STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Sf. 195 Poitiiinajifl^o&jena (a a con u pasta) v Trstu, v petek« 17» avgusta, 1928, ■ teto VI --of&K-————-- -————-- - ~ Posamezna številka 30 cent. 8.4tn!M UM Uit izfaafa vsaki dan afub 3 mctcce L 22.—, pol ASO več. — F v ižrokoatt llkohn« P BtTT. ubra)«, poakr t.:- Današnji položni ieitosMke republike P> AGA, 14. avg. 1928- V sotocrto, 11. avfciuista t. 1., je i-mel če-lios4o vaški zunanji mkii-eter da*. B-oneš v Ru&ni Hori na Češkem zasikniv v kate- rem je razpravljal o notranjem In zunanjem položaju Čehoslo-. va&kje, ki j« bil ustvarjeni v de-eetih. letih ptodiiega deda. Minister je uvodoma omenil, je vedno umestno, če se človek po dovršenem delu okrene, da pogleda na prehojeno pot, zakaj samo tako zamore črpati iz pretekios-ti nauke za bodočnost. Očrtal je nato v par potezah položaj čelio slovaške republike, kakršen je bil po prevratu. Prebivalstvo je bilo izčrpano od dolgotrajne vojne, vrednost denarja je bila občutno padla, trgovina in industrija sta bili brez prave orientacije, železnice pravzaprav niti delovale niso, armade skoro ni bilo. Ob desetletnici obstoja republike pa je položaj ve*> drugačen: stajbilizacisja valute je bila izvršena v Čehoslovaški mnogo prej nego v drugih, državah; v pogledu stabilizacije je Čeho-slovaška pomagala celo drugim, namreč Avstriji in Mtudžarski. Državna proračun je aktiven in aktivna je tudi trgovinska bilanca, Železnice so vzorno ure-j: i. Vse panogg narodovega u-v. j.v o vanj a so primerno ' u-merjene. Turdi retrospektiva na zunanjo politiko ČehosLo vaške — je izjavM dr. Beneš — je povoljna. prvih povojnih letih je bila rlada republika obkoljena od aeprij-ateijev in v sosednih državah so se vrstile revolucije in državljanske vojne. Na vseh sura**eh so se oglašali predstavniki reakcije, ki so hoteli razveljaviti mirovine pogodbe. Poleg tega se je v Rusiji odigravala največja revolucija v zgodovini fcVoveštva. Poljaka se je bo-iiia ,za svoje meje z Rusije in z Nemčijo, Madžarsko je bil poplavil boljševizem, kateremu je sledila bela reakcija. Na Balkanu so vladale borbe, revolucije, vrstili so so prevrati. Francija je preživljala veliko finančno in gospodarsko krizo. Italija je doživela fašistov »k o revolucijo, Avstrija pa gospodarsko katastrofo. Naloge čehctslovaške zunanje politike spričo takšnih okoliščin seveda niso bile v prav lahke. Najprej je bilo potrebno, skleniti sporazume s sosednimi državami. Ko je bilo to doseženo, je Ceh osi o vaška začela iskati zaveznike. ^ Prvi korak je bil storjen leta 1920, ko je bila sklenjena zvezna pogodba z Jugoslavijo in kmalu za tem tudi z Romunsko. Pričelo se je nato zbliževanje s Poljsko, zbliževanje, katero so narekovali krvno sorodstvo o-beli narodov, zemljepisna lega in politične konstelacije. Leta 1924 je bil sklenjen s Poljsko soorazum. «Sodelovanje s Poljsko.« je naglasil dr. Beneš, mora bHi osnova, smernica in tradicija tudi za vsakega btdočega čehosl o vaškega zunanjega ministra, ker to zahtevajo življenaki interesi obeh narodov.* V vseh desetih letih svojega obstoja, je nadaljeval minister, ee je Čehosdovaška borila za mir. Mir do sedaj še ni zajamčen, pa ga tudi ni mogoče osigurati z enim samim Činom ali pa naenkrat, marveč boriti se je treba »talno za njegovo ohranitev. Mednarodni forum je priznal prizadevanja Čehoslovaške republike za zagotovitev miru. Leta 1923 je bila Čehoslovaška prvi krat izvoljena v svet Družbe narodov, pozneje pa še štiri krat Mesto v svetu Družbe narodov ni samo častno, marveč tudi vplivno. Ponekod se delo Družbe narodov za svetovni mir podcenjuje in to docelai neupravi-čeno. Moralni faktor, kakršen je Družba narodov, bi se ne Smel podcenjevati. V borbi proti vojnam pomeni ženevski protokol prvo etapo; ta protokol je odprl pot k locarnskim dogovorom, ki pomenijo velik korak naprej'na poti do zagotovitve miru in ki so in bodo ostali zgodovinske važnosti «Mi smo si vedno prizadevali,« je nagJasil če lio slovaški zunanji minister, «storiti vse OiiOi, kar bi zamoglo kori- Naročnizuu za 1 m>iw L —, 75.—, t ioosemrtvo Btiečao Oglajnina za 1 mm pvoatora obrtne o(1im L 1.—, ta L L 1— etiti svetovnemu miru. FAncita j« naša zaveznica. Nemčija, ki je zares mogočna država, je nad sosed ; aato je za nas vedno velike važnosti ono, kar se med tema dvema državama dogaja. Motenje miru ob Renu pomeni obenem vznemirjenje ob Lahi, Vltavfi in Donavi. Nemčija je po Locarau postala Članica Družbe narodov in je s tem vzela na znanje našo zvezo s Francijo. S tem smo uredili tudi naše odmo-š-aije napram ostalim državam Evrope-« Dr. Beneš je tabo-le zaključil svoj govor: «Naša politika mora biti/ vedno moralno Čista, in to tako, da imamo vsak čas tako čvrsto moralno pozicijo, kakor jo je i-mela Belgija ob pri četku svetovne vojne. Zemljepisrni položaj Čehoslovaške zahteva že sam ob Uredništvo in upravniihro: Trat ulica S. Francesoo d'Assui 20. Ta« lelon 68-04. Dopiaš naj m pofDjajo izklpičao urednittru, oglasi, rekla« mac^e in denar pa uprarmStv*. Rokopisi te ne vraCajo. Nefrankirana pfaaoa se ne sprefemajo. — Last« založba in tisk Tiskarne ■ Edinost*. Podavedmitvo ▼ Gorici: ulica Giosut Cardtccci It. 7, L n. — Telet IL 322, Glavni in odgovorni urednik: prof. Fflip Peric. sebi od nas, da smo vedno pazljivi, da smo čuječi, in pripravljeni moramo biti vedno na o-braanbo. «Pogled na delo, ki fie jo iavr-Stk> v poslednjih deset letih, je za nas zadovoljiv. Imamo urejene odnošaje z vsemi državami rasen Rusije, kar pa ni na£a krivda, zakaj Rusija ne živi z nobeno državo v dovoli jasnih odnosa jih. Danes sta za nas najvažnejši politični vprašanji: priključitev Avstrije k Nemčiji in madžarske težnje po reviziji trkuionske mirovne pogodbe. Ti vprašanji se bosta redno vračali na dnevni red in mi i ima moramo pazljivo slediti, bati se /Si pa nam ni treba. Zaurpat i moramo vedno pred vsem sami vase, v drugem redu pa na snroje zaveznike, kateri tudi na nas računajo in nam zaupajo.» Poveljnik Del Prete umrl PosladnJI trenutki po operaciji - Truplo bo prepeljano v domovino - Izrazi aoiaija v Braziliji RIO DE JANEIRO, 16. Poveljnik Ded Prete je davi umri. (Ste-fani). RIM, 16. Čudna, nerazumljiva igra usode je hotela, da je eden izmed junaških letalcev, ki srta tvegala svoje življenje v db^esnem poletu iz Rima prek*> Atlaaiti-škeg-a oceana v Brazilijo, umrl na posledicah poakodb, ki jih je bil zadobil pri nesrečnem incidentu na letališču v Riu de Ja»-neiro. Majorja Karla Del Prete-ja ni več med živimi. Trdno zaupanje, da bo junaški Del Prete ozdravil, dasi so bile poškodbe, ki jih je bil zadobil, zelo težke, se je omajalo šele včeraj, ko je prispela iz glavnega mesta Brazilije vest, da je bil major operiran, da mu je bila odrezana noga in da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Nepričakovana tužna vest, ki se je razširila danes predpoldne v prestolnici, je napravila gflobok vtie. Inženir in letalec Karel Del Prete se je rodil v Luori 21. avgusta 1897. Leta 1912. je v&topii v vojaško pomorsko akademijo, ki jo je z uspehom dovršil. Dosegel je bili čin mornariškega pod poročnika. Tekom svetovne vojne se je bil udeležil raznih akcij italijanskih podmornikov, po vojni pa se je posvetil letalstvu. Leta, 1922. je bil položil izpit za pilota hidro-planov in kmalu se je izkazal za izbornega letalca, previdnega in drznega obenem, vztrajnega, e-nergičnega in hladnokrvnega. Leta 1926. se je bil ptri nekem letalskem incidentu tak.o izkazal, da mu je sam državni podtajnik za aeronavtiko izreketl pohvalo. V svoji letalsiki karijeri je Del Prete žel vedno večje uspehe. Italijansko letalstvo je imelo v njem častnega zastopnika, enega najbolj resnih in velikih šam-pijonov. Radi svojih zaslug je kmalu dosegel majorski čin Njegovo ime je zaislovelo po vsem svetu, ko je skupno s Fer-rarinom postavil nov rekord za vztrajnostni polet v zaključenem krogu, tem bolj pa je zaslovelo, ko je drzni letailec s svojim tovarišem preletel dolgo pot iz Rim® v Južno Ameriko.. 