■M J i r>" i f g.l R~ rj& s ,, ■ i M lil .M/ ral FIS Efj H R ?n 1 fi o H K a o O četrtek 9.00 - 1 9.00 petek 9.00 - 1 9.00 sobota 8.00 - 1 9.00 nedelja 9.00 - 15.00 Organizator: ZASAVC d.o.o., Zagorje o/S. RAČUNALNIŠKE STORITVE HROVATIČ ŠUŠTARJEVA 42, 1420 TRBOVLJE, TEL.: 0601 26 240, FAX 26 601 VSE ZA VAŠ OSEBNI RAČUNALNIK PC računalniki vseh konfiguracij rezervni deli,dodatna oprema potrošni material, multimedijska oprema blagajne, scanerji,mrežna oprema licenčna programska oprema Servisiranje, vzdrževanje in nadgradnje pooblaščen servis EPSON tiskalnikov Izdelava vseh vrst kablov in povezav KONKURENČNE CENE. OBROKI. KREDITI POSEBNO UGODNO: TISKALNIKI EPSON. HP, CANON VEDNO NA ZALOGI: ČRNILA, TRAKOVI, T0NERJI KUPCI KOMPLETOV DOBIJO DO 50% POPUSTA NA TEČAJIH RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI UPORABA RAČUNALNIKA (SPLOŠNO IN OKOLJE WINDOWS) VVORD, EXCEL, OUATTRO PRO. AUTOCAD IN DRUGI TEČAJI (PO DOGOVORU) TEČAJI SE IZVAJAJO V OKOLJIH W1ND0WS 3.1 EE W1ND0YVS 95 SL ZAČETNI. NADALJEVALNI IN DELAVNICE Tečaji potekajo v sodobno opremljeni učilnici, z grafično in mrežno podporo. Za skupine popusti, ter prilagojeni programi in termini. Izobraževanje vodilnih delavcev - individualno ali v manjših skupinah. Izobraževanje brezposelnih oseb po pogodbi z republiškim zavodom za zaposlovanje. OSREDNJA [ knjižnica! e • UVODNIK • Dogodek tega vikenda bo prav gotovo obisk Janeza Pavla II. v Sloveniji. Mnogi si od tega obiska obetajo kakšno korist. Kot na primer mnogi zaporniki, ki upajo, da bo ob tej priložnosti padla kakšna pomilostitev. Vendar pa je na srečo med vernimi katoliki ob papeževem obisku prisotna le tista prava, ne iz koristoljubja prisotna želja, da se s papežem srečajo in ga tudi doživijo. Naj reče kdorkoli karkoli, papež Janez Pavel II. je velika osebnost 20. stoletja. Mi pa se tudi v tej številki posvečamo bolj zemeljskim zadevam. Vsaj v večji meri. Poleg tega, da smo izžrebali nagrade za naše naročnike (vsaj sedem, ker jih je kar precej), smo tudi "brskali" po Zasavju. Ponavadi pri brskanju za informacijami naletimo na lepe stvari. Včasih pa tudi na slabe. Bo že držala tista kitica v neki pesmi, ki pravi "le kdo bi cajtnge še bral, če svet prijazen bi postal". Ja, prijaznost je lepa čednost. Tega pa se prav gotovo ne zavedajo mladci, ki so prek kratkim (znova) nasvinjali stranski vhod ene izmed osnovnih šol v Trbovljah. Res je, da mladina nima ravno veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Predvsem zvečer. Vendar risanje z drekom (ja, drekom, prav ste prebrali) po fasadi šole še ne pomeni, da so večer preživeli konstruktivno in zabavno. Morda bi bilo zabavno, če bi poskusili kaj takega doma. Svet pa se vrti naprej in se ne ustavi niti za trenutek. Čeprav bi marsikdo rad izstopil. Banka Zasavje, vredna zaupanja Svea kupila Gaber Velikodušni pastir upanja Pogovor: Blaž Rojko Umazana fasada na Opekarni Težave pri Agrohitu NASLOVNICA: Naj cicibani Zasavja Foto: Teme Brezovar oblikovanje: Slavko Garantini Čarobe flavte Zvestoba se tudi izplača Pank iz not a kraj m KOLEDAR DOGAJANJ 7. maja - Učitelji opozorilno stavkajo. Učenci, odvisni od njih, tudi. Le da so prvi v pričakovanju razpleta pogajanj bolj napeti, otroci pa silno sproščeni. Kako tudi ne, ko pa nimajo pouka. 8. maja - Mednarodni dan RK delovno slavijo tudi območne organizacije. Nekatere z izobraževalnimi dogodki, druge s posebnimi prireditvami, tretje kar z vsakodnevnim delom, kot je na primer pospešena priprava poletnih letovanj za predšolske in šolske otroke. 9. maja - MGL Svoboda Trbovlje se na odru DD pojavi z novo premierno predstavo Razbojniki iz Kardemone, z zabavno in poučno igrico za otroke do 3. razreda OŠ. Navsezadnje je celo skromnemu številu staršev všeč, ki so si vendarle ukradli toliko dragocenega časa, da so urico preživeli s svojimi najmlajšimi. 10. maja - Tudi v Zasavju se je, kot povsod drugod, razbohotila predvolilna politična pomlad. Kdor se s politiko ukvarja, mu zdaj res ni dolgčas. 11. maja - Prav nič politično niso obremenjeni (ah tega vsaj ni opaziti) mladi slovenski flavtisti, ki se zberejo v Zagorju. Njim je še lepše s prijateljico flavto in v družbi "glasbeno mislečih". Prava čast pa je, trdijo, daje med njimi celo slavni in veliki Ancillotti. Pa še jih je nekaj, ki jih na današnji dan politika sploh ne zanima - njihovih zvestih psov, namreč, pa sploh nikoli. Pomerijo se v agility - na zagorskem poligonu. 12. maja - Je pa zato današnja nedelja prvi praznik za tiste, ki podpirajo ideje slovenske ljudske stranke. Jubilejno prireditev, skupaj z Marjanom Podobnikom postavijo v Trbovlje. 13. maja - Z 12točkami dnevnega reda se spet sestane trboveljski občinski svet. Kdo bo častni občan in kdo prvojunijski nagrajenec? Mateja Grošelj Banka Zasavje vredna zaupanja Ljubljanska banka, Banka Zasavjcd.d. s sedežem vTrbovijah, je v letu 1995 poslovala dobro. To je le ena izmed ugotovitev na 10. seji zbora banke, ki je bila v ponedeljek, 13. maja. Zbora banke so se lahkoudeležili vsi delničarji, od najmanjših, do naj večjih. Po izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja ter notarja, so delničarji na zboru obravnavali še 11 točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bila prav gotovo sprejetje temeljne poslovne politike banke za leto 1996 ter sklep o izdaji obveznic. Namestnik direktorja Banke Zasavje Lado Lindič je povedal, da s poslovanjem banke niso zadovoljni samo zaradi dobička (čistega dobička je bilo lani nekaj več kot 128 milijonov tolarjev), temveč tudi zaradi tega, ker je banka uspela zadovoljevati potrebe varčevalcev ter podjetij na tem regijskem območju, kljub velikim ekonomskim težavam raznih velikih podjetij. Ekonomske težave, se po besedah Lada Lindiča, čutijo prav na vseh področjih gospodarjenja. Vsaka težava namreč sproža tudi razne negativne reakcije, ki se v večini primerov odražajo tudi pri uspešnosti banke. Da se je Banka Zasavje uspešno spoprijela z vsemi posrednimi in neposrednimi težavami priča tudi dejstvo, da so v lanskem letu zabeležili rast števila individualnih varčevalcev. Tolarsko varčevanje se je povečalo za 37 odstotkov, devizno pa za 4 odstotke. Banki Zasavje, ki razpolaga s tremi milijardami tolarjev jamstvenega kapitala, je v letu 1995 uspelo okrepiti varnost bančnih naložb ter povečati rezerve. Na seji zbora banke pa so se delničarji, med katerimi je največji delničar Nova ljubljanska banka D .D., dogo vorili o razporeditvi čistega dobička. 60 milijonov tolarjev so razporedili v rezervna sredstva, 23 milijone so porabili za izplačila dividend delničarjev, 14 milijonov pa je šlo za nagrade delavcev. Nerazporejenega dobička pa jim je ostalo za 31 milijonov tolarjev. Pri tem je zanimiv in vzpodbuden tudi podatek, dase delež za izplačilo dividend iz leta v leto veča. V kratkem pa si varčevalci Banke Zasavje lahko obetajo nekaj novosti, o katerih so bile odločitve potrjene na zboru banke. Za indivudualne varčevalce je prav gotovo zanimiva odločitev, da jim ponudijo tudi možnost rentnega varčevanja. Prav tako pa je zanimiv sklep o izdaji bančnih obveznic v vrednosti 9 milijonov nemških mark. Obveznice bodo dolgoročne, glavnica bo zapadla 31. julija 2004. Prav tako bodo obveznice, ki bodo vsebovale valutno klavzulo, kotirale na borzi. 7,5 odstotne obresti pa se bodo izplačevale dvakrat letno. Nemara bodo obveznice zanimive tudi za varčevalce, saj bo njihova najmanjša nominalna vrednost znašala 500 nemških mark. Na 10. seji zbora banke so delničarji opravili imenovanja ter volitve novega upravnega ter nadzornega odbora V obeh odborih ni prišlo do večjih sprememb. Delomatudi zaradi tega, kerbančniki čakajo na nov Zakon o bankah, ki bo prilagojen Zakonu o gospodarskih družbah. Sicer pa po besedah Lada Lindiča BankaZasavje d.d. posluje pozitivno tudi v letošnjem letu kljub temu, da je ta banka ena izmed zadnjih regijskih bank. Morda je zanimiv tudi podatek, da njihova sredstva pomenijo približno odstotek bančne vsote vseh slovenskih bank. J.N. TRBOVLJE tel.: 0601/21 358 26 056 26 333 fax: 0601/26 228 KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o. Grajska 2, 1410 Zagorje tel.: 0601-64-735; fax:0601-64-243 Cenjene kupce premoga Rudnika Zagorje obveščamo, da bomo z 16.5.1996 pri nakupu premoga v maloprodaji nudili brezplačen prevoz v višini 900 SIT/tono. Dodatne informacije dobite v maloprodaji premoga pri ga. Ani Baš (Separacija Zagorje) ali po telefonu 0601/74-735. Vse za ljubitelje malih živali. tflicn 1. Junija 4 1420 Trbovce Trgovine AJKA Tro revolucije ZB/B <@> hobby program Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta. g®®*: 11 pij . .............. tolarčke lOlalvNS lili Sklad za razvoj M..| - mali pa tudi z dragih »krepi. Sred,,v, » delovanja Ikf j:č ločju iu;il.'uVIJOLICA< Koprivšek Hilda, Janez,Izlake 3,1411 Izlake, tel.: 0601/73-734 ‘izdelava ter dostava vseh vrst cvetličnih aranžmajev * lončnice * balkonsko cvetje * okrasne sadike OPTIKA CESTNIK Ul. I.junija 4 Trbovlje tel.: 0601/21-133 Če imate recept ali pa tudi ne, pri nas dobite očala, ki jih potrebujete! Del.čas: pon./tor./sre./pet. od 8-12h in od 16-18h čet./sob. 8-12h. Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 J ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 61411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORIE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota * MENJALNIŠKO POSLOVANJE - brez provizije * TEKOČI RAČUNI - plačilne kartice * ŽIRO RAČUNI * POPUST - pri nakupu z našo hranilno knjigo v trgovinah KZ Izlake * VEZAVA SREDSTEV OBČANOV IN PRAVNIH OSEB (ugodne obrestne mere) * Ob prejemu pokojnine pri nas, nudimo plačilo položnic BREZPLAČNO VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS! IVU^DI | COCKTAIL BAR 1 ROMAN ŽERKO ____________ ZAGORJE o/s Roman Žerko Cesta 9.avgusta 8c,1410 Zagorje ob Savi tel.: 0601 62 540 Razpisuje prosta delovna mesta natakarice ali natakarje za redno zaposlitev in za opravljanje pripravniške prakse smer kuhar in natakar. Prošnje poslati na zgornji naslov ali osebno, informacije po telefonu. PONUDBA SKB banke Včeraj sanje -danes resničnost! Ste občan, obrtnik, komitent, bodisi nekomitent SKB banke? In ste včeraj sanjali o lepem avtomobilu, o novem stanovanju, ali mogoče o sanjskih počitnicah? V SKB banki vam pomagamo uresničiti sanje. Kako? Čisto preprosto. S posojili. Občani se lahko odločite za najem enega od naslednjih vrst posojil: * kratkoročno posojilo (za dobo 1 leta) - za komitente SKB banke po obr.meri 10% - za nekomitente SKB bake po obr.meri 11 % Posebna oblika kratkoročnih posojil je enoletno kreditiranje turističnega aranžmaja preko Kompas Holidays-a, po obrestni meri 9%. * dolgoročno posojilo (za dobo 1 do 5 let) - za komitente SKB banke po obr.meri 11% - za nekomitente SKB banke po obr.meri 13% * stanovanjsko posojilo (za dobo 5 do 15 let) samo za komitente SKB banke po obr.meri 9,5-13,5% V primeru depozita ali namenskega varčevanja je obr. mera 9,5%, do 10 let. Obrtnikom, komitentom SKB banke nudimo: * kratkoročno posojilo po obr. meri 10% in * dolgoročno posojilo po obr.meri 13-14%, brez depozita Vse nadaljne informacije so vam na voljo tudi na Zelenem telefonu (080 15 15) AGENCIJA ZAGORJE Cesto zmage 1, 1410 Zagorje Tel.:0601/61 -568 Faks: 64-699 SKB BANKA D.D. I______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________t Polšnik vsak teden obišče veliko ljudi. Mnogi se peš podajo iz doline, po makadamski cesti je pot vredno prehodi ti, saj j e ob lepem vremenu čudovit razgled. Natančnejša geografska lega vasi Polšnik, ki združuje več manjših zaselkov, je pod vrhom Špega. Polšničani letos praznujejo 100-letnico pričetka šolanja v tem kraju. Letošnje šolsko leto pa šolo obiskuje 23 otrok, ki prihajajo iz Tep, Velike Preske, Borovaka, Zglavnice, Koprivnika, Šumnika, Prevega in Stranskega vrha, tudi od šest kilometrov daleč. V zadnjem desetletju je bil zgrajen nov gasilski so tudi v Renkah, na Mamolju in na Glinjeku, katere prva omemba sega v leto 1260. V Polšniku je veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, tudi sušilnico za sadje lahko najdete. Že vrsto let pa v Polšniku deluje Kulturno umetniško društvo, v okviru katerega je pred enaindvajsetimi leti nastal Moški pevski zbor. Društvo ob različnih priložnostih pripravlja prireditve, ki jih popestri tudi otroški pevski zborček, ki deluje v okviru šole. Deluje tudi mešani cerkveni zbor. Z delovanjem vseh treh pevskih zborov je dokazana dolgoletna pevska tradicija Polšnika. Zavzeti dom, kjer sta tudi trgovina in pošta. Najpomembnejši objekt je seveda farna cerkev, posvečena lurški Materi Božji, kjer se ob nedeljah in praznikih srečajo vaščani. Okolica pa je bolj znana po podružničnih cerkvicah, sploh po zelo obiskani turistični točki Ostrež, kjer je cerkvica Sv. Katarine, kamor sodi začetek znane krožne Badjurove poti. Podnjim jekapelicazizviromvode. Z vrha se lahko razgledaš po Šimi Sloveniji. Prav tako kotOstrež spada tudi Žamboh med zaščitene krajinske parke z raznoliko vegetacijo. Na Žambohu je cerkvica Sv. Lovrenca iz leta 1526. Podružnične cerkvice so tudi gasilci in lovci in v ta namen je aktivno tudi Gasilsko društvo, več desetletij je dejavna tudi Lovska družina Polšnik. Kot tudi drugje, so tudi v Polšniku mladi njihovo upanje. V večini se zavedajo, v kako lepem kraju živijo in bogato krajevno tradicijo nadaljujejo. V nedeljo, 2. junija, bodo vPolšni-ku za vse, ki radi hodijo v hribe in opazujejo naravo ter se radi srečujejo z ljudmi, pripravili pohodniško pot "Od cerkvice do cerkvice". Na tej poti, ki jo organizira Kulturno umetniško društvo Polšnik, bodo pohodnike popeljali iz vasi Polšnik na Ostrež, po gozdnih poteh na Stranski vrh, pa na Glinjek in spet nazaj v Polšnik. Na vsaki postojanki bo možno izvedeti kaj več o zgodovini cerkvic, o okoliških hribih. Pevci bodo v programu prireditve tudi kaj zapeli, na Glinjeku pa bo še sveta maša. Na postojankah bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. Lepa reč bo tudi, ko bodo "zašpalili klobaso", kar seveda ne bo popotnica, ampak zaključek poti, ko si boste lahko tudi napolnili želodec. Ker pot ni zahtevna, je primerna celo za družine, ki si lahko na tak način polepšajo nedeljo s pestrim programom. Glede na to, da Polšnik letos praznuje 100-letnico šolanja, bo tudi ob tej priložnosti pestro in zanimivo. Pripravili bodo kulturne prireditve, razstavo starih predmetov, ki so jih včasih uporabljali v šoli ali za delo na kmetiji. V goste so povabljeni tudi pevci, saj so polšniški pevci odprte narave in radi navezujejo stike. Pa tudi najmlajši so pokrbeli za kulturni program, kot vsi tisti, ki se poskušajo v igranju. Prvo junijsko nedeljo, 2. junija, bo torej veselo in zanimivo, k vsemu menda niti vreme ne bo zagodlo. Mateja Sladič FoTKA kar MO Dol pri Hrastniku - Takole je fotograf ujel zakonca Vučko, kako sta se teden dni po slovesni obeležitvi 50. obletnice poroke posvečala oknu v svojem stanovanju na Trgu borcev NOB. Ni kaj, 84-letni Ferdinand je še vedno poln energije, prav tako njegova družica Eržika, kijih šteje sedemdeset. Ker ju je Zasavc takole zasačil pri vsakdanjem opravilu, jima obenem čestita tudi ob njunem visokem jubileju in jima želi še veliko skupnih let. foto: Branko Klančar »EfiS(C Bobnarski takt za mažorete ZKO Trbovlje in ZKO Slovenije v okviru prireditev ob občinskem prazniku Trbovelj z operativnim sodelovanjem Društva trboveljskih mažoretk in njihove voditeljice Eme Zalezina organizirata v soboto, 1 .junija ob 17. uri na stadionu ŠD Rudar srečanje mažoretk in bobnarjev iz vse Slovenije. Doslej seje prijavilo že 10 skupin z 250 sodelujočimi. Obeta se prava poslastica za ljubitelje tovrstnih nastopov. T.L. Omogočili genejše letovanje Zveza prijateljev mladine Trbovlje že vse zadnje tedne intenzivno organizira letovanje predšolskih in šolskih otrok v letošnjem poletju v mladinskem okrevališču na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Po večkratnih objavah sa je za letošnje letovanje ob morju v omenjenem okrevališču prijavilo skoraj sto predšolskih in nekaj manj šolskih otrok. Predšolski otroci bodo letovali od 3. do 10. junija, šolski pa zadnjo dekado julija. Občina Trbovlje je iz svojega proračuna namenila za to letovanje 702.000 tolarjev. S tem pa bo omogočeno delno znižanje cen oskrbnih dni predvsem za tiste otroke, ki so letovanja potrebni iz zdravstenih razlogov, pa tudi tistih, katerih starši iz gmotnih razlogov ne morejo plačati celotnih stroškov letovanja. Sicer pa vsi zainteresirani še vedno lahko dobe potrebne informacije na ZPM Trbovlje. T.L. Drugo stoletje delovanja V Sloveniji letos slavimo kar 130-letnico delovanja Rdečega križa. Ta jubilej so po svoje obeležili tudi na Območnem odboru RK v Trbovljah. 