fl jNijfet tč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z« inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA n in a List slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 169. — ŠTEV. 169. Entered as Secosd Class Matter. September 21, 1903, at the Post Offise at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United Slates. b Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. ^ TELEFON: CHELSEA 3878 □ I NEW YORK, SATURDAY." JULY 20, 1920. ^OBOTA, 20. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. RUSIJA BAJE NE NAMERAVA NAPOVEDATI VOJNE V HARBINU JE KITAJSKI G0VERNER PR0KLAMIRAL VOJNO IN OBSEDNO STANJE Rusi se bodo strogo držali določb Kelloggovega pakta, toda če jih bodo Kitajci izzivali in jim skušali škodovati, bodo šU do skrajnosti. — Prva poročila o spopadih. POSLEDICE PR0HIBICIJE SuhaŠke postave so izpridile policijo ter vsepovsod povečale število zločinov. — Nazori u-glednega Čikažana. TOKIO, Japonsko, 19. julija. — Vojaški gover-ner Čang Cinghui je proklamiral v Harbinu vojno stanje. V proklamaciji je rečeno, da bo usmrčena vsaka oseba, ki bo širila vznemirljive vesti. Cenzori ne dovole časopisju, da bi objavilo najmanjšo novico, tikajočo se vojaških zadev. Promet popolnoma počiva. Kitajsko vojaštvo pa-trulira po ulicah. V japonskem generalnem konzulatu se zbirajo Rusi ter prosijo za potne liste. MOSKVA, Rusija, 19. julija. — Podpredsednik sveta komisarjev, Jan Rutzutak, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da sovjetska Rusija nima namena napovedati Kitajski vojne. Rusija je podpisala Kelloggovo pogodbo ter se bo držala njenih določb, ne glede, da je izgubila z zaplembo kitajske vzhodne železnice deset milijonov dolarjev. — Mi nočem poslati v kitajsko ozemlje niti enega vojaka, — je izjavil. Samo posebi je pa umevno, da Ščitimo naše meje, ker smo dobili poročila, da s-tvarjajo caristični belogardisti čete, v namenu, da nas napadejo. Toda dokler nas Kitajska ne napade, ne bomo uvedli nobene vojaške akcije. OSAKA, Julija. — Harbinski dopisnik "Osaka Asahi" je danes brzojavil, da so stopili Rusi v ofenzivo ter zasedli obmejni mesti Pogroničnajo in Man- čulin. WASHNIGTON, D. C., 19. julija. — Državni tajnik Sfcimson je opozoril sovjetsko in nankinško vlado na dejstvo, da sta podpisali Kelloggovo pogodbo. Nato se je dolgo časa posvetoval z japonskim angleškim in francoskim poslanikom glede situacije, ki je nastala vsled konfiskacije kitajske vzhodne železnice. Albert R. Brunker, član Chicago Civic Safety Commission, je rekel. da je prohibicija kriva sporov med ameriškimi gangsterji. Brunker je organiziral v Chica-gu več kot sto vodilnih trgovcev, ki so pospešili izvolitev sodnika Johna Swansona za držav, prav-dnika. Sodnik Swanson je obljubil da bo očistil Chicago. Kmalu nato se se preselili iz Chicaga Al Capone in vsi drugi znani gangsterji. Brunker se mudi sedaj v New Yorku ter je rekel nekemu časnikar skem poročevalcu: — Dve tretini gangsterskih umorov in ropov v Ameriki je mogoče danes zaslediti direktno do politike, odtain pa do prohiblcijske postave ki je neizvedljiva. Gangsterji imajo na razpolago neomejene finančne ovire, s katerimi izvajajo svoje kriminalno delo. Z denarjem se zavarujejo proti oblastim in pravici. Vsledtega je korumpirana vsa občinska uprava in razvil se je čeden običaj, da se zavratno umori vsako neljubo osebo. DRUŽINA ŽRTEV PRISELJENIŠKE POSTAVE • Priseljeniške postave dveh narodov so ločile družine angleškega podanika. — Oče ne sme v Združene države, mati in otroci v Kanade ne. P0INCARE ŠE VEDNO SLABOTEN Ministrski predsednik je obiskal predsednika francoske republike, a se še ne more udeležiti d&bate glede dolga. DR. ECKENER 0 POLETU MONTREAL, Kanada, 19. julija. Priseljeniške odredbe so zopet ločile družino. Oče je v Montrealu. njegova žena in trije otroci pa v Rouses's Point, N. Y. John Da Silva Lopez je angleški podanik ter ne more priti v Združene države da se pridruži svoji ženi in otrokom, dočim slednji ne morejo v Kanado, ker so jih bile angleike oblasti deportirale. Lopez je prišel v Montreal pred več meseci ter dobil delo, svojo družino je pa pustil v Ameriki. Ko je poslal po njo, so ji oblasti zanikale vstop. Sam tudi ne more več v Združene države, ker bi bil deportiran. UPANJA CARJEVIH "Graf Zeppelin" ne bo PRISTAŠEV vprizoril potovanja v Amerike, ampak se bo Ruski veliki knez, ki živi prej podal na pot okrogj v Parizu, je izjavil, da bo vojna med Kitajsko in sovjetsko Rusijo zavedno končala boljševizem. sveta. PRENOS MISLI POTOM RADIA MRS. C00L1DGE BO KRSTtLA NOVO LADJO VELIKA EKSPLOZIJA - _V INDIANI HAMOND,- led., 18. julija. — V Goldie department štoru je nastala danes velika eksplozija. Poslopje je bilo skoro popolnoma uničeno, in škodo cenijo na tri tisoč dolarjev. Policija domneva da je nekdo položil bombo iz osvete. VELIK VIHARV NEMČUI BERLIN, Nemčija. 19. julija. --V bližini Wiesbadena se je pojavil velik vihar. Več ur je deževalo in vihar je tako strašno divjal, da so vaščani bežali v cerkve ter pričeli moliti. Histerične ženske so prižigale kadilo ln molile. Več oseb je bilo usmrčenih. Povzročena škoda je o-gromna. DENAR ZAGONETNO IZGINIL OYSTER BAY. L. I., 19. julija. — Pred dvema tednoma je padel s svoje jahte v morje William Ferris milijonar iz Newarka ter utonil. Pri sebi je imel dva tisoč dolarjev v gotovini in obveznic v vrednosti več tisoč dolarjev. Ko so včeraj potegnili njegove ruplo iz morja, niso našli pri njem niti denarja niti listin. WASHINGTON, D: C.. 19. julija. •........ ...............- i , Mornariški tajnik Adams je obja- Prvi poskusi SO se baje Vil. da je Mrs. Calvin Coolidge, že- obnesli. -55 odstotkov na prejšnjega predsednika, spreje- ♦ i 1 lo povabilo, da krsti deset tisoč ton poslusalcev je razumelo Leiko križarko Northampton % u eno izmed treh poslanic .! bo splovljena dne 7. septembra v _______________| Quincy, Mass. ZAPLENJENA JAHTA ATLANTIC CITY, N. J , 19. julija. — Zvezni agentje in obrežni stražniki so zaplenili v tukajšnji bližini na jahti "Malbo" zalogo šampanjca in druge alkoholne pijače v vrednosti nekako stotisoč dolarjev. Jahta "Malbo" je prihajala iz Haiifaxa. Devet mož. na krovu so aretirali ter jih poslali pred zveznega komisarja, ki jih je zaslišal. Carinski uradniki so izjavili, da je bilo na krovu več kot tisoč steklenic šampanjca. PARIZ,* Francija, 19. julija. — Ministrski predsednik Raymond Poincare se je danes zamogel posvetovati s predsednikom Doumer-gue v Elizejski palači, a radi zadnje bolezni so mu zdravniki odsvetovali. da bi se udeležil sedanje debate glede dolga v poslanski zbornici. Poincare je pojasnil predsedniku ves položaj glede ratifikacije ter razpravljal ž njim glede možnega kompromisa z opozicijo. Kompromis naj bi zadovoljil tako opozicijo kot Združene države in Anglijo, ki sta Franciji posodili velike vsote. SAMOMOR V CELICI Dr. Hugo Eckener. povelpnik zračne križarke "Graf Zeppelin" ne bo vprizoril posebnega poleta v Ameriko, pač pa polet okrog sveta. Tozadevno izjavo je podal stopniku "Deutsche Zcitung'. za- Dr. Eckener sicer ni direktno odpovedal poleta v Ameriko, pač pa je rekel, da je ta polet skrajno neverjeten. Na polet okrog sveta se bo podal "Graf Zeppelin" dne 15. avgusta. Iz Friedrichshafena poročajo, da so uspešno preizkusili nove motorje. Motori bodo takoj vdelani in prvi poizkusni poleti se bodo zavr-šili že 25. julija. OTROK UTONIL. KO JE MATI OMEDLELA V celici policijskega glavnega stana v New Yorku se je obesil včeraj