2el je tedaj priznanje letalskih krogov vsega sveta. Usoda je hote- la, da je iuna&ka letalca v dneh upravičenega ponosa nad doseženimi uspehi doletela nesrečo. Prj| nekem poskusnem poleta se jitoa je letaio prebrodio kt je pa**k> na tla; Del Prete al je bil zlomil nogo, Ferrarisn pa jo bil zadobil razne poškodbe na glavi. Del Pretejevo zdravstveno nje se je bilo začelo v poslednjih dneh slai>šati in njegovi zdravniki so s« radi tega odločili za energično operacijo. Z mirno odločnostjo in z upanjem v srca sti je bil Del Prete pustil odrezati nogo. Nesrečnemu letalcu pa ni bilo dano, da bi ozdravil; danes predpoldne je premkml v Riu de Janeiro. Njegovo ime bo osrtalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini italijanskega letalstva, RIO DE JANEIRO, 16. Včeraj opoldne je bil poveljnik Del Prete prenesen iz operacijake sobe v lastno sobo. Splošno stanje bol-nl'.kovo je biik> zadovoljivo, k čemur so bile pripomogle razne injekcije. Proti večeru pa 9© je njegovo stanje začelo spet vzzfca-mirijivo slabšati. Zdravniki so izvršil več injekcij, ki pa niso dovedle do zaželjenega uspeha. Nekoliko pred 5. uro ie poved j-nitk Del Prete padel v agonijo, ki se je zaključila ob 6. Pokojnikovo trupćo je bilo tm-balzamira'iio ter preneseno na italijansko poslaništvo, kamor hodi ogromna množica izkazovat poslednjo čast nesrečnemu letalcu. Na mnogih poslopjih visi*jo zastave na pol draga. Pogreb se bo vršfl na svečan na^in v soboto, vsaj za sedaj je tako določeno. Pokojnikovim zemeljskim ostankom bo izkazana vcrjašJca čast Truplo bo prepeljano 18. t. m. v domovino na krovu parnika «Conte Rosso». Vsi tukajšnji listi tolmačijo čuvstva sožalja radi bridke izgube, ki je zadela italijansko letalstvo. V počastitev spomina Deil Preteja se bo v Riu de Ja-neiii'o imenovala po njem ena ulica. Sožalje Brazilije RIM, 16. Brazilijski poslanik se je davi mudil v palači «Chi-gii», kjer je izrazil italijanski vladi sožalje radi smrti majorja Del Preteja. Poslaništvo je iz-vesilo zastavo z žalnima florom. načelnik vlade on. fflissolfnl prisostvuje vežbam vojne mornarice CIVITAVECCHIA, 16. Včeraj ob 9.30 se je pripeljal semkaj v svojem avtomobilu, katerega je s»am vodiil, načelnik vlade on. Mussolini. Množica, ki ga je takoj spoznala, mu je priredila velike ovacije. Ministrski precU sodnik se je odpeljal med vzklikali jem množice proti pristanišču, kjer se je vkrcal na jahto «Aurora». Na krovu. ladje so ga sprejeli veliki admiral Thaon de Revel, državni' podtajnik v ministrstvu za vojno mornarico adm. Siirianni ter admiral Ao ton Ob 9.45 je «Aurora» odrinila iz pristanišča. On. Mussolini se je odpeljal na Tirensko morje, kjer so se med otokom Elbo in med Spezio vršile danes in se bodo jutri nadaljevale taktične ter strelske vaje kr. mornarice. H Hst msroanlkesi miiURtn o posadki podmornika «F. 14» RIM, 16. Ukazni list mornariškega ministrstva objavlja: «Člani posadke „F. 14M ao bili vsi najdeni v dostojnem položaju. Radioielegrafist je bia najden poleg akustičnega oddajnega ar parata. Službujoči častnik je zabeležil pod prejšnje registracije v zapi-snik: „Ura 8.45, trčenje". V isti zapisnik je poveljnik podmornika zapisal: „Ko sem zračil, sem zagledal torpedolovca, zaokrenSl v stran in izpustil balast na zadnjem delu podmornika. Smo v štirih v sobici za manevre, trije v oficirski sobi, deset na sprednjem delu, ostali so zaprti v zadnjem delu Lajdje — žrtve dolžnosti. Resnost na krovu. Mislimo na Boga, na družine, na domovino. Čakamo z zar upanj em.» Nabori mladeniče? letnika 19M RIM, 16. Vojaški uradni list objavlja okrožnico vojnega mi- nistra, ki določa, da se imajo nabori mladeničev letnika 1909 začeti s 1. septembra 1928 in se morajo zaključiti z 28. februarja 1929. Nabori letnika 1908 se bodo morali smatrati za zaključene z 31. avgusta t. 1. Prestolonaslednik na vojaških manevrih RIM, 16. Včeraj so se pričedi na Monferratskem vojaški manevri, pri katerih sodelujeta dve diviziji pripadajoči ena k «mo-drti», druga pa k «rdečii» stranki. Pri slednji sodeluje tudi Nj. kr. vis. pr estolon asd odnik princ Humibert, ki poveljuje svojemu bataljonu. Manevre vodi armad-ni general grof Petitti dž Roreto, po nalogu načelnika vlade pa jim sledi tudi državni podtajnik vojnega ministrstva obenem z načelnikom generalnega štaba. Minister Tejrmonrtache odpotoval lz Rima RIM, 16. Dvomi minister perzijskega šaha Nj- eksc. Tey-mourtache je sinoči odpotoval iz Rima. Načelniku vlade on. Mus-soJšniju je posdal iz Milana naslednjo bfrojavko: «Ko zapuščam Itailijo, kjer sem bil prijazno sprejet, prosim V. E.. da blagovolite vzeti na znanje moje prjsfrčme pozdrave in želje, ki jih izražam, za uspeh gigantskega dela V. E- za veličino in prospeh vašo držav e.» Vezuv jo začel močneje bruhati NEAPELJ, 15. Ravnatelj ve-zuvskega opazovališča sporoča: 14. avgusta^ ura 21. Tekoča lava, izvirajoča iz ra^po»ke, ki se je odprla 7. t. m, je dosegtfa ro4> «Pe-klenske dolineo>, kjer se počasi nabira, dočšm druge lave v vedno večjih množinah prodirajo v severni in vzhodni kvadrant ognjenikovega žrela. Iz eruptiv-negjt stožca uhaja med večjimi in majhnimi eksplozijami obilen žareč materijal. Po inferarčijl velesil pri iHi'g fshi vfadl Zakaj Italija ni intervenirala SOFIJA, 16- Včeraj je ministrski svet ponovno razpravljal o noti nekaterih evropskih vlasti glede povišanih carin. Po seji je finančni minister Molov izjavil novinarjem, da se je v4ada odloČila zavrniti omenjeno. Odlok o povišanju carin bo ostal potemtakem neispremenien in se tudi ne bo up>j£t evala zahteva inozemskih vla-sta, naj se carina zaračuna po prejšnjih i 2jiii tarifah onemu Li ;ll, ki se nahaja že na bolgarskih tleh ter še ni bilo zacarinjeno in ki je na potu v Bolgarijo. Intervencija evropskih vlaisti pa se je nanaea.La tudi na delovanje makedonskih revolucionare ev Bolgarska policija je dobila spričo tega ukaz* naj prične aretirati ljudi, ki prebivajo v Sofiji, ne da bi imele za to pravica. Obenem so »e pričeli makedonski revoiacionarci izga-» njati iz obrne j nI i iolgarskih pokrajin. V tej zadevi sta inteive-niraJi Francija in Anglija. Po naročilu italijanske vlade pa je poslanik Piacentini posetid ministrskega pn- lsednika Ljap-čeva in mu razložil, zakaj Italija ni intervenirala pri bolgarski vladi! zaradi delovanja makedonskih komitov. Svoje pojasnilo je utemeljil, kot sledi: 1) Italijanska vlada- je mi ven j a, da makedonska revolucionarna, organizacija ni več taJo mogočna, kot je bila pred usmrtitvijo generala Protogercva; 2) italijanska vlada se ne strinja s priporočilom bolgarski Viladi, naj se spre z omenjeni organizacijo le zato^ da bi zaj-mčila varčnost Jugoslavije, k* je po itelijan-sktm mnenju pcvzi'cčila intervencijo velesil ;:^.mo rad:^ Lega, ker se je njen liotranjepolitiični položaj spiičo Raidićeve smrti poslabšal; 3) Italija tudi radi toga ni intervenirala — v ostalem s tem ne misli reči, da ni ra^Jo-ga, za resne ukrepe —, ker želi, da bi imela bolgarska vlada popolno svobodo, odločati o ukrepih, ki naj se izvedejo na ozemlju bolgarske dj-žave. (Times.) Kolera v Indiji PARIZ, 16. Iz Bombaya je došla brzojavna vest, da se je v Madrasu razširila kolera. Epidemija