Stav. 321
V Trstu, v RoclrTo 2«, mve^fcri !918
te-nnt xm
Mftta mft 4aa zjufn), f*đ) ob nHeljah In praznikih. -uredništvo: ullct Pr«a<'lšk<i AsIsVrga 10. I. nadstr. D> p»»l eni m polil ji jo ure^niitvn. — Ne'rankittna p <ma ;e r.e nre. Jemjjo, rokopiBJ tt f* Wača|o. - IfdaiatelJ in cvlgo-cmi u-eJnik »Man Gadlnn. — Lanlnlk kon«nrr ■ ifšt-a „Edinoil'". - Tsk ti-aksriK* Kđ»fio»t. - TtUfon ured!*l,V i in up'«ve »tr*. f 1 -57. -Naročala* anatai aa celo trto <0 K. pol le!« 21 K, tri merree* »O K —• m nedei|*fto Ifdaju aa cel® leto 6 K, ful l*U 4 K.
1	Za fatoiSnie zedlnlenlc.
" LJUBLJANA, 21. nov. Dalmatinska narodna vt:.da ic predlagala patom Narodnega Veča v Zagrjln; naj sc z ozitom na težavni zunanji pa tudi notranji politični položaj brez odlogu izvede zcdinjetie Srbile. Crne sorc hi vsega ostalega etnografskega teritorija SMS. v eno državo, oziroma, da se ustvari skupna vlada,, skupni parlament in regontstvo za vse nase narodno ozemlje.
Načelstvo J. O. S. se je v šefi dne 20. novembra o lem predlogu vsestransko in temeljito posvetovalo In prišlo do zaključka, da je predlog dalmatinske narodne vlade v vsakem oziru utemeljen in da je edino v njem Iskati rešitve Iz sedanjih težavnih razmer. Edino ta-korStre zodinjenje more razbistriti mednarodni položaj, v kolikor se nanaša ta na nas, Izvesti uspešno obrambo narodne pojesti slovenskega naioda na jugozapadu in zagotoviti našemu pričakovanju odgovarjajoče severne meje. Brez enotne skupne vlade je nemogoče izvesti zadostno prebrano naših dcčel in uredit,1 naše finance.
V tem prepevanju je sklenilo načelstvo, da so vsi zastopniki Jugoslovanske demokratične stranke v ljubljanski narodni vladi oziroma v zagrebškem Narodnem Veću zavezani delati- za predlog dalmatinske zemaljske vlade. Ako bi ta predlog v narodni vladi ne dobil vc;i-ne, ga moralo priglasiti pri seji Narodnega Veča kot naš minoritetni votum.
D^matlnskl postane! za 2cdlnlcnj0.
ZAGRFA 10. nov. Na včerajšnji seil dalmatinskih po-nlancev so je sklenila resolucija, ki le bila oddana Narodnem Več« in ki pravi da so Hrvati v Dalmaciji vznemirjeni vslcd nastepa Italijanov. Nar-nlno Voće nnj skupno s srbsko vladcstori vse korake, da se od strani ©ntente kaj napravi v tem odru. Med drugim poživlja resolucija v <tar najhitrejše zedinjcnie SHS, da se čimprej vpostavi definitivna vlada. Poudarša edinost s Srbi kot zavezniki entente. Sledi 20 podulsnv jugoslovanskih poslancev, med njimi razen Slovencev tudi Primorcev.
Dalmacija 1» Srcm za člraprcišo zedlnjetije.
ZAGREB, 20. nov. Iz Dalmacije in Srcma dohajalo dan na dan Narodnemu Veču vprašanja, zakaj, se čaka z zedtiijenierti Slovencev, Hrvatov in Srhov, ko je vendar dana motnost za združitev s Srbi iz kraljevine.
Jugoslovanski socijalni demokrati za združenje.
ZAGREB. 20. <nov. Časopisje prinaša resolucijo Jugoslovanske socijalne demokracije, v kateri se zahteva združenje vseli Slovencev, Hrvatov in Srbov. V resoluciji se spominja zlasti proshric Stflrgkhovc dobe, ki je oku-ilfc javnost med Slovenci.
Vpoklici na Hrvatske«.
ZAGREB. 20. onv. Vpokliče se vw moštvo od 20. do 45 leta lil so sposobni za vojno služba Vpoklicani sc ztero ita {K>str^i Piase pri Karlovcu,
2990 Angležev prisotlo na Reko.
BAKAR, 20. rtov. Danes ob 3. popoldne se je fzkrca!o r.a Reki v Punto franco 2000 mož angleške infanterije.
Parobrodna zveza z Reko vzpostavljena,
SENJ, 20. nov. Parobrodna zveza Scmi-Reka je zopet otvorima. Parnik »Velebit« dalmatinske parobredne «lnižbe jc že oriplnl na Reko.
Iz Ce&c.
PRAGA, 19, nov. Cclio-sloviški tiskovni urad poroča: Odsek za zunanje zadeve ,'e imel danes pod predsedstvom člana Narodne skup-lčre Ncmecem sejo. Ministrski predsednik dr. K rama j je poročal o dn.plcmaiiv»i.h pokanjih glede slovaških krajev in je sporočil vsebino note, ki jo je cdpcslal ministrskemu predsedniku Ka-rolyju. V tej noti opozarja dr. Kramar nato, da ogrsk,--vlada nima pravice o slovaških krajih govoriti, ker so na posvetu entente v Vcrsaillesu sklenili, da pripada Slovaška Češkoslovaški državi. Nadalje Ic energično protestiral proti slabemu postopanju ogrskih čet in radi' aretac« člana ćeho-slovaške narodne skupščine poslanca Dule, ki ic postavno imun.
Pomoć entente Slovakom na Ogrskem.
PRAGA. 20. nov. Slovaški poslanci so Izdali oklic, v katerem pravijo: Madžarske nasilnosti presegalo že vse meje! Madžari co zastopniki starega sistema zatiranja narodov. Vendar ne bojte se! Cas vračila je prišel General Poch je obljubil, da pošlje več svojih čcho-slo-vaških legij in francosko čete na ogrska tla, da (i napravijo konec ogTskemu nasiliu. — V prihodnji seji v Pragi hočejo slovaški zastopniki vložiti energično interpelacijo radi dogodkov na Slovaškem.
•Iz Poljske.
VARŠAVA, 19. PHsudski je brzojavi! vsem državam tiotifikacijo o nastanku neodvisne, vse poljsko kraje vsebujoče Poljske države in izraža upanje. da v tem Irenotku ne bo prestopila nobena tuja armada brez privoljenja Poljske državnih meja,
VARŠAVA. 19. ncv. Ker pogajanja Daszvnskcgn v svrho tvoritve novega kabineta niso Imela povoljnoga nspeha, je podal Daszynski Pilsudskomu svojo demlsi o. ki jo je Piludski tudi sprejel. PihidsJci le imenoval novo ministrstvo in sicer jc ministrski predsednik Mora-czevvski zunanji minister Wasilcwski. Pilsudskl sam pa si ie pridržal vojno ministrstvo. Tri ministrstva so prihranjena za pruske dele Poljske države.
KRAKOV, 19. nov. V nedeljo popoldne so sklenili v Lvovu oseminštirrdeseturiio premine, katero se lahko obojestransko tri ure pred končnim terminom odpove.
Angleži v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA. 20. nov. Voino ministrstvo jc dobilo obvestilo, da bo dospela dne 30. novembra v Budimpešto ena angleška divizija. Vojaštvo bo nastanjeno v voja&iicah v Budi. častniki pa po hotelih.
Srbske četo na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA. 20. nov. Srbske Čete so z aTtllleriio dospele do Segedina ta pcptrgale redno iel<iwiiko
zvezo z Budimpešto n Aradom. Vlaki na »ch orogah ne morejo voziti.
Tirolska lioče svojo popolno samostojnost.
DUNAJ, 20. nov. V zadnjih dneh kaže Tirolska posebno antlpaiilo za združenje z Dunaiem. Tirolska zahteva svojo lastno cvetočo industrijo iti poljedelstvo ter se boji. da bi je Dimaj preveč ne izkoriščal. Vodilni krogi na Dunaju so storil! vse, da pregovore Tirolsko -a združenje z Dunajem.
Clemcnccau predsednik mirovnega kontrrcsa.
AMSTERDAM. 19. nov. »Dailv Mali« poroča iz Pariza: Pričakujejo, da bodo Izvolili Clsmcnceaua za stalnega predsednika mirovnega kongresa in da bodo Wil-sona naprosili, naj preuseuiric gotovim sejajn, tiiko baje otvoritveni sciL
Wilson v Evropi
AMSTERDAM. 20. nov. Kakor poroča Reutcrjcv urad, bo predsednika \Vilscna na njegovem notovanu v Evropo s.prcmliala njegova soproga. Doitmevaio, tla bo rretl počet!:om mirovne konference več tednov prebival v Parizu, rodijo, da se namerava udeleževati knigresov v Vcrsaillesu, lei sc bodo vršil!, predno se snidejd mirovni pogajalci. Udeleževal sc bo prvih sej prave mirovne koi|tcrencc, v katerih sc bodo določila načela mirovne ponudbe, naslednjih sej pa. na katerih se bodo obravnavale podrobnosti, se ne bo udeleževal.
Javna mirovna pognianJa.