8. maja so predstavniki RK obiskali OŠ Trbovlje. Tu so učence in učitelje seznanili s cilji in nameni te človekoljubne organizacije, vabili pa sojih tudi k poživitvi dela krožkov RK v šolah. Naslednji dan, 9. maja, so obiskali oskrbovance in osebje DU Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Tu se je RK v vseh letih obstoja še posebno izkazal. T.L. Raznobarvni jeans Na prireditvi Dnevi slovenskega izobraževanja 96, ki je bila od 7. do 10. maja v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, s predstavitvijo dejavnosti osnovnih, srednjih, višjih, visokih šol, je sodelovala tudi Srednja šola Zagoije. V tem sklopu so se pod mentorstvom Milene Horvat predstavili s posebej za to narejenim projektom Jeans - modri čudež. Pri izvedbi pa jim je bila v finančno pomoč Občina Zagoije ob Savi. Prireditev pa je vsebovala več izobraževalnih programov vključevanja, med drugim tudi tematiko ohranjanja kulturne dediščine in zdravega okolja, poklicnega izobraževanja, o športu kot načinu življenja, ko so lahko predstavli strokovno ali interesno področje ter raziskovalno ali likovno nalogo. Obiskovalci so sodelovanje Srednje šole Zagoije sprejeli z zanimanjem. Morda tudi zato, ker se še vedno oživlja nošenje kavbojk, čeravno je njihov projekt obsegal tako zgodovino jeansa kot priljubljenost med mladimi na šoli ter med znanimi Slovenkami in Slovenci. Mnogi pa si niti predstavljali niso tkanje in predenje bombaža, ki je temeljna surovina za jeans. Vse to si je bilo možno ogledati preko skic, videorekorderjev, brošur, marsikdo bo tako še z večjim veseljem posegel po jeansu, ki je v vsej čudežnosti danes pester tudi v raznobarvnosti. P.R. Popravek Pri pogostitvi obiskovalcev predstavitve prospekta občine Zagoije so sodelovali dijaki Srednje šole Zagoije in ne Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagoije, kot je pisalo v 17. številki Zasavca v prispevku Zagorska dolina v osrčju Slovenije. MM207 D REČMI K Kadar človeka ljubezen privabi, da živi v drugi državi, ga imaš verjetno marsikaj vprašati. Rose Drečnik je dalmatinsko obalo zamenjala za rudarsko okolje, ko je spoznala svojega moža, Zagorjana. V vseh letih se je tudi že privadila tako kramljanja v slovenščini kot novega jedilnika, na katerem ni toliko morskih specialitet Pravi, da je slovenska hrana bolj nasitna. Kjer poleg tega, da sije sonce in pada dež, tudi sneži. Izredno srečo je imela tudi pri zaposlitvi. V kolektivu ETI Izlake se namreč dobro razumejo in mnoge stvari zmore le zaradi dobrodušnosti sodelavcev. Vsa leta se angažira tudi v Društvu za boj proti raku, kjer je prejela srebrno plaketo za nesebično in prizadevno delo v boju proti raku. Večino let je bila strojepiska, zdaj pa opravlja delo receptorke na ETI Izlake. Dodaja pa, da strojepisje po svoje formira človeka tudi z deformacijami, zato ne priporoča opravljati tovrstnega dela več kot petnajst let, saj zelo trpijo hrbtenica, oči in sploh roke. Še dve leti ji manjkata do upokojitve in v tem času je dodobra spoznala bridkost in prijetnost službe. Zaradi naklonjenosti kolektiva pa je lahko že šestnajst let aktivna pri delu v boju proti raku. Njena naloga je v večini, da organizira brezplačne preglede dojk tudi na zagorskem področju, pri čemer so ji v veliko pomoč tudi številni strokovnjaki iz zdravstvenega področja. Pregleda dojk se letno udeleži okoli dvesto žensk. Menda je za ženske kritično obdobje po 45. letu. Njihov namen je predvsem preventivno delo, ko je mogoče še zdraviti, da morda ne bi bil potreben operacijski poseg. Na razne načine: z voščilnicami, prodajo raznih stvari, tudi zbirajo denar za mamograf. Takšna specializirana ambulanta v Ljubljani bi namreč skrajšala čakalno dobo za pregled, saj približno sedemsto žensk v Sloveniji letno zboli za rakom na dojki. V svojem programu znova ponavljajo, da rak ni smrt ter jih obveščajo, kaj vse je treba vedeti o raku, daje tovrstno zdravljenje uspešno. Nemara jo k dobrodelnim aktivnostim pritegne tudi njena vesela narava, rajši vidi nasmejane in prijazne obraze. Čeravno opaža, da si ljudje znamo zagreniti življenje, nasploh ji sedaj ni vseeno, ko so določena nacionalistična trenja. Vendar podobnih težav ni imela, mnenja je, da sta za prepir vedno potrebna vsaj dva in takšne rtiožnosti zlepa ne ponudi nikomur, zato si tudi sovražnikov ni nakopala. Že njeni starši so bili tolerantni, a je od štirih otrok le sestra ostala doma. Dokler so bili starši živi, so se vsi radi vračali domov, zdaj pa tja z družino odpotuje večinoma na poletni oddih. V domači okolici pajo večkrat pobarajo za olivno olje, ki ga menda izvrstno pripravi in je tudi bolj zdravo, saj je brez holesterola. Če ji ostane kaj prostega časa, se ukvaija z reševanjem križank. Sicer pa je ponosna na sinaDavorja, ki je, kot pravi, 'rojen športnik', vsled tega zdaj tudi študira telesno vzgojo. Najbolj se boji, da bi tudi njega, kot večino ljudi, 'pokvaril' denar. Čeprav je življenje nepredvidljivo, naj ji nekaj nelagodnih skrbi odžene čestitka za prvojunijski jubilej, torej za petdesetletnico. Petra Radovič Boštjan Zupan, električar iz Zagorja: "Mislim, da ljudje različno sprejemajo papežev prihod. Vsekakor gre za zelo pomemben obisk, ki morda lahko prispeva tudi k miru in razumevanju med ljudmi, sicerpasostem povezani tudi vehki stroški. Papeževo gostovanje, njegove govore, bom spremljal po televiziji in upam, da bo papež s potovanjem po Sloveniji zadovoljen. Po mojem mnenju ima verjetno večji vpliv na cerkvene dostojanstvenike kot na politike, čeprav se bo srečal in pogovarjal tudi s pohtiki. Govorijo sicer, da ni zagotovo ali so poskrbeli za njegovo varnost, toda mislim, da smo glede tega lahko mirni." Mojca Kosi, dijakinja iz Zagorja: "Verjetneje zavetnike papežev obisk pomembnejši. Ne vem sicer, kako množično se bodo udeležili njegovih gostovanj v Ljubljani, Mariboru in Postojni, mislim pa, daljudje radi prisluhnejo njegovim besedam. Kolikorvem, zna komunicirati tudi s povprečnimi ljudmi in ne samo s pobtiki. Predvsem pa se rad pomenkuje z ljudmi, jim prisluhnem skuša pomagati. Zdi se mi, da je zelo karizmatična osebnost, lahko bi vplival tudi na politike. Sicer se ob njegovem obisku po eni strani pojavlja verska nestrpnost, po drugi strani pa so s tem povezani tudi stroški. Kot sem slišala, se za papežev prihod dobro pripravljajo, poleg ljudi, ki bodo poskrbeli za jedačo in pijačo ter red in varnost ter dobro počutje, skrbijo za celoten program njegovega obiska, posebej je natisnjena tudi nova znamka. Zatri drii njegovega obiska je kar dosti priprav irt dela, osebno si bom gostovanje ogledalakarpo televiziji." Gregor Bučevec, dijak iz Zagorja: "Nisem ravno dobro seznanjen s papeževim prihodom. Mislim pa, da je to le eden od njegovih številnih obiskov, saj papež zelo rad potuje. Verjetneje eden od namenov njegovih potovanj tudi ta, da prispeva k miru, da po svojih močeh pomaga pri problemih določene države. Koliko bo navdušen nad Slovenijo, bi težko rekel, vsekakor pa se vsi trudijo, da bi tudi to potovanje zaključil z veseljem in novimi spoznanji." Igor Najdarovič, dijak iz Trbovelj: "Lepo je, da bo papež obiskal Slovenijo v času pridobivanja narodne samobitnosti. Verjetno pabo obiskal predvsem cerkve in se posvečal predvsem romarjem. Dobro bi bilo, če bi lahko vplival tudi na medsebojno razumevanje. Mislim pa da večina ljudi pričakuje, da bo spregovoril tudi v slovenskem jeziku, saj je znano, da govori več kot pet tujih jezikov." Ivan Bukovšek, upokojenec iz Trbovelj: "Verjetno si bom papežev obisk ogledal kar po televiziji. Morda na ta obisk gledam malce drugače, bolj iz ekonomske plati, saj se mi zdi, da bo tovrstna zadeva za naše razme re kar draga sploh če ne bo nobenih koristi tudi za Slovenijo. V situaciji, kateri živimo, je morda poleg medsebojnega razumevanja sporen tudi finančni problem. Sicer pa naj bi papežev obisk generalno prispeval k miru, čeravno ne vem, koliko lahko tudi mi sami pripomoremo k temu, tudi za svoj lasten obstoj, saj si mora vsaka država svojo blaginjo zagotoviti sama. Zato sem mnenja, da je tovrsten obisk pomemben le glede pripadnosti veri, ne pa tobko za državo." Iztok Karlin, avtomehanik iz Save pri Litiji: "Papežev obisk si bom ogledal po televiziji. Mogoče lahko prispevakraznim duhovnim vrednotam, tudi k miru. Kot sem slišal, papež svoje govore dostikrat namenja tudi mladim in z njimi išče smisel življenja. Vsekakor pa upam, da se ljudje ne bomo dobro razumeli le v času njegovega obiska. Mislim pa, da ni nobene nevarnosti zanjegov atentat ter daje dobro poskrbljeno za varnost." Drago Klašnja, električar iz Litije: "Lepo je, da si je papež za svoje potovanje izbral tudi Slovenijo. Morda se bom v Ljubljani mudil ravno v času njegovega prihoda in v tem primeru bom prisluhnil njegovim besedam, s katerimi bo nagovoril zbrane. Mislim pa, da ni smoter njegovega prihoda, da bi bistveno vplival rta politično dogajanje, kakšne stvari spreminjal ali celo zglajeval konflikte. Verjetno se bodo vsi tmdili, da se bo počutil kar najbolje in da njegov prihod ne bo ogrožen." Gordana Dakič, dijakinja iz Kresnic: "Mislim, da papežev obisk lahko vpliva tudi na politične veljake, vsekakor pa se bodo vsi tmdili, da bo Slovenija predstavljena kar v najboljši luči, predvsem pa se bo izkazalo, daje Slovetri ja varna dežela, na sončni strani Alp, kjer se papež ne more počutiti ogroženega. Morda so obeti glede rtjegovega obiska različni, njegovim govorom bom prisluhnila po televiziji." Trivo Domazet, kuhar iz Kresnic: "Nekateri se bolj zanimajo za papežev obisk, drugi manj. Vsekakor ne vem veliko o papeževem prihodu, kolikor pa sem bral in slišal, se mi zdi, da je to pomemben obisk, morda bolj v interesu vernikov kot politikov. Če bo možnost, se bom srečanja v Ljubljani tudi udeležil, saj mislim, da s svojimi govori lahko vplivana dogajanje v politiki in tudi na splošno dogajanje. N e vem pa, zakaj bi si kdo umishl atentat nanj, sploh pa ne v Sloveniji. Mislim, da si je izbral zaninti vo potovanje za svoj rojstni dan." M Jure Nagode Papež je državnik Rara otišo na Kivi je menda pred leti pisalo v nekem srbskem časopisu, ki izhaja v cirilici. Ljudje so kaj hitro opazili, da se te črke lepo berejo tudi v latinici, čeprav se zgubi vsakršen pomen in logika. Ali je bilo to res ali ne, zaradi nepoznavanja cirilice ne morem vedeti zagotovo. Zagotovo pa vem, da je napoved obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji sprožil val polemik in debat. Pravzaprav papežev obisk ni sporen. Nasprotno, je zaželjen in dobrodošel. Obiska se ne veselijo samo pripadniki rimskokatoliške Cerkve, temveč tudi politiki, ki si od obiska obetajo nove politične točke. Za ntarskikaterega (v glavnem nevernega) Slovenca so bolj sporna dejanja in "cirkus ", ki ga nekateri zganjajo ob tem obisku. Menijo, da so varnostni ukrepi milo rečeno pretirani, da je za papežev obisk namenjeno preveč denarja... Razni podatki o pripravah na obisk se mešajo z nepotrjenimi informacijami in burijo duhove. Vendar je ena stvar pri tej zadevi kristalno jasna. Papež ni le božji namestnik na Zemlji, ampak je tudi velik državnik. Če odmislimo nekatera dejanja, kisonevememu človeku prej ali slej nerazumljiva, tičejo pa se izključno vere, papežu prav nihče ne more očitati njegove vloge v svetu mednarodne politike. Je velik borec za mir ter enakopravnost med narodi ne glede na vero, raso in spol. In če že ne zaradi drugega, si prav zaradi tega zasluži vso pozornost in dobrodošlico tudi ob obisku v Sloveniji. Varnostni ukrepi za zaščito papeža so morda res pretirani in nesmiselni. Vendar je težko določiti v čem se ti ukrepi Razlikujejo od tistih, ki so sprejeti ob obiskih ostalih največjih svetovnih državnikov. Papežev obiskje deležen največje medijske pozornosti od vseh. Prav tako je veliko pozornosti namenjeno tudi v zapravljanje denarja za ta obisk. In tudi tu je težko reči, če je tega denarja res toliko več, kot pri drugih obiskih svetovnih državnikov. Če upoštevamo, da bo tudi Cerkev namenila precej denarja, pa prej ali slej ugotovimo, da so debate okoli prevelike zapravljivosti izdržavne ga proračuna, neutemeljene. Koneckoncev boporabljen denar pristal v žepih slovenskih delavcev, ki gradijo potrebno infrastrukturo za srečanje z verniki. Skratka, denar ostane doma. Odgovorni, ki so se glede varnosti papeža začeli truditi že vsaj dva do tri tedne pred obiskom, pa so menda naleteli še na eno težavo. Sicer ne ravno takšne vrste, da bi ogrožala varnost, pa vendar. Menda ne vedo kaj storiti z ljubljanskimi klošarji. Ti naj bi kazili podobo mesta in oh ter sploh kvarili ugled Slovenije. Po zadnjih informacijah jim bodo privoščili izlet v neznano. Zelo krščanska poteza, ni kaj. Vsem polemikam in vroči krvi navkljub upam, da bo papežev obisk v Sloveniji potekal tako, kot so si ga zamislili organizatorji. Brez napak in brez težav. Seveda bi bilo najbolj narobe, če nam ne bo uspelo iz obiska "iztržiti" vsa najboljše; dokazati našo gostoljubnost in pokazati, da je dobrodošel. Kot sem omenil, če ne zaradi vere, pa vsaj zaradi njegovih državniških 'ter človeških vrlin. Konec koncev v vsej kopici domačih politikov prav gotovo vsi pogrešamo vsaj enega pravega državnika. Tuje priložnost, da Milan Vidic Denar za zaijorslci rudnik Predsednik komisije za spremljanje procesa zapiranja zagorskega premogovnika, dipl. ing. Vlado Kojnik: "Sklepi slovenske vlade z dne 30. aprila v zvezi Z materialnim ovrednotenjem vseh nalog in obveznosti s tega področja se skoraj ujemajo z našimi pričakovanji in zahtevami. Razlika med njo in našimi izkazanimi potrebami ne presega 10 odstotkov. To nas zadovoljuje; dosegli smo kompromis, ki je zagotovo več kot sprejemljiv in pomeni vsaj za zdaj ugoden rezultat, hkrati pa potrditev naših pričakovanj! " Znabiti smemo k temu dodati še to: konec dober, vse dobro, četudi, priznajmo, je ob začetku tega dejanja malokdo pričakoval takšen končni izid. Občinski svet je nemalokrat jasno in glasno opozarjal na zapletenost celotne akcije, na potrebo po kar najširšem dokazovanju utemeljenosti izračunanih izdatkov za vse tri posege: sanacijo, tehnični del zapiranja in kadrovsko - socialni oziroma razvojni program. Ni naključje, da je od župana in njegovih sodelavcev, pa tudi od komisije za spremljanje tega procesa terjal vsestransko angažiranost