krojač Harry Sirop. ki je bil aretiran, ker je nadlegoval nekega želez- i način izgubila svojega štiri tedne starega sinčka. Njena služabnica Mrs. William Mount Tabor, N. Stephenson iz J., je na tragičen moškega v vozu podcestr.e nice. Kaj je bilo vzrok samomora, ni znano. ŽENSKE VLADAJO V BUTLE GANJU V ARKANSASU j TEXARKANA, Ark.. 19. julija. — j Pomožni prohibicijski ravnatelj za j ^apadni okraj države je objavil da- i nes, da je bila napovedana vojna ženskim butlegarjem. Ta izja- ! va je prišla, ketem ko je bilo Sti- j rinajst žensk aretiranih v pogonih i tekom prvega dne kampanje. Bile ' so privedene pred zvezno sodišče j ter izpuščene proti jamščini. je odšla s tri leta staro hčeiko na izprehod. Mrs. Stephenson je mi-nlila, da medtem lahko okoplje svojega otroka. Pripravila je vodo ter položila otroka vanjo, ko se je onesvestila. Ko se je po par minutah zavedla, je naila svojega sinčka mrtvega v vodi. Poklicala je takoj zdravnika, a vsi njegovi poskusi, da ga zopet oživi, so bili brezuspešni. SALONI V VERA CRUZU ŠTRAJKAJO WM Prenaianje misli s pomočjo radia ni nikaka bajka, če smejo verjet: National Broadcasting Company ki je objavila uspehe poskusov, ki so bill vprtiorjeni pred enim tednom Petinpetdeset odstotkov poslušalcev je razumelo vsaj eno ismed treh misli katere je ruposlal radio te-lepat Durmi ni er. ' Dunningtr Je prepričan, da o-tvarjajo ti eksperimenti potic na-dajnemu razvoju prenašanja mi- 1 — Izvanredno snaoilno je, — je | rekel, — da smo s pomočjo radia dosegli ta novi rekord. Nihče ne ve natančno, kako dosežejo radijski valovi poslušalca. Mogoče tiči v radijskih valovih pojasnilo, na kak način se prenaia misli. Tozadevne poskuse bodo nadaljevali. Križarka je imenovana po domačem mestu Mr. in Mrs. Coolidge ter je bila zgrajena od Bethlehem Shipbuilding korporacije. To bo peta desettisoč tonskih križark v programu osmih, ki so bile avtorizira-ne leta ANGLEŽI SE BOJE TROCKEGA r PRESKRBA S KURIVOM V ZRAKU ;■ • -••O:.,; . .- trn* ADVERTISE in "GLAS NARODA" LONDON Anglija, 19. julija. — J. R. Clynes, tajnik »a notranje zadeve, je reke! poročevalcem, da ni angleška vlada dovolila Leonu Trockemu. izgnanemu bolj še viške -mu glavarju, bivanja v Angliji, ker se boji, da bi gotovi ljudje z zlobnimi nameni izkorisili njegovo navzočnost v svoje lastne osebne svrhe. Trocki bi brez dvoma povzročal vladi velike zadrege. Vlada bi namreč ne mogla izsiliti njegovega odpotovala. ^ MXICO CITY, Mehika. 19. julija. Poskus, da se osuši državo Vera Cruz potom podvojitve davkov na naprave, ki prodajajo alkoholične pijače, je dovedel do zelo resnega položaja. Governer Alberto Tejee-da in komitej lastnikov salonov sta prišla semkaj, da predložita obe strani slučaja predsedniku Portes Gilu. Saloni in grocerilje so bile zaprte po vsej državi, v protest proti novemu davku. Par salonov, ki so ostali odprti, so bojokotirale velike dobavne tvrdke in prodajalne g za led. BERGERJEVO ZDRAVSTVENO STANJE MILWAUKEE, Wis., 28. julija. — Bivši kongresnik Victor Berger, katerega je kara cestne železnice nevarno poškodovala, bo najbrž okreval. 69 let stari socijalistični politik je preživel dobro noč. Zdravniki se boje. da bi ne nastopila pljučnica, ki se kaj rada loti takih bolnikov. PARIZ Francija, 19. julija. — Upanja pristašev bivšega carja so znova oživela. Zatrdno so prepričani da bodo Romanovičl zasedli ruski carski prestol, kajti vojna med Sovjetsko Unijo in kitajsko republiko bo končala boljševizem. Veliki knez Aleksander, stric pre-tendenta za ruski prestol, velikega kneza Cirila, je pozitivno izjavil, da bo vojna med sovjeti in Kitajske enkrat zavselej napravila konec boljševizmu. V slučaju vojne se bodo ruski priseljenci pridružili nasprotnikom boljševizma ter ga skušali pregnati iz dežele. Veliki znez je izjavil: — Splošna mobilizacija nam bo potisnila v roke orožje, s katerim se bomo borili proti sovjetom. Seveda v slučaju kitajske zmage, bi ne nastala v Rusiji kar čez noč monarhija. Mi bi morali najbrž ustanoviti nekako dobrohotno diktaturo. Vvsakem slučaju pa bi pome-njala zmaga konec boljševizma in konec sedanjega terorističnega režima. Po vsej Sibiriji vlada močno pro-tiboljševiško razpoloženje. To jc lahko umljivo, ker je Sibirija tako oddaljena od Moskve. V Sibiriji je tudi močno protiildovsko razpoloženje kajti sedanji voditelji so skoro izključno le Židje. Beli Rusi bi prav gotovo pozdravili spremembo v režimu ker bi se na ta na:in lahko oprostili komunistov. Radi bi se iznebili režima, ki jih je ropal in teroriziral. 12-LETNA BO SKUŠALA PREPLAVATI PREIV LONDON, Anglija. 18. julija. — 12-letna Joan Brunton bo skušala preplavati angleški kanal naf svoj dvanajsti rojstni dan. V Doveru se vežba že izza spomladi. DENARNA NAKAZILA 3 Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem I ceniku: Din. ANGLIJA BO ZVIŠALA ŠOL SK0-0BVEZN0 STAROST v Jugoslavijo v Italijo 500 .... .... f 9.30 Ur ioe ________ I »71 1,000 .... .... % 18.40 M too ......... $11.30 X500 .... .... | 45.75 M 800 ......... 115.80 6,000 ____ % 90.50 U 500 ......... . 127.40 10,000 .... ____ $180.00 M 1000 ........... $64.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikik dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naiim zvteam w stortm kraju v stanu znižati pristojbino ta taka ieplačila od 3% na 1% LONDON, Anglija, 19. julija. — Vlada jc objavila včeraj v poslanski zbornici, da bo dvignila Šolsko-obvezno starost od štirinajstih na petnajst let. Lord Perry, prejšnji predsednik r vzgojnega sveta, je izračunal, da bi | izpililo večjih kot goraj medeno, bodul ▼ dinarju g lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka 1 čilih priporočamo, da s« poprej i nam sporazumeta flede načini S nakazila. Pristojbina znaša sedaj za Izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. se s tam dodalo nadaljnih 600,000 učencev ter povečalo stroške za nekako $100,000,000 na leto. katere bi morala plačevati država. rs -J Na sliki (spodaj) vidite aeroplan Cahforničanov L. W. Mendella in ft, B. Reinharta ki sta bila deset dni neprestno v zraku ter s tem prekosila vse dosedanje tozadevne rekorde. Zgoraj je aeroplan, ki jima je dobavljal po posebni cevi kurivo. NESREČA V PARIŠKI PODCESTNI ŽELEZNICI PARIZ, Franc j a, 19. julija. — Včeraj zvečer je bilo poškodovanih ! petindvajset oseb, ko je skočil s ti-i ra vlak podcestne železnice. I IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO EZVftiENA V DVEH DO TREH TEDNI* § % NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EA PBI8T0JB1N0 73c, I SAKSER STATE BANK | 83 OOBTLiANDT STREET, TtUpkon*: l§ . _ ^^ Bhmiiiisiiiiiiiii i in ii nir um iiiiiiiiiiiiiiiiTinirnnnnrmnnrnni' Barclaf NSW TOML. H, X 0380 "O LAS N A K O D A" NEW YORfc, ŠATURDAV, JULY 20, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY Hi C. S. A. -wrmmmmmmmmrn mi ^ir-M^«^*^«* rfGlas Naroda Jts.: ■ i.liiCiftililHlit^H"-" -'^'"^Bi^i'Jii' Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j GOSTIJA KRALJA FUADA V PRAGI GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta .................................$150 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta —.............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas tfaroda" izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 .; ^HEEfSti? ttr3®iti:*iiflp EMrw^nr i*-: r. ■ ("rsBi^!!!!!