LON'DON 19. nov. Rcuterjev urad poroča: »Times« so 16. t. nu izvedele iz New Vorka: ^en.itcr Borati naznanja. da bodo smeli zastopniki Nemčije in Avstrije na mirovno konicrenco in da se bodo vse obravnave med ni!mi in zastotmiki zveznih vlad vštevši vlado Zcdinjenih držav ameriških vršile javno. — Kakor se to pojmuje ti»kai, pemenja to, da se bodo obravnave med Ncmči o In alilranci res vtš;1c in da prcccdenčni slučaj izza boksarske vstale, ko kineški zastopniki niso smeli k obravnavam. glede Nemčije ne bo obveljal. — Senator Fiorah ic nadalic naznanil, da se razprave ameriškega senata ^b ratifikaciji mirovne pn^edbe ne boJcjo prikrivale. k;>W>r ie bilrv do«! I v navadi, da se bodo marveč vse razprave vršilo javno. — Ta naznanila so vzbudila največje zanimanje, to pa tembok :ker 'ie znano da se v njih zrcali iiaziranjc predsednika Zcdlnicnih držav. Domnevajo, da Imajo Amerika in aiiiranci žc gotov sklep.
Sodito postopame proti bivšemu saškemu kradu.
DRA2DAN1:'., 20. nov. Proti prejšnjemu saškemu kralju Trider^k-Avgustu !>e bo sodno postopalo, ker !e hotel odpeljati nedovoljno množino živil. V njegovem vlaku so našli 25 vreč sladkorja, pet vreč moke, mnogo masti sveč itd.
Iz Jl£i£!®s9av!j».
Krajevni Narodni Svet v Trstu razpuščen. Včeraj so
bili člani Narodnega Sveta tr/askega pozvani h podpolkovniku karabiujcrjev, ki jim je javil, da ie tržaški iTtfvcrmf? naš Narodni Svet razpustih KaraJ)Luicrii so njegove prostore zaorli in vhode zapečatili. Za informacije naj sc naše ljudstvo odslej obrača na člane raz-pufščetiega Narodnega Sveta. -
Primonlti Mrvatl za zdr»f!tev s Srbilo. Iz Zagreba r.e puroča 20. t. m.: Snoči sc je vršilo zborovanje dalmatinskih. srbskih, istrskih in primorskih Hrvatov, ki se • ude v Zagrebu. Zborovamja se ic udeležilo nad 1000 1'udl. med nj:rai vsi uglednejši narodni toditelil, izredno nmogo častnikov ln vojakov. Otvoril ga jc znani pesnik Rihard Katalmlč-Jerctov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Rok Jokovič. Po njegovem pozdravu je govorit znani publicist Nlko Bartulovtč. ki jc Izfavil da je zbrala zborovaice skrb, kaj bo z njihovo ožjo domovino ob Jadranskem moriu.	%
tigroma pa nar. poleg zunanjega tudi iiotranli sovražnik tako, da so nevarnosti, ki groze naši mladi domovini, ogromne in neštevilne. Dolžnost nas vseh Jc. da sc zberemo in sed ogovorimo, kako jo moremo Čuvati. Tudi zagrebška atmosfera nas nc zadovoljuje. Tako malen-Vor.tna tako nezadostna za današnji čas sc nam «di. Narodno Vcče sc posvetuje ure in dneve, kakšne zastave naj visijo na narodnih poslopjih, kakšne naj boih> poštne znamke ali samo hrvatske ali skupne jugoslovanske. Med tem pa se odločuje usoda našega bitja. Mi smo demokrati, ki hočemo svobodno domovino. ki zahtevamo resničen dcmokratizein v vsem javnem življenju. Ali republika ali monarhija, nam jc vseeno. Zavedamo pa sc. in priznavamo, da uživa kralj Peter spcStovanle cclc Evrope, da ie ki i naše krvi, po-to.ncc kmečkega rodu. (Burno viharno odobravanie.) Ako vpraSamo naše srbske brate, ki so si izvoicvall največ zaslug za našo svobodo, ali hočejo republiko ali monarhijo, nam odgovore, da jc samoumevno, da ho. čelo na prertolu jugoslovanskega junaka, svoiečasncga revolucijonarja Petra. Žalostno in značilno obenem jc, da so danes na'hujši republikanci ravno oni. ki so vodili svole dni udanostne deputacije na dvor naših habsburških zatiralcev. Z nMmi bo treba enkrat za vselej obračunati. Vprašatrie rtoublikc in monarhije, bo odločilno za močo naše Dalmacije za tvsodo Reke, za cclo državo SliS, ki in usUnovl vnn za celokuoni insrosbvatiNkt narod, nc samo za njega posamezne dele. Ukreniti moramo vse potrebno, da jo »krepimo tn dogovoriti sc mo-rmno s srbsko vlado. Odklanjamo vsako posebiro državo. vsak separatizem, naj se poiavlja v katerikoli obliki žet Govornik je končal z vzkliki Jugoslaviji in Srhrjj. Govorili so na to v istem zmtslu še dr. 'Mato Llr.ičar, dr. Angjeli.iovlč in Katalinlč-Jorctov. Vsi so obsojali one elemente, ki se v teh usodepotoih časih nc znajo držati narodne discipline ter ljudstvo no nenotrebnem razburil :o In bimi'o. Vsi ti spadajo pred narodni sod. kamor naj riih nostavi Naicdno Vcče.
Iz Poštnine, 20. nov. — Včcrnl popoldne le Izvedelo prebivalstvo po P^cjui za ukaz italJJ''i»«4<Li«ra povdi-
Po«an:ema *trvn>» rn Trat N oH«neo 10 vi«., mi! 11
0,;l««l trjjovre* ta •hr'i'ts* mm i« 0 'a : oimrtn-re. i.hvii«» fviUr.icr, T»t»:la fijlisl d 31(1 *nt4 f nt po W oW)tl s v tekftu I tU »}• S vnt 30 K. vuka luJtljna vrtu 3 K. .Malt OrlMl po a »In. -iti. .4 n»tnj pa 90 vin. Oj'aae ipfejema Irratni M4elvL N	NamJ-t'na r»k!4inaci|e po-ll|a-»
tiMjufao tt^rurt ..li^in^i-. Uprava tn in»«it«i oJtltls* « na-HjiRU V ulici (IT. friruiika Ai. 20. — Pnltm^ra«. rt.' 1«
Stva glede proglašenja vseh vojakov 2.1 vo'nc trctnlke. l5rebivalstvo iz oddaMenih vasi nt modo stav lenega roka izkoristiti da bi lahko v smislu dovoljenja ita-liianskega poveljstva pravočasno odšlo preko demarkacijske linije in se s tem rcši'o ujetništva, h Postojne l:» najbližnjih vasi le zbežalo kakHi ItiO bivših vojakov, deloma peš, deloma po železnici. Za vožnjo z vlakom so morali imeti posebno dovoljenje od vojaškega pt^vclj-stva. —- Urade b<xlo prevzeli Itaiiiap.i oopolnoma v svo^ io upravo	. ..
Glede vojaških onroščencev jc Ita H lansko štadlsko ro-veljstvo v Postojni odločilo, da smejo začasno ostati doma, če bi Da tudi ti imeli biti proglašeni za tone ujetnike, se ic zaveza! štacijski povcMnik. da jim bo dal priliko oditi. Oro7.ništvo ie tudi odšlo.
Pošto Da prevzame t. današrillm dnem italijanska uprava in uvcdeio italijanske poštne znamke, kakor sc Je to zgodilo v Trstu. — f . _	*

S Koroškega. Komisar Narodne vtr.de SmodcJ poroča tz Celovca 21. nov. Nemci se pripravlla'n z gardami na dovenskem ozemlm na odpor, ako bi hoteli Jugoslovani nrrKJrctl in prevzeti upravo. Iz BcHaka izvažajo mnko, ki ;o imajo shranjeno v veliki množini v mestni hrrml cerkvi, na Zgornje Štaicrsko in Tirolsko. Iz Vel'Vovca izvažajo ponoči moko. dognalo sc še ni. kam. Meščanske garde postaiak* vedno l>oij bojevite In agitiralo po mestih in t rgili na oborožen odpor. .Mostove so zastranili in na Honrberku nasproti BorovUam so postavili tonove. Mnerre Ncmccv jc, da bo cela Koroška pripadala Nemški Avstriti. V tem smislu govore v svolcm provlzorlč-nein dc/clnern zW~u in Inžctiir fineler !c predalagal naj ,sc vsi slovenski fovniki aretiralo, ki bi pri prihodnjih volhvah s nrižnice poučevali iiudstvo. Prehrana Ic na slovenski strani slaba, ker so pred preobratom veliko rekvirirali. zhIoec živil mtaio pa Nen>cl. V Cciovcu i« mimo, vlada soklatenrat. Nemške straže nasproti vojaštvu In civilistom vedeo zelo oblastno In rekviriralo m> nekod tudi civilistom lastnino. Nemški mornarji v Podrožici so Tckvtrirali pri župniku Ražunu v Št. Jakobi; 1 kg sirovega trosla, ki ga le župnik dobil od litid! v dar. ker sam nima gospodarstva. Vedli so se nrt tem s puškami silno arogantno In predrzno grozili. Domače prebivalstvo ic vslcd njihovega obnošan'a silno raKbur-;eno in se ie bati. da pride do spopadov. Lnhi so zasedli Kanalsko dolino do Trbiža. 15. novembra Ic prišel oddelek kavaJerl'c. kakih 200 koni. 17, novembra r,c ic nastanil v Zabnlcah cel infanterilskl polk z 2M konji. Ostati lioče'o tam doliro Časa. Isti dan so zasedH drugi polki drugI vasi. LioriPo vn-s, Naborict. Ukve. S sel>oi ima'o stro'mlce in puške. Dosilmial razen seni niso še ničesar rekvirirali. Sicer pa poistonaio oblastno, kakor bi hoteli tam za vedno ostati. Orožnlštvo le moralo tako! oditi. Tudi vsi želczničarll in čuvaji so morali oditi in so lih nadomestili z laškim!, le postaje-načeliiiki so osi ali.
