Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.. sicer 3fl.j za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 30. decembra 1854. List Gospodarske skušnje (Dober svèt za pitanje prešičev.) Da se pre- travniku obilno vrednosti cenijo moc pepéla na travnikih. Če tudi pepél ni ravno dober kup, se vendar splača na sići dobro in hitro spitajo 5 se 1) morajo će dno 9 ""i'r » VJ1UM1 OfMUV« I1U ker ga za 3 leta gnoji. Merva s deržati; snažnost pospesuje pitanje; naj tedaj gospodar ne bo skop s steljo in naj s vinjak pepélom gnojenih travnikov je veliko tečniša vsaka živina jo raje jé. 5 in da živina zamore zmiraj na tako napravljen ima suhi in čedni stelji ležati. Tudi korito naj se vsak dan čedno izmije, ker čedno korito storí, daprešič raji jé. 2) Dobro je tudi na notrajno stran korita majhno bakreno (kufreno) plošo na kakošno Kmetijska novíca (Naj več ja terta na svetu). 0 Ko bila leta ? vižo pribiti, ker zeleni volk (Grunspan) kotlovini malo po malem nareja in ga malo po ma lem prešiči poližejo, jim tekne 1851 obertnijska razstava v Londonu, je vrelo ki se na vse P°lno ljudi na neki vert v Hampton-Court na posebno vižo, da » j^uiuu jj uui li u» líbiví »vit; v xx « iu i u li " v u u i » « 12 angleških milj od Londona, kjer je bila viditi prečudno debela in velika terta: liO čevljev 5 se jih marsiktera bolezen ne loti ali ze začeta od pravi. Če mi kdo reče, da zeleni volk je hud strup mu to poterdim, toda znano je tudi, da strupi so naj bolje zdravila v pripravni meri. 3) Kakor dobro tekne vsaki pitavni živini, ako se večkrat z erzlo dolga 9 m cevlje nad zemljo pa 30 pavcov merzlo vodo napaja, tako naj se napajajo z u vodo tudi presiči. 4) Dobro se splača jim včasih enmalo soli dajati; osoljena kerma jim bolje diši in jo raji jedó. 5) Bolje je peso, repo in druge 9 sladké korenstva vkup ej z močnatimi rečmi kakor s krompirjem ali žitom, grahoro ali bobom mešati, kakor pa une in te posebej pokladati; če se vse skupej daje, se živina hitreje spita. 6) Se mena ali zerna kakoršne koli sorte, postavimo rež koruza naj se vselej zmelejo, ali saj zdrobé in sku hajo; to je pa zatega voljo potreba, ker želodec semena ali zernje brez lušin lahko prebavlja, z lu sinami pa ne. debela. Je pa černega hamburškega plemena. Ko smo vprašali : koliko grojzdov napravlja ta velikánská terta? so nam odgovorili: „letos (1851) jih nima veliko, v vsem skupej le 1500, — druge leta pa jih je imela včasih veliko čez 2000". Je pač to terta, da bi člověk s tremi zadosti imel! (Kmetijsk slepar.) V hamburškem vertnarskem časniku priporoča neki H. W. Bach rastlinsk bal zam, s kterim se debla, vsaka rastlina. če ie tudi na pol mertva ? , ce je po tem mazilu! Kdo bi tako_slepariti, in vendar je taka. veje m perje namazejo, m se oživi verjel 5 5 Bach iz Hamburga je v tem kmetijstva44 imenovan, ker on je znajdel da je mogoče ljudi Gosp. H. W. priporočilu „izveličar 5 da no ben sad ne potřebuje gnoja, in da se rast line naj bolje počutijo v negnojeni zemlji! On pravi 5 da rastline serkajo živež večidel le iz zraka (Kako naj se veje na sadnem drevji rekejo?) sk°zi per)e> ™ da serčna korenina je ^ Pogostoma se vidi, če gospodar drevju veje reže, poserka prebavljeni živež. Zato je tako škodljivo, da jih ne odreže tikoma pri deblu, aiiipak da pusti da se žitne korenine pušajo v zemlji; če bi se žito 11 « 1 m • W * m W « I -w rf-NÉ I M m «M «A rv ^J — — _ — I.. I L*. - ». 