*! M ^ i: * OBTOŽENI UMORA Dne julija se ho pričel v Gastouiji proces proti nekateri m uradnikom in članom National Textile Workers Union. Ti in ožje in ženske — med katerimi je tudi dosti v ^imstoniji prebivajoeili štrajkarjev — so obtoženi umora policijskega načelnika Aderliolta. Obtožna oblast bo s pomočjo velekapitala napela vse k rip] je, da bodo že vsaj nekateri obtoženci spoznani krivim muora, po prvem redu. Za umor po prvem redu je v državi North Carolini določena izključeno le smrtna kazen. Vsledtega je važno, da javnost že zdaj izve, s kakšnimi elementi — Tiho, copernica. Ko boš seaela kane govedine. 1000 jajc, masla, 400 citron, 2 kg astrahan- j skega kaviarja. 150 artičok, cele , koše zelenjave itd. Piščance so na- j ročili iz Švice, artičoke iz Turčije itd. Egiptski kralj ima najrajše risol-lo d' Oriental to je nadeta gos, pečena na madejri in garuirana z raznimi delikatesami. Raca je bila garnirana v obliki kraljevske krone. Banket se je pričel točno ob 8. in končal točno ob 9. Čez 10 minut je bila dvorana že izpraznjena in pripravljena za koncert. Po koncertu ko gostom postregli z mrzlimi jedili. Da je biia miza preoblo- Znano je, da so člani švedske kraljeve družine delavni v vseh mogočih športnih, pa tudi drugih panogah. Najstarejši prestolonaslednikov sin Gustav Adolf kot kavalerijski častnik izboren jezdec in se je udeležil že mnogo dirk, drugi sin Sigvard se rad po-, kaže na odru, upsalske univerze, kjer študira ko tigralec, tretji sin Bertil je imetnik švedskega re-1 cent' korda v drsanju in izboren plavač. Prestolonaslednik sam se udejstvu- ie v raznih športnih panogah in je na glasu kot sijajen arheolog. Kraljev brat, princ Evgen, je na glasu kot slikar pokrajin, drugi brat Karel se je ves posvetil Rdečemu križu, a princ Viljem, najmlajši brat, je bil žc mornariški častnik, jih jc kmalu zdramilo. Radovedni, pisatelj, lektor, potovalec in lovec, kaj se je zgodilo so odšli v hišo, kateri je šel glas, da z največjim uspehom zdravi bolnike. Sklenili so poslati sina k čarovnici. Marku se je bolezen poslabšala in bil jc skrajni čas, da ga ozdravijo. Nekega dne so bolnika ki je napadal vsakogar, kdor se mu je približal zvezali, posadili na konja in odšli na pot. Marka sta spremljala peš njegov stric Rado, sestra Vasilija in sosed Dondič. Po napornem potovanju so končno dospeli na dom starke Ande. Anda je bolnika sprejela, ga pogledala in končno ugotovila sledečo diagnozo: "Sam vrag ga je obsedel. Siromak je zblaznel. Zblaznel pa je zato. ker je pohodil dve slamnati bilki. ki mu jih je vrgla pod noge njegova teta". "Ozdravi ga, Anda, krsne ti slave, dobro te bomo nagradili", je dejal Markov stric. "Danes je nedelja. Svet dan jc in greh bi bilo, če bi delala", je odgovorila premetena stark? Dobro, je dejal stric ter odšel z nečakinjo in sosedom v hlev, kjer so legli na slamo da se od dolgega in napornega pota odpočijejo Blaznež Marko je ostal pri starki Andi. Stric, Markova sestra in sosed niso dolgo ležali, zakaj strahovite kričanje, ki sc je razlegalo iz hiše, v luknji te bo božja milost že zapustila. Sodišče je zaslišalo priče ter Luko Pavloviča. Stjepana Raševiča in Nikolo Gagoviča, ki so nesrečnega Marka držali nad žerjavico. Sodišče je obsodilo čarovnico na šest tednov, njene pomagače pa vsakega na tri tedne težke ječe. Državni pravdnik je radi prenizke kazni vložil priziv. "DEM0KRAT1ZEM' LONDON, Anglija. 19. julija. — Nadaljni dokaz demokratičnega duha je doprinesel velški princ včeraj, ko je izpil čašo piva na zdra-je dvestotih delavcev, ki sc mu nazdravljali ob otvorjenju novega poslopja Londonske šole za higijeno in tropično medicino v Gcwer St. Poslopje bilo v glavnem omogočeno vsled daru dven miljonov dolarjev, katerega je poklonila Rockefeller Foundation. Za neki švedski ženski list piše gledališke kritike. DEMANTNA ZAPONKA točajka pri nekem gostil- Ida S ninčarju v Weimar ju je našla na žena z najfinejšimi v ini. likerji in cesti zaponko polno lepih sveliku- drugo pijačo, zumljivo. je samo ob sebi ra- USTANOVITEV NOVE VELIKE ŽIDOVSKE DRŽAVE MOSKVA. Rusija. 19. julija. —1 Veliko zanimanje za Daljni iztok, katero je pokazala sovjetska vlada, je prišlo na dan danes, ko so bili objavljeni načrti za ustvarjenje velike. neodvisne židovske države v Biro Badjad okraju, ob reki Amur. jočih se kamenčkov. Pokazala jo je svoji gospodinji, ki jo je ocenila na 95 pfenigov in ji dala zanjo milo vreden prstan. Gostilničar ka i o zaponko shranila, toda nje sin. ki ie vedel o kupčiji, jo je nekega dne našel in jo ponesel do najbližjega iz njega draguljarja, ki jo je ocenil na — 800 mark. S to cenitvijo v žepu je odšel na državno pravdništvo in — svoio mater ovadil. Bil ji je namreč go-rak, ker je nasprotovala njegovi ljubezni do lepe Ide. Mati je prišla pred sodnika, a tja je morala tudi No, kjer so zagledali grozen prizor. Sredi sobe jc ležal na pločevini, na kateri ic tlela žerjavica, nesrečni Marko in se zvijal v groznih mukah. Trije krepki fantje so ga držali za i-oke in noge tako. da se siromak ni mogel ganiti. Ležal je n? trebuhu, a stara čarovnica ga je s tenko šibico tepla po golem hrbtu. Ko je Markova sestra zagledala ta prizor, se jc od groze onesvestila. — Za boga. kaj pa počenjaš? — je vprašal stric Ando. — Pa vidiš, da izganjam hudiča KRAJ. KJE JE JEZUS OZDRAVIL SLEPCA. Na nekem mestu v okolici današnjega Jeruzalema je odkrila io-pata angleških arheologov staro cesto. Iti lež ob starem templu in blizu ribnika Siloama. Kakor domnevajo, se je odigral na tej cesti prizor, ko je Kristus ozdravil sleporojenega, o .ssE.::... iimeKaraBa« L^cessamacE Peter Zgaga O waleskem princu- so govorili, da se bo poročil s švedsko princeso Ingrid. Princesa je bila že več tednov v Londonu, zdaj sc pa vrača proti domu. Nameravana zaroka sc jc razdrla. Nič zato. Niti njemu, niti nji ne bo treba preživeti starih let v samostanu * Novi nem ki parnik "Bremen' vozi dosti nitreje kot vsi drugi pre-kooceanski parniki. Ko premeri ' Bremen" dvanajst milj, jih premerijo drugi šele devet. In v tem tiči velika prednost, posebno kar se tiče dvanajst milj znašajoče razdalje od ameriške o-'oali. Priteljici sta se pogovarjali: — Ali se še nisi poročila? — Vse je že pripravljeno, toda moj ženin s poroko nekoliko odlaša. — Pusti ga. če si pamena. Tak ki se nooe nahitro poročiti, se tudi nalntro ločiti ne bo hotel. * Živela je vdova kateri je že četrti mož umrl. Vsa žalostna je šla h pogrebniku izbirat krsto zanj. In izbrala je mot no hrastovo krsto, ne predrago in ne prepoceni Ker vsak rad par dolarjev več zasluži, jo je opozoril pogrebnik na lepo polirano krsto s pozlačenimi okraski. — Vzemite to gospa. — ji je rekel — Ni dosti dražja, pa j" lepša. — Ne. hvala. — je odvrnila vdova — ne danes, pač pa drugi pot. ■X Agent se je vrnil k 'trgovcu in mu rekel: — Za vas pa žc ne bom več potoval in prodajal. Kamorkoli sem prišel, so mi rekli ljudje, da ste slc- 1 par in me tudi na druge načine ža-] lili. — Kaj? Žalili so vas? sc je i začudil trdokožni trgovec. Kaj | takega se pa meni še ni zgodilo ; Res, da mi je že marsikdo očital | sleparstvo. marsikdo me jc vrgel > po stopnicah, toda toliko poguma nihče ni imel. da bi mc razžalil. Najnovejša moda v Angliji: mo-cemur t , . . . „ ! ske obleke brez žepov, nam poroča Janezov cvange ij. Tu Tukaj imajo mošfci je ležal najstarejši jeruzalamski | jc g kufeTOki iK)djio okoH predel Ofel. v. Izkopana cesta leži kakšnih 7 :n pod sedanjo površino In na obeh njenih straneh so našli ostanke bogatih judovskih hiš. Se nižje so našli vrsto kamenitih dvoran, ki so morda grobnice nekdanjih kraljev. Angleži upajo, da bodo našli tudi skrinjo zaveze in table zakonov, ki jih je tu nekje izkopal prerok t Ecehijel. Ta država bo znana kot židovska sevjetske- socijalistična država ter j Ida kot najditeljica zaponke bc imela svoj lastni jezik, postave : sodišče je obe ženski oprostilo, ker in carine. Uveljavljena bo z eko- i jjma nj moglo dokazati, da bi se ZATIRANJE PLEVELA. — Pusti ga pri miru. Če bi hotel j bi lahko sam doma hudiča izgnal.