Poročilo iz Oorlec. «	. ___
" . . ItalljansRtT ^ermrJTvtT Y<i'fz"daTo 17. t. m. UKaz, da vsi sc moralo bivši avstrlisk! voiakl Javiti tekoin 24 ur pri italijanskem povolistvu. Ker se jo govorilo, da bomo mi jugoslovanski voiakl v Gorici internirani. smo vprašali o tem laškega poveljnika, ki nam le pa zagotovil, da sc nam ni ničesar bati. da nam na ne da dovoKcnla za notovanie v Lmbliano pred 19. Po 19. ho vse ure'eno. Odrcia se. da morajo vsi Slovenci, ki leta 1914. niso imeli domovinske pravice, to Ic oni, ki niso bivali tam več nc;:o 10 let (na pr. dr. Franko, Dorninko. gostilničarka Fon Itd.), v treh dneh iz Oo-rice, dočlm itaHjanc puščajo. —' • —■ °
- at>i t. tU*..... 1.. -
Nemci proti ncinčuriem. Neki višji uradnik nv*frl!skc vlade prinesel iz Gradca vest da avstrijska vlada ne namerava prevzeti v službo nikogar, ki jc roten Slovenec, a ic posta! odpadnik. Nemci upravičujclo to svo'o nnnicro s tem. da rmajo preskrbeti dovolj svojih Tudi. Množica uradnikov, ki s.o sc ponemčurili samo z!n>g texa. da bi splezali kvišku bo sedai obsedela med dvema stoloma. Jt?gor.lova!ii ;ih bodo spodili, ker ne marajo odpadnikov več roditi. Nemci na ilh nc bodo sprejemali. ker imajo več kot preveč lastnih uradnikov, katere bodo moralip tečevati. Nemčuricm torej v bodočo ne bodo cv-etcle rožice.
V«)lnlm invalidom! Brezvestni liiuVc Sirijo med vojnimi invalidi vest, da bodo le-tl vslcd izvršenega državnega preobrata izgubili dosedwiie nokoln/ne, vzdr-ževalnlne. podnrre In sploh vso socliaho pomoč. Narodna vJaida SH.S v Uublb.ni so *av*ia. da Jo ena nje«.
Sfrrsn I!.
»tOTNOST« Stov. .T21.
V Tretn. dne 24. uortahn 1 ffS.
Bih prvih sccilalnopolitičnih nalog rešitev zamotanega vprašaiva o preskrbi vodnih Invalidov, nadal e vdov i-n sirot v volili Daclliti. Da sc to vprašanje uredi tako. kakor ic nujno in potrebno z vidika modeme zakonodaje. Je treba, da se poprej izvrše potrebne predpriprave in poizvedbe. Znano ic, da je bi! doslej osrednji razvid-nostni kataster vseh vojnih Invalidov v bivši Avstriii ga Dtmaiu: ta osrednja centrala ic f udi* nakazovala vse invalidno pokojnine, vzdržcvalnine in razne doklade sama potom postnohranilničnega urada na Dunaju naravnost irpravičenccm. Da se izvrše potrebne informacij in dogovori o tem. ali )e moTda dosedanja osrednja centrala voljna, do končne ureditve tega vprašanja še dalc izplačevati že priznane zneske ali pa ne; nadalje da se ugotovi vsal približno število oseb slovenskih vojnih invalidov, pa je treba nckai časa. Narodna vlada jc odločena, vprašanja o preskrbi vojnih invalidov, vdov In sirot temeljito rešiti, ker se zaveda: svoje velike naolrge v tem pogledu. Narodna vlada v Ljubljani Izlavlia že danes, da bodo mene tozadevne naredbe prežete z duhom človečnosti, izhajajoče iz načela, da ini£«'o zlasti tisti, ki so v svetovni volni izgubili svorc Zdravje In delozmoZnost pdno pravico do preskrbe v največji meri. ki le sploh mogoča.
Londonska poravnava ic za Jugoslovane ugodna. V »Manchcster Gttardiunu« piše sir Mug tivans o nasprotju med Italijan! In Jugoslovani. Med drugim pripoveduje, da se je napotilo začetkom oktobra več zastopnikov Jugoslovanskega komiteja v Londonu v Rim. da bi se tamkai posvetovali s sedanjim češkim ministrom zunanjih del dr. Benešem. . .	„ r . .
M'	~	' Na-
da ne pravT nvans: »Pogoji za premiric, predvsem pa okupacija obrežja po italijanskih četah, so za Jugoslovane v največji meri neprijetni. Vendar pa je eno gotovo. da so določbe londonske poravnave med Italio in Jugoslovani, pri kateri poravnavi sem bil sam navzoč, za Jugoslovane izredno povoljni. Za sedal je Klavno, da Jugoslavijo priznajo kot zavezniško državo ententne vlade.«
Italijanski klic pred oknpac'fo. Italijanski aeroplan! so metali na jugozapadni fronti malo pred sklenjenim •premirjem letake s takim-Ic oklicem: Jugoslovanski vo-iaki! Ustanovi se Jugoslovanska država. Vsi Slovenci. Hrvatic In Srbi bodo živeli neodvisni in srečni pod svojo zastavo n pod svo'o vlado. Prvaki vašega naroda. katere je prisilila vlada na Dunaju in v Budimpešti s krutim pregnjanjern. da so tekali zavetja za mejami so se popolnoma sporazumeli z italijanskimi državnik!. Naš in vaš narod sta brata! Ne streljajte na italiianske-
ga vojaka, ki sc borj tudj za vašo narodnost. . ' .
< f > — ~ - —
«... —	J	.. i- J.	.
Nemška Avstrija si svofl Kočevje, Nem*k1 listi Ja-
\|la'o. da k? dfžavnl svet nemSke Avstrije sklenil, da ostane Kočevje začasno po-i n-unčiem (!) nemške Av-jMi'c h (ia min začasno spadati v nieno pravno področje. Zato predlaga »Cirazcr lagblatt«, na) bi nemško-vstrijska vlada spre'cla v svojo službo vse one Kočc-varle državne uradnike in nastavl'cnce. kl so nameščeni v slovenskih kralih. — Radovedni smo. kako bo Av-striia upravljala kočevsko deželico, ki leži sredi 'jugoslovanskega morja. Menimo, da bodo p-| tem Imeli pač odločilno besedo naši vladni krogi. Kar se pa tiče orc-mcščenla kečevarskih uradnikov In drugih nameščencev, nimamo nrav nič proti temu. ako jih Se danes prevzame nemška Avstrlia v svo'o službo. Srečno poti
Tudi ne bi bilo absolutno veljavno, če bi sc mi hoteli sklicevati na deistvo da se v Nemčiji pripravljajo samostojne republike. Take analogije utegnejo biti nevarne. ker so razmere drugačne. Bavarska in Prusi'a ste
—	in pri tem puščamo na strani vprašanje temperrmen-ta in verski moment — toritornalno ločeni ozemlji. M; Hrvatje. Srbi n Slovcnci pa živimo na ozemljili bivše Avstro-Ogrske tesno drug poleg drugega in pomešani med seboj. Pri Bavarcih je torej stremljenj po or.a-tnosvojenju razumljivo. Za nas bi bilo tako cepl'en'c usodno, ker bi oviralo proces asimllirania — naše ujedinjenje. To pa >e nam glavno, ker po tem ravno stremimo. To stremljenje stoji za nas pred vprašanjem državne oblike!
Povdariti pa moramo vnovič, da podajamo te momente le v razmišljanje in da ic daleč proč od nas misel, da bi se tu izrekali za to ali ono obliko. Naglašamo torej, da jc vsem. ki resno mislijo z mislijo našega 'ugo-slovanskega narodnega zcdinienja, vrhovna dolžnost, da vsak zastavila vse svoje sile, da pridemo do države Jugolovanov!
In še nekaj bi položili ro'akom na srce. Tn to prav Iz gloirinc srca. Pri-znavaimokar odkrito, da so stvar Jugoslovanov v tem svetovnem požaru rešili le junaški Srbi, Zrtvc, ki Jih ie zahtevala ta vojna cd nas vseh. <o ogromne. Razlika je le la. da smo ml Hrvati in Slovcnci krvaveli za tuje Interese in uroti sebi, Srb pa so krvaveli a znas in stoje tudi danes na braniku v obrambo teritorija naše bodoče Jugoslavija! Aii ne zahtevata torej čut bratske hvaležnosti in najviši! interes naše bodoče države, da se oziroma na čustvovanje In želje Srbov tudi ob vprašanju: ali monarhija aji republika?!