zavzema z vsakim dnem večji razmah. Do sedaj ji je podleglo Že kakih sU> ljudi. Med temi je mnogo Evropejcev. M na Moškega konzola v Splitu Rimska vlada zahteva zadoščenje RIM, 16. Agencija «Stefani» objavlja naslednje poročilo iz Splita z datumom od 15. t. m.: «Sinoči med poldeveto in deveto uro, ko je kr. italijanski konzul sedel v italijanski kavarni ob morju v družbi vicekonzula Brigda in nekaterih soroja-kov, je skupina orjunaških dijakov in drugih mladeničev, ki so se bili nenadoma zbrali, uprizorila Italiji sovražno manifestacijo z žaljivimi klici Vrženi sta bili proti konzulu tudi dve stolici, izmed katerih je ena priletela na mizo in povzročila, da je konzul zadobil lahko poškodbo na levi roki. Ko je prišla na lice mesta policija in razgnala demonstrante iz neposredne bližane kavarne, se je konzul z vi-cekonzulom odpravil piv t i avtomobilu, oddaljenem manj ko sto metrov. Kljub navzočnosti oddelkov javne varnosti pa ju je na poti obkolila skupina demonstrantov, ki so kričali proti njima ter ju skušali napasti. «Zvečer so se nemiri nadaljevali in je bilo potrebno posredovanje policije. Pravijo, da je več ranjenih in da, je neki orožnik streljal. Da so oblasti za včeraj zvečer nekaj predvidevale, dokazuje tudi to. da so bili pred solnčnim zahodom zastraženi konzulat, šola in italijanska društva. Glasom dosedanjih vesti ni bila povzročena sorojakom nobena škoda. «Kr. minister v Beogradu je dobiU navodila, naj predloži ju-goslovenski vladi formalen protest in naj zahteva reparacije.« BEOGRAD, 16. Agencija «Ava-la» poroča, da je prebivalstvo v po edin i h pokrajinah mirno sprejelo na znanje ratifikacijo net-tunskih konvencij. Le v Splitu so nekateri visokošolci sinoči u-prizorili demonstracijo proti ratifikaciji. Policija je demonstrante razpodila. Tekom demonstracije ni priš&o do nikake-ga incidenta. Aretacije In obsodbe radi demonstracij v Splitu SPLIT, 16. Izmed oseh, ki so bik> pri poslednjih demonstracijah proti ratifikaciji nettunskih konvnecij aretirane v Splitu, se nahaja v sodnih zaporih še 34 ljudi Obsojeni so bili: štirje na 30 dni, 8 na 14 dni, 5 na 20 dni, 6 na 8 dni, 5 na 3 dni, 6 pa na 2 dni zapora. Simoči je bik) vse mesto zastraženo s policijo in orožni-štvom. Pripravljena je bila tudi policijska konjenica, da bi preprečila vsak poskus demonstracij. Po Dalmaciji kiganiza<-cij je obiskal taborišče visoko-šolcev, Članov akademske športne organizacije. Udeležil se je skupnega obeda in imel cb tej priliki krajši govor o nalogah dajaštva, ki se mora pripravljati na težke naloge bodočnosti. Atentat na nekega Italijana v Belgiji PARIZ, 16. Dva neznanca sta napadla Italijana Ksenofonta Cestari j a iin ga ranila. Kmalu pa atentatu je policija aretirala I-talijana Nella Del Vecchia. Del Vecchiio je bil že zaslišan, izgleda pa, da on ni atentator. Verjetno je, da sta oba neznana a» tentatorja zbežala v Luxemburg. Pred Izpraznitvijo Mandžurije s strani Japonske LONDON, 16. Po vesteh, ki prihajajo iz Tokija in Mukdena izgleda, da se bosta japonska in mandžurska nacionalistična vlada v kratkem sporazumeli. Ta sporazum bo določal, da se bodo tekom treh mesecev umaknile iz Mandžurije vse japonske čete razen 10.000 mož, ki bodo ostali v varstvo Tsi-Nan-Fuja in Tsing-Taoja. Po preteku ome* njenih treh mesecev se bodo smele v Mandžuriji izveski na« ckmalistične zastave. LONDON, 16. Lord Rotherme* re je pričel na novo s svojo ak^ cijo v korist Madžarske. V svojem listu «Daily MaiH» je priobčil članek, v katerein se bavl s krizami v nekaterih nasled-stvenih di'žavah, in sicer v Če-boslovaški, Romuniji in Jugoslaviji. Ugotovi*] ie, da te države niso več Življenja zmožne. AK370'J8I8 'I J «ZDINOST» V Trstu, dne 17. avgusta 1928. Tri težke isEeznilke nesreče zahtevale 25 ilovešklh žrtev v Južni Srbiji BEOGRAD, 16. V prvih po polaze k i h uraii so pričelo prihajati v Beograd prve vesti o treh tragičnih železniških nesrečah, ki so eahtevale veliko število človeških fcrtev. Vse tri nesreče so se pripetile v Južni Srbiji in so zahtevale po do sedaj znanih podatkih 26 človeških življenj. Virk se je zvrnil preko nasipa. Prva nesreča se je pripetila na progi Kumanovo - Vranje. Osobni vlak, ki jo odpeljal okrog poldneva i« Skopija, je vozil z največjo na tej progi dopuščeno brzino, je v bližini postaje Preševo skočil s tira in so se vsi vozovi prevrnili fjreko precej visokega nasipa. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva. Do večera so potegnili izpod razvalin razbitega vlaka 20 mrtvih in 30 težko ranjenih potnikov in železničarjev. Nesreča se je pripetila ob 13.30. Na prvo vest so bili z vseh bližnjih postaj odposlani rešilni oddelki. Kaj je pravi vzrok nesreče, Se ni znano. Kotel želesniš&ega stroja Je eksplodiral Skoro istočasno se jo pripetila druga lo malo manj katastrofalna nesreča na progi Beograd - Niš. Popoldanski brzovlak je odšel danes iz Beograda z novo vrsto premoga v stroju, da se ta premog preizkusi. Na stroju je 'bilo poleg strojevodje in kurjača še troje oseb — komisija prometnega ministrstva. Vlak je vozil z brzino 60 km na uro. Nekoliko pred postajo Topaonico je nenadoma počila parna cev v stroju s premerom 100 mm. Para, ki je z velikanskim pritiskom švignila skozi razpoko, je nevarno opekla vse na stroju se nahajajoče osebe. Inspektor Gjorgjevič je v prvem strahu skoči] s stroja. Strojevodja je kljub težkim ranam in opeklinam z občudovanja vredno prisotnostjo duha potegnil za zavoro. Posrečilo so mu je, da je zmanjšal brzino na 40 km. Hotel je vlak popolnoma ustaviti, ko je nenadoma sledila za silno detonacijo še druga eksplozija. Razletel se je del kotla in vrela voda jo v mogočnem curku brizgnila na vse strani ter oplazila vse na stroju se nahajajoče ljudi. K sreči se je vlak zaradi pomanjkanja pritiska pare sam ustavil in se potnikom ni ničesar pripetilo. Ponesrečeni železničarji so bili nemudoma prepeljani v niško bolnišnico. Med prevozom sta kontrolor Drenovac in kurjač Djardjevič izdihnila, inž. Miloeavljevič se bori s smrtjo. ŽelezmJiki motorni voz so fe prevrnil In pokopal Sest ljudi Tretja nesreča so je istotako pripetila v prvih popoldanskih urah. V južni Srbiji se orožništvo pri obhodu svojega področja poslužuje na nekaterih krajih tudi železniških motornih vozov, - tako zvanih «terezin». Tako jedanes popoldne orožni ški oddelek pod vodstvom podporočnika Acimoviča pregledal železniško progo Veles-Skoplje. Nedaleč od postaje Dra-čevo je napadla «terezino?