1 ^ I » X «A ^ 1 -V ^ ___ ^ zato se dolgo rogovilo. To je napačno, sila na izpulilo, bi ne bilo treba se pačno! V eja se mora vselej tikoma in gladko pri deblu odrezati, tako, da zamore deblova skorja berž čez odrezo se zarasti in se rana tako zacelit i. Če pa pustimo dolgo rogovilo, mora deblo skorjo še vselej s korenino vred mena preminjati; tako ga moramo skor vsako leto! Zato, ker zemljo gnojimo pravi H. W. Bach rastejo iz pešk le divjaki, ktere moramo še Ie žlahniti, da jih cepimo ? Ce bi pa ne gnojili čez to rogovilo poganjati; preden konec rogovile pešk izrejenega sadja ne bilo treba cepiti. 9 iz doseže, preteče vec let. sahneti, nazadnje tem pa začne rogovila Tako blodi mož se veliko druzega, in nazadnje celó gnj i ti, in tako grégnjilina ponuja na prodaj semena, že tako napravljene skoz rano v deblo do jedra. Marsikako lepo drevo (preparirane), da morajo kaliti, če grejo še tako de je že na to vižo poginilo. In na vertih in na polji leć po svetu. Zraven tega semena pà prodaja tudi se vidijo pogostoma drevesa, ki skor na pol sognjite 5 od kod to? so po eni strani večidel od ze gori omenjeni nicali 55 rastlinsk balzam44 v stekle tod, ker se veja 5 ki jo je hotel vertnar odrezati 5 steklenica velja 30 kr. Pr. Crt. 5 ni odrezala tikoma debla. Rana se ni mogla zara sti, rogovila je začela gnjiti in je gnjila do debla in v deblo. Mož 5 ki tako blodi, je gotovo iz norišnice ušel ali pa nima deleč do nje norcov je vsake sorte na svetu. Al da kak časnik, če tudi le v versti naznanil, pripusti kaj tacega natisniti, je čudo, pre f Pepél — kaj dober gnoj). Če spomladi pri čudo!! Nad jati se je vendar, da prederzni slepar tihem vremenu, kadar se za dež napravlja »1 Iivui »ivmtiiu^ ou Mj ci ui/£i liapiarija, pepel — -----—4 potrošimo po senožeti, bomo res čudeže vidiii: trava niance vjel. bo gosta, čversta, in kjer popred ne cemperca de telje ni bilo viditi, je izrastepo pepelu vse polno ne bo nikogar na svoje preneumno nastavljene Čudno je 5 da 9 malo gospodarjev je, ki po pravi 414 Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Red v iivljenji in v smerti ljudi. Zgodovinske reči. 3. Od Vipavske doline. Kadar se od krajnske strani čez pasto Hrušico pride in se zopet sirji pogled ocem odprč , tù se pokaže lepa dolina, kteri se pozua, da je že blizo italijanske dežele Naj natančniši in naj čadovitiši red vlada v na- svet je vès drugač obdelan, terte rastejo v verstah med vse zidane. èem zivljenji in v nasi smerti. Ne to ne ano ni nikakor njivami, stanovanja so drugac izdelane alep primerlej, temoč vse ■ v določeno in razmerjeno. Ce se pregledajo različne leta je po naj modrejšem načina strehe z opekami na nizko šego krite, zvoniki pri cer _ _ ^ ^ -a » V a i • . ^ ^ - _ -_____ se kvah večidel popolnoma iz kamna izdelani. Vendar meni > da vedno primerno število ljadi vsake starosti takaj ni toliko mar za zemljopisno, marveč za zgodo vinsko stran. vidi umerje. Ismed 35 do 36 ljadi umerje vsako »eto le ed e n. Nasproti se jih po enaki razmeri zmiraj več rodi kakor Vipavska dolina je bila Ri m com dobro znana - jih umerje, rojenih šteti. tako da se smé na vsacih 10 amerlih 12 zakaj poglavitna pot iz Italije proti donavski meji i od ljudi y Akvileje cez Emono v Noriko in Panonijo, je tukaj me Posebna modrost božja se kaže pa tudi v starosti mo peljala. To kažejo stari cestopisi, iu ostanjki rimske ki umerjejo. V pervih otročjih letih umerje na vsake 3 ali 4 rojene en otrok v pete m letu na ceste ćez Hrušico. Antoninov cestopis steje kraje tako: Aquilej vsacih 25 v desetem letu na vsacih 100 eden, XXXVI rimskih milj vštirnajstem in petnajstem na vsacih 200 Longat XVIII F Hem frigido XXII. Peutingerjeva tabla eden. Dvajseto leto je petnajstemu skoraj enako. 