—	pri čemer ne smemo pozabljati dc'stfa, d,i 'o bila Srbija tudi doslej že — najdemokratlčncja država!t
fl! i momrhlia ala republika?!
Vprašanlc, kakovo obliko naj dobi naša bodoča država — ali bodi monarhija ali republika? — ie postalo oredmetom diskusi* med nami. Začeli so časopisi. Pc
našem mtic!:i že časovno prehitro. Naše mnene, — ka kor nam je nareku'e priprosti razum -- Je. da je naravna in lonična pot ta. da nam bodi prva in gtavnf naloga, da si zagotovimo hišo! Potem šele prihaia vpra-šan'c. kdo bodi g1 a var in v kakih oblikah nai nas vod! v tci hiši! — £e beli na ie obžalovati — ker delu'c ka' neugodno, — da se to prerekale ne omela le na časo piše, marveč sc ie zaneslo tudi v ustmcnc razgovore med osebami. Ljudlc se razvnemlic'o. In to more po stati nevarno, ker bi moglo razdreti tisto budovno enot nnst med nami. ki smo sc ie v zaduMh časih tako ve selili kot pravega bož/ega daru in blagoslova.
Vprašanje ie sporno in težko izlasti pri nas. Me«' M načeti naiorei vprašan ie zrelosti našega troimenegr naroda. Tudi sc nočemo upuščatl v akademična in na čelna razglabljanja o vprašan'u: katera oblika je pri mcrne'a. boliša in koristncia za razvol In nap-ede) l udstva? Tudi mi imamo svo'e naziratre. Ali. nočemo i< tu predlagati iz razlogov ki jih hočemo tu navesti in 1 ' sc daio združiti v izlavo: da nočemo orili vati olia \ plamenčck. ki bi mogel postati nevaren plamen. Kait naša sodba ic ta. da. če kcdai. mora v teh velikih odločilnih trenotkih biti naša prva dolžnost, da oscbnr uazirania nedreiamo koristi naše skupnosti. In. hvala Bogu. mi imamo d.itics činitcljcv. Instancil in avtoritet, doma in v Inozemstvu. KI jim je povcrcna naloga, da nam (»ni medsebojno ugotove In določijo to našo skupno korist! Saj smo ćuli ravno te dni razveseljivo sporočilo. da sc zastopniki vseli treh po u'eduitcn'u stremečih jugoslovanskih plemen razgovarja'o in pogaja'o med seboj Vsa minulost teh mož nam jamči, da Jim jc le lorist in blaginia naše bodoče skupne domovine pred oJmi. Zai'pajmo tein možem In čak&iino nilhovlh ukrepov! To bi bila v teli trenotkih naša druga dol." lost.
Samo svariti bi hoteli pred neko zmoto ko prcso'a-ir.o vprašanic: ali republika ali monarhila? To sta dva relativna poiina. Angliia ima n. pr. monarhlško obliko. In vendar ie nI države, k.cr bi bila volia 1'udstva tako suverena kakor jc ravno v Angliji. Meksika pa je republika. Ali. prav gotovo ga ni v Lvropi republikanca, ki nc bi se ako — bi imel Izbirati med tema dvema državama — izrekel za Angliio! Tu le nač vprašanlc. !;?ko ustavne določbe ima monarhija, kake Drcrosatlve daje monarhu. Na Angleškem ie kralj Ic nekak reprezentativen ornament države In sc mora absolutno pokoriti v o Hi parlamenta. Je — rekli bi — le Izvrševal«
Grehi ra5s	— fri*
rojeni v botioaio:fi!!
Oorle nam. a-ko bi tudi danes še, v dnevih svobode, ne hoteli biti Iskreni napram sebi. Svoboda m laž se izključujeta islotako kakor odkritosrčnost in hinavstvo, in resnica Ic, da so natn draid priborili svobodo. Gorje nam, ako bi se sedaj po rekah krvi. ki so jo drugI prelili za nas, nc pokazali vredni novega življenja, svobode in človekoljubja.
Res ie sicer, da smo tudi mi Jugoslovani v tc!i štirih letih prelili reke krvi. ali ta kri je tekla proti nam. ne za našo svo-bodo. In okovi, ki so nas tiščali stoletja bi nas bili zdrobili, da Jc imela naša kri tc!i!-o meči da bi bila avstro-ogrsk! nestvor ohranila pri živl'cn'u.
To jc resnica, pred katero si ne sinemo zatiskati oča-sa, kajti gre za bodočo usodo vsega Jugoslovatibkcgr naroda.
Seveda, Je za nas Hrvate, Srbe In Slovence nekdanje habsburške države cela vrsta razlogov, ki naj nas opravičujejo. Dol*i ljudje so opravičevali tudi zamorce, ko so se v amerikanski protisuženlski vofiti borili na strani lužno-ameriških držav. In Dostojevski )e napisal cele spise, da bi vedenie Bolgarov v osvoboievalni vojn! ki jo je vodila Rusija zanje proti Turčiji, postavil v mi-iejšo luč. In velfka Rusija Jc velikodušno podarila Bolgarom državo v talci veličini kakor bi le bolgarsko izdajstvo ne moglo priboriti nikdar! StotiscSi Rusov so žrtvovali za to Bolgarsko svo.'; življenje.
Dobri UtKiJe bodo navajali opravičevanja tudi za nas in kak novi Dosto'evski bi črez naše krivde razgrnil plašč pozabljenja. MI pa nimamo nobene pravice, da b! se oprivičcvali santi pred seboj za de'an'a. za 5 r.-kršn? nI opravičenja pred Bogom In ves t o. Ala/l bi bile žrtve Juitoslovanov bivše Avstro-Ogrske v bobi za lastno svobodo težje, nego so bile v tem bolu, ki nai bi nas bil pahnil šc eloblle v suženjstvo?! »M ga vetjegn dokuz? I:ube7ni. nego je ta, da kdo žrtvue svole življenje za to. kar ljubi« — tako je rečeno nekfe v svetem pismu Mi pa smo žrtvovali1 življenje stotisočev za — suženjske okove!!
Težki so grehi, ki smo jih zakrivili m1 lufnl Slovan -azMte habsburške države na lastnem narodu — tem, •ežji. ker so prehajali od očetov na sinove stozl stolct'a.i Ako so grešili očetje, ko so sc podredili tujim vladarjem, I oa so sinovi povečali to krivdo s tem, da niso niti po-: zkušali da bi se otresli tu:cga gospodstva, marveč so 'c še utrjali z medsebojnimi boji. Žalostne zgodovine lugoslovanov nI možno izbrisati. Le z gro^o moremo misliti na to. kaka bi bila naša hodo:ncst. da nas niso1 bratje osvobodili. Kajti nas Je osvobodila Srbija S| svojo vojsko, s svojlin zvestim vstralar.iem za pravi-1 ?o do ujedinjenja In za svobodo .lugoslovavov: s svodni mučcnlštvom za Jugoslovansko stvar. Nas ic osvc '•»odila Srblt'a! To jc resnica. In le zli 1'udje. malenkost: 'uhovi in borne duše so odtezajo izpoznanju rcsnicc'
Puljskl »Hrvatski List« pa piše:
V to vojno smo vstopili kot zvesti sluge dunalskegr •esarjn. Verovali smo n'egovim besedam kakor le.tr I«48. Ali ta narod, zaslepljen po dunajskih geslih, je iz* .cl Iz. tc vorjie preroien in s ponosom more pokazati nr fo. da le skupno s Ccho-SlovakI zrušil strašni zisten n uničil eno nalsilncjlh vojska. Zato so bili naši zeperi solnih naiih Hudi. zato ic na stotine naSlh rodol'ubov v vseh naših deželah bilo usmrčenih — po sodiiili ali j brez n!e. Ta narod, ki je v tei vc/ni pretrpel na!grozne!c! nevol'e. ta narod more mirnim zr.upan'cin zreti v bo-Jočnost. Naše delo za entento ie bilo enako pomoči sil-, ne vojske, bilo le izx!atnc!e. nego delovan'c tisočerih! topov. Ne samo na podlagi pravice sanx<\i!očte naro-; dov, marveč tudi na podlagi na*'h žrtev Imamo danes-pravico do pravične rešitve našega nacUonalncca vpra-' šanja. Mi sc tekom te "'ne nismo skrivali, nismo no~§ sili kokard Rdečega i Naši vcaki so sc borili med; dvema ognjema: pred ....mi so bili tepovi naših pret-' veznih sovražnikov, za nami pa mitraljeze naših —: »prijateljev«. Ali osvobojevalna beseda je prodrla tudi; najprve vrste naših čet in tc so v odločilnem trenotku1 izvršile tisto, kar smo pričakovali cd njih.