pri tem, recimo mu, podvigu. Ničesar tragičnega ni v ugotovitvi vlade, pravzaprav njeni oceni, da deleža ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki znaša nekaj nad 5 milijard tolarjev ne bo mogoče zagotoviti, tako po obsegu kot po dinamiki v predvidenem času. Potrebno bo vso stvar nekoliko podaljšati, to pa velja le za postopek uresničevanja kadrovsko-socialnega načrta in sanacijo površin, poškodovanih Zaradi rudarjenja. Pomembno je predvsem to, da ob obeh programov ne bo odstopanja. Tudi ugotovitev, da vseh virov ne bo mogoče zagotoviti tako, kot je bilo prvotno predvideno, ne pomeni drugega, kot to, da jih bodo zagotovili iz drugih proračunskih postavk, pa s pomočjo bank in nosilcev posameznih razvojnih načrtov. Slovenska vlada je v omenjenih sklepih opetovano zahtevala vsestransko sodelovanje lokalne skupnosti pri procesu izvajanja, ne le zapiranja rudnika, temveč posebej izpeljavo aktivnih oblik prezaposlitev. Prav slednje je ta trenutek najpomembnejše, da ne rečemo usodnega pomena. V rudniku je še vedno zaposlenih okoli 400 in nekaj več ljudi. Med njimi je 53 invalidov, ki zahtevajo posebno obravnavo. Dosedanja prizadevanja na tem področju so resda obrodila nekaj skromnih sadov, toda največ dela še čaka in Zato je mnenje vlade, da bo v primeru vsebinskega jamstva za Začetek akcije aktivnega prezaposlovanja problematiko prednostno obravnavala v okviru svojih operativnih načrtov za posamezna leta. Zelo pomembno in nenazadnje: za vključevanje poračunskih sredstev v ves proces zapiranja premogovnika bo ' odločilnega pomena vsakoletna obravnava analize izvajanja načrta zapiranja premogovnika za preteklo leto v državnem zboru republike Slovenije. m V dobrih treh desetletjih svojega življenja je skomponiral več kot sto skladb, ki jih ima avtorsko zaščitene, z odkupom nekaterih skladb požel svojevrstno nagrado, predvsem pa velemestno ljubljansko ozračje zamenjal za zagorski 'luft'. V Zagorju sl je namreč ustvaril družino in se poskušal kot samostojni kulturni umetnik. Morda so za to zaslužne zvezde in ozvezdja, v katera tudi delno verjame, saj pravi, da njegovo delo ni le razum. Glasba pa je zanj splet tistih zamolklih glasov, ki jih nikakor ne prikliče, ko trenutni navdih zbledi. Resneje se poskuša tudi glede zborovstva, pri čemer se mu zdi zelo pomembna vloga dirigenta. Navdaja ga tudi, da bi se v kakšni skladbi poigral z nasprotji, kot temu pravi - da bi zazveneli grobi In nežni inštrumenti, recimo bobni in flavta. Amaterizem ga je po svoje prevzel, ker v tem vidi več ljubezni In veselja do dela, saj se profesionalizem s službo navadno sprevrže v svoje nasprotje. Ali je tudi glasbena pot lahko trnova? Kot otrok sem pel v Otroškem radijskem zboru, sicer pa sem pozavno začel igrati šele v sedmem razredu osnovne šole. Bil sem nadaijen, a premalo vztrajen. Igral sem tudi pri ljubljanskem pihalnem orkestru. Vendar sem končal Srednjo vzgojiteljsko šolo in s prof. Miro Voglarjevo sva posnela nekaj glasbenih pravljic. Nameraval sem študirati na Akademiji za glasbo, a sem to misel trenutno opustil. V času službovanja pa me je pritegnil glasbeni svet otroka in predstavljal sem si, da bi vsa vzgojna področja v vrtcu lahko obdelal preko glasbe. Temu sem prilagodil tudi svojo glasbeno ustvarjalnost, določene stvari sem tako preko glasbe predelal predvsem iz didaktičnega vidika. Ko pa sem se na vrat na nos začel ukvarjati z Orffovim instrumen-tarijem, meje to popolnoma navdušilo. Jc morda status samostojnega kulturnega umetnika odrezal tudi debelejši kos kruha? Samostojni kulturni umetnik sem štiri leta, vsekakor je tudi to naporno. Sedaj imam tudi učne delavnice za učitelje in vzgojitelje po Sloveniji za Orffov inštruinentarij. Sicer pa je moj način dela takšen, da ničesar ne vsiljujem, niti pesmi, ki jih napišem. Vsekakor pa se mi zdi Orffov inštrumentarij velika pridobitev, vsaj kar se tiče dela z otroki, kjer je lahko zelo v pomoč. In sicer tako za motivacijo otrok kot za popestritev dneva. Orffov inštrumentarij je priporočljiv pri razvijanju logičnega mišljenja, motoriki, osvajanju ritma, razvoju go vora, sluha, tudi pri likovni dejavnosti. Poleg tega se vse prevečkrat dogaja, da so otroci usmerjeni samo na poslušanje glasbe. Orffov inštrumentarij pa omogoča otrokom, da preko igre, plesa in giba sami ustvarjajo glasbo in dobijo zaupanje, da ni treba delati le v okvirih, ki jim jih določijo, da lahko delajo. Gre namreč za male ritmične inštrumente in melodična tolkala, ki učiteljem in vzgojiteljem res popestrijo delovni dan. Pa so učitelji in vzgojitelji tudi navdušeni? Mislim, da jim Orffov inštrumentarij, ki obsega predvsem tolkala, razna zvočila, ksilofone, zvončke, dovolj nazorno predstavim in razložim prednosti teh inštrumentov, da so te razvidne. Sicer je tako: če ta komplet Orffovega inštrumentarija učitelji odnesejo v razred, so še vedno lahko v strahu, da jim ga bodo otroci razsuli, saj so nekateri inštrumenti iz lesa. Otroci se namreč hitro začnejo dolgočasiti. V vrtcih in šolah je predvsem tako, da skušam nadomestiti primanjkljaj, ki ga ima izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev. Na vse to marsikdaj vpliva tudi to, da smo ljudje tako 'naštimani', da prehitro pozabljamo, tako tudi učitelji glede pestrosti pouka kot raznolikosti podajanja šolske snovi pri glasbeni vzgoji. V sak človek namreč zapade v svoj kalup, v neko vsakdanjost. V vsakem poklicu je pač tako, da so leta iskanja in so leta utečenosti, nenazadnje tudi leta potrditve. Hec pa je v tem, da dokler iščeš, 'špegaš' za vsemi novostmi, nakar padeš v nek kalup. Nekateri tako postanejo samozadovoljni, drugi spet niso zadovoljni. S predstavljanjem Orffovega inštrumentarija želim za tovrsten pouk pritegniti čim več učiteljev in vzgojiteljev. Kako pa Je z iskanjem v glasbi? Glasba, ki mi je všeč in jo nekje več poslušam, bi nekateri rekli, daje to umirjenaglasba. Vendar pa glasbo smatram nekoliko drugače. Odvisno od razpoloženja. Namreč, če je človek vesel ali ima srčni utrip hitrejši, bo ustvarjal hitrejšo glasbo. Če je človek v stresu ali šoku, mu vsaj na začetku stresne situacije nikakor ne odgovarja mirna glasba, kerje tudi srčni utrip hitrejši. Mislim, daglasba, kije človeku všeč, sovpada z njegovim srčnim utripom. To je nekakšna notranja ura, ki se, da tako rečem, ujema z zunanjo uro. Velja pa, da mi nikakor niso všeč pesmi, ki so namenjene zgolj petju. Pomembno je tudi, da skladba kaj pove. Pri otrocih je zato pomembno, da skladba zanje ni mukotrpna, zato jim ne vsiljujem pesmi, ki so zanje mučne. Pri vseh, tudi pri zborih, je važno, da izvajalec začuti trenutek skladatelja, ko je pisal pesem. Dve glasbeni zbirki narodnih z Orffovimi Inštrumenti sta v samozaložbi že izšli, baje je pred Izdajo že tretja. Glasbeni zbirki sem v samozaložbi izdal zato, ker tovrstnega glasbenega gradiva pri nas ni bilo. Namenjene so predšolskim in šolskim otrokom pri glasbeni vzgoji, pri čemer imajo veselje tako otroci kot pedagogi. V zbirki je poudarjeno, da bo pouk določenega inštrumenta uspešen le tedaj, če ima otrok do tega inštrumenta nagnjenje, veselje. V vsaki zbirki je enajst pesmi, tudi v tretji bo tako. Za Orffov inštrumentarij sem priredil slovenske ljudske in ponarodele pesmi. Mislim, da jih otroci radi prepevajo. Z ljudskimi in ponarodelimi skladbami sem se začel ukvarjati predvsem zato, ker tovrstne pesmi izginjajo iz WS$c otroških grl, kljub naporom učiteljev in vzgojiteljev. Skladba Radijski val je bila na 15. reviji MPZS v Zagorju na natečaju odkupljena, zelo je tudi izstopala po drugačnosti izvedbe. Omenjeno skladbo sem napisal za mladinske zbore in na reviji so jo zapeli trije zbori in sicer zreški, trboveljski in zagorska Vesna. Mnenja sem, daje nemalo zahtevna tudi za te zbore, zato sem izvedbam prisluhnil. Lahko rečem, da je mladinski zborizZreč imel najbolje oblečenega solista, trboveljski mladinski zbor pod vodstvom Ide Virtje bil slišno zelo dober, zagorski mladinski zbor Vesna, ki jo vodi Rihard Majcen pa se mi zdi, da je skladbo v celoti najbolje interpretiral. Z nagrado sem bil zadovoljen že zategadelj, ker si nekako prištet k priznanim slovenskim skladateljem kot so Jež, Trošt, Vremšak, Čopi. Sicer pa je interpretacija skladb odvisna od dirigenta, nasplošnomoje skladbe niso takšne, da so strogo predpisane, da pač morajo biti takšne. Kakšni pa so bili rezultati z natečaja za nove skladbe pri ZKO Maribor? Tudi tam je bila odkupljena neka moja skladba in sicer z naslovom Oslovska. To je po svoje zelo ironična skladba, poslušljiva tudi za odrasle. Otroci pa jo v svojem pravljičnem svetu dojemajo dobesedno, kako gre nek osel v službo, kjer najde družbo za osleta: krave, bike in teleta, kjer je tudi prašič, vse pa lep špetir. Jc velika razlika komponirati skladbe za otroške ali mladinske zbore? Po glasbenem stališču vsekakor, vsaj glede tonske specifikacije, obsega glasov. Kar zadeva zahtevnost, bi težko rekel, kaj je težje in kaj lažje. Morda le toliko, da prej sprejmejo pesmi otroci, ki jih poznam. Moram pa reči, da sem se od otrok marsikaj tudi naučil. Če otroci sprejmejo skladbo takšno kot je, dinamično ali kakršnokoli, potem je v redu, da so napisane za njihovo uho. Če je pa ne sprejmejo, pa tudi v redu. Tudi otroci so namreč zelo zahtevni. Mora Imeti človek, ki ustvarja za otroke, tudi smisel za Igro? Mislim, da glasbeno izobrazbo pridobi človek tudi s samoizo-braževanjem, vsekakorpaje bistveno izkoristiti, če ima človek nekaj v sebi, da to izkoristi in izrabi. Kajti moje osebno mnenje je, da šole človeku ne dajo idej. Če pa nimaš idej, nimaš ničesar. Pri glasbi ni namreč tako, kot je biti naprimer avtomehanik, ko veš kateri 'šrauf potrebuješ za kakšno stvarin podobno. Kar zadeva prenašanje glasbe na otroke sem mnenja, da veliko ljudi dela napako, ker poskušajo otroke nekaj naučiti na silo. Tudi smisel za igro, preigravanje, je treba imeti pri takšnem delu. Kajti otrokom je človek všeč ali pa ne, lahko jih 'podkupiš' le za nekaj ur. Zato je delo z njimi tudi težavno. Kaj pa vodenje trboveljskega moškega pevskega zbora Zarja -je manj zahtevno? Morda bo izzvenelo čudno in hecno, ampak zame je življenje glasba, lahko bi rekel tudi, da je glasbaživljenje, odvisno od pogleda. Zato sem s prav takšnim veseljem tudi zborovodja trboveljske Zarje. Naj omenim, da je pred dvema letoma, ko sem postal njihov zborovodja, zbor štel le 16 pevcev, zdaj pa 43. Med pevci so tudi srednješolci in osnovnošolec. Mislim, da je to vzpodbudno in se obetajo lepši časi, tako da bomo proslavljali tudi 65-letnico Zarje naslednje leto. Lani smo imeli 26 nastopov, čeravno ne le celovečernih, gostovali pa smo v Avstriji, letos pa nameravamo nastopiti v Italiji. In vodenje vrtčevskega zbora, bi bil to tudi Izziv? Vsekakor se mi zdi, daj e v Zasavj u premalo cici-zborov. Tudi v tem primem je vse povezano s časom, ki pa ga imam dejansko zelo malo. Tudi to bi bil izziv, vendar mi časovno ne znese. Kako pa je, ko glasba postane denar? Če bi bil vezan samo na svojo sobo, da tako rečem, potem ne bi preživel, saj moraš biti zelo dovzeten za vsakršna glasbena dogajanja, k vsemu sem izdal še glasbene priročnike. Tako me manj okupira glasba, kot vse dejavnosti v povezavi z glasbo, ki jih imam in od katerih živim, torej delavnice za Orffov inštrumentarij, moški pevski zbor Zarja, poučujem tudi glasbeno vzgojo na Osnovni šoli Ivan Kavčič na Izlakah, vsake toliko pa tudi kaj skomponiram. Vendar mi za slednje ostane malo časa. Obenem mislim, da je glasba lahko tudi obrtniško delo, dosti ansamblov je, ki so dejansko obrtniki. Četudi vem, da tudi takšno delo terja napore in energijo. Morda imajo več špilov, čeravno imajo v programu le nekaj svojih skladb. Tudi bi težko rekel, kaj je to obrtniško, ali je to delo po naročilu ali le izvajanje skladb. V tem smislu tudi ne vem, če je Mozart skadal zato, da bo nekoč slaven. Je pač skladal. Tako so tudi sedaj takšni ljudje, ki jim to uspeva. Ali Je težko komponirati še ne slišano glasbo. Pogosto namreč, ko nekdo napiše zase povsem novo skladbo, pa nekomu toni zvenijo znano? Neka anekdota pravi, da je tudi skladba Yesterday skupine The Beatles nastala po podobnem navdihu. Pravi namreč, v kateremkoli okolju je Lennon zažvižgal, je rekel, češ, to sem pa že nekje slišal. In je napisal svetovno uspešnico. Hec je tudi v tem, da bo pesem, ki gre hitreje v uho, tudi prej sprejeta. Kajti pesem, s katero se namuči že skladatelj, bo tudi za ljudi težka. Kakopajeznavdlhom, je vedno 'pri roki'? Med komponisti so tudi veliki tatovi in dobri škratje, kot pravim v pesmi Radijski val. Mordaje navdih glasba, ki jo zaslišiš nekje v sebi. Morda ideja, ki jo dobiš naavtobusu, v gneči, v gozdu. Ideja je ali paje ne bo nikoli. Težje je glede realizacije ideje, ki je lahko navdih, ko si tudi lahko v gneči, ampak dejansko nisi prisoten, temveč razmišljaš. Ampak nekaj drži, da nikakor ne ustvarjam po trenutnih trendih. Recimo, da so modne polke in bi napisal neko polko ali narodnozabavni valček. Raje počakam na navdih, kot da bi pisal kot trendi zahtevajo. Omembe vreden problem je, kako skladbo sprejmejo ljudje, vendar se raje tudi s tem ne obremenjujem preveč. Ali je nujno dobra le tista skladba, ki 'gre v uho'?* Pravim tako, da bo dobra skladba prej našla mesto med ljudmi in bo dlje časa na trgu, če se tako izrazim. Sicerbi bil vsak 'cigumigu' uspešnica oziroma bi napisal tri note in bi bilo to že nevemkaj. Karzadevaizvajanje in izvajalce pa mislim, da nekje mora iti v uho. Ko sem se udeležil evropskega simpozija za glasbo, ki je bil sicer fantastičen, ko smo slišali predvsem novitete zborovskih skladb, ki sojih izvajali različni zbori, sem med poslušanjem postal nervozen zavoljo nenavadnih harmonij, saj tovrstne glasbe nismo navajeni. To je sicer področje resne glasbe, kjer ni mogoče vleči vzporednice z narodno alipop glasbo. Seje potemtakem lahko privaditi tudi na življenje v Zagorju? Življenje v Zagorju je povsem fletno. Lahko rečem, da sem se Ljubljane že odvadil. V kolikor imamo Ljubljano za merilo nečesa, tudi glede kulturnega dogajaja, se mi zdaj zdi sicer luštno iti domov, vsekakor pa imam tu več mira kot sem ga imel v Ljubljani. Opazil sem, da se ljudje tod zelo poznajo, knapovščinaima sledove vsaj v tem. da so vsi 'kamerah', znajo najti čas dmg za drugega. Dneve mi popestrita tudi sinova Žan in Gal. Imata kratka imena, ker si dolgih ne zapomnim. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar g—i m VnauBi ttunlt m OsMnunl "Ko sem jih vprašal, kaj se bo pri hiši še delalo, so rekli, da nič," je povedal eden od stanovalcev in etažnih lastnikov v bloku na Opekarni 19/b. "Rekli so, da je najbolj pomembno, da do božiča uredijo streho, potem pa bo prišla na vrsto nadgradnja. Problem je zdaj v tem, da so nam umazali fasado in je ne bodo nanovo prepleskali." Etažni lastniki stanovanj v bloku na Opekarni 19/b v Trbovljah se hudujejo nad upravljalcem zgradbe, podjetjem Spekter iz Trbovelj. Pri i zdelavi nadgradnje, ki jo j e financiral Spekter, je izvajalec del zamazal fasado in stanovalci so več kot zgroženi, ker sojini pri Spektru rekli, da fasade ne bodo sanirali. Pri gradnji fasade niso zavarovali. "Nič niso pazili, ko so delali, ker so mislili, da jo bomo pobarvali. In zdaj nam bodo pustili tako umazano fasado," sta zgrožena zakonca Čuk in ostali etažni lastniki v bloku. "Prej niso nič omenili, da bi morali sredstva za obnovo fasade prispevati tudi etažni lastniki stanovanj. Zdaj so rekli, naj zberemo denar." Stanovalci so dali, kot pravijo, dovoljenje za nadgradnjo, vendar pod pogojem, da jih ne bodo obremenjevali s stroški. "Najbolj jim zamerim to, da Miro Golob iz Spektra ni nič omenil, da fasade ne bodo pobarvali. Niti ni rekel, naj se etažni lastniki zmenimo med seboj, kako bo s fasado, denarjem... Čez nekaj dni pa mi je navrgel, naj se dobimo in zmenimo. Ker da so fasadni odri ravno postavljeni in bi bilo najceneje, če bi na hitro zbrali trideset jurjev in opravili dela. Toda tako na hitro ne moremo zbrati denarja. V našem bloku živi največ upokojencev in starejših." Soseda je ob tem dodala: "Vemo, da moramo denar za obnovo fasade prispevati sami, ampak zakaj nam tega niso povedali prej. Eden iz podjetja, ki to delo izvaja, je že omenil, da bi lahko fasado zaščitili, če bi vedeli, daje ne bodo pobarvali. Ampak naša hiša mora biti taka, kot je bila preden so začeli z deli. Zakaj pa delavcem prej niso rekli, pazite, kajti če bo zmanjkalo denaija, ne bomo pobarvali fasade." Stanovalci pravijo, da bi se verjetno strinjali, če bi jih Spekter prej seznanil, da bodo morali sami plačati obnovo fasade, če bo potrebno. Kot pravijo, so dobili ob pričetku del napisano le to, naj odstranijo antene." Zakonca Čuk pa sta še dodala, da se je med deli pri nadgradnji poškodovala nj una roleta. Šele tedaj so stanovalcem bloka zavarovali okna. Stanovalci bloka na Opekarni 19/ b želijo tudi, da bi dobili centralno ogrevanje. Kot pravijo so dah pobudo za to Spektru že lani, pa so jim tam odvrnili, da ta dela za njihov blok še niso v načrtu. Obljubili so jim, da bodo centralno ogrevanje dobili letos, za kar morajo že imeti pripravljen denar. Poleg tega se stanovalci v omenjenem bloku pritožujejo tudi nad nevljudnim in, kot pravijo, arogantnim odnosom Mira Goloba s Spektra do njih. Večkrat so že prosili za zamenjavo. "Lahko bi bil bolj prijazen do ljudi," pravijo. "Kam se naj človek v takem primeru obme, na inšpektorja ali na časopis, kam?! Zares smo razočarani." Osnovna obdelava bo Zaradi dotrajane ravne strehe v bloku na Opekami 19/b so v Spektru leta 1995 stanovalcem predlagali, naj jim teraso brezplačno oddajo. Stanovalci so se s tem strinjali. Navsezadnje so tako prihranili stroške, ki bi jih udarili po žepu, če bi streho sanirali. Spekter je iz sredstev od prodanih rudniških stanovanj financiral izdelavo nadgradnje, ki vključuje štiri nova neprofitna stanovanja. V teh stanovanjih je že napeljano centralno ogrevanje. Kot je povedal Branko Amšek bodo tudi preostali stanovalci omenjenega bloka dobili centralno ogrevanje, kar jih bo stalo tam do 250 tisoč tolarjev. Amšek je tudi zagotovil, da bodo do junija letos na Spektru zagotovo poskrbeli za osnovno obdelavo fasade. Kot pravi, je bil Spekter s stanovalci dogovorjen, da se ob izdelavi nadgradnje stanovalcem povrne eventuelno povzročena škoda. Pa prijaznost? Nič čudnega ni, če je človek ogorčen, če mu enkrat nekdo pove tako, drugič pa nekdo drugače, kako in kaj pri isti stvari. Dejstvo je, da so etažni lastniki dolžni prispevati sredstva za popravila na strehi, stopnišču, pri vodovodni napeljavi, napeljavi centralnega ogrevanja,... Vendarle najbrž ni prehudo, ko bi jih o tem upravljale! pravočasno obveščali, da bi stanovalci utegnili pridobiti denar oziroma najeti najbolj ugoden kredit. Tudi odnosi med ljudmi so pomemben faktor. Najbrž ni težko nastopiti arogantno, ko si do grla zaposlen in morda še sam ne veš, kje se te glava drži. Veliko težje je biti tudi v takih primerih prijazen... In med prij aznimi lj udmi do ogorčenj težje pride, če sploh. Na Spektru so torej zatrdili, da bodo za osnovno obdelavo fasade, karkoli že to pomeni, poskrbeli... Najbrž se bodo s stanovalci pogovorili tudi o stroških. Potemtakem fasada bloka na Opekarni 19/b ne bo več dolgo umazana. GhislaineSeifel islam Tatjana Polanc Foto: Jure Nagode mm, Čudovita pešpot 'Medijske Toplice, Gladež, razvaline gradu Medija, Izlake' v teh pomladnih dneh, ko je še toliko bolj vabljiva, sameva. Zaradi podrtih dreves (posledica obilnega decembrskega sneženja) jena večih mestih pot skorajda neprehodna. Pod in čezpodrto drevje se uspe prebiti le mlajšim in spretnejšim sprehajalcem. Leseni mostički in klopi so v zelo slabem stanju oziroma neuporabni. Kdo bi ob taki zapuščini sploh pomislil na koše za odpadke, ki jih seveda na poti ni. Še večja ironija pa je, da podjetje Medijske toplice omenjeno pešpot promovira v svoji turistični ponudbi. Gostje hotela se lahko podajo na krajše izlete in ena od poti je tudi omenjena zapuščena pot. V Medijskih toplicah se zavedajo, da je pot neurejena. Kot pravijo, so se nad neurejeno potjo zgražali že tudi gostje, ki so se podali na krajši izlet. V Medijskih toplicah se dogovarjajo s 'mističnim društvom Izlake in Krajevno skupnostjo Izlake, da bi pot uredili še pred poletjem. Kakorkoli že, Izlake so turistično mesto in zapuščena pešpot, ki jo Medijske toplice promovirajo v svoji ponudbi, je slabo ogledalo takega kraja. Morda tudi slabo ogledalo Občine Zagorje, ki letos praznuje svojo 700-letnico prve omembe. I.G. in T.P. Težave pri Agrohitu Trgovsko podjetje Agrohit iz Trbovelj je v težki krizi in kaj bo iz tega nastalo oz. kako se bo podjetje rešilo se še ne ve. Kako hude so težave podjetja, lahko opazimo že, če obiščemo njihove poslovalnice. Kajti police trgovin so skoraj povsem prazne in na njih ni mogoče najti niti najosnovnejših živil. Kupci, kolikor jih pač še je, so nad ponudbo v trgovinah ogorčeni, saj je razen kruha in mleka težko dobiti še kaj drugega. Obupane pa so predvsem prodajalke, ki praktično nimajo kaj prodajati. Poleg tega pa že dva meseca niso prejele plač. Žal nam do zaključka redakcije ni uspelo dobiti direktorja Francija Majnardlja. Menda je v teh dneh zelo zaposlen, saj naj bi se po besedah nekaterih zaposlenih v Agrohitu prav ta teden izkazalo, kako bo s podjetjem v prihodnje. Ko bo direktor dosegljiv, bomo o položaju podjetja in zaposlenih še pisali. Prodajalke iz poslovalnice Valandovo so povedale, da so zelo zaskrbljene. Dela imajo zelo malo, kajti kupcev ni. Pred enim mesecem so nazadnje prejeli pošiljko raznovrstnega blaga, sedaj pa so police skoraj popolnoma prazne. Nimajo sladkorja, olja, moke, pijač in drugih važnih potrebščin in nič čudnega ni, če ni strank. Zavedajo se, da na ta način ni mogoče ustvariti dobička. Izgubili so praktično vse redne stranke, v trgovino prihajajo večinoma le še starejši ljudje in otroci, ki kupijo le kruh in mleko. Kaj drugega pa je na policah žal težko najti. Seveda pa so žal prodajalke velikokrat tarča kupcev, ki jih obsojajo, kot da so one krive za nezaloženost trgovine. So tudi drugi kupci, kijih razumejo in se jim prodajalke pravzaprav "smilijo". Mimoidoča stranka v trgovini mi j e povedala, da se pravzaprav počuti zelo nelagodno, ko vidi prazne police. Prav tako pa razume, da se lahko še bolj nelagodno počutijo prodajalke, ki nimajo kaj ponuditi. Prodajalke pa niti ne vedo več, kako naj se obnašajo do strank. Vse so zelo obremenjene s problemi podjetja, saj je od tega odvisna njihova zaposlitev. Nimajo več nobenega veselja in volje za delo, saj se jim zdi nenormalno, da že dva meseca delajo zastonj. Za marec in april še niso prejele plače, govori pa se, da bodo ta teden prejele plačo za marec v vrednostnih bonih, ki jih bodo lahko vnovčile pri Agrohitu. Vendar kakšna ironija, kaj pa bodo sploh kupile za bone, če pa v trgovinah ni skorajda ničesar. Že sedaj so namreč prisiljene kupovati v drugih trgovinah... Zelo pa jih moti to, da ni nikogar, ki bi jim povedal resnico, kaj se bo zgodilo s podjetjem. Vedno so bile prav one tiste, ki so zadnje zvedele za dogajanja v podjetju in to se jim zdi nezaslišano. Glavni krivec za sedanje brezupno stanje pa je po njihovem mnenju bivši direktor. Želijo si, da bi se težave rešile, da bi se našli krivci, ki so podjetje pahnili v tako globoko krizo ter da bi lahko zopet normalno delali. Čeprav se ob tem zavedajo, da bo zelo težko pridobiti nazaj redne stranke. Anita Cesar N -*V < T TRBOVLJE ABC Aerohit ie zaprl svoi diskont Trgovsko podjetje ABC Agrohit v Trbovljah je imelo na Trgu revolucije več let svoj diskont, prodajalno, kjer je bilo mogoče nabaviti razna živila, pijače, čistila in podobno blago po nižjih cenah, seveda ob nakupu določene količine. Zavoljo težav, ki so v zadnjem času nastopile v njihovem poslovanj u, so se odločili, da zaprejo svojo prodajalno "Diskont" poleg blagovnice, ki je prenehala s prodajo zadnje dni aprila letos. T.L. giasj© 11. maja je bilo pestro na poligonu Kinološkega društva Zagorje. Ob deveti uri dopoldan seje odvijala državna tekma v disciplini agility. Disciplina, kjer je pri premagovanju ovir najpomembnejša uigranost psa in njegovega vodnika, ima vse več privržencev tudi v Zasavju. Državna tekma sodi v izbor tekmovalcev in njihovih psov za državno reprezentanco, ki se bo udeležila evropskega prvenstva. Na tekmo je bilo prijavljenih 51 tekmovalcev iz večih slovenskih kinoloških društev. Poleg tekme v agility je bilo tudi tekmovanje v jumping (skok) disciplini. Tekst in foto: J.N. Zagorje ob Savi je 11. maja označevalo svojevrstno poglavje na glasbenem zemljevidu, saj je tod potekalo srečanje flavtistov oziroma natančneje - zgodil seje Dan mladih flavtistov Slovenije v Zasavju, ki ga je organiziral Aktiv učiteljev flavte glasbenih šol Zasavja, poleg sponzorjev pa gre zahvala tudi Občini Zagorje ob Savi. Morda gre zasluga povsem fantaziji, ki jo je moč izvabiti iz nadebudnega inštrumenta, verjetno pa tembolj izjemnemu zanimanju za tako priročno in uporabno glasbilo. V zgodovini sicer, sprva iz raznih kosti, človeških ah orlovskih, izdelano glasbilo, je bilo sploh priljubljeno pri Indijancih, poznano že tisočletje pred našim štetjem. Menda je piščal veljala celo za glasbilo bogov. Flavtomanija pa seje s spremembami v materialu, izdelavi in uglasitvi razcvetela v 18. stoletju, ko so številni skladatelji spisali še vedno zanimive skladbe. Med flavtisti so se srečanja udeležili tudi najmlajši. Da je zvočni mik flavt izvrsten, so flavtistične skupine predstavile že v uvodnem nastopu, ko je v skladbah prišlado izraza vsaka flavta Dogodki so se tako zvrstili od 9.30 dopoldne: z igranjem komornih skupin in raznih koncertov, predavanj, učnih ur, zaključili pa s koncertom ob 19.30 uri v DD Zagorje z gostujočim flavtistom Mariom Ancillottijem in pianistko Vlasto Doležal - Rus. Kot je dodala Metka Podpečan, ki naGŠ Zagorje poučuje flavto, je vsak svoje sreče piskač: "Dan mladih flavtistov je bil zastavljen v širšem merilu, torej z vključitvijo učencev vseh slovenskih glasbenih šol. Predvsem, da se flavtisti tukaj srečajo, imajo možnost skupaj igrati tudi pod vodstvom drugih profesorjev, prisluhnejo koncertom, kjer je eden izmed glavnih instrumentov flavta, zvejo o zgodovini flavte, imajo možnost popravila flavte. Mislim, da je splošna klima kar pozitivna." Nežen in eteričen zvok flavt je tako predstavil kvartet flavt PAN iz Ljubljane, z igranjem na piccolo ob klavirski spremljavi Marte Kržič je nastopil Matjaž Debeljak, ki je povedal, da je piccolo polovico manjši od flavte in dokaj "nevaren" inštrument glede intonacije in tišjega igranja. Svojevrstno učno uro pa je prikazal priznani italijanski flavtist Mario Ancillotti, ki je nastopal že po vsej Evropi, posnel dvajset plošč, sedaj vodi mojstrske tečhje v Firenzah, poučuje na visoki šoli v švicarskem Luganu, s pianistko Vlasto Doležal - Rus je nastopil na koncertu v DD Zagorje, povedal pa je, daje zelo navdušen nad mladimi flavtisti, ki delajo z izjemno resnostjo ter nagovoril prisotne flavtiste naj se bolj trudijo pri interpretaciji skladb. Po njegovem mnenju imajo sicer Iz koncerta flavtista Maria Ancillottija in pianistke Vlaste Doležal-Rus. pevci večjo možnost izražanja glasu kot instrumentalisti, vendar je flavta od vseh instrumentov najbolj podobna glasu. Mojster popravljanja in vzdrževanja flavt Edi Savoldi pa je spregovoril, kako podaljšati življenjsko dobo flavte s čiščenjem, pravilnim sestavljanjem. Možen je bil tudi nakup flavt, pri čemer so sodelovale glasbene trgovine Dominelli-Italija, Top Wind in Just Flutes-Anglijain Hartman Slovenija Koncertne zvoke je zlasti popestril nastop Mladinskega pihalnega orkestra VIV A GŠ Zagorje, katerega dirigent je Drago Peterlin. Mladi flavtisti so lahko nastopili tudi v nagradnem kvizu, ki ga je ob predstavitvi zgodovine flavte pripravila Metka Podpečan, zelo obiskan pa je bil tudi nastop flavtista Mateja Zupana in harfistke Nicolette Sanzin V nadaljevanju je Matej Zupan, ki prav tako poučuje na GŠ Zagorje in je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, še dejal: "Nad dnevom mladih flavtistov sem navdušen tako po udeležbi kot glede entuziazma otrok. Prednosti so tudi, da se nekako začne vzgoja glasbenikov, tudi flavtistov. Slišali smo recimo tudi koncert piccola, kar je zelo redek pojav. Mislim, da je izrednega pomena tudi gostovanje Maria Ancillottija, pri katerem sem tudi sam študiral, čeravno je name bolj vplival kot osebnost kot pa flavtist." V večernem koncertu so se predstavile tudi komorne skupine, ki so skozi ves dan vadile pod vod st vom mentorjev iz različnih glasbenih šol. Udeleženka srečanja, Saša Cvetko, učenka iz Ljubljane pa je rekla: "Mnogi smo bili dneva mladih flavtistov zelo veseli. Ogledala sem si več koncertov, nasplošno je pestro in zanimivo, veliko se dogaja, kupila sem krpice za brisanje flavte, prijateljica je z navdušenjem kupila note Mikeja Movverja, kar drugje ni možno." Najmlajša udeleženka Dneva mladih flavtistov Slovenije pa je bila osemletna Jelka Vivod iz Slovenskih Konjic. K vsemu pa je ravnateljica GŠ Zagorje Danica Mario Ancillotti v družbi Mateja Zupana in Metke Podpečan. Kovač pripomnila: "Čeprav smo bili ravnatelji glasbenih šol malce skeptični glede tovrstnega dneva flavtistov, se mi zdi, da so dejavnosti, ki so delno potekale v OŠ dr. Slavko Grum, delno pa v GŠ Zagorje, odmevne in razumsko porazdeljene. Letos smo srečanje uvrstili v sklop praznovanja 50-letnice GŠ Zagorje." Čeprav v glasbi velja, da vaja dela mojstra, ali pa, da se na napakah učimo, je s tovrstnim srečanjem zapihal pravšnji veter tudi za mlade flavtiste. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar m ZABELotO Trbovlje Ostržek, glasbeni musical, je bil v organizaciji ZKO Trbovlje na sporedu v torek, 14. maja, ob 11.30 uri v okviru OŠ abonmaja B. Gledališče Toneta Čufaija z Jesenic je na odru DD Trbovlje izvrstno uprizorilo musical Karla Colodija -Ostržek. Mili Gracer, slikarka in članica Relika, razstavlja v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na ogled je postavila 10 del v oljni tehniki, med motivi pa so v glavnem portreti. Razstavljena dela sije možno ogledati v času od 15. do 30. maja v času, ko je knjižnica odprta. Ure pravljic v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja še vedno potekajo. V torek, 7. maja, ob 17. uri so bile namenjene otrokom od 4. do 10. leta starosti, radi pa so jih poslušali tudi odrasli, ki so pripeljali na te ure svoje najmlajše. Razbojniki iz Kardemone, mladinska igra avtorja Egnerja, je MGL Svoboda Trbovlje uprizorilo v sredo, 8. maja, v organizaciji ZKO Trbovlje ob 10.45 in 13. uri za abonente OŠ abonmaja A. Režijo je imela na skrbi Nanda Guček, glasbo Matjaž Kmet, sceno Severina Šprogar, odrski mojster pa je bil Roman Poboljšaj. Filip Sajevic, aktiven član odbora Društva upokojencev je slavil 80-letnico. V počastitev tega jubileja je Moški pevski zborDU Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča zapel jubilantu nekaj priljubljenih domačih pesmi. Sicer pa je društvo po svojih predstavnikih obiskalo in izročilo pisna priznanja tudi nekaterim dmgim jubilantom, ki v letošnjem letu slavijo visoke življenjske jubileje. 