25. leta naprej se pa umerljivost spet množi. Od raziocuje bolj natanko: Aquileja. XIV rim. milj V 30. Ponte Sontii XXII letu umerje na vsacih 60 eden, okolj 35. leta na vsa- in Alpe Julia. V. Fl Frigid XV L o n g a t i c o. VI Nau port cih 50 eden itd. Kako velicastno se razodeva tu mo drost in dobrota božja, da ljudém v mladostnih letih nar XII Em Jeruzalemski cestopis kraje nekaj bolj prizanaša! In vendar, kako razmeroo jemlje Bog Aquileja. XI rim. milj. ljudi iz t»veta! Če jih tisuč umerje, je med njimi povsod drugač imenuje Ad Undecimum. XII ad Fornulos, mutatio XII. večidel enako število 20, 50, 60 in 801etnih. Včasih inde euot Alpes Juliae. IX. jih res po vojskah in kugah već pomerje al tù je mas Alpes. XII. Mansio Longatico. VIII. Castra, mutatio Ad Pi r a m, sam Ma y previdnost božja spet skerbela, da se v naslednjih letih prevelika umerljivost zmaujša, in da se pomanjkanje ljudi spet obilo namesti. Tudi niso vsi let ni ćasi človeškemu življenju enako nevarni. Nar bolj smertna kosa poje spomladi, in lepi tatio ad Non um. XIII. A e mon a. Kteri so vsi ti iuienovani kraji? Aquileja je Oglej, in Emoi to je gotovo P Sont Sočo u y i je Ljublj to je , velki tráven, ko se vse oživljati začenja, je nevarníši kp sušec in mali tráven. Kakor hitro pa o rožniku gorkota večja prihaja, se boiezni spet zmanjšajo. Poletje in jesen ste potem za zdravje boljše ko zima. Število duí ali lét vsacega tudi naj bolj zaničeva-n e ira berača kakor vsacega kralja je tedaj v bukve božje Naše samoíjubje nas velikokrat zapeljaje, da menimo, ko «e smert bliža, da Gospod neusmiljeno z se v se y je bil med Gradiško in Gorico pri Maj most cez lici, kjer nekaj ostanjkov od njega J Ad LTnd m y to je pri enajstem miljskem kamna*, je bužje y Gradiški, kakor Schonleben misli, ali pa pri Pa im zapisano nami ravna novi, kar Linhart in Muhar pišeta. Ad Fornulo številu milj zadeva našempasali Prebačino. Ad Frigidum vsi pisatelji terdijo, da je reka V i p a samo na kterem mestu, tega ne razloči nobeden bližje v po 9 y ali pavskemu tergu ali bližje Ajd V t Ako pri y 9 ker nas ta zgodaj iz sveta kliče. Al naj merja število milj od Akvileje do kraja „ad Frigidum si bo naša smert še tako rana, se zgodi vendar ravno to je 36 rimskih milj, in zopet po drugem cestopisu do o tistem času, ki je za nas in za višje namene božje mesta Castra, to je do 35 milj: se lahko spozna, da naj pristojniši. postaja pri Vipavi in pa mesto Castra moćno vkupej Pa znabiti meniš, dragi br&vec, da imaš pri tem devate. Cast y to je stan ojak y terdijo pisatelji ovsina; ondi se še sedanje dní vidijo ostanjki let pricakovati. Res je, da jih v 15. letu manj umerje, ozidja in stolpov, najdejo kamni z napisi, rimski de- modrem redu pravico, da smeš kakošnega gotovega števila da je Ajd ko v 3. Al ko bi v kakošnem majhnem kraji vsako leto narji m drue staro rodie y vendar tadi na to po le bos mladenčev umerlo, kdo te more zagotoviti, da ne toka