Ako pevalo danes narodi na svetu »hozana« In »alc-: hija«, moremo reči. da jc to naša huzana in naša alelu'a. Naš narod Je skupno z drugimi narodi ki so hrepeneli po svobodi, dosegel veliko in za gnili dunajski zistctn porazno zmago!
narhlja volno s Prusijo. za to z Italijo, edino v to svrho jc okupirala Bosno, do katere nI Imela nikakc pravice. Proti tej okupaciji so sicer protestirali Nemci in Madjari. ali dinastija ic hotela povečati sijai svoje krone. In da ohrani to deželo, so uverjali narode Av« ctro-Ogrskc In tudi neumne Nemce, da gre za domovino. In tako je došlo do te vojne. Avstro-Ogrske dinastija jc skozi stoletra ovirala ustvaritev nemškega narodnega edlnstva; bila je največja zapreka, zledinie-n:u Italije in tako ic hotela hiti tudi zapreka proti težnjam srbskim po svobodi. Žito. ker jc bil en č!an avstrijske vladarske hiše umorjen, be bilo potrebno, da ves svet izgubi glavo, a ko svet vendar ni hotel tega. tedaj ic Izbruhnila ta vo'ma. Z monarhijo propada sistem fažl ki Jc skozi stoletja mučil svet. S kaiko drznostjo sc ie skozi vso zgodovino, posebno pa tekom te vojne, širila v svet lažnjiva trdite/ o zvestobi mo-narlmskih narodov ter se ic trdilo, da so vsi srečni, d.i pripadak) črno-rumeni zastavi, Clm pa }c ta sila popustila. izbruha Iz nUh z elementarno silo čt»t rrrržnle urctl Avstro-Ogrskl in ncbrzdljlva radost da so se je rešili. Celo kaznjenec, ko zapušča kaznilnico, občirtl neko vrsto pripadnosti k celici, v kateri ic prebil toliko let — samo napram Avstri'J re ne občuti nič drugega, nego mržnjo. Kjer-koli sc pojavlja v slovanskih aH italijanskih področjih kak Anglež aH Francoz, vse mu vzklika navdušeno, ker fc sovražnik monarhije. Pa tudi Usti, ki zo nam i j h prikazavali kot nalzvestejc: Hrva-t'e. ponos črno-rimienih. in katoliški Slovenci, ne izražalo nič bolj na liho svoje radosti, nego drusrl. In madžarski nar M. H so nam ga predstavita!! tako zvestega mlademu vladarlu. dviga — čim Je mogel svobodno izprego voriti — zastavo republike. In za to svetovno lat, za to državo, ki so Jo nje narodi mrzili, sc le vodila tf strašna vojna in žrtvovalo toliko milijonov UudL Sedaj ie tragikomedija pri koncu In zgodovina sveta zabiva pokrov nod krsto, v kateri Je Avstro-Ofjrska pokopana — za vedno!
Avrtra-cgrskamoFiirSvSaiv X :vRa!a2.<
»Arbeitcr-Zeitung« le pisala te dni: Vse vo'nc, kl LMi je vodila Avstro-Ogrska. so bile samo vo'nc za rmr.initev rodbinske moči dinastiie. Za to le vodila no-
V Trota, dne 24. novembra 19rt.
►FDTT05T« Stev.
Stran tU.
Ali smo ml £Q7ra2nlki italijanskega naroda I
V	minulih časih so sc razviti v naših pokrajinah sr« diti boji med italijansko in slovansko — stranko! Poudarjamo stranko, ker so srlasn/kl Mahjanstva — politiki in časopisje — vedno trdiJI, da mi sovražimo Italijane in so se povzpcn'ali celo na blazne trditve, da Jih hočemo pometati v moricl! Politiki in politikonl so to laž raznaSall zavestno, preračunieno, v acltatoričnc svrhe, oh polni zavesti, da lažejo; drugi pa so to slepo ponavljali v svoji nevednosti in nerazsodnosti. Nekoč je znani istrski- mark! Polcsini dejal na nekem javnem zborovanju, da Slovani tepek) Italijan« s »kntrto«, Nemci pa z nemško gorjačo — hi vzkliknil Jc patetično, da se bodo Italijani odločno bor-iJi proti vsem sovražnikom. Redi tega večnega obdolževanja s sovraštvom smo mi vedno poživljati drugorodne sodeželane, naj nam vendar že enkrat povedo konkretna dejstva, ki dokazujejo, da mi sovražimo italijansko Ihtdslvo! Ce se hočejo morda sklicevati na nekdanje krvave dogodke v Benečiji in Lombardlii, na katerih so res sodelovali tudi avstrijski Slovani v visoki meri, Jim odgovarjamo, da to ni noben dokaz, kajti ni<:o sodelovali kot Slovani, ampak kot vojaki, ki morajo ubogati!! OdgOA-arjamo Jim da on! krvavi dogodki pripadajo dobi, ko narodi niso imeli še oikakega deleža na vladanju in tipravKaniu držav, da so bili brez moči in zatirani prav fctotako kakor so bili tedaj Italijani v Bcncčlii in Lombardiji.... Pa ne le, da nc more;o navesti noberega zgodovinskega Čina: tudi Iz dogodkov bližje minulosti nc morejo podati nobenega dokaza, da ml sovražimo Italijansko — ljudstvo!! Naš boj le bi! vedno le boj za svole pravo nikdar pa ne boj proti pravici italijanskega živila c'o svobo'nega nac!'?onaine-ga in političnega življenja. Nikdar nismo stremili po nadvladju nad italijanskim ljudstvom, nikdar nismo segali po njegovi lasti, nikdar se nismo protivi!! nobeni njegovih upravičenih zahtev, marveč smo se borili vedno !c za svoje pravo, za Isto mero svobode, za zagotovitev svoje narodne eksistence, kakor so Jo Italijani sahtevall zašel
V	na£cin bo;u nam jc šlo vedno le za revlrvdlkacIJo starega prava, da se nam da. <kar nam Jc bilo odvzeto po krivdi neugodnih nam zgodovinah dogodkov. Vse naše stremljcnic Je šlo vedno le za tem. da si osizuramo bodočnost na tem ozemlju poleg svobodnih t« zsdovo« lieolfa Italijanov!
Cim pa stoji to dejstvo da ml nismo nikdar sovražili italijanskega naroda, marveč smo se boriH le proti Ita-hjanski poetični stranki, ki le nas res sovražila: kako naj bi mu bili sovražniki danes, ko Iz globine Izmučenih duš, osvobojeni Iz Istega forma, ki Je tiščal tudi Italijane, pozdravljamo kot odrešilno bJagovcstje veliko idejo, ki je na triumfalnem pohodu: idejo samoodločbe in narodne svobode vseh narodov, idejo bratstva in enakopravnosti vseh narodov ter mirnega življenja In snovanja med nrJml?! Ker ljubimo lastno svobodo in zahtevamo te svoje pravo, ne bomo nikdar gazili tu'ega prava in ne bomo nikdar hotcH dtišiti tuje svobode! Ali hočemo živeti z Italijani v miru kot dobri in enako cenjeni svsedjel
Posebno In slovesno pa moramo protestirati proti naj-več'1 krivici, ki bi se nam delala s tem, da bi nas glede krivičnosti in nasilnosti hoteli postavljati v paralelo z Nemci! Saj se danes radu'cmo skupno 2 vsem civiliziranim svetem na zlemu nemške nasilnosti ta krivičnosti! Naši Italijani naj bi se že enkrat izneblli usodne zmote, v kateri vidijo v nas svoje sovražnike! Saj smo jim napovedovali često da pride ura. ko bodo iskali pri nas pomoči! Ta ura je prišla v sedanji vojni. Ne Ic, da so se slovanske legJ'e tonile t Italijani ramo ob rami, ne le, da se ima Itali'a junaškemu srbskemu narodu neizmerno zahvaliti, ne le, da Je Rusijo, vkljub svojemu nrMtarlčnermi zlomu, odločilno delovala s svojo revolucijo tudi na zlom nemške<ra Imperijalizma, ampak Jc zrevolucllofilrala duhove t; rti med avstrijskimi slovanskim) narodi.	*— * * ...... -
H M« __
AprovIiccSJs^e stvari.
Govedina.
Danes, v nedcPo, sc bo prodajala zmrznjena govedina 'lastnikom izkaznic brez rdeče črte. Na vsako Izkaznico št. 60 za slanino in mast se dobi 10 dk* mesa po K 12'— kg. Prodala se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah: Culot, Giuliani 23. Tramarin, delNstria. Ma rangoni, Sv. Ivan-Timlr.jan 1408, Zwetan, Sv. Ivan-Vrdela 503 Pinter, Parneto 9. Del. zadruge, Settefcn-tanc 6, Del. zadruge. S. Marco 23. Saulich. Kjadin Sv. Alojzij 668, De!, zadruge. deH'lstrla, Ottonischer. Mo-lin grande lu! Rlvolt, Massimilana 8, Fontano t. Gatteri 38, Val en t ino t! I Madonnlna 21, Castro, Fclice Venezian 19, Carnicl, deli' IsUtuto 22. Oodigna, Giulla 24, Perlatti. Barriera vecchia 4, Loy, Barriera vccchia 41. Moratto. Molingrande 44. Ritossa. Parlnl 13 Lcnarduzzl, Gatteri 23, Crisiach. Poste 16. Daipretto, Boccacclo 6. Ma-hisa, Parini 15, Mornig, Acauedotto 17, Godina, Skedenj 138, Sluga S. Giacomo in Moote 12. Raimondl. Madon-nina 31. Bcnedettich, 30. Ottobre 13, Catznlg, Acque-dotto 65. Fcrluca, Donadoni 6. Nichetta Carduccl 39, Tcllini, Rossetti 33, Mislej. Lazzarctto veochk) 41 Mar-sč. Farneto 5. Trccca. Commerciale 5, Slnigaglia. Bar-kovije 41. Spangher. Barkovljc 99. Bruna, Beccherie I. Levi Beccherie 6, Cirilli, del Ponte 7, Cacovich, del Ponte 5. J ene o, istituto 4, Simonetta. Sciuapparelli. SI-
monetta, Q. Galllna, Allcs, Media 10. Rapotez, Glulia 70, Comisso, Campo S. Giacomo 10, Dean Sv. Ivan-Vrdcla ^30. Veroncse. Largo Santcrio 3. Stabilc, S. Mlchele 5, Vattovaz, Oiustlnell! 5. Pangonl. Giulia 18, Rizzian. ul. dcli'Istria 76, Rizzian ul. dellMstria 1, Rizrian. ul. del Rivo 38. Rocco. S. Marco 2, Rizzian, P. Barriera 9, VI-sintini. Cavana 22.