( Toda stara čarovpica, ki se je o- | ZeIo preprosto sredstvo kako se čividno naslajala na mukah ne- j uniči kjerkoli nepotrebna plaža in bzlazneža, ni hotela od- za DR. PAVELIČ Nekateri ljudje imajo o patriotizmu čucle pojme. . Dr. Pavelie je pokazal svoj hrvatski patriotizem s t cm, da je £ei Maeedonce pozivat h orožju. — Macedonei in Hrvatje naj -stvori j o skupno fronto proti Srbom,— jim je rekel. Za to hujskarijo ga je srbska vlada obsodila na smrt. Stvar pa ni bila lntda kot se vidi na prvi pogled. Zaenkrat še ni nikakc zveze med Hrvati in Maeedon-ti, ki bi ogrožala Jugoslavijo, dr. Pavelie je pa na Dunaju, kjer živi z denarjem hrvatskih patriotov ter eaka, kdaj bo v dwnovitii toliko jyrevedrilo, da im* bo navzlic smrtni obsodbi mogoč varen povratek. nomsko pomočjo moskovske vlade. Več tisoč židovskih farmerjev se je že naselilo v tem okraju, da kolonizirajo ozemlje, ki je tako velike kot Francija ter ima približen obseg države Texasa. Nova naselbina vsebuje številne poljedelske, rudarske in manufakturne možnosti ter leži poleg bogate kitajske province Mandžurije. LEEDS POČASTIL DR. MAYA LEEDS, Anglija.. 19. julija. — Vseučilšče v Leedsu je včeraj podelilo častni naslov doktorja znanemu zdravniku, dr. Charles Mayo z Ro^hestra. Minn. Vseučilišče v M^nčhe^tru je že prejšnji teden nodelilo bratoma Mayo naslov častnega doktorja. zavedali, koliko je bila zaponka vredna. Afera pa je vendarle imela dve dobri posledici: lastnica zaponke se je zglasila in — maščevalnemu sinu je zrasel dolg nos. NEVARNOST ZA POLETNO VESELJE je v želodčnih neredih. Dober želodec je temelj cvetočega telesnega stanja in vsak želodčni nered naj se takoj odpravi. TRINERJEVO GRENKO VINO je najbgij&e zdravilo zoper nepreba-vo, slab tek, zaprtje in podobne želodčne nerede. "Monroe, Mich., 8. junija. Hvala Trinerjevemu Grenkemu Vinu. Tek se mi Je vrnil, želodčni neredi so prešli. Sam Mica-ry." Po vseh lekarnah. (Adv.) 700 VPRAŠANJ POROTNIKOM Porota v Košicah stoji pred težko nalogo. Proces proti ciganski tolpi, ki je ropala, morila in poži-gala po Slovaškem, se vleče že več tednov in še zdaj ni znano, kako bo končano. Mučno in naporno čitanke vprašanj, se je zelo zavleklo Te dni je senat ponavljal v vprašanjih rezultat glavne razprave v zadevi roparskega umora trgovca Rusria-ka. Vseh vprašanj je bilo 138. Nekaj so jih morali odložiti na drugi dan, če bi državni pravdnik iz tehničnih razlogov ne mogel staviti porotnikom vprašanj glede dvojnega roparskega umora v Mo-krancih, ki jih bo nad 200. Poleg tega bo stavil državni pravdnik še 332 vprašanj, tako da naraste njih število na 470. K tem je treba prišteti še 300 vprašanj glede drugih zločinov tako, da bodo morali porotniki odgovoriti približno na 700 vprašanj. To j"e menda if' zgodovini porotnih sodišč edinstven primer. srečnega nehati. Končno se je stric ojunačil, pahnil je čarovnico in njene pomagače v stran in pobral ubogega nečaka, ki je imel ves opečen trebuh. Toda, čarovnica še ni odnehala. Naročila je stricu naj položi nečaka v posteljo, nato pa odšla v Fočo po takozvano "sveto mast". Bil je navaden vazelin s katerim je namazala Marka po trebuhu. Siromaku so* se po trebuhu izpustili gnojni mehurčki. - Kaj je to? — je vprašal Mar- , nji p^pek kov stric- i priporočati. — E* to je dobro, vidiš skozi te i mehurčke zapušča hudič njegovo telo, je dejala čarovnica. ^Ponoči se je Marko nekoliko umiril, drugo jutro je pa Artda .stricu j in glota, je požveplena apnica. V železnem kotlu zavreš vodo, kateri prideneš na 60 litrov po 12 1 apna in 2 do 3 1 žveplenega praška. Med vrenjem je treba skuho mešati. Kc se je ustalila razredčiš to tekočino z dvakrat toliko vode in poškropiš pota in stezice, koder je treba iztrebiti drač. Trdovratno ščavje bo zamorjeno za nekaj let. Ostanek te mešanice se da rabiti, če se ji ob ponovnem kuhanju- dodaja enakih snovi, zmanjšajoč količino žvepla za 1 četrtino ali tretjino. Posled-je morda še najbolj ADVERTISE "GLAS NARODA" LITTLE FALLS, N. Y. na ■f tukajšnji Plani slov. doma - i prirede IZLET ali PIC-NIC v NEDELJO, DNE 4. AVGUSTA . na znanem prodoru OTJN CT,UB ali STOP 44. Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke, da se kolikor mogoče številno udeleže tega izleta. Vstopnina za vse odrasle je 25 centov, otroci prosti. IGRALA BO SLOVENSKA GODBA . Pricetek plesa ob 1. uri popoldne. 2a dobro postrežbo bo preskrbljeno. NA.SVIDENJE TORAJ DNE 4. AVGUSTA OD BLJZU IN DALEČ! Kukluksklarici bi radi odpravili i iz zvezne ustave petnajsti amend-! ment, ki določa za zamorce volilno pravico. Ce bi bilo po njihovem, naj bi šli vsi amendment! k vragu, le eden naj bi neomajno stal: — osemnajsti amendment. u. Brezposelni mladenič je vprašal starega gospoda, če imet kaj pono-šene obleke. Gospode se je mladenič zasmilil. Dal mu je dolar in star frak — Tukaj imate. Kupite si večerjo. Tudi frak je še dober. Jaz sem ga imel samo enkrat namreč tedaj ko sem se peljal k poroki. Vzemite ga, toda glejte, da tudi vi ne napravite take neumnosti. * — To je pa ena, ki meni v glavo ne gre: Kako morejo ljudje, ki so zaposleni v okolici Cortlandt Sreeta imeti radio aparat v svojem stanovanju. * V patentnem uradu v Washing-tonu je baje toliko prošenj za patente, da jih uradniki ne morejo sproti rešiti. To ni nič. Kaj bi šele bilo, če bi začele ženske svoje izgovore patentirati.. * Čvrsta farmerica je imela slabotnega možička, ki ni bil za nobeno drugo farmsko delo kot da je vozil mleko v mesto. Vsako jutro je napregel. konjička. naložil mleko in se vrnil pozno popoldne. V mestu so ga vsi poznali. To delo je vršil že leta in leta. Nekega jutra pa prifura farma-rica sama. — Kje je pa vaS mož? — so jo vpraševali začudeno. — Kje je pa vaš mož? Ali jc zbolel ali kaj mu je? — O menda ne bo nič hudega — je odvrnila farmerica korajžno. — Jaz sem £otiočf rodili dvojčka, pa se je revsž tako prestrašil, da Je moral obležati v postelji. imitiimBint?!ii Fwifsr 15:1^ sapTi rstrs as i 'GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, JULY 24, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. M JOKA1 Tako jc tow j bilo. Nekega lepega jutra dospe na koltojski dvor vojvoda potepuškf ciganske karavane s smehom na licu; za ušesi se čehlja in gleda v grofa. No. vojvoda kakšna radost te prevzema, da se češeš za ušesi?"' "Poljubljam roke in noge zlato-ustemu, prespoštovanemu gospodu: z ljubeznjivim dopuščenjem se nam jc to noč rudil sinčlč pod šotorom ko jc prvikrat petelin zapel, pa je tako lep. črn. prav tak je kakoi jaz..." "No. mora.l bi bi si poiskati krstne ga botra za prestolonaslednika kajne?" "Da. Poljubljam kolena milostnega gospoda; o. ko bi mu hoteli biti Vi krstni boter.... Samo dajte mu tako ljubko ime. ki se da naenkrat izgovoriti; le mojega mu ne dajte, ki je tako odurno; kdo me tako zo-ve — najprej sebe povleče m za u-šesa, potlej še onega, ki me take nagovori". "A kakšne si vere. vojvoda?" "Prav tisto vero imam, kakor Vaša milost". "Rimokatolik si?" "To, to! Rim! Prav res. sam Rim! Vsa moja družina, cigančki. stari cigani, prokleto, da! — vse to jc sam zbrani Rim.. "No, pojdimo