15. razstava šolskih glasil se je iztekla 11. maja, ko so bila predstavljena tudi nagrajena raziskovalna dela učencev OŠ Eksperimentalna fotografija Vlastje Simončiča Vlastja Simončič je eden izmed začetnikov slovenske novinarske, gledališke in eksperimentalne fotografije in obenem tudi eden izmed najbolj prizadevnih fotografskih pedagogov. Rodil seje 11. junija 1911 v italijanski Gorici. Do sedaj je razstavljal v Clevelandu, Skopju, Beogradu, Oslu, Kopenhagnu, Splitu... Prav tako je imel številne samostojne razstave po vsej Sloveniji. Vlastja Simončič je pretekli petek, skupaj z delavci muzeja, otvoril razstavo svojih eksperimentalnih fotografij v trboveljskem muzeju. Razstava, ki jo je pomagala sooblikovati in pripraviti Aleksandra Forte, je prava poslastica za vse ljubitelje sodobne eksperimentalne fotografije. Razstava Vlastje Simončiča, ki je bil v desetletjih svojega delovanja deležen številnih priznanj in nagrad, bo v muzeju na ogled do konca maja. Sicer pa ima ta priznan fotograf v Gorenji vasi lasten fotografski muzej. Viva trdo dela Mladinski pihalni orkester Viva GŠ v Zagorju ob Savi se letos lahko primerja s kakšnim profesionalnim glasbenim korpusom. Slišati ga je bilo namreč na nastopih doma, čedalje bolj tudi po Sloveniji in zamejstvu, vsega toliko igranja, da bi ga komajda zmogli že uigrani orkestri. Če omenimo le zanimiv nastop neposredno ob predstavitvi zagorskega prospekta, pa ob dnevu slovenskih flavtistov, kratko gostovanje v Trstu na festivalu godb na pihala. V nedeljo ga bodo poslušali na srečanju štajerskih orkestrov v Tieschnu, sledilo bo sodelovanje na glasbenem maratonu ob 50-letnici GŠ Zagorje. V vsem bodo posneli tudi CD ter junija igrali na slovenski kmečki ohceti Zagoije-Vidrga, gostovali v Kopru in v Bergamu v sosednji Italiji ter pripravili program za gostovanje prihodnje leto na Norveškem. Inkot se spodobi, brez orkestra Viva tudi letošnji občinski praznik, 8. in 9. avgust, ne bo minil. Mladi godbeniki so resda "polno zasedeni", s tem pa si kajpak brusijo svoj image, ga pravzaprav ulijejo kot daleč naokoli priznano dober pihalni orkester. Iz njihovih instrumentov bodo vsekakor v prihodnje prihajali še čistejši zvoki, dobre godbe mili glasi, bi rekli po starinsko in hkrati sodobno. Kajti vse, kar je starega in dobrega, se ohranja in živi, se razvija v sedanjosti in prihodnosti. Pred mladimi godbeniki je nedvomno še dolga pot, ki bo utrjevala načelo: smisla ne moremo dati, smisel je treba najti. M. V. Franci Steban, je tudi letos sodeloval na tradicionalni 15. reviji MPZ Slovenije. Svoj nastop so popestrili z novo skladbo - Pojem, poješ, poje, katero je posebej za omenjeni zbor napisal skladatelj Slavko Mihelčič na besedilo Nandeta Razborška. Nad izvedbo so bili mnogi navdušeni, v svojem repertoarju pa zbor pripravlja še več novih skladb. P.R. Trbovlje. Pripravili so jo v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja. Bila je zelo zanimiva in je znova dokazala, kako ustvarjalni in domiselni so učenci domače osnovne šole. T.L. Zagorje Mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje, katerega zborovodja je - - X Na fotografiji, objavljeni v prejšnjem Zasavcu na tej strani, je -bil Simon Semec v družbi Philippa Leduca. Avtor fotografije pa Franci Debelak. Bralcem se opravičujemo, ker je škrat požrl napis pod fotografijo. V_____________________________________________________________________y Z ' Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Ana Povše Njegov obraz v dlani bi vzela Njegov obraz v dlani bi vzela, ga k prsim svojim bi prižela. V naročju v mrtve roke si strmim in vem, da to lahko si le želim. Rekla sem mu: "Rada bi te objela!" Tedaj oba sva zaihtela. L__________ Slovenska vojska pomagala Olimpiji do naslova državnega prvaka Trbovlje - Na 5. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem so sodelovali tudi zasavski strelci. Najvidnejše rezultate so dosegli strelci Alojza Hohkrauta iz Trbovelj s Sasom Korbarjem na čelu. V mladinskih konkurencah, ki so bile na programu v soboto, so mladi Trboveljčani dosegli manj od pričakovanega, saj je Uroš Javorič, član slovenske mladinske reprezentance dosegel šele 11. mesto z zanj skromnih 563 krogov medtem, ko jeDejan Podlogar presenetil z zanj rekordnih 558 krogi in potrdil svoj vsakoletni napredek. Med mladinkami je Gordana Jurič zasedla 6. mesto, Meta Centrih 9. in Smilja Hriberski 11. Ekipno so mladinke zasedle 2. mesto. Višek prvenstva je bil v nedeljo, ko so se pomerili med seboj najboljši slovenski strelci z zračno puško. Pokazalo se je, da Debevec ne vlada več tako suvereno med puškaši, saj je bil drugi po osnovnem delu, Sašo Korbar pa je bil tretji. Oto Strakušek je bil po osnovnem delu 7. Medtem, ko se tretji član Trboveljčanov Martin Strakušek zaradi služenja vojaškega roka ni mogel udeležiti 5. državnega prvenstva, kljub temu, daje kategoriziran športnik in so bili na ministrstvo za obrambo posredovani vsi potrebni papirji, tako s strani kluba in Strelske zveze Slovenije. S tem, da se ni mogel udeležiti prvenstva, je Strelska družina Alojz Sašo Korbar Hohkraut zagotovo izgubila naslov državnega prvaka, saj je Olimpija za zmago potrebovala manj, kot pa je povprečje trboveljskih strelcev v ligaškem tekmovanju, 1740 krogov. Druga je bila ekipa Bresta s 1735 krogi, tretji pa Štefan Kovač iz Turnišča s 1731 krogi. V posamični konkurenci je po razburljivem finalu že petič zmagal Rajmond Debevec s 692,5 krogi pred Sasom Korbarjem s 687,8 in Brestovcem Šuligojem 686,5 krogi. Drugi Trboveljčan Oto Strakušek pa je s 683,2 kroga zasedel 6. mesto. Trboveljčana sta s tem ponovno dokazala, da sodi trboveljsko streljanje v sam vrh v Sloveniji. Sašo je z 2. mestom ponovno dokazal, da sodi ob bok Debevcu in je stalni član reprezentance. Škoda za Ota Strakuška, da ni dosegel 587 krogov in bi tako bil drugi Trboveljčan, ki bi se udeležil tekem svetovnega pokala v Evropi. Jani Hren NOGOMET Tri točke, novo upanje Železničar - Zagorje 2.3 (2:0) Maribor, igrišče na Taboru, gledalcev 300, sodnik Mijatovič(LJ), strelci: Vučičevič (39) 1:0, Vučičpvič (45) 2:0, Uranič (54) 2:1, Grčar (61 - 11 m) 2:2, A. Kurež (76) 2:3. Železničar: An. Dukarič, Omič, Fanedl )A1. Dukarič), Rubin, Karanovič, Robnik, Pitamic (Pušnik), Šivec (Kozlar), Plošnik, Vučičevič, Hoetzl. Zagorje5: Hace, Buovski, Povšnar, Krajnc, M. Kurež, Uranič, Drečnik (Ibrič), Rižner, Stariha, A. Kurež, Grčar (Papež). Izredno razburljivo srečanje na Taboru je končno prineslo uspeh Zagorja v gosteh ter s tem znižali zaostanek za Vevčani in Mengšem za 2 točki. Tako so še vedno v konkurenci za obstanek, do zmage v Odločilni zadetek - Anton Kurež :■: /■ . ? I j Mariboru pa so prišli z izredno borbenostjo, ko so zaostajali za 2 gola in s pomočjo izrednih "Crazy boys", ki so prinesli svoje "ljubljence" na krilih in še kako izdatno pomagali k uspehu. Tekma se je razživela v 24. minuti, ko je najprej Plošnik zadel prečnik. Isti igralec se je "izkazal" v 26. minuti, ko je brez žoge udaril M. Kureža in za to dobil rdeč karton. M. Kureža so nato na no šilih odnesli, a po 2 minutah je bil spet pripravljen za vstop nazaj na igrišče, a mu tega glavni sodnik ni dovolil, še več, zagorskemu obrambnemu igralcu je pokazal rdeč karton. Domači so do vodstva z 2:0 prišli po dveh grobih napakah Uraniča, ki jih je izkoristil Vučičevič. V 2. polčasu so gostje odločno krenili na domača vrata in to se jim je obrestovalo. Prvi gol za Zagorje je po gneči v kazenskem prostoru dosegel Uranič. Izenačil je Grčar iz 11 metro vke, potem, ko je po predložku Buovskega nekdo od domačih igralcev igral z roko v kazenskem prostoru. Zmagoviti gol pa je štiri minute pred koncem dosegel A. Kurež, ko je izkoristil izvrsten predložek Rižneija in zabil žogo v mrežo. P.M. Poraz, ki je lahko usoden Litija - Telmont 0:1 (0:0) Igrišče, NK Litija, gledalcev 200, sodnik Bussan (Solkan), strelec Santič (94) Litija: Pograjc, Props, Šinkovec, Domadenik, Jozič, Čuk, Uršič, Zajc, Zupančič, Škofca, Lajovic, Agatič. Telmont: Frankarli, Babič, Vavljan, Nunič, Labor, Santič, Marsič, Banica (Vidmar), Kvorič, Nikič, Lakoš. Sobotni poraz je lahko za litijske nogometaše lahko hudo boleč. Štiri kola pred koncem prvenstva so se nevarno približali coni, ki lahko pomeni izpad. Sicer pa je stanje v litijskem klubu skoraj alarmantno, predvsem glede igralskega kadra. Kar brez sedmih standardnih igralcev, ki so začeli spomladanski del prvenstva (Mele, Begič, Golnar, Kunič, Karamarkovič, Živkovič, Dugič) tudi ni bilo moč pričakovati. Sicer pa je bilo srečanje v prvem polčasu zelo dinamično s polno teka in zanimivih priložnosti. Prvi so zapretili gosti, a je njihov igralec ustrelil tik ob vratnici. V obdobju premoči domačih igralcev je bil v izvrstni priliki Agatič, ki gaje Zajc z dolgimi in točnimi podajami pošiljal v ogenj. Najprej je bil v 9. minuti sebičen in je bil vratar gostov uspešnejši, v 21. minuti pa so bili gostujoči branilci hitrejši, potem, ko se je sam znašel pred gostujočimi vrati. Tudi pričetek 2. polčasa je pripadel domačim, ki so preko Lajovica prvi zapretili, žal neuspešno. Nekako 20 minut pred koncem pa je bilo ofenzive domačih konec. Kot da jim je zmanjkovalo moči, kar so gostje iz hitrih protinapadov izkoriščali. Prvič so zapretili v 70. minuti, ko je bilMarsič sam pred golom, a je zgrešil. Osem minut kasneje je domači igralec Škofca bil blizu gola, še bliže pa je bil gostujoči igralec Santič v 81. minuti, ko s petih metrov ni zadel praznega gola. Vse pa je povrnil v 94. minuti, ko je po protinapadu s strelom s 16 metrov in s pomočjo vratnice gostom zagotovil zmago. Srečanje je trajalo precej preko 90 minut zaradi nekaterih daljših prekinitev. Lahko rečemo, da bi bil neodločen rezultat pravičnejši, akaj, ko domači, za katere ne moremo reči, da niso pokazali želje in obilo borbenosti, niso izkoristili tisto, kar so gostje. S. K. ROKOMET Članice z rekordno zmago ŽRK Zagorje - Šešir B 32:8 (15:2) Zagoije, igrišče TVD Partizan, gledalcev 100, sodnika Gabrijan in Šprajcer. Zagorje: Peško, Urankar 5, Klopčič 4, Dragar 1, Cukjati 7, Bolte 6, Remic2, Sedej 4, Čibej 1, Renčof, Nedeljko 2, Kaljope. Šešir B: Haener, Oman 3, Jereb, Rajgelj, Bertoncelj 2, Fireder, Pavlin, Škulj. V 12. kolu v 2. SNL ženske -zahod so rokometašice Zagorje dosegle rekordno zmago v letošnji sezoni. Same tekme so se domačinke lotile z izredno resnostjo, čeprav so Škofjcločankc na predzadnjem mestu na lestvici. Domači trener Vrhovnik je dal priložnost vsem igralkam in nekatere so jo dodobra izkoristile. O gostjah ne velja izgubljati besed, le to, da so zasluženo izgubile. P.M. Zmaga v gosteh Mlinotest Ajdovščina B - ŽRK Zagorje 24:26 (14:2) Ajdovščina, dvorana Police, gledalcev 100, sodnika Bešič (Dekani) in Trošt (Ajdovščina) Mlinotest: Černigoj, Uršič 1, Žigon 2, Novinc 2, Likar 5, Kodelja 2, Travar 8, Cencič, M. Troha 4, Mavri, T. Troha, Neškovič. Zagorje: Peško, Bolte 4, Sedej 2, Klopčič 11, Smole, Nedeljko, Remic 5, Cukjati 2, Čibej, Renčof, Urankar 2. Rokometašice Zagorja so v svojem zadnjem prvenstvenem nastopu v sezoni '9ST96 zasluženo premagale Ajdovke in sezono zaključile z bilanco 10:4 v korist zmag in na koncu zasedle 3. mesto. To je vsekakor izreden uspeh Zagorjank, ki so še lani bile pri dnu lestvice in osvojile le 6 točk. Vsekakor je to plod dela trenerja Vrhovnika, ki je znal igralke odlično pripraviti in motivirati skozi vse prvenstvo. Zadnjo tekmo so sicer zmagale, tesno, a zasluženo. Domačim nista pomagala niti razigranaTravarjeva, niti trener Kneževič, ki je poskušal na vse načine ustaviti Polono Klopčič, ki je dosegla kar 11 golov in odigrala svojo življenjsko tekmo. Obenem so Ajdovke zaradi gostujoče vratarke Janje Peško dobivale glavobol, ki zagotovo ne bo dolgo minil. Milan Mali, tehnični vodja Zagorja je po tekmi izjavil: "Skozi vso tekmo smo trepetali za končni izid, toda na koncu se je vse srečno končalo. Pohvalil bi vse igralke za Hrastnik - Po tritedenskem premora je bila to nedeljo tretja tekma za državno prvenstvo v raftingu. Organizatorji so bili tokrat člani ekipe Vančar, "domačini" na reki Soči. Organizatorji so se odločili za nekoliko nenavadno progo, saj so se odpovedali standardni progi od Srpenice do Trnovega. Precej dolg spust (najboljše ekipe so ga prevozile v pol ure) so prestavili po reki navzgor v sama korita reke Soče. V deževnem vremenu in na precej težki progi, saj so korita komaj nekaj centimetrov širša od tekmovalnih čolnov, se je pomerilo 20 ekip iz vse Slovenije. Svetovni prvaki Bobri so spet pokazali svojo pripravljenost in usklajenost. Na drago mesto so se tokrat uvrstili domačini Vančar 1, ki so dobro izkoristili poznavanje proge. Tretje mesto so kljub poškodbi Bariča, ki ga je zamenjal Uroš Gnus, ki aktivno tekmuje v kajaku na divjih vodah, zasedli Rafting team Hrastnik. Najboljši torej niso dovolili nobenih presenečenj, saj so omenjene 3 ekipe osvojila prva tri mesta tudi na prejšnjih tekmah državnega prvenstva. V skupnem seštevku premočno vodijo Bobri 1, sledi jim Rafting team Hrastnik, tretje mesto pa pripada Vančarjem 1. Že naslednji teden (nedelja, 19. maj) čaka fante nova preizkušnja. Spopadli se bodo z brzicami edine umetne proge v Sloveniji, v Tacnu. Tekmovanje bo zanimivo tudi za gledalce, saj se bodo ekipe pomerile v več Sprintih, zato vse, ki jih ta atraktiven in zanimiv šport zanima, vabim v nedeljo na zanimiv izlet pod Šmarno goro. M.U. borbenost, posebej še Polono Klopčič, ki je le potrdila, daje bila v tej sezoni najboljša igralka Zagorja in 16-letno Janjo Peško, ki bi s svojimi obrambami večkot resno lahkotrkala na vrata mladinske reprezentance". P.M. ATLETIKA Trbovlje - V nedeljo, 7. maja, je bil v Čatežu Mednarodni ulični mali maraton na21 km in 10 km. Udeležili so se ga trije Trboveljčani Pavle Kreže ter Bojan in Heda Kotar. Pavle je na 10 km v svoji kategoriji osvojil 1. mesto, Bojan je na 21 km v svoji kategoriji moških nad 40 let osvojil 3. mesto, Heda pa je bila v absolutni konkurenci druga. V soboto, 11. maja, pa je bil Tek ob žici v Ljubljani. Ženske veteranke nad 35 let so na 14 km progi osvojile absolutno 3. mesto, v svoji kategoriji pa so bile 2. V ekipi, ki je tekmovala za Tržič, so bile Heda Kotar, Olga Grm iz Lesc na Gorenjskem in Ana JermanizTržiča. Dosegle so odličen čas, 58 minut. V ekipi, ki jetekmovala za Velenje, pa so v kategoriji moških nad 40 let tekli Bojan Kotar, Jože Jere iz Sevnice ter Perme iz Lendave. V svoji kategoriji so na 28 km progi osvojili 3. mesto. H. K. KARATE Prvi tekmovalni nastopi Trbovlje - V Karate klubu TIKA Trbovlje je bilo v petek, 10. aprila, klubsko tekmovanje. Tekmovala je skupina mladih karateistk in karateistov, ki trenirajo v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje. 26. aprila so opravili svoj izpit za višji pas in je bil to njihov pri tekmovalni preizkus. Razdeljeni so bili v dve starostni kategoriji. Za svoje prve tekmovalne uvrstitve so se potegovali fantje in dekleta skupno. Kljub temu, da so nastopili prvič, so se zelo trudili. V dvorani ni bilo nič manj treme, kot na drugih tekmah. Uvrstitve med letniki '90 -'86: 1. Edin Softič, 2. Emir Seldč, Jurij Rus in 4. Damjan Dosič; uvrstitve med letniki '85 - '80: 1. Fikret Selimovič, 2. Martin Korenjak, 3. Jure Krajnc in 4. Davor Sekič. F. G. Po znanje v Žalec Trbovlje - V soboto, 