V istih mesnicah dobe tudi Še tisti lastniki izkaznic t rdečo črto št. 60 po 10 dkg zmrznjenega ne« brc? p!;; 6 no, ki ga niso vzeli včeraj.
RAZDELJEVANJE MAŠČOB,
Od ponedeljka. 25. t. m., do sobote, 30. L m. sc bodo v vseh prodajaInicah. v katerih se prodaiaio živila cprovizacijsks komisije dobivale Izkaznice št. 19 za olje in dodatne izkaznice št. 97 za slanino. Maščobe se bodo dobivale od ponedeljka. 25. t. m., do sobote, 7. decembra. Ker je na razpolago sa sedanio razdelitev samo 24 kvintalov ot«a, se jc ukrenilo naslednje: Na Izka^nicc št. 19 za olje sc bo dobilo olje samo tedai če bodo imele te Izkaznice na prednli strani pečat aprovi-zaciiskc komisije, oddelka za prodajalnice, osrednil urad«. Na izkaznice št. 19 za olje (brez pečata) se bo mogla dobiti v prodajalnicah svInHnc samo slanina ali mast ne pa clje. Na dodatne izkaznice št. 97 sc bo mogla dobitf samo slanina aH mast. Na izkaznice i rdečo črto se bod\> dobivale maščobe brezplačno in sicer 10 dkg oz. centilitrov. dočlm so za druge po K IT— kg oziroma liter. Olje se bo dobivalo samo v naslednjih prodajalnicah: Olivo. vi. Sanlt* 16. Terzon Settefontanc 12, Medvesslg. Belvederc 34 In Constantlnt ul. S. Laz-zaro št. 15. Ker ie olje dospelo popolnoma zmrznjeno, se ne more pričeti razdeljevanje pred sredo, 27. t. m. Pri nakupu Je treba izročiti dotične Izkazn'cc št. 19 za olle in predložiti tudi izkaznico za nakup mesa in maščob, katera se pre^čipne na št. 14 razpredclka »sa-lumeria«. Lastniki dodatnih Izkaznic št. 97 za slanino morajo tudi izročiti dotične dodatne izkaznice in predložiti tudi Izkaznico nakup kruha.
Prodajalci svinjine in olja se svare, da naj ne oddajalo maščobe osebam, ki bi predložili večje število Izkaznic kot je označeno na Izkaznici za nakuo mesa In maščob oz. kru-ha. In da ravno tako ne dajo maščob in zaplenijo izkaznice osebam, ki bi že imele preščipnieno številko 14 na Izkaznici za nakup mesa in maščob v raz-predelku »sahtmeria«. Ravno tako naj oddajajo prodajalci sviniine slanino ali mast samo na Izkaznice št. 19 za ol'c Ic tedai, če niso prepečatene, prodajalci oia pa olje Ic tedaj, čc so prepcČa-tcnc, Prodajalcem, ki bl se ne ravnali. w teli odredbah, sc odvzame takoj prodaja in sc ovadijo pristojni oblasti.
Nove prodajalnice kruha.
Jutri, v ponedeljek, se odpre v ul. Giulla št 20 nova prodalakilca kruha na izkaznice za potnike In začasno bi vani e v Trstu. V ponedeljek, 25. t. m., sc zapre pro-dajalnica kruha v ul. 30. oktobra (Caserma) št. 11. Za v tel prodajalnici vpisane stranke se odpre nova pro-daialnica v ul V-Idirtoo št. 42.
Premestitev orodalabrice aprovlzaelbke komisije.
Jutri, v ponedeljek se prodajalnica aprovizacijske komisije it. 1 premesti iz tiL Madonna del Mare št. 11 v ni. Cavana št. 22.	/j_
DomaČe vesti.
Prepoved Izvota. Gubemtor raiglašat !. Prepovedim je izvoz živi in vsakega drugega blaga ir. ozemlja Julijske Benečije v ozemlja, ki so svoj pripadala Avstriji. 2 Kršitelje te odredbe ka/.nujc|'vojaško sodišče z vojsko ječo.
Kri« i <1 ma*'ev«nje M bile, ako bi se hotel kdo mu-4če ati na<l tem ali onim avatrijsk m narodom za to, kar je grešila pok. Avat o-Ograka v kr<jih, aaaedenih po njej Mi nsmo odobravali tistega postopanja — kamo li, da bi se ga veselili i In nadi poslanci bo bili tisti, ki ho avstro-ogr ko vlado radi toga postavili na sramotni oder, Pustopanio avstro-ogrzkiii oblasti ne bi opravić -vulo maščevanja nad naš;m narodom radi grehov tivše avsto-ogr-ko vlade; posebno še ko je bila ta vlada tudi naša sov ain'ca, strahova 1 ka in pegnjulkai In slednjič tudi sato ne, ko ima ententa tudi temu iv.odu s i-h v uliti, da je vojna tako hitro zvrnila in da ul* je stara avstrijska država zrufila.
Proiesnr Vatroslav Jsglć o Jugos'avljl. Povodom zgo-loviu-koznamenite seje hrvatskega snbora, v kateri jo progi isil pDpolno osamosvojen e od Ogrsko, je ta slavni slavist posM tagrebfikemu županu dr. Srknlju dal Se pismo iz kateregi posnemamo: Priftli so novi, v resnici veliki časi tud* a* naš trp či narod. Dal Bog, da t>{ se u resnic le vse sijajne n-ido, ki nopolnjpjcjo danes nad narod iu njega prestolnieol Sedaj ko sem pred kratkim prekoračil osemdeseto leto, doživljam vel ke dni, ko *es Zagreb dlava \ veselju, radosti in nnvtlu* fienju, ko slavi pričetek popolne političue svobodo, in sict-r v prijatelj Iti skupnosti un de-uo in levo. h Slovenci in Srbi se mi oči solze od ralosti in duša mi befci povadignjena v va5o sredo da so ogreva na vuit tn navdušencu, vaši srefti, vaSem zaupanju. Sprejmite moj
Erisrčni pozdrar, sporočite ga vsem, ki so ^e p ed ne-
oliko meseci epo injali mojega 80. rojatn»>ffa dne in ki seditj skupno r. vami gradijo domovini boljdo bodočnost Ilog z vami vs mi!
O Milanu Pribifevlču nišo P. Tjub i v „Primorskih No\in h* med drugam: Rilo je let» 1911, ko sem zadnjikrat govoril s tedanjim kapitanom Miluuoin Prbićevićem. Pri odhodj iz B lgrada, sem ga vprašal: .Kdaj se bova videla z pet? — P ibičevič: , K'» d<jošern na belcu ^ Zagreb!" Minulega p tka jo p-išel v Zagreb polkovnik Milan Pribičevi*. P išel je, da ga Tidimo, da ie še tiv, čeprav Je Nemec ir žal na njegovo glavo in čeprav so ga tolikokrat pr glnšali za mrtvega. Prišel jo v Zagreb, da se pokloni zemlji katere *in j<\ da udt svoje brate in prijatelje, da >tili radost osvoh jen ga naroda, do rigar Bv< bi»de je prip mogla tudi rje#ova destdc*. niegovo plemenito srce nj' gov um. Milan Pribičcvio je jokal ker on ni samo junak in vojak, ampak je tudi "lovek velike kulture, do regv in plemenitega sns, ki je oil > tedno p' Ino ljubezni do oarodi n kije vedtiu te/, ko občutilo silno krivico, ki se je delala našemu narodu, i Tisti SHS. ki ga danes vidimo na pr^ih naših vojakov i je obeležje, ie <la i.o vsck>no v njegovi duši in nje-I govem 6icu. Zato ira vidimo. Kako ere po bratski Stbiji
T eaJn d,? 0(1 f	JlovoK da uči narod
»la fcrbi. Hrvatje in Slovenci en n irod. da je njihova, bodo, nost sre.a m nesreč - s npna. Ž,- damo t red Da kansko m sedaiy» vo no j- Mi an Pribiftević »ako u D:T"(} v Srb ji, pouk. ko sm - bi. leta Ml tamk L smo viiit-li plodonosue slidi rjceov.h naakov v vsakomur nsše lepe -n p zvane Silije F^o je - laka., ko je <1o<el seduj v Zagrebu in pripovedoval, da se na knr Ijevs cm konaku v Ileigrn.lu v.jete sod:.j rf,'en rbsk» tudi hrvatska in so\en>ka	a. l'i ec ob/aluio,
je moral istega dne h. Z,.grebu in da rimo- 1 poljub.fc na čelo človeka, ki ni san o Srb nm; ik istoiiko uverjen Hrvat in Slovenec. S p'sob. im za<lo;,':cii:cm posnera-■ emo to karakt li-tlko Milana Pi.bie vii^a," »bsliega ju
ulu 7 n <11 rt II * • rit e fc.- ■ ■ . t /1 ni • • .. l./.a ! .v	? .
