof Roland zelo rad polastil omenjene listine. Prepričan sem, da ima povsod različne špione, ki natančno pazijo na vsak moj in tvoj korak. Se celo do boja lahko pride.
—	Razumem in do pičice vas hočem ubogali.
—	Da boš vedel, kako resna je cela stvar, ti povem še to, da bom prišel takoj za tabo, kakorhitro bom malo ozdravel.
—	Ali mi pridete nasproti?
—	Že vsaj xlo Colignaca. Ce vidva prej dospeta tja. me počakaj! a. Sedaj ves vse. Daj mi roko, dragi prijatelj, v posteljo moram. Zdravstvu j in srečno pot.
Tajnik mu je stisnil roko in se odstranil.
Se predno se je podal k počitku, je prosil Suzano, da mu je naredila v volueni srajci skriven žep.
Nato je naročil krčmarju, da mu je odgnal konja v lielv. Ko ;a bilo vse gotovo iu pripravljeno, se je vlegel utrujen v posteljo.
Na Samaritanski cerkvi je bila ura devet.
Dobro uro pozneje je stopil grof de Leuibrat iz gradu niarki-ja Favetiua in se napotil prbti domu. Spremljala ga je cela četa bakljeuoscev iu obordženih lakajev. Ta dvojna previdnost ni bila v onih Časih nič navadnega. Takrat se ni bilo nobenih cestnih svetilk, po ulicah se je pa klatila različna roparska druhal.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem veC-strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave.. N. E.
WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja Daj obišče PRVI SL0VENSK0-HRVAT8KI
H OT EL
AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St.
Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hraaa po uizkih cenah.

& ft
ft ft ft ft ft
ft ft ft
Dr. Jos. V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG V PENNSYLVANIJI.
Zdravim vse možke, ženske in otročje bolezni
soba 116—117 Bakewell Bdg.
blizo so-Juijskega poslopja (Court House) vogal (Jraut & D iamoud St., Pittsburg, Pa.
Obdržim pa tudi še svoj urad na 841 E. Ohio St.
ft
ft
ft ft
ft
ft ft ft ft ft ft ft

Pozor slovenski farmeiji!
* s -d občne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število
pravih domačih JP J*
KRANJSKIH KOS.
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz aajboljsrfa jekla w uiii tovarai aa Sfajerskeau Iste se pritrdijo na kosišče s rinkcamL
mtftmtmm
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovsnle Publlahlng Company,
32 Cortlandt Street. New York
I
PoAtn! parnlkl mob
"CHICAGO" * LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA"
Glavna agencija: 19 state street, new york.
corner Pearl St., Chesebruafb Balldlftf. Psralki odpluieio od sedaj naprej "edno ob četrtkik n pristaaišža iter. 57 Nertk River ia ob sobotih ps b pristsniica 84 Nortk River, N. T.
•LA SAVOIE :j. julija 1U13. i FRANCE	24. julija 1913
*LA PROVENCE 10. julija lim. *LA SAVOIE	julija 19111
•LA LORRAINE 17. julija IDia. 'LA LORRAINE 7. augusta 191;
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
fKOCHAMBEAU odpl. s poni. š|. 57. dne ."». julija ob U popol •XIAOARA odpl. s poni. šl. .">7. lin«- 1'*. julija 1913. ob popol. •CHK'AOO odpl. n poru. šl. 7i7. din- augusta 191:i. ob 3 popol. rarniki i ivezdo xatstaiovssi Imata p»]jri tIiiki. Paraiki t križem imaj« ;s štiri vi aka
Avitro-Amerikanska črta
(preje bratje C os ulic h)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
L kose je$1.10. -»
Ke4or aaroii 6 kos, jib dobi p« $1.00.
V zalogi imamo tudi kispalas ir^jc is finega jtUa; ■	ceas fsraatari je	=
Pristne MBerganinV9 brnsflae kasne po30c.kos.
Pri aaročitvi nam je naznaniti poleg poStne postaje
tudi bliiso železniško.
Naročila priloiitJ je denar all Poetal Money Older.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Stmt, J? New York, N. T.
Novi parnik na dva vijaka "Marth v Washington". Regularna vožnja med New Ycrkom, Trstom in Reko.
Cena tožnih listh? iz Niw V or! a za lil. razred so do: |
TRSTA ..................................................................|3M
LJUBLJANE....................... .......V"
REKE .............................. .....1"" uM
ZAOREBA ....................................... 39
KARLOVCA ...........................................358
Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 vfl
II. RAZRED do
TESTA aU REKE: Ma.tha Wishingfou iu Kaiser Franz Jose J $65.00, drugi$60 do $65. •	1
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 washington street, new yorp
Vsi spodaj navedeni nori paro« brodi aa dva vijaka iinajo
brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAIBEB FRANZ JOSMl L