> skupina napol pobesnelih psov. Orožniki so se branili s puškami ter postrelili nekaj živali. Ostale so se razibežale. Le en pes jo naskočil od spredaj «terezmo». Dobro pomerjen strel ga je zadel in se je Žival zvalila na tračnico. Tedaj pa se je zgodila nesreča. Terezina je zadela ob u-streljenega psa in se je prevrnila. Pod seboj je pokopala flistnika, tri orožnike, šoferja in nekega železniškega uslužbenca. Vsi so bili težko ranjeni prepeljani v bolnico v Skoplju, kjer so trije podlegli poškodbam. VeliKa nesreča na Kitajskem 500 človeških žrtev PARIZ, 16 Današnji listi prinašajo daljša poročila o težki noreči, ki se je prčpetifla na reki Jajig>tse. Kitaj, parni k ccHadflOg*-te-sung» se je tu potu v I-haite" potopil. Vseh 500 ljudi, ki so bili na krovu, je utonilo. V hipu, kOise je zgodila nesreča, ni bšlo v bližini nikaike ladje, ki bi rešila potapljajoče se potnike in posadko. Ladja, je bila zavozila v čeri, ki so bile skrite pod vodo. Ljudje* ki so poska-kali v reko, so večinoma utonili, ker ndso znali pilavati, drugi so našli smrt v valovih, ker so se več ali manj težko ranili ob čereh. Ladje, ki so kasneje prt-hžtele na pomoč, so našle med hlod? m drugimi ostf-anki ponesrečenega paa-nika le na vodi plavajoča trupla. Uradna napoved o Žetvi v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. Ministrstvo poljedelstva je izd-alo uradno napoved' o letošnji žetvi. Žetev v Jugoslaviji bo po tej napovedi letos izredno ugodna, večja kot vsako leto po vojni. Prekašala bo za 30% srednjo žetev v letih 1920-1927. Nov polet preko Atlantskega oceana ROCKBORD (Illinois), 16. Ameriški letalec Hassel je odletel davi ob 6.40 s svojim letalom s tukajšnjega letališča z namenom, da izvrši polet preko oceana do Gron-landije. DNEVNE VESTI Novi vollini red Novi volilni red sloni, kot znano, na novem, k orpar aJti vn m u-stroju države. Kot se poroča iz Rima, so začeli v notranjem minus trst vu že sestav Mati imenika vol H cev, in sicer s sodelovanjem smdilkatov, ki so sestavili sezname svojih članov. Dasi ni-so imeniki še končani in se Še le pripravljajo, je vendar že mogoče približno določiti število volivcev. Predvideva se im podlagi zbranih podatkov, da bodo oblegali volilski imeniki okoli dvanajst milijonov vpisanih volrlcev. Imeniki sami pa bodo končani do konca januarja prihodnjega leta. Zakon o siiiifcLiiii prispevKiii «<}azzetta Ufficiale» od 13. avgusta t. L je objavila kr. ukaz, ki vsebuje določbe o naznanitvi nameščencev in o obveznih sindikalnih prispevkih za 1. 1928 in 1929. Vsi delodajalci v industriji, prevozu po suhem in v notranji plovbi morajo naznaniti sindikatu, ki jih predstavlja, število svojih nameščencev, in sicer v onem roku, ki ga določijo pristojno konfederacije, a v nobenem slučaju ne kasneje nego 31. avgusta. Naznanitev se napravi na podlagi stanja 1. julija 1928. Do 5. decembra istega leta se morajo naznaniti morebitno spremembe v številnem stanju nameščencev, a za prihodnje leto do 5. julija no 5. decembra 1929. Sindikalni prispevki so določeni v naslednjem obsegu: a) v industriji: 1) Za vsakega tehničnega ali administrativnega ravnatelja in druge načelnike uradov s podobnimi posli in sploh za vse uradnike, ki imajo pooblastilo 8150 lir od strani delodajalca in 8.50 lir v breme uradnika na mesec; 2) za vsakega uradnika z mesečno plačo nad 800 lir plača 5 lir delodajalec in 5 lir uradnik; 3) za vsakera uradnika s plačo pod 800 lirami plačata delodajalec in uradnik po 2.50 lir na mesec; 4) zav se drupre nameščence, delavce, težake, vajence itd po 0.333 stotink na mesec od vsakih 100 lir plačo d*>lodaialec in ravnotoliko delavec. Sindikalni prispevek, ki gre na račun nameščencev, se utrte tem poslednjim pri izplačevanju njihovega zaslužka. Zavaroisfije noslsarl«? Zavod za socialno zavarovanje novinarjev naznanja, da namerava vse člane, t. j. novinarje profe-sioniste, zavarovati proti nezgodam, ki jih lahko zadenejo. Vsak Član bi bil zavarovan za 25.000 lir, ki se izplačajo zakonskim ali testamenta r ni m dedičem, če ima nezgoda za posledico smrt. Dalje bi bil vsak zavarovan za svoto 75.000 lir za slučaj stalne obne-moglosti in za 25 lir na dan v slučaju začasne nesposobnosti za delo za maksimalno dobo 365 dni. V tem zavarovanju so zapopa-deno vse nezgode, ki lahko nastanejo iz navadnih vzrokov (pa-dec, če pade kaj na glavo z višine, opekline, eksplozije, nezgode na železnici ali na morju, v avtomobilu, na biciklju, na lovu itd.). Nemec In Kraševd 'Pišejo nam: Trčil sem v železniškem vozu na potnika - Nemca. Nepremično se je oziral na levo in deeno, opazoval kako točko del j časa in si zapisoval. Iz vizitke na kovčegu sem razbral, da je vseučiliščni profesor. Vljudno me nagovori, če poznam bolje Kras. Na moj pritrdilni odgovor in pristavek, da ima pred seboj celega Krašovca, me je prosil, čo mu lahko kaj več povem o teh zanimivih tleh. Zgostil sem pojasnila v najvažnejše podatke iz zemljeslovja, zemljepisja, gospodarstva itd. Profesor je napeto poslušal in beležil, beležil. Ko se je z vso nemško vljudnostjo zahvalil za podatke, je nadaljeval: «Sli<šal sem že o Krasu in njegovih pojavih, a nikoli si ga nisem predstavljal, kakršen je v resnici. Ce hočem izraziti svoj prvi vtis, ne morem do pravega izraza. Ni na njem veličastja divje prirode, ni mehkobe, niti lepih partij. Vendar pa se človek čuti na njem lahek, kri zapolje na nepojmljiv način. Čudna zemlja! To mi je nejasno: ni lesa, zemlje, vode, a kljub temu vidim razmeroma velike vasi in lepe hiše. Kako živi to ljudstvo, kje črpa sredstva za preživljanje?« Ko cc m mu tudi od te strani dal nekai Doiasnil. ie zmaieval z gla- vo in spet heJeri!. Ko je v D. vstopilo nekaj Kraševcev - kmetov, sem ga opozoril nanje. Medtem ko so se kmetjo živahno pogovarjali, jih je nepremično opazoval, meril jih od nog do glave in — zapisoval. Kakor da bi se bil zapičil vanje. ---«Recite mi, so li vsi Kra- ševci tako zgovorni in živi. In ta koščena telesa in mišice — kakšno soglasje s prirodo!» Opozoril som ga na njegov prvi vtis in dostavil: ino, ki z visokega vrteč se okrog samih sebe dajejo polju blagodejno vodo — umetni dež. Na ta način so dodobra namoči pol hektarja zemljo tekom eno ure. Nov pretek turni komisar V Temnici Za novega prefekturnega komisarja občine Temnica, ki vsebuje vasi Lipo, Kostanjevico, Vojščico, je imenovan prefektumi uradnik dr. Vincenc Marussi, Že bivši pre-fekturni komisar občine Col. Do sedaj je načeloval temniški občini poteštat domačin Ivan Rogelja, ki je bil med svojimi občani zelo priljubljen. S PRETURE Ob dolžen, da si je prilastil svoto đenaria Pred goriškim pretorjem se je moral zagovarjati 16-letni Silvester Žorž, rodom iz Bovca, usluž-ben pri pekarnarju Josipu Giu-liani-ju. Češ da si je prilastil svoto 233.15 lir, ki bi jih moral inkasirati -za svojega gospodarja pri neki Ani Olivieri. Deček zatrjuje, da je nedolžen in da je podpisal neko potrdilo, ki mu ga je dala podpisati Olivieri, denarja pa za svojega gospodarja ni prejel od nje, dočim pravi Olivieri in potrjuje to tudi njena služkinja Slava Saksida, da je dečku izročila denar, nakar je on podpisal potrdilo, da ga je prejel. Giuliani pa pove, da je deček zelo poŠte® fant. Sodnik oprosti fanta radi pomanjkanja dokazov. TOLMINSKO Letina — Živinoreja — Tujski promet Kakor skoraj vso deželo, je tudi na&e Gore suša celo pritisnila. Vendiar pa, če primerjamo na£e gorske kraje z drugimi v deželi, se suša tukaj tako groeno ne pozna. Oblaki, ki se v poletnem času navadno zbirajo prt visokih, gorah, kot so naše «Pe£i», so od časa pa do Časa pustflt por kapeflj dežja, tako da vsaj zemlja ni piopodnoma raxpokada od solnca. Tako vidimo, da se na onih. njivah., ki leže v ravnitaa ter imajo debelejšo zemlio. suša skora® ne pozom Hujše je seveda za njive, ležeče v grivah, kjer se še onih par kapelj dežja odteče. Najhujša doba susše je trajala d.o pretekle nedelje. Nato pa se je preteklo nedeljo zemlja Še precej naino-čil«L. TVeba pa bi brto pri sedanji suši, dia bi) dež padal v*saj dva (ini, da bi se zemlja dodobra napojila. Glede pridelkov sledeče: Najhujše je prizadet krompir, kateri tvori glavni prkieleik. Prve Čase je zelo dobro kazal. Suša ga je pa močno pritisnila, da se ni mogel odebeliti, ter je ostal zelo droban. Koruza bi se morda še ko4ino hudo občutijo naši gorski prašičjerejci. V naških gorah, kjer skoraj vsaka kmetija redi po par prašičev, leto« menda skoraj nobena ne bo megla, teh prerediti do določene dobe. Hiudo je suša zadela ajdo. Nekateri kmetje je niti sc-jaili niso. Drugim pa, ki so jo sejali ravno sredi suše, jo je slednja fifcoraj zatrla, ker dolgo čajsa niti iz zemlje ni mogia. — Poljedelstvo bo, kot je iz nave-desrhegu razviklrio, le