k župniku!" Odločni dobrodušni grof povedf na to srečnega očeta z vsem njegovim spremstvom do župnika; in nove rojenega princa so krstili z imenom: Aladar. "Joj. joj, joj!" tarnal je vojvoda. Krstili so cigančka za Kan-agara!" Toda stotak, ki ga jc prejel od one kraje, kjer vlada "večnaja mer-zlota". V severni Rusiji in v Sibiriji naletimo na zanimiv narodni pojav. Zemlja jc tu globoko zamr-j zla in obdrži temperaturo pod nič-| lo nepretrgoma cela desetletja in CIGANSKI KRST krstnega botra ga je povsem pomiril. Drugi dan krene karavana dalje in pride do Bcrkeša. Tu poišče vojvoda najlepšo stavbo na vasi in 2 veselim nemirom stopi v hišo. "No. kaj želiš vojvoda?" vpraša hišni gospodar. "Poljubljam stari prst z zlatim prstanom previsokemu gospodu zajela nas je velika nesreča: Ženi se je nocoj rodil sinček, prav takrat. ko je grmelo — pa je take črn kakor njegova mati. Morda bi vsaj malo pobelili, če bi ga s krstno vodo polili...." "Dobro, dobro! Pa kake vere si. vojvoda?" Prav one, listo one. kakor je veliki gospod". "Jaz sem grko-katoliške vere". že vedel, kaj pomeni zvezda na stolpu: to so kalvinci. Stopi na dvor in tarna na ves glas: "Joj, joj, joj! Mene nesrečneža! Bolje bi bilo, da me ni". "Nc jezite se, ponižno prosim. Nisem kriv. Že teden je tega, kar se je moji ženi rodilo clganče, pa mu ne morem dobiti krstnega botra Povsod me gonijo. Pravijo: ker sem kalvinec, naj si grem med klavm-ce iskat botra!" "Res si kalvinec, vojvoda?" 'Kajpada! Tolik kalvinec sem, da mi gre vse mraz po hrbtu, kadar se govori o postu. Da, celo na veliki petek jem meso...." Tudi tu so sprejeli krtno botr-stvo. Vojvoda je dobil pet lepih, svetlih tolarjev za krstno gostijo. In tako je vojvoda s svojo kara- • Pa tudi jaz sem prav te vere: j vano prepotoval ves Erdelj — z no- ROMAN MLADA LJUBEZEN ki izhaja v našem Hstu, vzbuja splošno zanimanje. Se vedno SE VAM NUDI PRILIKA da ga preči tate od začetka do konca. Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do — 30. julija pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati. Grk sem: štiri Grki bi bili z mene. Kako nc bi bil! Vragovi bi me takoj zgrabili da nisem ta". Berkeški grof povede nato vojvodo z njegovim spremstvom v cerkev tam so krstili ciganče. Krstni boter vrže po stari navadi du-kat v plenice; to se je moralo spraviti v večni spomin, a desetico da vojvodu, naj se pogosti. Naslednji dan krene karavana zopet dalje. Pride v romunsko vas kjer so hiše razmetane na kilometre ene od druge. Vojvoda izbere hišo z najvišjim krovom iz bičevja in potrka. Tu jc stanoval romunski vlastelin. Tudi tega zaprosi za krstnega kuma svojemu sinu, ki se jc danes rodil. "Toda jaz sem starovcrec, vojvoda !" ' "Pa jaz sem. Bog mi je priča najbolj staroveren: moja vera je že vsa razdrta, vsa razcapana, saj cigan nosi vse. .." 'Dobro, torej!" Vlastelin jc prevzel krstnega botra. A ta mu nc da več nego le pet "pasjih jezikov". (Tako so radi lepo oblike in barve imenovali stare bankovce po deset krajcarjev K "Kaj. ali je bilo za to vredno krstiti dete?!" In krstni boter nato pošlje za karavano še ovco in vedro brinjevca. "No, pa se je le izplačalo!" Zopet so šli naprej: dospeli so do Kruškograda. Tu je bil na vlasteln-skem dveru najemnik. Vojvoda je vorojenim cigančetom na račun krstnega kamna. Ko so p rišli dc Trockova. jc imelo vojvodsko cigan če že tri in dvajset imen in šest ver: tolikokrat je bilo krščeno in uvedeno v matico krščenih v času dveh mesecev. In kar je glavno, lepi denarci so kapnili v ciganov žep od triindvajestih krstnih botrov. Ne bi bil cigan, če mu ne bi bilo to glavno... tisočletja tako da so Rusi nazvali ta prirodni pojav "večnaja mezlo-ta\ Temu zanimivemu pojavu se imamo zahvaliti za trupla mamutov in nosorožcev, ki so se ohranili dolga stoletja tako sveži, da so divje zveri jedle njihovo meso, ko se jih našli in odkopali. Oblast večne mrzlo te je ogromna njena južna meja sega v srednji Sibiriji do 45. stopinje severne širine. V splošnem sega meja približno od mesta Mezene na polotoki: Kanin v Belem morju preko Urala do Berezova na reki Ob. odtod dc Turuhanska ob reki Jenisej, na jugu do Krasno j arska in okrog jezera Kosogol do Mongolije, potem se pa vrača pod mestom Blagoveš-čensk znova proti severu preko Ohodskega morja in Kamčatke Zato ni čuda, da se ljudje zanimajo za to ogromno pokrajino, tem bolj, ker se morajo njeni prebivalci prilagoditi podnebju in razmeram. ki so nekaj čisto posebnega V ruski prirodoslovni literaturi je mnogo razprav o večni mrzloti Zdaj pa pripravljajo temeljito In , dobro organizirano proučevanje te ogromne pokrajine, za katero se je zavzel najboljši poznavalec in stro- njen globoko pod zemljo v narav-napotiti se v I nem muzeju. Bodoča znanost bo imela tu materijal s pomočjo katerega bo lahko točno zasledovala izpremembe raznih organov, srca možganov, drobovja itd. Muzej v veči mrzloti se bo lahke uveljavil še v drugem pogledu. Nudil bi namreč možnost proučevanja skrivnostnih pojavov takozvanc' anabioze cela stoletja in tisočletja t Globoko pod zemljo bodo mogoča geotermična opazovanja na podla- ' gi katerih bodo učenjaki pojasnil, zanimivo vprašanje dinastične toplote v gornjih plasteh' zemeljske skorje. Zgraditev muzeja večnosti ni teh- f nični problem kajti sodobni tehniki je kopanje velikih podzemnih jam in rovov igrača. Pač pa je odločilno finančno vprašanje. Sumgin je izračunal da bi veljal naravni muzej ki bi obsegal okoli 10 tisoč kubičnih sežnjev, približno 2i . milijonov predvojnih rubljev. j Pri te mso računali stroški za gradnjo, izolacijo, in instalacij? ! raznih prpomočkov za znanstveno ' delo (13 milijonov) napolnitev mu-j žeja s trupli iz Evrope. Azije m Av- 1 stralije (10 milijonov» in krnital za r vzdrževane muzeja '2 mttijoi:--> • To so sicer veliki stroški, toda če bi bH muzej mednarodni, bi odpadla tu- j di ta ovira. Ostane samo še vprašanje, kje naj bi bil zgrajen muzej večnosti? Sumgin je mnenja, da bi bilo treba zgraditi dva muzeja, enega v Azi- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE DOBER PLEN BAJKA 0 AMANULAHOVEM BOGASTVU Vrnilo mu je mirno in okrepčujoče spanje z oslabelimi živci naj bi Ciuili j,- pisal Mr. W'lllam \\>U«, Kakor znafto. je moral bivši af-ganski kralj Amanullah s svojo rodbino zbežati iz države, ker sc mu strgeli po življenju. Z rodbino in bratom jc pobegnil najprej v Indijo. od koder se namerava presc-i liti v Francijo. Kmalu so začeli ino-1 zemski listi pisati, da jc odpeljala Amanultahova rodbina s seboj o-groinno bogastvo. Za prvo silo sc jc j nastanila v Bombayu v hotelu "Taj". Za kraljem je baje kmalu prispela tudi njegova ogromna prtljaga. Ko so hoteli hotelski uslužbenci odnesti kovčege, so bili baje tako težki, da jih niso mogli dvigniti. Morali so poklicati na pomoč delavce in z največjo težavo sc spravili exkraljevo prtljago v prvo nadstropje. Hotelsko osobje je baje zavohalo, da so kovčegi polni draguljev, zlata, srebra in raznih crijentalskih dragocenosti. Da se Ogromen zaklad ne izgubi, je poklical exkrklj na pomoč detektive: Vest o Amanullahovem pri- znan- ih uUj'> t<:sir>>i. ki I*itt"sl»urRll, l*a. 1'i.iinu s." grlaai: "Ko s*»ni j hodu se je razširila še isti večer po ki.:el jemali vašo Uvrsino zdravilo, s« m , vsem meiiLu jn jP novzročila* bil z.-k. nervozen, in |»o noZi nisem moK.