nuka in sinu hrv-tske domovine ker jej m >ie >pritrditi nas očividec. £ Makso Cotič. i /a dni ča nikarsktim konvres v v iUlgradu. Ta , k:t or tu :-n;i očitan je Mi-lan Pribičovič Slelisrnoga dne včasih tu n no dvak at, op..l!ne in zvečer, je s svojim b dura VJerijsnnn. Friliičevićem, poslancem v luvat -'»om saboru pribnjal i restavracijo v diuž»o lovmcev, V mio naklado in g» n' tje n.itn jo piipovedov.>l o t!o 1; ih burnega val vo njA v Srbiji za časi Milana in zlasti o Ji i r. Aleksandrom in Dingo. 1've il ras ;e, da bilo Xo, kar jo ozriHčal nam f oviojm s\et I ruto b i "b --tvo, stv»r neizog.buo domovinske | otiebe S;bij: je bila Jo rekel — p ed stra-no alternativo: ali mj padeta dv> človeka, ali naj se npr p.isti il mini ali O iločila so j* za prvo, ker drugače in mogla Mil ti Pi.bičevi4 je ge voril tudi s polnim »repr'n'anjem o bli: jočem se t-po pa<lu med monarhijo in i^bijo. Mi bin - ^e /gruzili, |re* strašili, ker smo videli v ti kom >p, nesrtfo e*. m.ilo Srtnjo. On pa n.n je zavrnil z i.»rko )kstt!o tr.lae vere: .Mur d -• bski b> de'al čuile?. I' - In delal jili je: v-r.i Mi'ana I'rih'čevića slavi dnno. Velikanski trumf Na bflg nj-k in k« n i u so vij Jo danes zastavit troimeieg« jug slovanskima nab ila in | «1 sibskimna rodom *e klanjajo v spoštovanju c<.l> njegovi so ra?at-ki - a nekdiij mogične nionaibije ni z nnUrijo v sren so jo zapustili nje namili in n> n i sv tu nikoju, ki bi obž.doval nje neviedno sni rt. i\>.' a pravica jo večna 1 To bodi v tolai.bo vs^ui, ki ^u blU zatirani, aU mo da trpe danes,
1 a pomvnia to ? Ttal 'ji i o prl?o!o v »n lnj*m ?asu ?.e prec j redno priliajati v Tršt italijan-.\o Oasopii e bencinsko, riti.s'o, milansko td., oj-aVuno pa, da dev sl»'j še t i m i videli v Trstu sorii.ilnodoii okratskega „Avantij Ću i smo sicer, da jo baje ta list za mbi čiibi'ustavljen, toda /gulilo se jo to, k kur so ipove iluje, šele v pr.v zidu e n čn^u d«ii"iin f a li>l» sj«l<.h ni bilo v Trst, tudi ne v prvih dneh /;is <lenju Trsta po Italijanih. Ali jo pr olli mje tc^ja li:U uvua Ital^e tnor ii sploh prejKiveduno ?
Vrdelskl St koivnli člane In članice ter prlJntrtV* i'oki'la na redni obfini z.bor, ki se \ ši drnes, v nedelje ob 3 in |K)1 | opoldne v -/gor ijein pro Cjiu doma pri Sv. I\a iu — t-tarusta.
Sokol pri Sv. J.,kobu prične z"prt t. redno trlovs^o. Telovadno uro: »a člane ob tork h h petkih od 7 do C* ra članico ob sredah od 7 do H in pol, moški n.iraSč.\, ob ned Ijih dofiold o od 0 ilo 11 in p ,1. ženski naraščaj ob ponedeljkih in petkh od 2 in |ol do 4. Novi člani so vpisujejo pol ure pred pričeUom lelovadbo. —. V isovanjtj ženskegi n trašr .j i od 5). ilo 15, leta fo br» vršilo v ponedeljek, dn i i:5. t. m , ob 2 in pol pop.
Darsul.
— Plaviea fn Andrej M.ndiž	darujeta 10 kron
entvidsko pidmfnieo Ml>, kor	se n sta mogla udei»-
žiti p-igreba j.okoji.o botre go-.po	Mar je <!oijup.

\mm u i
Danes, v nedeljo, 24. t. m., ob 3 popoldne
Iprra v treh dejanjih. Spisal Franc Mr>1naT. Poslovenil M. S. Režiser M. S.krlxiišek,
OSEBE:
Vrag.......g- SkrblnSck
Jolan'a......fia. R.vlin-Skrbin5kova
J^nko.......g- Kr ij
\lfred......g Ma.t.n^evlč
Elza.......g 1 av K'eva
Zidara MIc! .... gdč. GradiSaijcva Androj......g. Go jup
PicJprodaja vstopnic ves dan pri g!ed;.II?k? b'agajnl. — Vstopnine i ni^a ie.
Poslano*)
POZIV!
Podpisani pooblaščenec pozlvljn vse dolžnike tvrdkc „ANA vd. GASPERČIu", kakor tudi „DlibIČI GASPERČ1Č", da st tekom 8 dni zglusijo pri njem od 8—10 predp. radi prijateljske poravnave. Store naj to v svojem interesu, kajti vsaka more* bitna izprem mba vrednosti denarja pojd« na škodo dolžnikom samim.
ANTON JAKLIČ trgovec, Sv. Ivan G27.
•) Za članke pod tem naslovom odgovara uredni^ le toliko kolikor mu vdevu zakon.
j.
Str** IV.
»EDINOST« Sfer. 32t.
V Trsta, dne 24. sovembra 1918.
Mmmmmmnft j^g
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ulica Mm rcsa! sil Kana l^si - Lastiti pala li
Delnic t glavnica K 120X00.000. . Ru. zaklad K 41,300.000
IzfiiEj« ftolaulcs ¥3« baaCae in rcujćliiiii tra«aWit
t- -. Uradna ure oiL9-1 pop. ■
belet?a iz vr tnpga
r.ovpp:a vina prod;i ?.a go f!stilaif«rje po nizki K cnah Pskladifičo v ulici Doni/-tt 9L 1.	T 30
Hnnlfili n!i.ifrncjšl v st®
UUlSjUli kleniciih po '/,. in
0/a.i se prodaja na drobno in
IziornD ts!o Is'rsko tfroHMrneft fr. J. JernijHD0\roznoa"0^raair",atania
A. POVH v Trstu
v Trstu, ui. delle Pusto ' fctaro mit ice 6Uv 3. ♦*cccfcie 12 (vogal ul. Poste Iidiranje zobov brez bolečin. Plombiranje. Umetni zobje 51 Sr?HQF3§11 til
se dobi v v.-saki množini pri; Rudolfu MalaUnu na Opti nah 9 'o v. : 86.
|d»belo diaču u
MALI OGLASI
t UMU oii učiteljico :!Smžinti
fciv.itskcja j-Jlka l*č-' go»podlfna.lde*lo aa c«
navfdb(»|UI. Miramar '/1, I. od
3010
ponudbe" na' Ins. odd. *
f.ače i'od .JugosIovanSa*. ----- .
rTdvTošali »c l>ro.Ja. pr{JQQ!Jl 173 llvcla.
2 išče alužkinjo, poileno. ali pa stalno rali dan, ali simo zjutraj.
7—12. 3GV5
po nizki cent v td.la 1. Donizetti 1 P 38
m Bil Mm\
vsak večer velika rarietna predstava
Vstopnina K 1.
Velika zaloga vsakovrstnih ur ter r»7nih > l:»t» n u.
DMKI
kožuh črn, mo-drm ter muf, po poinoma nov, so proda ali zamenja. UL Guardn 15 a. Bieiratitifi.	3033
UMETNI ZOBJE % in brez čeljusti, ztatekronein obrobki
iftlfen Tuscher
koaccsijonirani zobotehnik Trnr, ulic i Caserma fit. 13.U. Ordioira od 9 predp. do G zv,
Z1MCII G. PINO
v Trstu so nahaja na Korzu Zt, 15 tbivSa zlatarnica G.
Zercovitz & Figlio) Velika iibera srebrnih In zlatih ur, uhanov, verižic itd
M
Tret, ul. Ban era vecchia 9
ima veliko nalogo — m tvačdh pre ime or. — Venci i« p'»rc lane in biserov, vezani z m deno žico, ie umetnih evo lic a trakovi m na isi. Sliko na pore la-unstih plo č»h za grobno
spomer ko itd. itd. Najniže konkurenčno cen«.
PSSU Jtt Ul. Traverule al »ovo ^ I. \r. i.
jdrnifl g°,podičua-
__r______________družino
pri 'kateri bi »e vadila kla-
rdd. Ed'nostL___
iu]in V sredini mesta, ulica obl ju-JIUU Ji'na, « prostori t« U>rll sc proda. Ponudbo p«xi l)|Id* na ms. odtl Edinosti.
cnovprglnl voz In 4 rrol ine kote. Rojun, Mol ini 3022
sho suoko. 'J, L
ae popravila obuval spadtoča Zagat,
Sprejema, v _^vijar
»o?rel Piirič
vsakovrstnih itediln'V.ov In diuKih poircblčtn ter izvršuje vsako poprav Ijunje na svoje stroike.	27*l
T.Unnni'j « kuriQ ofesa sPfe'e"
3079; Illifl "n IK ma Od 7-S Uop. In od pop., ob nedeljah oJ 9-2 prp,
Caiplson 3074
6ortn< trg 7, II. Zubin.