malo prineslo. Več upojija pa stavimo vsi v glavni vir naših dohodkov, v živinorejo. Hud* pritisk suše se je močno opazil tudi pri razvoju živinorejo ter pri piajišarstvu. Z nekaterih planin so n. pr. radi pomanjkanja vode in radi hudega ©oliuca, ki jo požgalo skoraj vso travo, prignali že pred časoim živino domov. Na ostalih pa se je na žifvkii tudi občutljivo poznala borna paša. Travništvo se je zelo slabo obneslo. Otave ni bilo skoraj nič, ker jo je najhujša suša skoraj uničila Zek> lahko pa je bilo le>tos s spravljanjem sena na sesrbožetfh, ker je suho vreme prihranilo mnego truda. Seno bo lotos v ceni precej slano, kar bo otežkočilo živinorejo ter jo najbrže zmanjšalo v obsegu. Tujski- promet je bi4 letos dosti matnjši kot preteklo lesto- V Tolminu, je bilo tujcev še precej; veliko manj turjoev kot druga leta pa so imeli drugi kraji na Tolminskem. Več pa bomo pisali o tujskem prometu ob koncu sezone, takrait, ko se bo lahko naredil jasen pregled Črez sezono in tujski' promet v letošnjem poletju. Hiibovc. KAMNO Postavljanje mosta in letina Pisali smo že o mostu, ki so ga začeli delati pomladi Črez Sočo. Delo je prevzela italijanska tvrdka FeragottiL Postavili so že skoraj vse stebre, ki bodo držali otoke. Vendar most skoraj gotovo letos ne bo še končan, ker jez napravo obokov veliko dela Glavno je pač za nas da vsaj enkrat pridemo do mostu ter s tem do bolj direktne uveze z glavno cesto in z našimi polji, senožetmi in gozdovi, kateri se po večiaii nahajajo onkra j Soče. Pri delu je zaposlenih okrog 56 ljudi Precej izmed teh je od drugod, vendar je tudi domačih dosti. Pri postavljanju stebrov v vodo so delali noč in dan. Kljuih temu pa, da je delo zelo naporno, zlasti z zabivanjem pi- kmov (hrastovih hlodov), so le slabo plačani. Na uro po 1.30 do 1.70 L. Koncem tekočega tedna pa bo mogoče najhujše delo, to je postavljanje stebrov, konča#-qo in fe bo vreme še vedno u-gicdno ter Soča ne naraste, se tudi kmalu začne s postavlja^ njem obokov. Kot druge kraje po deželi Ja tudi naša polja suša preooj motno pritisnila. Imeli pa smo kljub temu par krat daz, tako da se suša tako zelo hudo me poznal. Zlasti pa še zato, ker je zomljai pri nas precej debela. Vendar pa kljub vsemu temu leto ne bo tako, kot bi se prfčakovalo. U-panje imamo, da se na kak na-čm ptreiiaijemo naprej vsaj z im*« šo živitoorejo. BILJE Še o mladeniču, ki je utonil v Vipavi V sredo smo pomn^ali) o žalostni usodi komaj 30-letneg-a mladeniča iz Vrtojbe, ki je utonil V reki1 Vipavi/. Mladenič se piše. A-lojzrj Nemec p. domače Krpa-norv, ne pa Krpan, kot smo po-* motoma poročali. E1ATE Kdo ga je videl? V bližnji vasici Humttirji se je zgubil Josip Petrovčič, sitar dva in trideset let (roj. 18D6). Od doma je odšel 10. t. m. in od takrat ni več duha ne sluha o njem. Nosid je poletno rjavo o-bieko- Po postavi je precej velik. Kdor bi g-a morda videl, ia naprošen, naj to javi njegovegm«, očetu Mihi Petrovčič u iz viesi Humarji št. 139-124 pošta Grgar. Josip Petrovčič je nekoliko izgubljen, zato so naprošeni orni, ki bi ga slučajno iia&li, naj ga privedejo domov. LOG PRI VIPAVI Šmaren dan V sredo, na praznik Vetektgm Šmarna je velika množica. ljitdH posetila tukajšaijo bcvfcjo pot. Znanec je našel znanca sorodnik sorodnika. Veliko je bilo kramarjev, zlasti domačih. Štrukljev, kifeljcev in podo*>niih. dobrot ni manjkalo. Za pivce so bile pripravljene lesene kolibe, ki so bile ves dan podne rn nar tlačene ljudi, ki so si'gasiti žejo. Vrptavsko ljudstvo še vedno ni opustilo tradicionalnega povečanja loške božje poti ™ je to tud? prav. NA VIPAVSKEM Toča in suša — same nadloge Vsakdo si lahko pred-stavlja. kako težko smo pričakovali v tej suši dežja, ki nam !bi vsaj malo omočil zemljo za jesensko setev in osvežil naravnost pekoči zrak. In res so se v soboto zgrnili nad zgronjo Vipavsko dolino črni oblaki in prihrumela je nevihta, ki smo jo toliko časa Čakali. Toda — letos imamo že smolo. Z nevihto je pričela, padati tudi toča, sicer redka, toda debela kot orehi. Kamor je zadela, tam je udarila s tako silo, da je odiomila vejo pri trti in celo odktestila cele grozde. Toča je obiskala sledečo vasi: predvsem Dupljo — Vrhpoljo in Budanje. Deležni pa so jo bili tudi vinorodni kraji kot Štjak, Er-zelj in nekoliko tudi Manče in GoČe. Kar ni torej pobrala suša, jo uničila sedaj še toča. Suša je tudi po Vipavski dolini opravila svoje uničujoče delo tako — kot ni tega storila morda že 100 let. Krompir kopljejo kmetje ravno v teh dneh. Komaj za seme ga je in še ta je droban, malo bolj debel kot orehi. Koruza je popolnoma uničena razen po onih njivah, ki so nahajajo prav ob reki Vipavi. Tam jo bo morda nekaj. Vso to vipavskega kmeta še ni spravilo iz ravnotežja, kajti njegov glavni pridelek je še vedno vino. In vsaj na to jo upal letos, ker si ni nihče predstavljal, da bo suša tako dolgo trajala. Toda tudi to upanje je šlo po vodi. Suša jo pričela sušiti tudi trto in grozdjo. Po nekaterih vinogradih, kjer so trte še mlado in šibke, grozdje kar odpada z njih. Na močnih trtah, _ ki so letos izvanredno obloženo z grozdjem, pa so to kar vidoma suši in se ni moglo razviti. Kako žalostno je gledati grozdje, ki pričenja po nekaterih kra: jih zoreti, pa je droibno kot brinje. Ljudje so prepričani, da bodo veliko letos nabrali, čo bodo nabrali eno tretjino tega, kar jo trta spočetka kazala. Ljudstvo jo z za-do voljstvom sprejelo vest, da mislijo oblasti ukiniti za lotos nekatere davko in tako ljudstvu pomagati. Vsakdo tudi upa, da se bo to ros zgodilo, ker drugače se res ne ve, kale o bodo ljudje prebili 7 o. 2e danes se morajo zatekati k trgovcem za najnavadnejša in najpotrebnejša živila na upanje, kaj pa šelo ho, ko trgovci na tak način ne bodo mogli dajati več. Treba si bo iskati kakega posebnega zaslužka. Vipavci 3x»do morda kaj služili z gozdom. Veliko pa jih tudi misli na izseljevanje. GCČE NAD VIPAVO Naše kleti še niso prazne Dasi so skoraj vsi posestniki, po drugih vaseh žo davno prodali vso ono vino, ki so ga imeli namen prodati, ga imamo mi še vedno nekoliko sto hektolitrov na prodal. V Trstn, dne 17. avgusta 1928. cEDINOST* Goško vino, ki je zelo dobro in ima to lastnost, da je zelo okusno po leti, se je navadno prodajalo vsako leto v mesecu avgustu. Toda letos se noče prikazati noben vinski kupec, dasi je naša kapljica zelo dobra. Zato opo,zarjamo vse kupce, naj vendar posetijo kaj naše gostoljubne hrame. VRTOJBA Smrtna kosa. V sredo, na praznik vnebovzetja, je po kratkem bolehanju umrla v rani mladosti Gabrijela Lasič. Bila je blaga, skrbno vzgojena mladenka, ki je do bolezni posvečala svoje mlade moči domači družini in je bila v veliko pomoč materi-vdovi. Bila je radi svojega blagega značaja splošno priljubljena. La-šičevo družino je s tem zadel nov krut udarec. V teku par let jim je neizprosna smrt ugrabila družinskega očeta, pok. Ivana, in nato še pet članov, med temi dve hčeri, Lojzko in Milko, v m radostni h letih. Težko prizadeti družini izražamo iskreno sožalje, blaga pokojnica pa naj počiva v miru. IDRIJA Brezplačni tečaj za umetno vezenje Dne 20. avgusta se odpre v Idriji tritedenski brezplačni tečaj za umetno vezenje in Šti-ka^ nje na iglo. Tečaj priredi tvrdka SLngrer, katere zastopnik je g. Srečko Bajt iz Idrijo. O porebj javnih pralnic Med raznimi nedostatki našega mesta smemo po vsej pravici šteti kot enega najvažnejših — pomanjkanje javnih pralnic. Če ob pogostejšem deževju perejo perice lahko v vsaki večji grapi, katerih v Idriji ne manjka, je pa stvar v taki suši kakor jo ravno letos, enako pa tudi v zimskem času, veliko