Hubla pri St . - . _ _ _ ' * . ^ _ t v • f • preživiš Al urii se zadevajo mnoge starine, kar pervi ali poslednji izmed njih? ali da, če 15. leto spričuje, da je mesto obé straní potoka obsegalo. Lahko ne bo smert v naslednjem letu po te prišla? ei j« misliti, zakaj da so Rimljani ravno ondi terdno po « . w • u - . - • m • ■ * i 1 _ ___ _ ___i ^ __ > nas ne imela ta okoljšina marveč priganjati, da svoj eUi za vojasino napravljali od kodar so se soteske v poklic v tistih letih spoínujemo, ki jih imamo naj berže ga Hrušici ložje zastavile **); ondi tudi cesta boš v letih, kisoumer- sico ravno iz klancov in verhov na pia se živeti? Saj ni gotovo, ce ljivosti še bolj podveržene, le pričeti, ne rečem, spolniti tedaj blizo je tudi postaja pride îz Hru-Ondi pri vi- mogel? — Se manj pa si nespametno ne obetaj dol^ega pavskem tergu bi ne bila tako lahko, ker je preveč v življenja. Ravno v letih naj krepkejšega možtva „ad Frigidum*4 iskati; nek stran od stare ceste. Nekteri častiti gospodje s k od 40. do 65. leta— je žetev smerti posebno velika ali rimi sem v Vipavi govoril, eo celó te misli, da voda obilna. Ravno ko prav verno, kaj se pravi živeti y ravno Frigid 9 to je y m ka, ni Vip temuc ko se nar bolj pripravljamo, veselo živeti, nas smert Hub 9 kteri med Ajdovšino in Starjo tece, iu je res pobasa vsred naj modrejših sklepov, ki jih za dolgo in posebno merzel v V » 1. • « « ^ , . 9 dasiravno se Hub Schoenlebnu iu arecno življenje delamo. Modro tedaj delaš, ako si vs&ki dan pripravljen simreti! Zakaj tudi to je modra naprava božja, da nu Valvazorju premajhen zdi 9 morebiti menitev tista ni tako prazna y ker se tudi drugej majhne voda mocno slovece hajajo, na pr. Tim • • zemlji vs&k dan okoli 30.000 ljudi umerje. Kako lahko je mogoče, da si tudi ti eden izmed teh trideset tisuč! n l Alp J s, ravno v primorj nekteri sodijo P1 med Mittheil. <1. hist. Vereins f. Krain Jg. 1853. str. 4. **) Glej Valvazor B. V. str. 243 Mittheil. d. hist. Vereio » f Krain Jg. 1853 , str. 15 415 Postojno io Logatcom. Tadi jez sem že skor enkrat te sanjarijah pritiska raka na pokopane trapia tako, da vse misli bil: pa okolica memo Côlega Nanosa je prevelika; mleko, s kterim je mati kadaj otroka dojila, izteče po zato raji poterdim z drugimi, da je to v H rus i ci, kamor ti stiski skoz nos. Ce je pa meriic přestal preskušnjo tadi število milj nar bolj kaže, in tadi to, da skozi vi- angelja, mu je raka od dneva do dneva ložeja in je nazadnje pavsko ravnino in cez Rebernico ni očitnega sledu stare celo ne čati več. 40. dan po smerti odpade merliču nos; čez Studeno na Planino zna, je to pot iz Ter s ta v potolažiti merliču te rimske ceste. Ako se pa rimska cesta od Razdertega strasoo terpi merlič takrat, pa žlahta njegova zamore 40. dan zjutrej zgo- to je, na bolecine, ako Emono. Kje pa da je ta postaja v Hrusici bila pove dragi cestopis, kteri naznanja, da od mesta Castra na- postaja „ad Pirum" v dej med vse prijatle in sosede razdeli lok m o olji kuhano močnato jed. » planine, in potem Se druge turske vraže so sledece: blizo sodnega prej so juliske nar visji planini. Ad Pirum, to je „pri Hrušfci", spri- dné bojo Turki v prah ču e ime samo, da je v Hrusici. Sicer hoče Linhart turske vere, bojo na kose razsekani. zdrobljeni, vsi drugi pa > ki niso Eao leto, preden (B. I. str. 305), da „ad Pirum" je od keltiške besede bo Mesija