-l, V3em meStU ln Je Povzročila SpiOS- inimo sj storil." To zdravilo }<» izvrstna . pomoč v slučaju slabppa apetita, plinov in nerodnosti želodca, ne rednost1 jeter, ledvic hi mehurja, oslabelih ilvcev in drugih vainih onrnnov. izrube teže in moči, bolezni mi- š=č-vja. omotice m pinvoboia. o«iai»- j odgovoril, da se več ne vrne, ker je ijenosti, izgube mirnega spanja in enakih bolezni, ker NTuga-Tone vas bo storil zdravejštm in krepkejSžm. Nupa-Tom se prodaja v trgovinah z zdravili. A ko ■ vaš trgovec nima v zalogi, mu recite naj ' ca vas naroči td zal«K*telja z zdravi-I I! —Adv t. grem na^ koloniji. čim se je Amanullah pojavil na ulici je bil neprijetno presenečen, ko je stopil k njemu neki Anglež in ga vprašal, če se še kdaj vrne v Afganistan. Amanulah je j| Pošljite nam 8 1 n mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" i J! in prepričani smo, da boste potem 8 t bolje biti živ v izgnanstvu, kakor mrtev v Afganistanu. Se istega večera je sklenil Amanullah odpotovati v Francijo. Vesti o ogromnem Amanullahovem bogastvu so pa izmišljene. De-mantaira se tudi vest, da je Amanullah že zapustil Bombay. V resnici je vzela njegova rodbina s seboj samo neznatno količino draguljev in toliko denarja, da je za prvo silo preskrbljena. grorrina naravna ledenica v stvene namene. Omenili smo že, da je ohranila večna mrzlota človeštvu redke ek-scmplarje mamutov m nosorožcev ki predstavljajo kot pripomoček za proučevanje živalstva neprecenljivo vrednost. Toda pri tem je šlo samo za slučajno odkritja. Nedvomno je pa v večno zamrzli zemlji o-hranjenih nebroj manjših predhi-storičnih živali, ki jih človek doslej ni odkril samo zato. ker se za ta problem ni dovolj zanimal. Mogočne sibirske reke razjedajo svoje bregove in odnašajo v morje zmr večna mrzlota je znjena trupla raznih glodalcev, ki bodo preiskale te negostoljubne in često nedostopne kraje. Da se trupla v zamrzli zemlji dobro ohranijo, priča najdba trupla v bodajblnskem okraju kjer so rudniki zlata. Pri reviziji starih rovov so našli truplo zlatokopa. ki je ležalo v rovu kakih 15 let In je bilo popolnoma sveže. Znan je tudi primer slavnega izgnanca Menšikova. ki je umrl \ Befezovu in katerega truplo so odkopali popolnonfia ohranjeno če2 92 let Večna mrzlota je torej najboljši konzervator vsega, kar doseže. Nj. se imajo učenjaki sedanje dobe zahvaliti, da lahko proučujejo organizme pradavnih časov tako, kakoi da so organizmi naše dobe. Na dlani leži torej ideja, da bi nam mo- kovnjak M. Sumgin, član geofizič- drugega pa v Severni Ameriki nega observatorija na daljnem i za azijski muzej bi bila po njego-vzhodu. Proučevanje večne mrzlo- j Yem mnenju najprikladnejša jate je pa privedlo Sumgina na ori- kutska oblast ob reki Leni. Mate-ginalno idejo, da bi se zgradila o- rjjai 2a muzej bi se dal prevažati po reki. Sumgin odločno odklanja trditev, da je njegov načrt fantastičen. Z njegovim načrtom ne more tekmovati nobena druga ledenica, pa naj bo še tako popolna in tehnično opremljena. Muzej večnosti je treba zgraditi po Sumingovem prepričanju v kraju, kjer ni nobene nevarnosti stavke, vojne ali revolucije, kajti ' v obljudenem kraju bi bil muzej v neprestani nevarnosti, da uniči zlobna roka delo celih tisočletij. Edino narava nam nudi možnost zgraditve takega muzeja, kajti konzervaor, ki deluje zanesljivo in precizno od j stoleja do stoletja. Ne socijalne. ne j geološke katastrofe bi ne ogroža/ materijala muzeja, ki bi bil lahko pokopan pod razvalinami, pa bi bil vendar ohranjen poznim rodovom, čeprav bi ga morali odkopavati globoko pod površino zemlje. Sumginov načrt muzeja večnosti je zanimiv in drzen, obenem pa zelo enostaven.v* Štirje newyorski fantje so ujeli v East River ogrromno želvo ter h krstili r imenom "Old Glory". Fantje so jo darovali nc\wor>kc-mu akvariju. SKRIVNOSTNI DOBROTNIK LONDONA MAGNEZIJ PROTI RAKU Povzročitelj hripe. Spiošno je znano, da rabijo ma-genzij fotografi, če hočejo fotografirati. v zaprtih prostorih ob slabi dnevni svetlobi. Manj znano je. da magnezijeve soli pri \ London se zanima za skrivnostno j osebnost, za nekega neimenovanega [ dobrotnika. Ta človek dela veliko ; propagando za vsakovrstne dobro- PovzrocaJ° I . , • • j /človeku optimisticino razpoloženje Kot poročajo iz Krakova. se je delne namene. Svojcas je daroval 1 posrečilo asistentu bakterijologič-; 150,000 funtov za zgradbo Bolnice, nega zavoda tamošnje medicinske kralja Edvarda". Nadalje je ista o- fakultete dr.-Wroblewskemu prido-'seba darovala večje vsote denarja bivanje Čistih kultur bacila hripe. za zavetišča itd. Vsi ti darovi ro' ki sta ga odkrila dr. Peitfer in r.- bili poslani oziroma Uzročeni 00. meriški raziskovalec Olitsky, če- slugi skrivnostnega bogataša, v, Kadar gre gledališče s poštenim ravnateljem v konkurz. V Berlinu se je ravnateljstvo Kuhnertovega gledališča radi - finančnih težkoč na vrat na nos odločilo, da ga zapre. Neprijetno je bilo samo to, da je bila pečina vstopnic za novo predstavo že razprodana in bi utgenilo priti do-velikih škandalov. Iz te situacije so si pomagaH pri ravnateljstvu nit originalen način: Najeli so šest velikih avtobusov in prepeljali lastnike prodanih vstopnic do Metro-polnega gledališča, kjer so jim bili rezervirali primerno število prostorov. POTREBUJEM DRVARJE ZA SEKATI ČRNA DRVA. — Plača $2.25 od klaftre. John Paar, R. P. O. 1 Smethport. Pa. (3x 19—22) prav se do danes še ni posrečilo spremnih pismih se je skrivnostni gla večna mrzlota pomagati sprav- opazovati ga pod dobrogledom. —[ dobrotnik vedno podpisoval kot ljati organizme naše epohe in jih1 6aeil živi v zraku, ki mu je od- "Audux" . .(v - 1 :;!■ ša rw? n JE ■•-awr- ' ..SliPmrl Sil yiffijjK « f :U -t"f !i. -. ■ .■ ! V ' .-I nekako tako. kakor šampanjec. Magnezij kot lekarstvo vpliva blagodejno na krče v mišicah, izleči li-šaje. prepreči izpadanje las in poveča delovanje žlez. ne da bi se povečal krvni pritisk. Razne žleze člo-I veškega telesa imajo v sebi razne 'oiganične magnezijeve soli v raz-i ličnih količinah po funkciji važno-' st.i za telo. Te dni je predaval v Parizu znameniti kirurg prof Delbert o ma-! gnezijevih soleh kot sredstvu pro-j ti raku. Morskim prašičkom in do-• mačim zajcem je vbrizgal razne ; infekcije raka. obenem jim je pa primešal v jed magnezijve soli. Cepil je vse, magnezijeve soli pa ni dal vsem. Magnezij je lečil infekcije ali pa je sploh preprečil obolenje. dočim so živali, katerim ni dal magnezia. kmalu poginile. Iz tega Delbert sklepa, da bi se dal rak lečiti z mognezijem, posebno v prvih štadijih. Magnezij Je zelo učinkovito sredstvo proti "zarodku raka. ki se rad pojavi zlasti na spodnji ustnici ljudi, ki so vajeni kaditi pipo, posebno če je težka. imajo velik uspeh mm H ŽELIM IZVEDETI naslov svojega brata MATIJA BRADELJ in P. JOŽEF BOŽIČ, doma od Ilirske Bistrice. Prosim rojake, če kdo ve njun naslov, naj mi ga sporoči, bom zelo hvaležen. Če sama čitata, naj se oglasita. — Albert Bradclj, 629 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, III. < 2x 2G&22 ■ I f MHHHapnKR iMfMiiMBfflwiiti «ii^citf-a; ^ti&iii^ijDt... i.. •;.: ,.,1 POTREBUJEM - 10 MOŽ ZA DELATI DRVA. Gozd rastoč, največ hrastov. Plača $2.15 od korda. Joe Ulyan, R. F. D. 1, Box 41A. Kinzua. Pa. <3x 19—22 > "G LAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY. JULY 20, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY In C . S A. Mlada ljubezen. ROMA N Za Glas Naroda priredil G. P. RAKI V SLOVENIJI * »Nadaljevanje.) —O, Jakobma. če ml je milostno nebo, se boš vrnila k meni, pred-no bj potekel en me.sec, — jc mrmral Silver v blesteče pomladno jutro. Ko jc dospel do gorske reke, je pričel plezati ob bregu