drugačnejša. Grape se posuše ali pa je dohod, kakor na primer v ■zimskem času, nevaren in tudi dostikrat nemogoč, in perice nimajo mesta, kjer bi opralo umazano perilo. Voda v potoku Nikovi jo nesnažna, da gotovo nobeni ženski ne pride na misel, da bi prala v tej brozgi. Tudi voda v reki Idrijci, vsaj na levi strani, ni nič boljša; kajti voda, ki goni veliko kolo vodne sesalke v jašku jugovzhodne jamo in se nato odteka v Idrijco, je pomešana z oljem in tolščobo, tako da je za pranje popolnoma neporabna, kar občutijo posebno perice «na Zemlji» in «Lenštatu», ki morajo zato nositi težke škafe perila črez žično brv pod Gore na nasprotno stran Idrijce, kar ni le zelo težavno, ampak tudi zelo nevarno. Radi pomanjkanja pralnice v tem delu meeta je bilo pred časom že tudi par človeških žrtev. Tudi iz rudniške električne centrale se odteka razna nesnaga, ki dela vodo v Idrijci za pranje nerabno. Edina javna pralnica, ki zadošča komaj za prebivalce Brusovča in Leopoldovega predmestja, je ona pri žgalniškem mostu, ki pa, kakor rečeno, za o-stale dele mesta ne pride v poštev. Pred leti sta se nahajali v sredini mesta dve javni pralnici; prva na Rakah, blizu nekdanje rudniške kovačnice, ki se jo pozneje, ko so je ta stavba podrla, opustila. Druga javna pralnica je bila ob Nikovi blizu rud. gledišča; ko je bila radi povodnji opustošena, se nž več obnovil a. S tem pa še ni rečeno, da bi se v Idriji ne mogle zgraditi javno pralnice, ena ali pa tudi več. Še vedno je dovolj vode in prostora na razpolago; treba je le, da se merodajni krogi bolj pozanima ;o za to velevažno zadevo s higijeničnega in ekonomskega stališča; pa tudi s stališča javne varnosti. V sedanjem času se ženske s skrbjo vprašujejo, kje bi ruogrle opvati vsaj najnujnejšo. Gospodu občinskemu načelniku priporočamo, da vzame goriomenjeno zadevo resno v pretres in poskrbi, da se ta nedostatak odpravi. Prebivalci, posebno pa ženske, mu bodo za to gotovo zelo hvaležne. Mesec dni zapora, ker se nI zolasil pri poteštatu. Sodnik jo obsodil Ivana Mraka, starega 4£ let, na 30 dni zapora, ker se, izgnan iz Gorice, ni oglasil pri čepovanskem poteštatu. Za pet lir ptred sodnika Za golih pet lir se je moral zagovarjati v torek na goriški pre-turi Jožef Cotič, star 33 let. iz So~ vodenj. Cotič je namreč delal pri nekem Nicolo Crimi, zidarskem mojstru. Nekega dne pa se javi z obvezano nogo k svojemu gospodarju in pravi, da se je ranil na delu. Šel je tudi k zdravniku in javil zadevo tudi bolniški blagajni. 0£> tej priliki mu je gospodar dal tudi pet lir. Kmalu nato pa je gospodar zvedel, da ga delavec le «cvleče», ker se ni poškodoval pri njegovem delu — pač pa drugod. Zato ga je naznanil na sodniji, češ da ga je goljufal. Sodnik pa je obtoženca oprostil, češ da to, kar je storil, ni noben kazniv prestopek. Nesreča malega dečka. Malega 5-letnega Jurija Mavri-ča iz Volčjedrage je neki avto tako nesrečno podrl na ceeti, da so je precej močno potolkel po glavi in obrazu, kjer je zadobil več prask. Znanost injimetnost Književna družina „Luč" F. Bevk: Vihar. Karel Mat. Čapek-Chod: Hcjka; Nedonošen. «Luč® poljudno - znanstveni zbornik. Knjige, ki so se nam sedaj pojavile govorijo najboljšo same; edina ocena, katera bi bila pravilna bi so morala glasiti pravzaprav takole: odveč. Sovraštvo je rodilo sovraštvo in iz tega ven je prižlo gorje. Kot v življenju: iz malega slučaja se rodi pozneje misel; ta misel rodi sovraštvo. To je oni slučaj, ko je videl Mikola svojo poznejšo ženo Juco v gostilni «Pri morskem volku», kako jo ob jemlje Piero. Vse poznejše misli, nasprotja, sovražnosti so zasnovane v tem trenotku. In cela zasnova je neprisiljena. Slikanje prirode je živo, samostojno in s fabulo združeno v tesno nerazdružljivo celoto. Poglejte samo, kako slika morje: Od brega do obzorja je ležalo morje, rastlo morje, kipelo, valovilo, gorelo morje. Morje! Človek ga ne more doumeti, jeifrra ga občuti. Ce bi bilo na-še sj^e godalo, bi ne moglo izrazita, kar skriva mogočnega, neiz-raznega in usodnega v sebi. Malo-srčneža napolni s pogumom, brezverec moli pred njim... Morje v miru. da se zdi božje zrcalo, morje v viharju, ko se tehtata pogin in rešitev na tehtnici mogočnega srda........ Morje jo dejalo in jemalo, božalo in grizlo, oživljalo in morilo. Bevk je s tem delom živel in je to življenje prelil v to delo. Vzemite in čitajte in odprite vaše duše naj vsa lepota lije vanje, da postanejo za to lepoto bogatejše. • * * Karel Mat. Čapok - Chod: Hojka. — Nedocoica. Iz tujih literatur smo takrat dobili prevod iz češči-ne. Dve mali novelici ali značilni za pisatelja. Dve kratki slični iz človeškega življenja. Posebno piva se je v svojem bistvu bogve kolikokrat ponovila v teku svetovne vojne. Pisatelj je popisal vse to realistično, ampak ne iz nekega splošnega stališča temveč z nekega čisto svojega stališča. Podaja nam to zelo napeto, ali vendarle ne v običajnem smislu hlastanja za efektom. — Dejanje napreduje točno. Kolarju sledi kazen za petami za njegovo maščevanje. V onem razburjenem stanju prileti radi napačne stopinje pod vlak. Kazen je nehote prišla iz dejanja čisto v smislu življenske resničnosti. Druga zgodba nam prikazuje Andryskove spomine do Anice, katera postane njegova žena, potem ko je bila žo preje zanosila z drugim; seveda mu tega ne pove. Sin, po očetovem mnenju, nedonošen, mora v vojno. Mati žaluje in boleha. Oče prosi sina naj piše materi pisma, ki jo bojo pomirila. To ima za posledico sinovo ustrelitev. Slika nam tudi življenje praSkih originalov. V celi povesti zasledimo rahel osebnosten z as meh oseb in njihovih slabosti. Stvarica je v sebi zaključena in dobra. Vsekakor se mi zdi, da sta bili povesti zelo primerni za prevod prvič že radi njune vsebinske ak-tuelnosti, ker se dejanje vrši v dobi, katera j a Šo vsem živo v spominu, drugič, ker je dogodek že sam na sebi dnevno aktualen, tretjič pa ker je obdelava skozi in skozi umetniška. Slavko Slavec nam je oskrbel dober prevod; pozna se mu tudi pisateljska rutina a obenem tudi dobro poznanje češke literature. Način zgradbe teh dveh povesti je povsem drug kot pri Bevkov e-m «Viharju«. Tako da je poskrbljeno za primerno raznolič- nost tudi v takratni izdaji knjig. • • • poljudnoznanstveni zbornik. Vsebina je zelo pestra, zanimiva in obenem vseskozi aktualna. Bavi se samo s problemi, ki morajo zanimati vsakogar, ki se mu ponujajo dan na dan. O raznih strokovnih člankih kot n. pr. v «Par-lamentarni preuredS>i» bi mogoče lahko kdo drugi povedal v kratkem svoje mnenje, ki naj bi temeljilo na strokovnem znanju juri-dičnih ved. Na splošno pa lahko rečem, da so vsi članki na-zorno spisani, izčrpni kolikor je bil pisateljem materjal dostopen in da so se v vsakem oziru potrudili, da pridejo do tega materijala. F. Bevk nadaljuje s pregledom publikacij m sicer nam takrat podaja periodične publikacije izčrpno in obenem kritično vsaj deloma. Misi i m, da je popolnoma v redu, da se vseh teh stvari dotakne tudi kritično in ne samo v smislu naštevanja. Saj več ali manj mi vsi vemo, kaj jo izšlo a vsega vendar vsakdo ni mogel zasledovati, tako da mu bo kratka označba dela čisto dobrodošla. Nadalje ima ta članek in drugi podobni v prejšnjih sabormkih literarno - zgodovinski pomen in bodočemu raziskovalcu bo na vsak način ustreženo, če dobi kritične crpazke, ker se iz tega lahko sklepa na sodobno shvačanjo. Upajmo, da so vse te publikacije zbrane in shranjene v raznih študijskih knjižnicah. Članek o gledališču je prispevek h kulturni zgodovini slovenskega naroda. Saj je bilo to gledališče živ organizem, javen organ slovenske kulture in če se hoče govoriti o slovenskem gledališču ne smemo prezreti gledališča v Trstu. V celoti torej je zbornik točna slika raznih panog našega kulturnega in političnega življenja. Upajmo, da bo hotel g. Kležnmayr nadaljevati- svojo študijo o slovenski šoli in da se kdo oglasi o slovenski šoli tudi v drugih pokrajinah. j m m m Založba je dosegla svoj namen na celi črti. Izdala je lepe knjige, dobre knjige; to je hotela in s tem je ustregla vsem ljubiteljem lepo knjige in vsemu našemu ljudstvu sploh. J. K. Čitfni nsRtian]! recepti Dandanes posedujemo toliko različnih ter bogatih farmacevtičnih izdelkov, ki so sestavljeni in uporabljivi na racijonalen in gotov način, da se ne moremo vzdržati smeha, Če črtamo o jako čudnih in smešnih zdravilih, ki so jih uporabljali pred nekoliko stoletji. V stari Indiji so obstojali zdravniki, ki so sami pripravljali zdravila Za to so uporabljali pred vsem mleko žensk, med, sladkor, soliter, srebro, svinec in kameni prah. Mnogo bolezni so zdravili z dieto. Zlato je veljalo za iziborno krepčilno sredstvo. Kravji drob in nosorogove eskremente so uporabljali proti tvorom. Proti mrzlici' so se borili z žganjem lasi in nohtov. Les alaje, zdrobljen v prah, je u-stavil kozlanje. V starem Egiptu je bilo mnogo zdravnikov, toda vsak so je pečal le z eno boleznijo. Te zdravnike so celd na smrt obsodili, če je podlegel kak bolnik, ki je rabil njih zdravila, ki pa niso bila vpisana v posebni uradni zdravniški knjigi, ki so jo imenovali «sveto knjigo». Med drugimi čudnimi zdravili, ki so jih tedaj rabili, naj omenimo le krokodilove in oslovske ekskre-mente. Egipčanom dolgujemo izum klisterija. V stari kemiji je bil prah dragocenih kamenov v veliki rabi. Tako tudi morske rastline in gotbe. Plavuti tulnja so priporočali za pridobitev možatosti izčrpanim. Žolč slonja, ali še bolje zmes slo-novih oči z ženskim mlekom je čistila pogled. Slonokoščeni liker (slonova kost zavreta) je bil najboljše sredstvo proti griži. Proti revmatizmom so rabili kamelino mast. Zlato žilo so zdravili s kamelino dlako iz brade. To dlako so sežgali in pepel stresli v vino, katero so potem izpili. Norost so zdravili z oslovo krvjo, — jetiko z jelen jo krvjo. Zelo 90 uporabljali odpadke netopirjev in pepel sežganih škržatov. Grčija je bila prava zibelka zdravilstva. V začetku te znanosti so se pečali ž njo duhovniki. Oni so zaukazali vdolbiti v svoja svetišča imena bolnikov, ki so jih o-zdravili, in recepte, ki so jim jih predpisali. Da si niso zasenčili te izvrstne reklame, so skrbeli za to, da niso sprejemali v svetiščih bolnikov od katerih se je malo upalo na ozdravitev. — Med zdravila, ki jih še danes uporabljajo, je treba omeniti: — Česen za potenje; lo-čika kot uspavalno sredstvo, osat za ozdravljenje raka; stonogi zmečkani in na olju zavreti — proti bolečinam v ušesu; oslovsko kopito sežgano za zopetno pridobitev mleka; zajčje blato zmetano s kadilom ter raztoplj-eno v medu proti kamnu; žolč jelena proti boleznim na očeh; blato martinčka proti beloočnici, kri golobov proti vnetju možgansko mrene; žabe zmečkano v olju proti piku strupenih kač. č je ozdravil starost. — Kdor je jedel ledvice hijene, mu je izginila bolezen obisti. — Malokrvnost so lahko takoj ozdravili s tem, da so jedli mozeg leoparda. — Za ozdravitev oslovskega kaš?ja ni lnk> nič boljšega od mleka žirafe. — Za ozdravitev vsake bolezni je bilo dovolj, če so postavili pod pazduho lervje oko. Vem, da so je marsikdo od srca nasmejal, ko je to čital. In vendar se ljudstvo na deželi ni morda tudi v malih in velikih mestih na slepo vdaja najbolj čudnim zdravilnim... predpisom. Naj jih navedem samo par. Proti h em i k ran i ji uporsJba živih žab. Za odpravo ječmena na očesu je dovolj če gremo parkrat mimo očesa z iglo, kakor da bi šivali. — Da se ustavi kri iz nosa, napravijo velik križ s poročnim prstanom. — Proti ušesnim boleznim uporabljajo vbrizgavanja mleka ženske, ki doji prvega sina. Proti gluhosti — kajenje s kamo-milo. — Zobobol izgine v trenotku, če stavimo na boleči zob kako ribjo kost, ki jo na gorkem pepelu. Angina izgine potom obliža žab in mirte. — Ledvične bolezni nehajo čo mažemo boleče mesto s slanino.,____ Razume se, da taka in podoibna zdravila, če že ne usmrtijo ubogega bolnika, ga gotovo puste v i^tih okoliščinah, v katerih se je nahajal pred uporabo. Naše ljudstvo na deželi se še vedno poslužuje celo vrste podobnih zdravil. Naj bi ljudjo žo enkrat odprli oči in se spametovali! L. M. NALg OGLASI VINO (kislo) kupim vsako množino. Plesničar, tovarna kisa, via S. Francesco 48. 85? PRODA SE RESTAVRACIJA, kav,nT*, buffet, na glavni cesti, z veiikim inventarjem, stroj za kavo, bilNwdr glasovit itd., dober zaslužek, inkas dnevno L 1000, pri hiii mestno kopališče. Naslov pri tržaškem upravništvu. 854 BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Via Matfonna del Mare 19, II., Bodulich Anna. 853 SIRITI ■ „Naš glas" j Mesečno družinsko revijo! ■ Naročnina za celo leto 15 L ■ Naslov: Trieste, Casella postale 343 ■ SKiMMS^ BOiatBSMM «HfiI4t Avtomobilska proga TrstLokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLl Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta : 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče : 9., 16. in 17,?0. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 1&35. Listki za tj^ In nazaj: Tirt-Divača rn nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L 1<>'— AvUimo&flskc proga Ghifrzza-Vttia Revolteila-Cactiatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.— regisfrovana zadruga z obh). poroštvom uradu j c v lastni hiši Ola Terra Ulasc 19, i Telefon itv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih oLreshije po 4% Večje in stalae vloge po dogovoru. Sprejema .DlNAKiE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davok od vlog plačuje zavbd aaan. - Daje posojila na vknjižbe, mwic«, zat-fafe in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago Tonresais telite Uradne ure za stranke od 8*50 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. HZE PODLISTEK V. J,;KRl2ANOVSKA: (166) Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. Sedla je k rrrizi). vzela liz listnice sveženj pir-feni m razvezal a trak. Pitsma so bita podpisana z «Niks». Očitno so bila mauogokra* prebrana in prvo izmed njih, katero je Mi4ic& pr »braku ji je odkrili o, komu so bile potajne te ljubezenske ias-povedbe, ki so popolnoma ja^no cbokaaovale, v kakšnih odnošajih sta si bala dopisovalca. Milica j«? prebledela in neverno odložila lastnico. Odkritje ljubavnega razmerja med knesmn Zagari-nem in moževo materjo je bilo tako nepričakovano, tako porazno in tako nasprotno ^iki, ki si jo je napravila o pokojni grofici katere spomin so grof m drugi spoatovaJi, kakor da je bfla svetnica, da ni Milka verjela svojima očem m si je Be enkrat prebrala pismo, da se prepriča, aii je resnično. Peklenska misel ji je šinila v glavo. Ta ma, kat ara ji je usoda potisnila v roko ravno v teh trenotkšh, jo utegnejo maščevati za težke žalitve in obdolžitev, da je imela Ljubavno razmerje 6 svojim konjarjem. Sploh po. so z njo ravnali, fcakor bi bila zJočinka iai sužnja Ta piisma naj bodo krvno maščevanje za. podle klevr-te baromese pd. Daimiceve in žaljive grotore besede: «Ti si pristna Rusinja po preziranju svojih dolžnost** Zatrepetala je po vsem životu od rbevolje in užar Ijemega samoljubja m na#lo je shranila pismo v HistnJco. Takoj jih ponese grofu in naj se sam uveri, da nemške ženske niso nikaki «ai.