11. aprila, je bil v Žalcu strokovni seminar za trenerje in tekmovalce. Na udeležence je svojebogato strokovno znanje prenašal znani vojvodinski karateist Dušan Dačič, mojster karateja 6. "DAN". Že nekaj let je redni profesor na Fakulteti za šport Long Island v New Yorku. Pred tem je bil zelo uspešen tekmovalec, večkratni državni prvak in trikrat vice prvak sveta. Iz KK kluba TIKA so bili na seminarju Poldi Herman, Edin Salkič in Jernej Simerl. Po vrnitvi so povedali, daje bil seminar na zelo visoki strokovni ravni. Letos je bil poudarek na delu z boki, da tekmovalec lažje pride do rezultata, v nasprotju z lanskim, ko so v Idriji spoznavali "skrivnosti" taktike "čiščenja". F. G. ŠAH Rezultati mesečnega hitropoteznega turnirja Zagorje - Na majskem turnirju je z dobro igro presenetil Pevc (Zagorje), Krajnc pa je premagal vse nasprotnike. Vrstni red: 1. Krajnc 10,2. Jazbec 8,3. Pevc 6,5,4. Goršek 6, Jurič 5,6. Regancin4,5,7. Vidmar 4,5, 8. Grčar 4, 9. Tomažič 3,5 in 10. Cvetko, 2 točki. Vrstni red po 5 turnirjih: 1. Jazbec 100,2. Krajnc 95, 3. Regancin 45, 4. Grčar 40, 5. Vidmar 37, 6. Bajda 32, 7. Goršek 22, 8. Jurič 21,9. Kuzmič 19 in 10. Pevc, 18 točk. R.R. "M" wm TMdflko sreiamje V Portorožu se je v soboto, 11. maja, odvijal prvi od štirih VIP teniških turnirjev, kijih letos pripravljata športna mana-gerja Primož Ulaga in Giinther Kržišnik. Več kot sto poslovnežev s področja gospodarstva, športa in politike je lahko v športnem vzdušju navezovalo ali utrdilo osebne ali poslovne stike, kar je tudi namen VIP srečanj. Udeleženci so v teniškem centru v Luciji že dopoldne prijeli za loparje in zaigrali v izžrebanih parih. Popoldan pa so se gostje ingostitelji pomerili še v malem nogometu in košarki. Lep sončen dan, bogata gostinska ponudba in prisrčni odnosi med prisotnimi so prispevali, da so zadovoljni gostje preživeli res lep dan. Naslednji VIP turnir bo že konec junija na Rogli, tretji, ki bo meddržavni, turnir bo konec septembra v Umagu, konec decembrapabo v Litiji letošnje zaključno srečanje. Primož Ulaga je povedal, da je zanj pomembno to, da se je stvar začela odvijati in se bo glas širil naprej, ko bodo sobotni udeleženci srečanja rekli, da so bili zadovoljni. Tovrstna promocija je najboljša. Po njegovem mnenju je za poslovneže, ki hočejo v poslu kaj doseči, zanimivo, da se družijo in spoznavajo ljudi tudi na tak način. Srečanja na VIP turnirjih so takšna priložnost. Med udeleženci v Portorožu smo opazili tudi gosta iz Zagreba, predsednika nadzornega odbora FREE PORTd.d., Borisa Belamariča. Povedal je, kako so se na Zagrebškem sejmu spoznali z organizatorjema srečanja in kako sta mu kasneje predlagala o združenju športnikov, politikov in managerjev Hrvaške in Slovenije. Lani je bil na VIP turnirju v Umagu in v Litiji. Tako je prišel v stik z Dušanom Šešokom iz ISKRE ter se z njim pogovarjal o medsebojnem sodelovanju in o trgovskem razvoju Iskre na Hrvaškem, kjer zadnja leta ni imela predstavnika. Meni, da jelahkopriključitev več znanih osebnosti iz Hrvaške v VIP srečanja samo dokaz več, daje politika eno, to druženje pa drugo. Tekst in foto: GhislaineSeifelislam Direktor firme Gosser Tomaž Križaj in "teniški mojster" Zasavca Tadej Drnovšek. Zmagovalna košarkarska ekipa Gosser. Sašo Fabjan, Primož Ulaga, Giinther Kržišnik, miss Slovenija 94 Janja Zupan in Blanka Tomac na podelitvi priznanj. Predsednik nadzornega odbora Na igrišču je bil tudi zunanji d.d. Free pori Zagreb Boris minister Zoran Thaler. Belamarič. Nagrajenci Vili Ameršek, Šterk, glavni urednik Moškega Sveta Bojan Požar, Simonič,direktor Rudnika Zagorje v zapiranje Matej Požun, glasbenika Janez Bončina Benč in Tomo Jurak, Tomaž Čižman, Roman Podlipnik, Sašo Robič in Tomaž Vnuk. 7 J 1 | ' j 'i r <4 lugi t, % |ggr i mf. € IIP-F.-/L Ji 1 B§ 1 j F ; \ |t j Bi. Z desno: Matjaž Zupan, Tomaž Vnuk, Samo Gostiša, Sašo Robič, Tomaž Čižman, Primož Ulaga, Blanka Tomac, Janja Zupan, Natalija Ule, Branka, Janja, Sašo Fabjan. Izidi: Tenis 1. mesto: Požar - Simonič 2. mesto: Ameršek - Šterk Tolažilne nagrade so podelili dvojicama: 1. Zdravko Selič - Tomo Jurak 2. Janez Bončina Benč -Matej Požun Poleg "AS" VIP teniškega srečanja so udeleženci odigrali še košarko in mali nogomet. Košarka: GČSSER - SURF d.o.o. 63:56 Košarkarsko ekipo Gosser so sestavljali: Dušan Šešok (kapetan ekipe), Vasja Bajc, Aleš Peljan, Vlado Grčič, Boštjan Jarc, Mojmir Ocvirk, Edi Jere, Matej Pavčnik, Igor Zorko, Andrej Zorko. Ekipo SURF d.o.o. so sestavljali: Franc Kraševec (kapetan), Boris Smrkolj (selektor), Jadran Rusjan, Srečko Vogrin, Edvard Lesnik, Matjaž Žnidaršič, Bruno Juriševič, Bojan Jerman, Valter Kanto. Mali nogomet: GOSSER -MOULINEX 8:4 Sodnik Sašo Fabjan. Strelci: M. Zupan, V.Bajc, T. Vnuk, S. Robič, G. Kržišnik, D. Ilovar, B. Malobašič. V ekipi GOSSER, ki stajo sestavila Tomaž Čižman in Giinther Kržišnik, so bili: Andrej Poglajen, Tomaž Čižman, Giinther Kržišnik, Boris Malobabič, Roman Podlipnik, Sašo Robič, Dušan Ilovar, Franc Roglič, Rudi Kocbek, Dušan Ilovar. Ekipo MOULINEX je sestavil Primož Ulaga: Vasja Bajc, Matjaž Zupan, Damjan Fras, Samo Gostiša, Zvone Cvek, Tomaž Vnuk, Primož Ulaga, Aleš Peljan, Luka Koprivšek, Kink. Priznanja je podelila miss Slovenije '94 Janja Zupan. Sponzorji: Slovenski barvni Tabloid "AS", Moulfne*, Saab-zastopa Imelda 8000, Sutf Gosser, Radenska, Droga Hoteli Bernardin, Kogaškn Horvat ba,a, Pizzen|o Solana.- MORTON DESIGN Ponoviška 8 1270 Litija tel./fax: 061-882-264 HORTON d e s i g n •iilcev zraka tel., 1ax: 061-882-264 Odpiralni čas: 8.00 - 16.00, sobota: zaprto o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu 1410 Zagorje ob Savi, Polje 4 tel.: +386(0) 601/64 477,64 151,64 502,64 143; fax: (061) 64 060 AMBIENT d=0 PROIZVODNJA STORITVE: slikopleskarstvo, fasaderstvo, brušenje in lakiranje parketa, polaganje podov TRGOVINA: barve, laki, tapete, talne obloge Topilniška 8 Te2|efon&afax: (061) 881-372 IGOR ŠTRUS TRGOVINA - BARVE, LAKI SLIKOPLESKARSTVO * V trgovini vam nudimo barve in lake po konkurenčnih cenah * Mešalnica avtolakov SIKKENS in MOBIMEL * mešamo tudi barve za široko potrošnjo, za stene in les iz sistema UNICOLOR * Nudimo tudi slikopleskarske storitve in brušenje podov TRGOVINA ODPRTA VSAK DAN od 8h - 16h, ob sobotah od 8h - 12h. tel.: 061/881-372, 883-507 - DOM OPREMA ULtaIcev 1 8a ZAGORJE teI. : 0601/64.577 L DELOVNI ČAS: 10M5I« In I5M9L soboiA 9h-l 5h In 11 7h poNEdeljek zaprto AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ (lodAlNi popUST dodATNI popust ZA OKNA IN BALKONSKA VRATA otrošKe vzMEtNicE 120/60 VZMETNICE 190/180 SEdEŽNE qARNilURE od RECjAli ZA dNEVNE SobE 4.752,00 17.450.00 5 5.000,00 74.540.00 Biti voznik avtobusa, ni lahko. V sak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov morašbiti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šofeijadobrega. In prav takšnega šoferja iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato Vas pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Po vzoru akcije za najboljšega prodajalca na bencinski črpalki, bomo Vaše glasove prešteli, sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, ki jih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. Viki Kolar- Hrastnik Marjeta Petek, Hrastnik Franc Bola, Trbovlje Trenutni vrstni red; 1. Pavle Železnik 8 glasov 2. Dušan Brom 3 glasovi tssss ir1 4. Marjan Haberl 1 glas 1111! Tokrat vam predstavljamo še šest voznikov avtobusov. Glasujete lahko tudi za tiste, katerih fntnorafiie so bile že obiavliene. Vinko Jerman, Zagorje ■ Mil«. Trampuž, Zagorje lože Knez. Trbovlje INTEGRAL ZAGORJE INTEGRAL TRBOVLJE IZLETNIK CELJE M Na zagorski ploščadi je bilo 11. maja veselo in zares cicibanje. Kakopak je veselo rajanje cicibanov pregnalo temne oblake, ki so se okrog desete pričeli zgrinjati na nebu in grozili, da nas preženejo. Morda je bila ura zgodnjain so otroško zabavo ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja nekateri prespali. Škoda. Tisti, ki so prišli, so se z Mojco in Kaličopkom prima zabavali. Z nagradami, ki jih je prispevala Trgovina Mojca iz Litije, smo razveselili dvanajst finalistov, simbolično nagrado pa so dobili tudi vsi tisti, ki so v akciji sodelovali. Torej, starši in otroci, ki ste manjkali na prireditvi, oglasite se ponjo v naše uredništvo. Cicibani so na prireditvi izžrebali tudi tri bralce, ki so glasovali za Naj cicibana. Bon v vrednosti 5000 tolarjev je tako prejela Mateja Tisnikar iz Zagorja, bon v vrednosti 3000 tolarjev Elfrida Čeh iz Zagorja, bon v vrednosti 2000 tolarjev pa Marjan Žerko iz Hrastnika. Bon lahko dvignete v uredništvu Zasavca. T.P. foto:Tomo Brezovar Danijela Musič iz Trbovelj je v akciji Naj ciciban Zasavja prejela na jveč glasov. Cicibani so se na ploščadi prima zabavali— Pri tem sta jih vodila Mojca in Kaličopko. Zvestoba se tudi izplača. Čeprav na žalost samo včasih in le za nekatere. Zasavcje skupaj s sponzorji namreč pred časom začel z akcijo Zasavc nagrajuje zvestobo. Brez lažne samohvale lahko zapišem, da seje v letih, odkar časopis Izhaja v takšni obliki kot Jo poznate, nabralo kar precej zvestih naročnikov. In število kljub težki ekonomski situaciji v Zasavju raste. Da Je temu tako, se gre zahvaliti številnim sodelavcem In vsem, ki so se In ki se še vedno trudijo, da bi bil Zasavc zanimiv, aktualen In pester. Seveda pa bi bil trud zaman brez zvestih bralcev. Naročnikov, novih in starih, je toliko, da žal ne moremo nagraditi vseh. Zato smo v soboto na prireditvi Naj ciciban izvedli žrebanje, ki je prineslo srečo vsaj sedmim naročnikom. Moram priznati, da sem v ponedeljek, ko sem skakal naokoli z nagradami in iskal srečne nagrajence, pošteno zaslužil tiste ličnike, ki se pri nas imenujejo honorarji. Veseli in razposajeni zasavski cicibani, ki so naročnike žrebali, so imeli kar srečno roko. Tako so nagrade pravzaprav romale po celem Zasavju. Ker je zvestoba vrlina, s katero se tisti, ki jo premore, pohvali vsakemu, je prav, da vam predstavimo naše nagrajence in nagrade, ki so jih prejeli. 7. nagrado je prejel Jože Grčar iz Zagorja. Kljub temu, da sem se skoraj ves dan trudil, dabi ga obvestil o nagradi, mu jo izročil in čestital, mi žal to ni uspelo. Jože Grčar bo potrdilo o nagradi, frizerske storitve v vrednosti 9.000 tolarjev v frizerskem salonu Mateja z Izlak, prejel po pošti. Jožetu čestitamo in upamo, da bo nagrade vesel. 6. nagrada je šla v Hrastnik. Natančneje - prejelajo jeAna Kušar. Ker Ane ni bilo doma, je nagrado prevzel mož Viki. Pozorni bralci Zasavca pa ste njeno ime verjetno že večkrat zasledili med izžrebanci naših nagradnih križank. Oba z možem sta namreč velika ljubitelja enigmatike in reševanja križank. Kako bosta porabila bon v vrednosti 9.000 tolarjev, ki ga poklanja Kmetijska zadruga Izlake, pa še ne vesta. 5. nagrade se je razveselil Mirko Gregl iz Kisovca. Mirko in njegova žena sta bila včasih dobra telovadca. Najprej pri Sokolu, nato še pri Partizanu. Telovadba in zdravo življenje sta obema omogočila lepo in čilo življenje. Mirka je pred leti doletela huda bolezen, vendar se ne da. Oba pa pravita, da zelo rada jesta ribe, ker so zdrave. Zato sta se paketa v vrednosti 9.000 tolarjev, ki ga poklanja ribarnica Charly iz Zagorja, še toliko bolj razveselila. Roman Kerin iz Zagorja bo vnovčil bon za 22.500 tolarjev v galeriji Paradox. Tudi pri četrtem nagrajencu, tako kot pri prvem, vsaj kar zadeva fotografije, nisem imel sreče.Mihael Hild Iz Trbovelj je bil v ponedeljek žal nedosegljiv. Zato je nagrado, sezonski karti, eno za odraslega in eno otroško, ki jo je podaril hotel Medijske Toplice z Izlak, prejela njegova žena. Ker obiska ni Francka Drnovšek je prejela bon za 22.500 tolarjev, ki je vnovčljiv v podjetju Grafex. pričakovala, je bila precej presenečena obvestila, da je Mihael prejel nagrado. Fotografirati se ni pustila, češ, da je nepripravljena in oblečena preveč po domače. Čeprav sem jo skušal prepričati, da temu ni tako (in imel sem prav), se ni pustila pregovoriti. Zato sem ostal brez fotografije. Sicer pa so vsi člani družine Hild "nori na glasbo". Predvsem Mihael se lahko pohvali z zbirko plošč in CD-jev, ki bi mu jo zavidal vsak audiofil. 3. nagrada, radiokasetofon Panasonic, ki gaje podarila trgovina Eurotrade iz Zagorja, pa je razveselilaLojza Kosa iz Trbovelj. Pravi, da jim je radio pred kratkim "crknil", in tako sta si morala z ženo sposoditi vnučkin radiokasetofon. Vnučka jima gaje seveda z veseljem odstopila. Vendar bo verjetno vseeno vesela, če ga bo končno dobila nazaj in ga uporabljala tako, kot ustreza njej. Francka Drnovšek z Izlak, kije prejela vrednostni bon podjetja Grafex z Izlak, pravi, da glede na ponudbo Grafexa, bona ne bo težko zapraviti. Pa še blizu stanuje. Francka je bila, ko sem ji po telefonu čestital za drugo nagrado, kar rahlo nezaupljiva. Pravi, da še nikoli ni imela pri žrebanjih sreče. Zato je mislila, da se po telefonu kdo zafrkava. Da je res ona tista, ki je prejela nagrado, se je prepričala šele, ko je v roke dobila bon v vrednosti 22.500 tolarjev, ki ga je bila zelo vesela. Povedala pa je še, da ima doma sprevljene čisto vse Zasavce, od prvega do zadnjega. 1. nagrade, bona v vrednosti 22.500 tolarjev galerije Paradox iz Zagorja, se je razveselil Roman Kerin. Roman do galerije Paradox ne bo imel daleč, saj je iz Zagorja. Pravi, daje o ponudbi te galerije že slišal veliko lepega. Zdaj pa se bo z veseljem o tem prepričal še sam. Verjetno bo imel z izbiro kar veliko težav, saj je ponudba res bogata. Morda se bo odločil za kakšen parfum, izdelek iz usnja ali kaj drugega. Roman pravi, daje kupil le prvo številko Zasavca. Potem pa se je takoj nanj naročil in mu ostal zvest Alojz Kos prejme radiokasetofon Panasonic trgovine Eurotrade. do danes. V njem prav rad prebere, kaj se dogaja v Zasavju. Mislim, da bo kar prav, če zapišem, da so bili nagrad veseli prav vsi. In tudi mi smo zadovoljni, da srno lahko presenetili vsaj nekaj naših TJVZAVP M naročnikov. Mislim, da so nagrade prišle v prave roke. Nekaj nagrad so dobili tisti, ki jih res zaslužijo, za zvestobo. Nekaj nagrad pa je šlo v roke tistim, ki so Zasavca naročili pred kratkim. Pred kratkim bolj ali manj pomeni pred letom ali več. Zapisati pa moram, da so me vsi nagrajenci lepo sprejeli, ponudili kavo, sok. In tudi sam sem bil vesel, ker sem lahko z njimi poklepetal, jih spoznal in se naučil kaj novega. Nekako smo ugotavljali, dajeZasavc sicer čisto v redu tednik, da pa vendarle včasih kaj pogrešajo. Viki Kušarje na primer potožil, daje kdaj pa kdaj premalo prostora, posvečenega dogajanju v Hrastniku, drugače pa nima pripomb. Mirko Gregl pa je povedal, da zdaj, ko ne hodi toliko ven, prav rad vzame v roke Zasavca in iz njega zve, kaj se dogaja v njegovi bližnji in daljni okolici. Mirko Gregl si bo jedilnik popestril s paketom ribarnice Charly v vrednosti 9.000 tolarjev. In kaj zapisati za zaključek? Morda to, da se bomo v bodoče trudili časopis narediti še boljši. Kako in ali nam bo uspelo, boste presodili bralci. Mi pa bomo nadaljevali tudi z akcijo Zasavc nagrajuje zvestobo. Še bomo žrebali in nagrajevali naše stare in tudi nove bralce. Zato še ni prepozno, da se naročite na Zasavca. Pa ne samo zaradi tega, da bi prihranili nekaj denaija. Tudi zato, da boste vedeli, kaj se dogaja v Zasavju. In kljub kritikam, ki smo jih deležni, vemo, da Zasavc ni slab časopis. In vemo, da bo v prihodnje še boljši. Tekst in foto: Jure Nagode Viki Kušar z bonom za 9.000 tolarjev, ki ga je podarila Kmetijska zadruga Izlake. Zadnji vikend smo skupaj z delavci GP Rudar Trbovlje poskrbeli še za eno žrebanje ter nagrade. V uredništvu z veseljem opažamo, da se iz meseca v mesec nabira vse več kuponov. In to je razumljivo. Vse večje tistih, ki si privoščijo pico ali kaj drugega z 10 -odstotnim popustom. Popust res ni velik. Morda pomeni brezplačno pivo. Vendar se obisk GP Rudar s kuponom za popust Tudi tokrat je žrebanje potekalo v eni izmed restavracij GR Rudar. splača še najbolj zaradi nagrad. Tokrat smo spet podelili tri bone v vrednosti 5,3 In 2 tisoč tolarjev. Prva nagrajenka, ki je dobila bon za 2.000 tolaijev, jeTrboveljčanka Teja Oprešnik. Teja pravi, da bo bon zapravila za gostinske usluge GP Rudar skupaj z družino. Druga nagrajenka, Suzana Vozelj Iz Zagorja, hodi še v srednjo šolo. Z bonom za 3.000 tolarjev bo zato verjetno s kakšno prijateljico Marta Sotlar je imela tokrat največ sreče. Dobila je bon za 5.000 tolarjev. Tudi Suzana Vozelj je bila bona za 3.000 tolarjev vesela. obiskala rudarjevo picerijo. Dober tek! Bon za5.000 tolaijev paje tokrat prejela Marta Sotlar iz Potoške vasi. Tudi ona je bila vesela drobne pozornosti Zasavca in GP Rudar. S 5.000 tolarji pa si skupaj z družino lahko privošči že pošteno večerjo. Vsem nagrajencem želimo, da bi se ob vnovčitvi bona imeli kar najbolje. Vsem skupaj želimo dober tek. Verjetno se bodo vsi odločili, da bon porabijo za kakšno jed. Teja Oprešnik pravi, da bo bon za 2.000 tolarjev zapravila skupaj z družino. Zasavc z GP Rudar tudi v naslednjem mesecu nadaljuje z akcijo, v kateri vam omogočamo 10-odstotni popust. Vendar z rahlo spremembo. Ugotovili smo, da se boni naječkrat uporabijo pri plačilu v piceriji in rudarjevih slaščičarnah. Zato bodo od zdaj naprej vnovčljivi samo na teh mestih. T ekst in foto: J.N. Komaj štirinajst dni po zelo uspelem koncertu skupine Šank Rock v Svobodi, je Šklab znova udaril. Tokrat (znova v Svobodi alias Dom Svobode) so se nam predstavili pankerji iz vseh vetrov (vsaka podobnost z narodnjaki je ne samo naključna, ampak tudi povsem izključena). Na koncertu, na katerem je igralo nešteto (dobesedno, nisem jih štel) skupin,sicer ni bilo toliko ljudi kotna Šankrockovcih. Vseeno pa je imel žur očar(jivo podrobnost. Na koncertu je bilo slišati domala vse slovenske dialekte in narečja. Torej je bil žur vseslovenski. Res je, da so pankerji iz raznih lukenj in krajev prišli skupaj z bendi in da to ni zasluga sicer dobre organizacije Šklaba, pa vendar je vseeno lepo videti, da še drugi za spremembo hodijo v Zasavje in ne obratno - da Zasavčani hodimo na žure bogve kam. Žur z naslovom Pank iz not a krajmje v celoti dosegel svoj namen. Tokrat je bila za spremembo glasba v drugem planu. V prvem je bila vsepankerska veselica z obveznim pogom. Folkostaj pred odrom pa je bil v oseki, tako da je bil stage diving sila otežkočen. (P.S - priročni slovar: Folkostaj - število folka, ki se gneti tik pod odrom; stage diving - potapljanje in skakanje v folkostaj) Sicer pa se je v Svobodi predstavilo kar lepo število predvsem mladih in tudi predvsem neznanih skupin. Poleg junakov domače scene (ki so bili še nekako najboljši), so plakati obljubljali še nekaj skupin. Glavna napovedana atrakcija je bila vsekakor skupina Tito in ekšn, kateri je do zdaj edini uspelo prebiti zid anonimnosti. Zaradi objektivnih razlogov (glej sosednjo stran) mi ni uspelo prireditev spremljati od začetka do konca. Vendar je splošni vtis dober. Morda bi bili Šklabovci bolj zadovoljni, če bi prodali še kakšno karto več. Dvorana sicer ni bila prazna. Bilo pa je veliko lažje kot na Šank Rock najti prostor, kjer je človek v miru lahko popil pivo, ne da bi ga v trebuh tiščal neznan komolec ali da bi mu neznanci z znojem plemenitili taisto tekočino. Še povzetek zgornjega nakladanja. Festival (prav ste prebrali, le kaj je lahko drugega) Pank iz not a krajmje bil tiste vrste prireditev, ki na prav lep način prežene sobotno nočno dolgočasje. In tisti, ki so se ga napili, so to štorih z nekim nerazložljivim veseljem, saj se jim, če se drugo jutro niso mogli spomniti niti trohice glasbe, zaradi tega ni bilo treba čisto nič sekirati. Poleg tega so si na izvirnih plakatih v avli lahko ogledali tudi kartoteke glavnih Šklabovih "kriminalcev in zločincev", ki so zagrešili Pank iz not a krajm. Vsekakor gre Šklabovcem pri zločinih te vrste, zaželeti še mnogo uspehov. Tako se to dela! Tekst in foto: J.N. mm: ‘zaplenjeno v Videoteki" nano.....zaplenjeno'v "videoteki' nano H gg I g;| lin | | |"| I | ■ filial Ml I If I I B Mf II I I I I I B M g > B » B M > < H » f KM* »M * ' * K > B »BUB- M PoqUMNO SRCE (BrAVeLiEART, ZDA' 1995, KARANTANCA) Mel Gibson je William Wallace - legendami škotski ekvivalent našemu kralju Matjažu v zgodovinski drami z mitološkimi primesmi - v zgodbi o Williamu Wallaceu, karizmatičnem škotskem narodnem junaku, ki seje že v trinajstem stoletju boril za škotsko neodvisnost proti Angležem. Noja, po filmu sodeč je bila sicer med odločilnimi razlogi za revolucijo v malem pravzaprav Prima Noeta (pravica Lorda do prve poročne noči) a tudi zgolj to bi bil najbrž več kot opravičljiv razlog za upor. Njegova aferica s princeso Isabclle (Sophie Marceu) je zgodovinsko gledano sicer vprašljiva, vendar filmu doda element romantike poleg briljantnih in impozantnih bitk, za katere so uporabili malo moije statistov. Režiser Gibson nastopa tudi v glavni vlogi, vendar je Oskarja in zlati globus prejel le za režijo, film pa si jih je nabral še nekaj, vključno z najbolj prestižnim (za najboljši film, kinematografijo, zvok,make-upin frizure). Zgodba je deloRandala Wallacea (hmmm...) in Davida McKaya, glasbo pa je napisal James Homer. Iz tako pestrega izbora eminentnih igralskih imen, kot jih lahko vidimo v Braveheartu, je zares težko izbrati najljubšega. Ok, najlepšaje ned vomno Sophie Marceu, čeprav bodo pripadnice lepšega spola veijetno mnenja, da ima Gibson luškano ritko in noge ter da bi lahko bolj pogosto oblekel kilt. Pogumno srce je film, ki ga ne smete prezreti. Film, ki bo nedvomno postal klasika. Ali, po besedah nekega ameriškega kritika: "Morate biti izjemno trdobučni ali pa neverjetno angleški, da bi se temu lahko uprli!" V podzavest se vam bodo, če že nič drugega, za vedno vtisnile v spomin Gibsonove besede: "Vsakdo med nami bo nekoč umrl, vendar vsakdo med nami ne bo ZARES živel!" Ocena: ***** Tommy m smi m Hi Namesto Hot Še ta mesec bo "prvič rekel da" tudi Tomaž Stoj s, popularni voditelj na radiu Trbovlje, ter obenem tudi naš zvesti sodelavec. Vsi v uredništvo Zasavca njemu in njegovi izbranki Sonji želimo veliko, veliko sreče, ljubezni in zdravja. Na fotografiji pa lahko vidite, da so se priprave na poroko že začele. Naš filmski strokovnjak Tommy me te dni na dolgo in široko razlaga vse o Hollywoodskih porokah - o tistih filmskih in tudi o tistih pravih. Iz zaupnih virov smo zvedeli, daje Tommy predlagal Tomažu, naj si ogleda Štiri poroke in pogreb, Muriel se poroči ter Glej kdo govori 1. in 2. del. J.N. Brankova nasprotja Pred kratkim smo zvedeli, da je bil Branko Lindič, popularni pevec skupine 12. nasprotje, deležen rahlo čudnih pisem. Njegovo bivše dekle je medijem pošiljalarazna sporočila, češ da Branko prodaja noje in podobno. Cena slave je očitno tudi pri nas vse višja. J.N. Rock’n’roll obeti Medtem ko vztrajno pošiljam pisma na uredništvo Guinnesove knjige rekordov, češ, daje res vredno natisniti dejstvo, da so se v Trbovljah v treh tednih zgodili trije žuri, so obeti v prihodnjih tednih (in delno tudi mesecih) precej klavrni. Če se vam 18. maja ljubi v Maribor, ste vabljeni na pank žur v pekarni Gustaf. Dogodka niti ne bi omenjali, če ne bi tam nastopili tudi naši C.O.R. Fantje so očitno zastavili stvar resno in prvi sadovi njihovega truda so že vidni. Srečno v Mariboru. Najbolj žalostna novica tedna je, da se feclja, vozlja in zapleta organizacija veledogodka Rock Me Baby, ki bi moral biti na ljubljanskem Hipodromu. Nastop kanadskega rokeija Bryana Adamsa je pod velikim vprašajem. Prav tako kot nastop Deep Purple in ostalih. Slišati pa je, da bo Bryan Adamsmorda nastopil v Kopru. Če dodamo še govorice, da bo nastopil v Mariboru, je zmešnjava popolna. Nastop legend panka Sex Pistols 9. julija pa zaenkrat še Štirna. Prav tako kot litijski Open air festival, ki bo 28. in 29. junija v Hotiču. Torej le ni vse tako črno, kot se zdi. V Zasavju pa se nam v naslednjih tednih (zaenkrat) ne obeta nič pretresljivega. _ J.N. i POLima punom Zmagovalec ob zasluženem počitku. Na Grgarju nad Novo Gorico, le streljaj od Svete gore, se je prejšnjo nedeljo pričelo tudi prvenstvo v gorsko-hitrostnih dirkah za državno prvenstvo. V turobnem deževnem vremenu se je na startu zbralo 36 slovenskih tekmovalcev. Večina je mrko zrla v nebo in iskala znamenja jasnitve, le redki pa so ravno v takšnih razmerah pričakovali svojo priložnost. Bežen sprehod skozi bokse, ki so ua takšnih dirkah razporejeni kar po dovozni cesti in njenih odcepih, je pokazal precej novosti, tako pri tekmovalcih, kot tudi pri njihovih avtomobilih. Amortizerjevo moštvo šteje po novem dva tekmovalca. Poleg Aleša Črnivca zlancio jih bo v letošnjem letu zastopal še Miro Grad v pokalnem peugeotu 106 rallye. Lancio sedaj pripravljajo v Italiji, a je kljub temu ostala ob cesti že v Novi Gorici. Več sreče je imel Grad, saj je na jutranjem treningu zletel s ceste, a je spremljevalno moštvo do dirke uspelo zamenjati poškodovane dele. Mišel Zupančič, ki ga poznamo po uspešnih nastopih v rallyu v prejšnjih sezonah, je na dirko pripeljal pravo zver, BMW 318, pripravljen po pravilih skupine D2. "Avtomobil smo kupili v tovarniškem dirkaškem oddelku, kjer so gauporabljah za testiranje. Ima okrog 280 KM in pogon le na zadnji kolesi, kar je zame novost, zato bom danes vozil bolj počasi," je razlagal in zaskrbljeno pogledoval po mokri in spolzki cesti. V jutranjem delu so tekmovalci vozili tri vožnje za trening. Tine Črtalič v Claasovein peugeotu 405 MI 16 skupine D2 je bil po pričakovanju najhitrejši, za njim pa največje presenečenje dirke, novinec Boris Popovič v lanskem Trčkovem fordu escortu cosworth skupine N. Na visoko uvrstitev je s podobnim avtomobilom ciljal tudi mladi Aleš Grižon, ki je še lani vozil renault clio. Domačin Igor Žbogar se je trudil dokazati, da tudi nekoliko ostarela ford sierra še ni za v pokoj, huronsko vpitje množice pa je vzpodbujalo tudi ostale primorske voznike, da so že na treningu pokazali vse svoje znanje. Prvi, kije precenil oprijem gum na mokrem cestišču, je bil že v prvi vožnji Darko Hrastar, ki je grdo olupil malega peugeota 106rallye. Nekaj metrov pod ciljem je obstala mazda 323 Mihe Rihterja. Menjalnik šeenkratni vzdržal naporov. V drugi in tretji vožnji smo videli še nekaj manjših izletov s ceste, kar je zlasti v nižjih razredih obljubljalo izredno zanimive boje v popoldanskem delu. Uradni del dirke seje začel točno ob 14.00 uri z nagovorom novogoriškega župana. V tem času je že prenehalo deževati in cesta seje vztrajno sušila. Črtalič je že v prvi vožnji pokazal, da ne pozna šale in odpeljal najhitreje. Ko je v drugi vožnji postavil še najhitrejši čas dirke, mu je že nekoliko počasnejša tretja vožnja zadostovala za gladko zmago. Na drugo mesto se je uvrstil Igor Žbogar, ki je z noro vožnjo dvigoval gledalce na noge. Grižon je v drugi vožnji svojega v Italiji izposojenega escorta trdo parkiral na pločnik ob progi, tako, da je imel Popovič prosto pot do tretjega mesta. Najbolje uvrščenega dirkača v avtomobilu z zadnjim pogonom najdemo povratnika S lavka DeklevozBMW M3 skupine N pred Tonetom Grumom v toyoti celici GT4. Sledita Zupančič in ljubljenec občinstva Slavko Komel, ki je enkrat za spremembo našel skupen jezik s svojo sicer neubogljivo opel astro. Lanski prvak v skupini N Samo Valant seje trudil na vso moč, a kozla, kot kliče svojega visoko nasajenega nissana sunny, ni mogel pripeljati višje, kot na 9. mesto. V pokalu peugeot je na koncu slavil Jaka Valant pred Mirom Gradom in lanskim prvakom Gregom Regvatom. V pokalu daihatsu charade sta vozila le dva dirkača, zmagal je Jakončič pred Uhernikom. Uvodna dirka je tako postregla z lepimi vožnjami in zanimivimi boji. V nadaljevanju sezone lahko pričakujemo še kar nekaj dirkačev, ki tokrat še niso imeli pripravljenih avtomobilov, tako, da bo boj za zmago še bolj izenačen. K ogledu dirk vabim tudi vas, spoštovani bralci. O koledarju prireditev bomo sproti poročali. Primož Kostajnšek Hiter vzpon in počasnejši spust za Aleša G rižona. Miro Grad: "Pa kdo jepostavilsemtosknlo?" Promet Rimske Toplice - 6. maja je na regionalni cesti pri Rimskih Toplicah voznik G.M. zaradi ovire na cesti ustavil svoj avtomobil. Voznik R.M., ki je vozil za njim, pa zaradi neprilagojene hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je v zadnji del stoječega vozila. Hrastnik - 8. maja okoli 21.00 ure so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika P.M. Voznik je zavrnil preizkus alkoholiziranosti in je kljub prepovedi vožnje nadaljeval svojo pot v avtu. Malo pred polnočjo je P.M. še enkrat naletel na policiste. Na radarju so zabeležili preveliko hitrost. P.M. se ni zmenil za ustavljanje, zato so se policisti odpeljali za njim in ga ustavili. Še enkrat je zavrnil preizkus alko-holizranosti. Policisti so se ga tokrat očitno naveličali in ga pridržali do streznitve. Trbovlje - 6. maja se je v Trbovljah zgodila prometna nesreča, ki se je na srečo končala brez posledic. Otrok, ki se je vozil s kolesom, je zavil iz dvorišča na regionalno cesto in se zaletel v bok avtomobila, ki je peljal mimo. Otrok je padel po cesti. Na srečo ni bil poškodovan. Trbovlje - 9. maja ob 18.38 uri se je zgodila prometna nezgoda na Savinjski cesti. Voznik kolesa z motorjem M.V. je pripeljal iz smeri lokala Slovenec, pri zavijanju na glavno cesto pa je izsilil prednost pred voznikom F.N.. M gaje zaradi tega zadel v bok. M.V. in sovoznik sta bila odpeljana v trboveljsko bolnišnico, kjer so ugotovili le sled poškodbe. Litija - 9. maja ob 22.30 uri je na cesti blizu Bogenšperka zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati voznico P.K., kije trčila v vozilo, M ga je upravljal Š.M. Pri trčenju je nastalo za 300.000 tolarjev škode. Litija - 9. maja ob 14.00 uri se je na Vačah zgodila prometna nezgoda s hudo telesno poškodbo. Tega dne je L.G. vozil po lokalni cesti neregistrirano motorno kolo. Zaradi prevelike hitrosti je motorista zaneslo na nasip. Po nasipu je vozil še kakšnih dvajset metrov nato pa je z glavo trčil v železno ograjo. L.G. je vozil motor brez čelade. Hrastnik -10. maja ob 22.35 uri se je pri Riklovem mostu zgodila rahlo nenavadna nesreča. P.D. je tega dne močno pijan korakal proti rudniku. Sicer je res korakal po pločniku. Vendar se je malo pred Riklovim mostom zaletel v prometni znak in padel na avtomobil, ki ga je mimo pripeljal M.L. P.D. je padel na zadnjo bočno stran vozila in povzročil za 30.000 tolarjev škode. Očitno se stvari tudi kdaj pa kdaj obrnejo. Tokrat je nesrečo povzročil močno okajen pešec, "žrtev" pa je bil povsem trezen voznik. Zasavski policisti so končali z akcijo, ki je bila namenjena večji varnosti kolesarjev. V okvira akcije so otrokom po osnovnih šolah razdelili 245 zloženk, dodatnih 197 pa so jih razdelili ostalim kolesarjem. Obenem so policisti pripravili po šolah učne ure o varnosti kolesarjev v prometu. V tem času pa so obravnavali tudi dve prometni nezgodi, v katerih sta bila udeležena kolesarja. Oba kolesarja sta jo odnesla brez poškodb. 