přisel, se bo vzdignila silna megla, skozi ktero pyrn, brib; pa je pozabil, da so Rimljani imeli več bojo verniki (Turki) kakor spavajoči v naročje smerti enacih imen „Ad malum«, » Ad qaercum » Larice" prišli; neverniki (kristjani po turški veri) pa bojo pri jablani, pri hrastu, v mecesnu); iz ktere bolj čversti in bolj zdravi kakor so bili pred. Potem pa bo teška smert potlačila vse nevernike, in ko bo vse po- 0° Je> keltiske besede nek te izvirajo? Pri pisatelji Plinii je imenovano mesto Ocra, in stanovavci Subocrini; merlo, bo Mesija napolnil raj in peklo. Zraven peklen-nekteri mislijo, da je to Pod kraj, med Vipavo inHru- skega ognja je po turski veri še ledeno peklo; na tem . . . v • • • • « v i • • i__ i! ___ i_v . i v i i i« v , sico kjer se je že kak rimsk dnar našel, in je tudi ledu lezi revna duša tako dolgo, dokler tudi život po nad vasjo hrib Kraj imenovan (glej Freyerjev zemljovid polnoma ne ozebe; po tem pride satan s silo velikim krajnske dežele). Sicer drugi pisatelji Strabo in Ptole- kiadvom in truplo razbije na drobne kosce kakor se raz- maj tudi imenujejo hrib Okro; po vsem je pa soditi, bija led ali sol. da ta hrib Ocra so ravno juliske planine. Postaja Longaticum da je Logatec, in Nauportus tudi Verb nik a, to je bilo v teh listih večkrat povedano. Iz starih časov je od Vipave še pomnití, da je bil Slovanski popotnik Ne vtrudljivi povestničar gosp. Ivan Kukuljevič I je v Dalmacii, kjer je skoz dv& mesca marljivo sle- v tej dolini že pred omenjeni boj med cesarjem Teo- -M w wt* • ám • v pirnatega dnarja tudi zdaj pravico, ne le od osebnega, ampak tudi od zastavnega (hipotekarnega) dolžnika pla-čilo v izgovorjenem kovaném dnarji terjati, placilo v G. Sorc Andrej 1 fl. G. Kris to fie Peter 2 fl. Stan kursa na Dunaji 28. decembra 1854. banknotih pa ovreči. C. k. ministerstvo pravosodja je z vsakemu, celó razglasom 13.. t. m. na znanje dalo, da je po žlahti obsojenega pripušeno, se s prošnim pismom Obligacije deržavnega dolga 5 41/ 4 3 2»/, O / o 2 » r> v i V) 83 71 V. 64 49 41 fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. 82 "/. fl 4 31 4 oberniti do milosti presv. cesarja in ga prositi za po-lajšavo ali popolni odpustek tište kazni, ki jo je sodnija čez-nj sklenila. Ravno tako tudi ni obsojenemu samému ali pa drugim ljudém prepovedano, da bi take prošnje, od ktere 430 še celó določno gevorí, ne smeli cešarju podati še pred nastopkom kazni ; vendar ee zamore spolnitev kazni le za toliko odiašati, kolikor o hudodelatvih in pregreških §.322., o prestopkih pa §. 416 in 430 prí Oblig. 5% od leta 1851B 93 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 73 V » v n r> n r> Windisgrac. Waldstein. Keglevičeve H Cesarski cekini. » v v v 20 v w r> 20 10 m v 28 y, 297 i j> » n 1174» 5 fl. 58 2 V! Zajem od leta 1834 1839 229 '/ 2 V Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 53 Suverendor.......17 fl. 18 Ruski imperial.....10 fl. IO r> r> n 119'A r> Pruski Fridrihsdor lOfl.38 z loterijo od leta 1854 1 Angležki suverendor . 12 fl. 25 98% fl. » narodni od leta 1854 83 n Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 % fl. m pusajo. — Iz Tersta se pise, da večidel tistih za angleško armado v Balaklavi namenjenih in na Štajarskem na Dunaju v Gradcu Loterijne srečke 23. decembra 1S54 : 25. 15. 12. 32. f>9. 11. 48. 40. 24. 13. izdelanih lesenih hiš, kakor tu