^eli». kakor sa on predstavlja. Če bi bila Milica kedaj poprej našla ta pisma, bi jih bi'la uničiia iz spoštovanja do n&oža in ker ne bi hotela onečastiti mater v njegovih očeh. Toda v tem trenotku je bila preveč pretresena, in vihar, ki ji je razsajal v duši, je zatrl prirojeno ji čuvstvo velikodušja, tako da je prevladala samo Žgoča želja ponižati moža in odgovoriti z u-darcem na udarec. S povešeno g-Javo se je grof vrnil v svojo sobo in se zaprl. Njegova besna razdraženoat se je umaknila utrujenosti in potrtosti; spustil se je v naslanjač pred pisalno mizo ter si* zakril obličje z rokami. Vsi prizori teg-a nesrečnega dne so mu priha^ jali v spomin z mučno jasnostjo, a zadnji prizor se je končal s prelomom m ločitvijo, morda za vselej. Upanje, da se bo Milica udala, je bilo majhno; tudi če on ne privoli v bočitev zakona, se sreča in mir ne povrneta: ona bo Živela tam, on tu, in prepad, ki ju ločuje, bo vsak dan»g-k>biji kx nepr emosti j i v ejši. Pritajen stok se mu je kvH te prsi in srce se mu je krčilo, izgubil bo Milico, nič več ne bo slišal njenegra ljubeznivega in zvonkegra glasu, ne bo visetel njenega nasmeha, njenih sijajnih, živih oči ki jih ne bo nikdar pozabi* in ki so ga ▼ lepih trenotkih tako poredno gledale... Kaj naj zdaj napravi? Kako naj živi v opusteli hiSl, kjer mu bo vsaka soba govorfia o njej, kjer ga bo vsak kotiček spominjal tega ali onega pri&ora njunega kratkega skupnega življenja?... Skočil je na nog-e in se izprebodi po sobi. Mfesfina mu je bila misel, da se ona tam peča s rntoJrmi ne. odhod in morda že spravlja prt-a ons, ♦epec, ji je dal svoje privoljenje^ Vsa njegova goreča, -j.;v>rna ljubezen se je prebudila v spoznanju neizogibne izgube oboževane Seoske in v tem trenotku je zatemnila vsako drugo čuvstvo, cel njegov ponos. Prav nič ga ne briga, kaj bo o tem družba govorila, da bi le mog-el ohraniti svojo srečo. Zakaj ni posluša-! dobrega gia-su, ki mu je pravi, naj poskusa! Milico zlepa pridobiti? Namesto, da je rabil krute in Žaljive besede, bi Jo bH objel, jo prosi! odpuščanja, jo potolažil in umiril, skratka, izrazil bi ji svojo globoko ljubeeen, pa bi se bilo gotovo vse drugače končalo. Toda ali je ta pogrešek še popravljiv? V tem hipu je neka mehka roka prijela za kljuko na vratih in zaslišal je MiJičin glas: — Ali smem notri? Moram s teboj govoriti. Grof se je zdrznil m rešilna misel mu je ši- irite. v glavo: «skesal a se je nepremišljenih besed; ljubezen m čut dolžnosti sta v njej premagala. Prišla je, da skuša najti izhod in se spraviti % ni jim.» Srce mu je radostno vztrepetalo v prsih in odpri je vrata. Toda upanje na spravo je v hipu umrlo T njem in obstal je kakor o drevenel pri pogledu na ženo. Na MUičinem obrazu je ležal tak 2zraz krutega zaničevanja, kakršnega ni on pri njej Se nikdar videl, pogled pa ji je bil nadut in hladen. V rokah je držaja rdečo listnico in okvir. Groi je »Mito potlačil prejšnja čuvstva. Fora samoobvladanje sta se vrniLa in njegov mteo trdit glas ni izdajal najmanjše slabosti. — Kaj hočeš? Govori! — je vprašal. — PHSia; sem k tebi iz dv^h razlogov. Prvič ti hotela povedati, dk sem sklenila oditi jutri z braovlakom ob še&tih zjutraj. Upam, da mi cM kočijo in voe, da se popofjem na postajo s shzžabni5t>*cttn in prtljago. — Tako? 2e jutri? Tvoja nestrpnost, ki te tato naglo žene izpod močeve strehe, je čudna, — te odgovoril grof n ustne so mu zadrge tale. — Ce M tt pa j« tega ne dorvolfl, videč v tej naglici pritajene m poštene ženske nevredne na- mere? Še nosiš moje ime in ga nikdar ne odio-žiš, — to je moja volja. Kjerkoli boš živela, poskrbim za to, da ne boš mogla ljubimkovati s komurkoli izmed1 svojih rojakov ter ohraniš mojo čast neomadeževano, — je pristavil in zopet jezno vzkipel. Milica se je zdrznila, komaj vidno pobledela ter ga pomerila s prezimim pogledom. — Ali si prepričan o tem, da je čast «di~ag-o-cenega» imena pl. Berenklavov ostala neomade-ževana do tedaj, ko seni ga začela jaz nositi? Preiskuj to stvar, predno mi groziš. Če me nasilno zadržiš po tem, ko si mi dovolil oditi«, tedaj je to ravnanje po mojem mnenju nedostojno poštenega Človeka. Sicer pa čemu odlašati? I>alr so mi dva tedna za premišljevanje, moj sklep pa je že danes storjen: nikdar sie ne pokorim podlemu nasilju. Zakaj bi torej podaljševali to muko ? — Prav imaš! Če ti je življenje z menoj muka, pojdi; to bo najbolje. Vozove, ki jih rabiš, so ti na razpolago. Kaj si mi hotela še reči? — Drugi razlog, ki m« je privedel k tebi, se tiče osebno tefce. Predsal, ki je padel iz mize, ko si me tako ljubeznivo poeedel na stol, je imel •krivem oddelek, v katerem so bile te reči, — je rekla ter poiožila na mizo listnico hi o>kvw\ — Ker bi utegnile škoditi tvojemu dobremu imenu in priti v roke poslom, ti j. Od vseh teh novih jezikov ae je mogel vzdržati le esperanto, ki ga Je sestavil varšavski očesni zdravnik Zaznen-boi. Te dneve se Ja vršil dvajseti mednarodni esperantski kongres v Antwerpeno. Tisoč M sto udeležencev te štiridesetih ffgJjČTVtfa držav ae Je nrtja- vilo in iz poročila glavnega taj-ni'šftva mednarodne esperantske zveze v Ženevi izhaja, da si ženevska centrala dopisuje s sto in tridesetimi državami, v katerih obstoje esperantska društva Posebno Japonska je v tem ožini napredovala, japonske železnice so i&dale celo vozni red v esperantu. Zanimivo je, da prireja petdeset različnih radio postaj poučne tečaje v esperantu. Kralj tobaka Te dneve je umrl tobačni magnat George Alfred Wilis, predsednik družbe: Imperial Tabao co Gompany. Zapustil je premoženje desetih milijonov funtov (900 milijonov lir). Štirideset odstotkov bo dobila državna blagajna za zapuščinski davek, torej 360 milijonov lir. Wills je že prej' daroval pol milijona funtov v dobrodelne namene# toda tudi v svoji oporoki se je spomnil prijateljev, nameščencev, služabnikov, bolnišnic in vseučilišča v Bristolu. Pokojnik je bil že deseti Član rodbine Willsov, ki je zapustil nad en milijon funtov. Vsa ta premoženja so izvirala edino le iz tobačne kupčije. (fcM lil prM vM Trst - Tržtd - Pertograaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (I), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-B «je-? oreč (Državni kolodvori Odhodi: 5>— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (ml Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpcije-Pnla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b«), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9l *•) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - št. Peter « Po* stoj na (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasil Odhooi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Eerpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhsdi: 4.10 (m), 11.15 (in)k 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebn vlak, b — brzo vlak, m — mešani vlak, 1 — luksnsni vlak. Spisale V. J. Križanovska. Ix ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*49. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala is založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., • Knjigarna J. Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carditcei 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane v originalne platnice (cena L 10) »c dobi v knjigarni STOKA. BI«81 B«flHB118Hfl BI1BBB □DOOOODOODaDD izvršuje vso fisharsko dela t najnaođerne-jena slila. - Razpeflaga z nalmoderneiimi Črkami, okraski Ltd. ■■■■»■■■■■■■■■■■a Llnatupe, stereolupl-jo ter rotac strojem. ■HHiaBaannaiB Narodi a sc Izvršujejo fotno Id po zmernih cenab. - Telefon 11-57. TKI, I1L San IHAN CESCO U ASSISI 20. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ a a □ □ □DDDDD[]DQDQQu