Sadike
bele po K 2 q In Meče po
_______K a q ter artitokov imam
i—v;-.. 'na prodaj v veliki množini potnu-r-in i; na! ino • ,	'„ „ Antu Atjtrovlč, Trst.
fouofconein ««četnl-Ji„.n» it.'ati 2360
K,__llaitMIiii izvrSuje modeme In
nOuLlKu elegantne kiobukc,lm,i tudi pripravljene^ po zelo iniianili
jitniifA t10«-veiike ,n mai JlŽulifllSCi hne, Jeleine pred-
^ete In t^.uo pohi^vo s« dobi po flUklh cenan v nI. Carducd it, Ji. iflsnovltr	M™
lisr,
cenali. Barrlcra 15, Ul.

dvorviclStropna, z vrtom bllru tramvajske postaje se itdJ-i : naleiti ali proda. Nuslov_pri lin«, odd. Kdlnoiti. ___
3(W)
štedilniki s pe?jo prodajo v nI. Ci
In kotlom se sserma H, BH-z.
.3047
m
sakonske »obe, 2 enaki JP™ postelji iu lepa toalrt-lul,lw'
se v najem malo stanovanlc Bcala Belvcdeie I, lil. IV-
3059
•t,t itil:a i mramorjem se proda P»|n jcCkl ceni, fiol.lario 2D,I. Kran^J|]ffly
ivr. 2.
»prejema vsakovrstna popravila ur. Ulica Maaionl 17.
304 ri
T*vrtom l'i dobro
IP^SJhSlHfilO tlUICa vodo. oddaljena 4 -in r^c.-.^in IR. V. GnbreHElch. AH7 a	..,.„,„
«(itiMa?Ml klavir, odlikovan ra;d ,fa ]e na prodaj. lOfltKfin razstavi, se proda ea'ojd. dlnostl.
kron. Barrlera St. 27, II. Polet----—
minule od postaje Vrdela, bli/u pre " Naslov rrl lns-tOltib
Szrod.ia prBttka!
Tjikerji v steklenicah po '/p i n:iprej: Siivovk i po 32.— I. Ž^anj^ polili,— l. Itum po :.3 — l. Polinkovcc po 2S,—i l Konjak po 38. I Brin,jo-vec po ^(j l. Vermoutu 10 K1 KR1ŽMANČIČ, Trst, ulica Caserma St. 8.
Stroj za Si vanjo in vezanje pravi nomski uzorci.
Seldel & Neumann In »Slnger1 O^st & Gasser.
Bogata zaloea v8th pogreb žčin. Mehanična delavnica za
vsako popravljanje Tvrdka ustanovljena 1. 1878.
FRANCESCO BEDNAR
Trst, ulica Campaniie 1!).
kini.	_____»JL^
Istem tttkoi KffSM z*
5» hr*no in dobro pla^o pri majlinl ilmlinl, Piana 6. Giovanni 4, 111. koi Ig. _PJ9
-j,«^ Bantos, lino, prodajam po UVU 50 kron. Lariar«Uo vacchjo
a, Ul. vr. 13.
370
hOSlfln M. Magdalena Zgdrnii
iau.
iPft manJSe mebllrano »tano-lUb vanje s kuhinjo z.< stranko brcr otrok. 1'onudbc na Ins. odd. Edinosti pod .Mir*._
izclnnsKi tozSt^iorLah
in moSkat, »ladkl „pro^a'an v steklenicah bo prodaja v vsaki množini po nizki ceni v sklad «1 Donizetti 1 P 3 >
MmIm« domnfega. Italije, rlUltiO- prodrt nekoj metrov, " A>qued> tto M. II.
Cr. Prašek
zobozdram'lc, Trst, Oorso 24, I n Od 9 12 dop. in od 3 (i pop. Bre»holestno izdirenjo zob, plombiran o in umetni zobje.
Za vse premnoge dokaze ganljivega snčntja ob priliki nenadne izgube svojega iskreno ljubljenega soproga
Erioiiža
pri3S;v3 cfr2. ielirJce
izrekam vsem, ki so kakorkoli počastili rajnikot spomin, najtoplejšo in iskreno zalivalo.
Maša zadužnica se je brala dne 23. t m. v kapeli ul P. Besengbi 6 ob 8. TRST, 23. XI. 1918.
žalujoča vi\m Roža r:l Majcenovif.
Peiinkoutii
jMjaebno vrste so proda nizki coni. fek!«
^gueaoiio ... ...	neJ;a| }]1 p, n[7yx coni. 6kl!'.-
Mm ^	Ul. Lniy,ttil. P "6
eno ali d\v mebliranl sobi( ta dve osebi, ie možno, s
taaveoseo,,« .„»«.«, 5ir«xl! najfinejši in v»ako-| tirane. NirIov |»ve ini. odd. iidin.i iLlLISiJl vritnt po nizki ce-
bit pod St SOTv. _3075^ jn v vfiai;i množini sp
itcdllnlk v ^obrem^sta-j^^ v FkladiSču tli. Doni-3027|zotti 1.
:tr3fS3lH nu. bkor»;lJa-3v. P «or|'

Itfouo posre^o pafflirtie — nw
Corso 47(pri Trgu Pfpzza delta Legna) Tel.1402.
! Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrliCev na vso fcraje državo. Zalog* in razprodaja mrtvaških nred»nptor. '•»»t iz kovine in vaA-oi ratnega lesa v raanih oblikah, »vencev, sveč itd. po vmernik cenah Skladišfu v lastnih proatorih via della Tesa 3t. - Brzojavi: Novo pogrebno podjetjo — Trat	_
Amerikansko duble-zlato
v zlatarnici In urarnlci
A. Jerman — Trst
ulica aarr&ra	13.
(Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapćsfn'c, :pTStnnov, uhanov, obtsl.ov za slike, med jeni j itd. Vse stvari so po zmernih cenah, idelane v naj-! boljSih tovarnah. Srebro in 2lato kupujem in menlam. 1 Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo.
TrM-oM zmM v Trstu
* reg. zadr. 2 oeora. jamutrom
uLL MM Mim it. 29 IL nol sprejema hranilne vloge
od 1 K dalje ter jm obrestuje po
Wm 4°|o ^M
Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rcntni
davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogoj h na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsaki dan Izvzemšl nedelj in praznikov od 3 do !•

• EotoirafiCni ntellfc
Trst, ulica del Rivo štev. 42 (pritličje) Trst.
IzvrSule vsako fotografl&io delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploils za vsukovrstne RnometiJka, Posebno M? Povečante vsake »otoitrailie. Radi udobnosti roso. naro^sikov soreiema naroćbe In illi izvrSuio na domu, event, tudi zunaj mesta no tiiiteniemerših cenah.
Oglasi in osrarlalco se sprciemaio pri loaerat. oddelku Edinosti, ulica Sv. Frančiška žtev. 20, pritličle.
PodrulnSfa v Tntu
Ulica Caserma Št. 11. Uradne ure od 9-1«
Kupuje in prpdaja vrednostne pppirje v ake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate no ce in devize.
Daje predu me na vredno ine prplrje in b ago in izvršuje vse v bančno streko spadajoče tra| zakc je.
Vloge u kn]i2;ce olimtule 4 ° «nette.
Vloge na tekoči in žiro-raCun nsjbol.e po dogovora,
EHSEEEKSnUSEHESEHJS
JADRANSKA BANKA 1
Trst« Via Cassa dl Rlmarinlo 9 S
CLtttlAO poslopje)	|J
mm olamlta H ii,NLW. Rezerva R mm g
FILIJALKB: Dunaj Tegettofiti7 -9 S Dubtovnik, Kotor, Ljubljana, .vlctKović, OfMtSJa iS SpUt, Sloenik, ZuJe*. hk»po<itura v Kraujn
VLOGE NA KS/jilCB
^ • ■
a i	■■
Vplačana glavnica 3,100.000.
Sprejema naslednje posle. Kupuje in prodaja poslopja, — Uprava poslopij. — Posreduje posojilag SSJs
na poslopja.
Urad: B©nr*i trg ifav. 9 — Tf$t.
od dneva vlogo do dneva vzdtga. Hm tal dare^
plačaie banki svojega Obrd«u>vanje vlo^ na tekočem in tiroračuau p» Co^ovoru • Akre lati v toki in nakazalo na r« ta-ia iaati nsfiabrtiiU
KDPUJE IN PRODAJA: rredoo«oe papirje rant«, oblipjEcije, »a^Uroa pisma, priiontena delnice, nrečke, valute dovine, promoae itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in b'aajo loSefci v javnih skbtiift'h. MAPG D13POSIT3
PROMESE.--Prvi ja arečk rasredae lote«
rije. Zavarovanie vsakovrstnih papirjev pro« " irgnhi, revizija Srebra arefllt lii " Stavbni kre iit, reinbouts krediti. Bor'.na naročila. — lnka*o.
MENJAJjNICA.---ESKOMr MEKI O
Telefoni: 1433. 171)3 in 3876. __ Uradu« ur a t od 9 d) 1 popaltao
IW1	Bizojarii JADRANSKA,
usu
m iS^laliSUiUMt iiSSIBSSSlBSri