navzgor, JH) divjih skalah. ČETRTO POGLAVJE. Go pod Antonius Roumigas je bil pretkana glava, s svojim nagu-banim obrazom ter svojimi belimi, gosto kodranimi lasmi, ki bi delali i ast vsakemu koštrunu. Zagledal je svet v Sauterre-du-Bearn in ker je bil sedmi sin z otroci bouato blagoslovljene družine, se mu njegovi rojaki pripisovali vsakovrstne, čudovite zmožnosti. Tam na deželi, imenujejo vsakega fanta, ki ima sc.st starejših bratov, "kralja", in ljudska vera mu pripsuje zmožnost, da ozdravi konečno bolezni z enostavnim polaganjem roke. Komaj se je posumil mladi Roumigas za ušesmi, je že delal zdravnikom. ki so se naselili v okolici, zelo škodljivo konkurenco. Zgodilo se je, da je eden med njimi, ki je bil nekoliko manj strpljiv kot ostali, zuprctil • kralju", da ga bo dal zasledovati radi nepostavnega izvrše-nja zdravniške prakse. Nato je zapustil Raumigas, ki ni veroval v sodišče, prostovoljno svoje podanike ter si izbral vasico, ki se mu je zdela pripravljena, da bo v večji meri vpoštevala njegovo "kraljevsko* cast. Tako je prišlo, da se je nastanil v Gargosu. V tej okolici, kjer ima vsaka gc^a svojo legendo, cvete tudi praznoverje na naravnost bujen način. Povsod se razodeva gorostasnost. % postavi stvari in v mislih ljudi, — kajti narava sama nas sili k temu, da verujemo v nadnaravno. V Pirenejih so sežgali največ coper-nic Najbolj izobraženi ljudje si komaj drznejo dvomiti o obstoju pošasti in volkodlakov. Pastirjem s' di ponoči na vseh potih skrivnostno svetlikanje, ne- Malo katera nezgoda je tako prizadela naše pokrajine, kakor račja kuga, ki se je pojavila koncem preteklega stoletja. Širila se je od izlivov voda, najprej po večjih rekah,' proti izvirom Kjer je še pred krat-i kim mrgolelo rakov, je bilo čez noč vse mrtvo. t Najhujše so bili prizadeti prebi-' valci ob Krki. ki je imela, lahko tr- J dimo, svetovni sloves po količini in kvaliteti rakov. Ulovili so jih letno na tisoče. Mnogo so jih porabili za domačo hrano, še več so jih poslali po svetu. Krški raki so sloveli po-! sebno na dunajskem ribjem trgu. O krških rakih piše že naš slavni zgo-j dovinar Valvazor. Bogastvo rakov za časa Valvazorja v Kirki najbolje predoči zanimiva dogodba, ki pravi, da je služinčad neke grajšči-ne zagotovila, da bo samo dvakrat na teden jedla rake, ne morda trikrat, ali celo štirikrat, kakor je hotel to gospodar. Kaj bi k temu rekli naši gurmani, ki se jim kar sli- | ne cede, ko opazijo na belo pogr-( njeni mizi žareti živordeče kleščar-je? Raki so najprej poginili v Krki, v dotokih, kakor tudi po drugih vodah, ki se stekajo v Savo. Tekom zadnjih let po so tudi v vodovju Drave izumrli raki. Veliko so jih polovili pred leti tudi v Po-Ijanščici. Bolezen pa se ni pojavila hkrati po vseh vodah. Enkrat se j: pojavila tu, drugič tam. Dolgo so ostali raki v dotokih ljubljanice Šele okoli 1. 1914 so poginili v gornjem toku Borovniščice. Poginili so hitro, baje se jih je na nekih V tem primeru pa najbrže ne bo grabi j ah , pred mlinom toliko na- šlo za račjo kugo, morda za kako bralo, d a se je ustavila voda. drugo bolezen, ali pa jih je uniči- Zadnji poziv \ TB na Izlet v Domovino z najnovejšim parnikom francoske družbe ILE DE FRANCE DNE 26. JULUA Naši potniki bodo potovali pod osebnim spremstvom našega uradnika gospoda John Krečič-a. Takojšne prijave za rezervacije je poslati na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. lansko leto še vse polno v malih potokih Rupovščice, prihajajočih iz smeri Seničnega. Golnika in Novakov, so letos te vode prazne. DELOŽACIJA S PLINOM ZA SOLZENJE Nizza je doživela te dni senzaci-jonalno bitko v majhnem obsegu. nice! živali preže na potnike, bledi strahovi obkrožajo ležišča spečih' PraVega povoda račje kuge pa še la huda zima. Znano je, da raki k in vse diha krivnost in strah. danes niso ugotovili. Kljub dol- prezimujejo v luknjah, v strugi, ali 79 le; st^ri general Rambaud je Tukaj, si je mislil Roumigas. sem jaz edini, ki ne veruje v coper- goictnemu opazovanju in študiju pa se ni mogoče reči, v čem pravzaprav so pa potočki bili letos -^lgo časa Kmalu Je vzcvetela njegova trgovina. Izumil je čudovito sredstvo obstoji račja kuga. Ugotovljeno je popolnoma zamrznjeni, ni izklju- prot.i zlim duhovom, ki mučijo ljudi in živali. Njegovi odjemalci sc je da je nalezljiva, ne poznajo pa čeno, da je račji rod v dotokih Ru- postali ne številni in moral je najeti stanovanje v Tarbes, da deli tam bacila, ki jo prenaša. Skoraj goto- povščice uničila pretekla izredno ie plačeval še pred vojno Toda sta konzultacije tekom tržnih dni. Zjutraj je vedno ostal v Gargosu, kjer Vo bo držalo, da račja kuga preha- huda zima. i o ga obliskavall hribovci iz grenje doline, Baski, prebivalci Bearna ja od raka na raka. ali od roka na in ceio ljudje iz Španske j njemu sorodna bitja, ki jo zopet .___„SJi_______,_________ i zarijejo globoko v blato, ker PreJel sodnijski ukaz za Izprazni- tev svojega petsobnega stanovanja, ker ni hotel plačati 3800 fr. letne najemnine, namesto 1800 fr.. kakor je plačeval remu vojaku ni prišlo niti ocF da- leč na misel, da bi se pokoril ci-bogate vilnim sodiščem. Zabarikadiral se je s svojo ženo v stanovanje in ju- ki o zo et *-epe spomine na rakov .... . .. . . . . . . . , . i ^ 1 J° zopc čase, vidimo v ljubljanskem muze >eveaa .so btie njegove konzultacije brezplačne, vsaj kot je obja- prenesejo na rake. Dvom o mo- , . . .. gočnosti prenašnaja izven vode o- JUJ kj®r Je ^^^ f™ naško odbil prvi napad policije, ki kupa] vse v tem življenju, nekaj veljave tudi v drugem svetu in da pravičuje dejstvo, da so raki po- nlh eksemPlarJev. Iz klesc največ- je prišla, da ga spravi na cesto. V vil. Kmetje pa niso padli na glave ter domnevali, da ima to, kar drži so raki hite dobri duhovi rajse na pomoč ijudem, če vedo, da jih pričakuje ' ginili samo v tistih vodah, kjer so majhna nagrada na njih prizadevanja. Vsled tega je položila večina začaranih srebrn novec na rob kamina in na ta naoln je dobil Roumigas na leto sedem do osem tisoč irankov. Pridobil si je najlepše posestvo v Gargosu, na južnem koncu ležečo, prostorno hišo, obdano od krasnega vrta. Pozimi je našlo solnce rkozi zarezo v Bibenacu, vstopa za par ur, dočim niso našli severni vetrovi celo poletje nobenega vstopa. Vsled te ugodne lege. so lahko uspevala sadna drevesa na njegovem posestvu. Pet ali šest jablan je skušalo dozoreti in celo neka črešnja si Je prizadevala dozoriti svoje sadeže Včasih se je to dejanski posrečilo junaškemu drevesu, in takrat se je čutil Roumigas srečnim. Vrtnarstvo je bilo namreč njegovo veselje ter se ni strašil nikaklh naporov, da dobi zasluženo svetinjo od poljedelskega društva. Z bogastvom je prišel tudi ugled. Roumigas je bil ob času, ko je Gargos še užival prednosti samostojne obline., izvoljen za župana svo- , Je vasi In ko je bila občina spojena z bližnjim trgom, ni bila nikaka J*1"*_*°ŠČake in,_^elševce teikoča za Roumigasa, da je bil Izvoljen za uradnega pomočnika župana iz Aigues-Vives. S tem je dospel Anton i us na višek svoje slave. V njegovo nesrečo pa se jc pripetil tekom te spomladi, tri tedne pred dohodom Jakobine v Gargos. usodepoln dogodek. Roumigas je bili v kontaktu, v neprestani zvezi, ali pa vezani po drugih sorodnih živalih. V takem vodovju, kjer je bila rakova domovina ali naselbina i prekinjena, pretrgana bodisi za-' radi podzemeljskih vodnih tokov ali po mrzlih, v račjo vodo se izli-1 vajočih studencev in potokov, v. - katere so prihajale zopet mehke Trgovec s starim denarjem Sa-račje vode ,se račja kuga ni širila.1 muel Krasker iz Pariza je bil po-To vidimo na Gorenjskem in na kUpn po deželi za preko pol mili- Notranjskem. kjer so ostali raki v gornjih delih potokov,ki so ločeni j od spodnih tokov, po podzemelj -' ! skih strugah. | Na Gorenjskem pa, najdemo ra- mehkih vodah, v potočkih in mehkih studenčinah. ki so prekinjene z mrzlimi studenčinami. Kot primer vzemimo Lipnico, v katere gor- Jega raka davnih časov pa so na- drugič so prišli s policije z vsem pravili veliko pipo. j mogočim orodjem in celo z metol- "Jutro"_VI K cem Plinslcih bomb za solzenje. Tu- I di to ni nič zaleglo. General pozna -----' moderno orožje in se je bil pravo- i časno opremil s plinskimi maska- 20 VREČ ZLATA IN SREBRA mi, £el dan * odhblJ,aI napadhe >n pol Nizze se je zbralo pred boji- j --ščem prodajat zijala. Končno se jej zadeva poravnala na miren način. Gospodarici stanovanja je juna-! štvo starega vojaka tako imponi-j ralo, da mu je prepustila stanovanje za vse življenje po dosedanji ceni. j ona frankov zlatih in srebrnih kovancev, ki jih je hotel pretopiti. Naročil je svojemu novemu šofer- j ju, naj mu denar prepelje v Pa- riz. A šofer je z vsemi 29 vrečami nakupljenega denarja izginil. Toda Mussolinijeva staroavstrijska jahta. že zvečer so našli avto na zapušče- Mussoliniju so dali kot mornari- ni poti pred Parizom in v njem 20 škemu ministni na osebno razpo- vreč srebrnjakov. Kmalu nato je ,ago jahto z imenom »Aurora".— ! njem toku ni bilo nikoli rakov in policija izsledila tudi vreče z zlat- Zfn-adiii so i0 svoječasno na An- uii'u uunoaoin jUKUoinf v uitrgos. usuucuom aogoat-it. rtouinigas jc ; . . .... , „ . • iiV, <,» , . . y„ . „ „ j . • i tako prekinjuje vez med Savo in niki. Šofer jih je bil hotel izmenja- cieškem in so ji dali ime "Nirva- skoro za las zastrupil neKega pacijenta doktorja Henri Bordesa, mlaj- .. , . . , . „ „olri wo^iri ^ r^ gJe!"":m 111 ^ J , . . , . majhnim potokom, ki se v njo iz- ti v neki banki, a na vprašanje, od „ DOzneie io ie kuoila sega strica gospodične Marcadieu in zdravnik je bil pripravljen prija- ,. - . . . - ia „„ctn i*.™ ' j« j h . . \\ . i hva se nekaj 100 m pod njenim iz- kod jih ima. jih je pustil lepo na staroavstrijska vlada, a Italijani viti celo stvar državnemu pravdniku. I redno mr2lim izvirom. Račja kuga cedilu in ubežal. Kolikor se zdi šo- , zrolenili med vojno Ob tem času ni mogel čarovnik več mirno spati, kajti vsak tre- je prlsla_,ahko po rakih in sorodnih fer ni pravi šofer, temveč neki med nutek se je bal. da sc bo porušila hiša nad njegovo glavo. | Kifiill trn,. Lipnice. narodni zločinec po imenu Pavel--- Ker v Appel, ki potuje po navadi z le-j NAROCAj t E SE NA Ualnm rfn lahlrn vpp mpst 7:.i "GLAS NARODA'M — Ce bom obsojen. — si je rekel. — bo konec vseh političnih časti in osem tisoč frankov letnih dohodkov bo šlo k vragu! Vsled tega je iskal sredstva, da razoroži strašnega zdravnika in kov se ni mogla dalje širiti Raki nič boljšega ni našel kot to. da ne napravil tega nevarnega sovražnika t j-j so se nahajali in se še nahajajo 2a svojega zaveznika! To je bil vzrok, radi katarega je tako nujno želel, da bi se njegov sin Gaston poročil z Jakobino Marcadieu. bitjih do doljnega toka nakar je bila prekinjena, srednjem delu Lipnice ni bilo ra-!talom, da osreči lahko več mest za Kakšna prijetna rešitev bi bila to! Na ta način bi bilo mogoče vse najlepše poravnati! Nečakinja doktorja bi se poročila s sinom čarov-,nika. Obe družini Bordes in Roumigas. bi se pri zaroki objeli ter medsebojno oprostili. Kakšen lep izgled bi se s tem odpiral na starost! Ni-Lake skrbi več za bodočnost in lep dohodek do smrti!... — Oho, to ni več nikak grad v oblakih1. — si je rekel Roumigas dne 2 maja na večer, ko 'se je vračal domov iz župnišča. kjer je bil povabljen s sinom Gastonom na obed. — Lepe sanje se prično uresničevati! Varuh si ne želi ničesar nujnejšega kot prepustiti nama gospodično in midva si seveda ne pustiva dvakrat reči! Ona sicer ni po-tebo bogata, a kaj zato? Sreča je več vredna kot pa denar. Sploh pa je moj Gaston že popolnoma znorel za njo. On pozna to! — Napravil mi dosti neumnosti v Toulousu!..., — Kar se tiče male. ji bo ta bolezen do vodnika že prešla! V štirinajstih dneh bi vse končano! Bah! Spomlad ji je stopila v glavo! — Sploh pa ni Jakobina nikaka gc*>ka ter bo prav dobro razumela. da je Gaston izvvanredno dobra partija! Septembra meseca je torej lahko poroka in ko bo tako daleč, bom rad podaril bčini petdeset pištol (star francoski denar>. S temi mislim* se je podal k počitku. Udal se je najslajšim sanjam, poredoma s svojimi "obiski". v mehki, v Lipnico izlivajoči vod niči, so se ohranili. Izjemo dela Cerkniško jezero, ki kakor znano, nima nobene nad-zemljske vezi z ostalim vodovjem. Pred par leti pa so tudi v jezeru in i dotokih poginili raki. To si lahko j razlagomo na dva načina: Prvič lahko, da so raki. ki so se poizgu-bili pri vsihajočem jezeru v podzemeljske prostore, vendar pršili v dotiko z raki sosednih izvirov in so tako nalezli bolezen. Ni pa izključeno. da so bolezen rakov prenesle v Cerkniško jezero divje race. Kjer so raki okusni in jih drago plačujejo, so jih v zadnjih letih poskušali zarediti po raznih vodah, kjer so izumrli. Poskusi pa so se slabo obnesli. Posebno jelševci se kar n'so hoteli prijeti. Sele letos poročajo od Krke, da so se na par mestih pojavili. Izgleda, da je voda na dotičnih krajih vsaj za nekaj k Uere Je predel naprej v prihodnji noči, kajti vse mu je šlo po sreči! Abej, katerega je pogosto sreuil. se je kazal vedno bolj naklonje-, časa očiščena nevarne bolezni. Trajalo pa bo še dolgo, predno bo pri nas zadosti rakov za izvoz, kakor nim in Gaston, katerega je od časa do časa obiskal, je bil zaljubljen prav do ušes. Zvečer so promenirali vsi trije po ulicah Gargosa, delali načrte za bodočnost ter se prav lepo zedinili glede vsega. Abej je predlagal, da ga odvede prihodnji mesec v Pau, v samostan, da se podrobnejše seznani z Jakobino. Zaroka se bo nato lahko vršila tekom julija. Nato je bila izbrana cerkev za poroko. Varuh je svetovail ekrkev v Gargosu. Čarovnik pa je bil za cerkev v Aigues-Vives, dočim ni imel bodoči ženin nobenega mnenja o tem. Določil pa je glede poročnega potovanja: — En mesec v Parftu in s tem punktum! (Dalje prihodnjič.) pred leti. Od račje kuge nedotaknjeni so ostali jelševci in koščaki v okolici Starega Trga in Loža, v nekaterih manjših, od večjih potokov ločenih strugah na Dolenjskem, v logaških potočkih in le na par mestih na Gorenjskem. Kakor pripovedujejo, pa so baš na Gorenjskem? | in sicer v okolici Golnika izginili raki šele letos. Dočim: jih. Je bilo Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRlOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kretan je Paraikov — Skipping New* — 23. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen 24. julija: Mauretanla. Cherbourg ti«orge Waihinfon Cherbourg. Bre men 26 julija: lie de France, Havre (Glavni polet nI telet) ll-tmerlc. Cherbourg Hrt»men. Cherbourg, Premen New Amsterdam. Boulogne »ur Mfr Koma. Napoll, Gei 3va 27. julija: HeJgenlard. Cherbourg, Antwer|>«i • Ht. I^ouln, Cherlwurg, Hnmbuig l^evlathan. Minnekar.da, Boulogne «ur Mer 31. julija: l»r>-Kr« s 3. avgusta: .New York. Cherbourg. Hamburg Uei>ublic. t'iierbtjurg. Bn men 7. avgusta: Berengaria, (^"lierb-jurg President Harding. Chjuli>g:ie sur Mer, Itotter-dam Minnesota, Cherbourg 10. avgusta: I>eutachtand, Cherbourg. Hamburg Conte