15. maja pa je stekla že naslednja policijska akcija,ki sojo poimenovali Hitrost ubija. Verjetno ni treba posebej razlagati, kako iz zakaj bo potekala. Kradejo kot srake Radeče - 8. maja sta bila na območju Radeč storjena dva vloma V prvem primeru je neznani storilec vlomil skozi pritlično okno stanovanjske hiše, last K.K. Po stanovanju je vse razmetal, vendar denarja ni našel. Odnesel pa je nekaj kosov zlatnine, videokamero ter fotoaparat. Pri drugem vlomu pa je neznanec poškodoval obešenko na vhodnih vratih objekta železniške postaje v Radečah, kjer prodajajo vozne karte. Iz prostora je odnesel manjšo prenosno kovinsko blagajno z menjalnim denarjem. Hrastnik - 8. maja je S.B. policistom sporočil, da mu je neznanec ukradel več železnih cevi. Tat je železne cevi odnesel proti Bobnu. Očitno pa so bile zanj pretežke, saj jih je skril ob cesti, kjer sojih policisti kasneje tudi našli. Litija - 8. maja so bili policisti obveščeni o vlomu v hišo v Ponovi-čah. Lastnica B.R. je sporočila, daje v njeni hiši vse razmetano in vlomljeno. Vlomilec je odnesel ročno uro vredno 20.000 tolarjev. Hrastnik - 10. maja je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, kije last S.Č. Neznani vlomilec je imel polne roke dela, saj je iz hiše odnesel kar za 20.000 nemških mark denarja in nakita. Hrastnik - 10. maja je lastnik igralnice Joker J.J. obvestil policiste, da zadnje čase opaža več kraj denarja iz blagajne. Policisti so skupaj z lokalno kriminalistično službo kaj kmalu ugotovili, daje po denarju segal nek mladoletnik. Trbovlje - 12. maja je M.O. prijavil tatvino kolesa z motorjem, ki ga je pustil nezakljenjenega pri lokalu Vrtinec. Policisti kolo z motorjem, prav tako kot neznanega ljubitelja tujih stvari, še iščejo. Aufbiks Zveza aufbiksarjev Zasavje priporoča svojim članom, da tudi oni dostojno obeležijo prihod svetega očeta v Slovenijo. Pred vsakim aufbiksom naj se prekrižajo, po končam zadevi pa naj zmolijo očenaš. Obenem bo aufbiksarski sindikat OO Zasavje pri sveti stolici skušal doseči sporazum, po katerem bodo aufbiksarji oproščeni pokore za ta vikend. Ta teden pa je šlo še vse po starem. No, skoraj. jjc "Bog odpusti mu, saj ne ve, kaj počne," si je nemara mislil šestega maja A. N., ko ga je v Hrastniku brez razloga ustavil H.M. in ga začel pretepati in brcati. Bog mu bo odpustil, da bi mu skozi prste pogledalala dolga roka oblasti, pa je težko verjeti, u- Sedmega si je v Radečah privoščil polnočnice G.S. Datum je sicer povsem zgrešil, uro pa ne. Okoli polnoči je razgrajal in doma razbijal pohištvo. Ko so na kraj, odkoder je prihajal hrap, prišli dušni pastirji v modrem, je G.S. že spal kot v nebesih. Zmotili so ga v spanju pravičnega in ga zašpecali ustreznemu organu. jji Veriga in boksar sta pela aleluja 12. v Ribčah. V.R. in E.B. sta dirigirala, K.l. pa je bil tisti, ki je bil nad sakralnim koncertom najmanj navdušen. * * Bi sl * 1 lil ll 1 m lil S telesom, grel m§]i smmmm V kampu smo se znova pripravili za kolesarjenje proti Sydneyu. Odločili smo se, da krenemo preko Adelajde v Melbourne, kjer so nas že pričakovali naši sorodniki in rojaki. V Adelaidi smo si ogledali predmestje, center in zanimivo tekmovalno stezo formule 1. Tu se nahaja tudi spominska plošča z odtisom rok Ayrtona Senne. V tem mestu smo bili tudi priča prometni nesreči, saj se je prevrnil tovornjak, poln drobovine, in je že kilometer prej neznosno smrdelo. Drobovino so sicer odstranjevali, navzoči so bili tudi gasilci, ki so z maskami spirali cestišče. Večerjali smo izven mesta in spali na igrišču za rugby, ki jih je tod okoli zelo veliko, kajti v kombiju je tako smrdelo, da nismo zdržali v njem. Toda tudi zunaj nismo imeli miru. Ker je v Avstraliji vročina in ni padavin, vse travnate površine igrišč in parkov redno zalivajo. Tako se je na igrišču sredi noči sprožilo avtomatsko zalivanje z vodo iz odprtin v zemlji in preden smo se zavedli, kaj se dogaja, smo bili mokri do kože. Po treh tednih smo prispeli v Melbourne, mesto ljudi, obremenjenih s hipoteko, ki se dnevno vozijo na delo in sanjarijo o vrtnem bazenu ali avtomobilu s klimatsko napravo. Melbourne velja za poslovno središče Avstralije. Nočni klubi in restavracije sicer ponujajo ponočnjakom vse, kar si želijo, vendar je vzdušje v mestu mirnejše ter bolj sproščeno. V času, ko smo bili tam, so se meščani mrzlično pripravljali na tekmovanje F1. V Melbournu je veliko Azijcev in prav ta vikend so praznovali svoje novo leto. Pravi praznik v središču mesta. Ulice so okrašene, posebej kitajska četrt, polne ljudi raznoraznih glasbenih skupin... Nedelja je v mestu dan za piknik ali kot oni pravijo "barbecue" oziroma zabavaob jedi na žaru s sočnimi zrezki, zarebrnicamiinklobasami. Čezceldan se vrstijo razni športni dogodki, ki so nacionalna strast. Med najbolj priljubljene športe spadajo vse vrste vodnih športov, kriket, avstralski nogomet, rugby, nogomet, konjske dirke in tenis. F.R. POTOVANJA - IZLETI LENTI PLIBERK LENTI 1Š.5.1996 31.5.1996 1.6.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... KONTROLERJE OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA TIPKOVNICE TRDE DISKE DISKETNE ENOTE MIŠKE MONITORJE 14", 15", 17" CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAXMODEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR NOTESNIKE DISKETE KABLE SOFTVVARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM... SKALNIKE ^ ' 0 tedne, ko bi umi rali na iutro popravljati slabe ocene? Lahko si prisvojite naslednji recept: za vsak dan si napišite urnik za .................................. m najbolje učil S?:*:”'"' Mona in Liza Že več let imamo doma muco Mono. Ima črno dolgo dlako in svetlikajoče rumene oči. Letos nam je skotila pet ljubkih mladičev. Ti so najprej sesali mleko pri njej, kasneje pa so pričeli prositi hrano tudi pri naši mizi. Mladički so kar hitro rasli in tako smo štiri podarili ljudem, ki jih imamo radi. Ostala nam je Mona in njena mladička Liza. Obe sta zelo igrivi in sta že padli z balkona. Liza je nekaj časa šepala. Naši muci nista "zunanji", zato sami ne bi znali skrbeti zase. Za naši muci skrbimo mi in ju imamo radi. Manuel, 3. a, OŠ T. Čeč Naše koze Koze imamo zato, da nam dajejo mleko. Jesti morajo veliko trave in zmlete koruze. Jedo tudi bananine, jabolčne in hruškove olupke in še kaj. Nika ima najraje suh kruh. Zato ga dobi tudi največ. Koze morajo biti tudi na svežem zraku. Včeraj je na našem ranču snežilo. Nekaj koz smo spustili ven. Nika je bila zelo vesela. Še se bomo slišali z novo prigodo. Jasna Klemen, 3. a Kako drugošolci skrbijo za živali - Imam psain mu dam kosti, preden grem v šolo. Ko pa se vrnem, se z njim igram ter ga peljem na sprehod. Anel, 2. a - Imam veliko kokoši. Preden grem v šolo, jih spustim ven, zvečer pa se same vrnejo v kokošnjak. Damir, 2. a - Doma imam tri zajčke. Ko grem v šolo, jim dam jesti travo. Ramza, 2. a - Vsak dan, preden grem v šolo, svojim ribicam natrosim hrane. Domen, 2. a - Jaz imam papigo. Vsak dan ji očistim kletko. Včasih jo spustim ven. Enkrat dnevno jo nahranim. Aleš, 2. a - Imam psa in vsak dan mu dam kosti. Z njim se rad igram. Roki, 2. a - Imam zajčke. Vedno jim očistim kletko in jih nahranim s koruzo ter s hrano, ki jo jedo zajci. Alisa, 2. a Nočni dogodek Za našo hišo jetravnik, na katerem se poleti pase govedo. Ko grem zjutraj v šolo, me prijazne krave vedno radovedno opazujejo. Pašnik je ograjen z električnim pastirjem, ki se razprostira daleč po širokem travniku. Nekega večera, ko sem v postelji brala knjigo in je bila ura že krepko čez enajst, je nenadoma pod mojim oknom postalo vse živo. Glasovi sosedov so se mešali med seboj in med njimi sem zaslišala tudi glas sosedove Manje. Takoj sem ugotovila, da se je moralo nekaj zgoditi. V tistem trenutku je nekdo pozvonil pri vratih. Sosed nas je prišel opozorit, da je neki nepridiprav prerezal žico na električnem pastirju in da se govedo pase po vseh vrtovih v naši bližini. Še v večji nevarnosti je bil naš avto, ki ponavadi stoji na poti, ki vodi na pašnik. Zelo zanimivo je bilo opazovati skozi okno sosede, ki so v temni noči z žepnimi svetilkami iskali krave. Stalo jih je mnogo truda, da so na traktor naložili zadnjo kravo. Ves dogodek sem opazovala skozi okno moje sobe in zdelo se mi je kakor na filmskem platnu. Maruša Hafner, 7. a, Dol Karate Moj hobi je treniranje karateja. Čeprav hodim na treninge že štiri leta, me še vedno veseli. Pred kratkim sem začela hoditi na tekmovanje. V nedeljo, 24. marca, sem imela prvo tekmovanje v Trebnjah. Na začetku me ni bilo strah, ampak šele potem, ko sem bila na vrsti jaz. Ko sem končala svoje delo, sem si oddahnila. Ko je bilo vsega konec, smo se odpravili proti Hrastniku. To je opis mojega prvega tekmovanja. Treniramo dvakrat tedensko in sicer v torek in petek. Ob 15.30 smo že oblečeni v kimono in gremo v telovadnico. Kimona je sestavljena iz dveh delov. Prvi del so široke hlače, drugi del pa je v obliki jakne. Kimona je seveda bele barve. Zraven sodi še pas, ki je odvisen od števila izpitov in od barve. Prvi pas je bel, drugi rumen, oranžen ali rdeč, zelen, moder, ijav in na koncu čm. Ko smo v telovadnici, počakamo gospoda Bojana Pižmohta, ki je naš učitelj. Ko pride učitelj, se usedemo v vrsto na tla in se s svojim posebnim pozdravom pozdravimo. Nato vstane prvi, potem drugi, tretji itd. Naprej si razgibamo noge in počasi navzgor do glave. Skoraj eno uro se razgibavamo, da lahko potlej vadimo udarce in osnovno tehniko. Gospod učitelj ima zelo veliko potrpljenja z nami. Trening končamo ob 17. uri. Takrat se zopet usedemo na tla in se pozdravimo. Ko smo se pozdravili, vstanemo, gremo v garderobe, se oblečemo in odidemo domov. V četrtek, 28. marca, sem imela zopet tekmovanje in sicer v barvi v Mariboru. Takrat me ni bilo tako strah, kakor prvič. Osvojila sem tretje mesto. Natalija Lendero, 7. a, Dol STANOVANJA, PARCELE UGODNO PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM enodružinskohišo, 70m2, tudi za vikend, CK, tel., asfalt, tel. : 65-201 PRODAM enosobno stanovanje v Trbovljah, 37 m2,cena33.000DEM,Danijel Gabrijel, Keršieeva22a, Trbovlje VNAJEM vzamem prostor v Hrastniku, primeren zaneživilsko trgovino, velikosti do 20 m2, Trgovina PLAMA, Sallaumines 3 c, Tibovlje VNAJEM oddam počitniško prikolicov Fiesi - junij, julij in avgust, tel.: 61-299 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal barve, pomična streha, litaplatišča, tel.: 61-575,73-713 PRODAM Z Poly, 1. '89, reg. do 5/97, brezhibna terR 4 GTL, 1. '89, tel.: 27-099 PRODAMPeugeot309GL limuzina, let '86, lepo ohranjen ali menjam, tel.: 24-307 PRODAM R5, francoske izdelave,!.'85, reg. do 8/96, rdeče barve ter Y 45 koral, 1. '89, reg. do 8/96, rdeče barve, cena po dogovoru, tel.: 61-902 PRODAM tavrijo, 1. '93, cena3.000DEM, zimske gume, možno na kredit, tel.: 22-773 PRODAM Pl 26,1. '86,cena po dogovom, tel.: 65-199 PRODAMC - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM Z 128,1. '85, reg. do 11/96, cena po dogovoru, tel.: 22-795 PRODAM Schirocco GT 1.8, regis tiran celo leto, cenapo dogovoru, tel.: 73-615 PRODAM Z750, neregistriran, cena po dogovom, tel.: 62-130,71-400 PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/ 96, generalno obnovljen, z dodamo opremo, čma metal barva, cena4.800 DEM, tel.:71-310 PRODAM gumijast čoln inmotokultivator Gorenje Muta, tel.: 23-380 PRODAMalu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM traktoiskoenoosnoprikolicoz nadviški, tel.: 44-332 PRODAM motorno kolo TOMOS BTS 50,1.'88, tel. 73-641 PRODAM motorno kolo APN 14, 5 prestav, neregistriran, lepo ohranjen.cenapo dogovom, tel.: 26-072 PRODAM motorno kolo TOMOS Avtomatik, 1. '93, narejen za izvoz, tel.: 25-459 PRODAMvespaCOSA 125LX,1.'89 in čelado NOLAN, cena 1.500 DEM, tel.: 43-505 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184 PRODAM BMX za otroka 6 - 11 let starosti,nove gume, ugodno, tel.: 26427 PRODAM kombinirani voziček, avto sedež zakolo in hojico, tel.: 26-403 POCENI prodam ribiško opremo (palice, kovček,mrežo, itd.), tel.: 63-215,dopoldan ali zvečer PRODA M malo rabljen telefonski aparat ISKRA ETA 85 S, cena3.500 SIT, tel.: 26-199, popoldan PRODAM otroško zibelko in posteljico z jogijem in odejo, tel.: 61-643 PRODAM veliko salonsko kredenco in jedilni servis za6 oseb, poceni, tel.: 73-770 PRODAM otroški športni voziček, cena 5.000 SIT, Dani Žibert, Ribnik 19,Trbovlje PRODAM C 64 z disketnikom, cena 150 DEM,tel.:23-312 PRODAM otroški voziček DINO - kot nov, tel.: 23-312 PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico zjogijem, tel.: 27-153 PRODAM otroško posteljico zjogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 ODDAM psičko Nigra, prijazno, tel.: 73-844 PRODAM telico, staro 8 mesecev in teličko, staro 5 mesecev, obe simentalki, tel.: 25443 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO POIŠČITE POMOČ-inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drag predmet, tel.: 24-457 INŠTRUKCIJE iz italijanščine iščem, tel.: 64-250,64-166 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino zal.in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00- 14.00 ure. INŠTRUIRAM MA inFI zaOŠ in srednjo šolo ter zal. in 2. letnik fakultete, tel.:061/12-61-282,Oto, študentski dom, sobal36. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610 INŠTRUIRAMMA in FIzaOŠ in srednjo šolo ter za 1. in Z letnik fakultete, tel.: 061/12-61-282,0to,študentski dom, soba 136. STORITVE OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX -Kisovec, tel. :71-323, vsak dan. DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in drage sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak -ROMANIN - Kisovec, tel.:71-323, vsak dan CEVAM zamrzovalnaskrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/ 624-731 STA VBNOkleparskestoritve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste besedil,(el.:23-312 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego inpomočnadomu, tel.: 26-624 BI RADI čvekali, se zabavali, želite na zmenek, si želite dopisovati, MEGA FON poskrbi za vse,090/45-02, strošek58SIT/pol minute ČE KUPUJETE, najemate stanovanje, poslovniprostor,pokličite 090/45-14 ČE IŠČETE delo, pokličite 090/45-14 RENT-A-CARosebnih vozil, non-stop,tel.:27-386 DELO ODLIČEN ZASLUŽEK, delo doma, brezpogledov šefa, zabrezplačne informacije pošljitekuvertossvoj im naslovom in znamko na naslov Marko Bajda, Dobovec 19,1423 Dobovec HONORARNO delo, tel : 64-250 PODJETJE z lastno proizvodnjo potrebuje pomika za direktno prodajo v Zasavju, zaslužek 2.000DEM,mobitel. :0609/ 628-179 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika napodročjuZASAV JA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: VAFRA COMMERCE d.o.o„ Griže 125,3302 GRIŽE, tel. :063/715-735 POSLOVNI STIKI ' KUPIM delnice MERCATORJA, vsak ' delavnik, tel. :061/220-519 POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 IKR d .0*0 . poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM") ZAGORJE tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779 PRODAMO: - lokal, 25 m2, v centru Zagorja, CK, primeren za trgovino, butik, itd., cena 50.000 DEM; - parcelo za vikend, 856 m2, v Rodkumu, ugodna ceno: 5.000 DEM; - parcelo, stavbno zemljišče na sončni legi, v Zagorju, l .400 m2, cena 40.000 DEM; - parcelo, stavbno zemljišče, v Zagorju, odlična lego, 600 m2, cena 19.000 DEM; - zazidljivo parcelo, z gradbenim dovoljenjem in izkopom v okolici Zagorja, 1316 m2, ugodno, ceno 15.000 DEM, - stanovanjsko hišo, 100 m2tlorisne površine, Dol pri Hrastniku, na parceli 1.300 m2, cenaZOO.OOO DEM; - trisobno stanovanje, delno opremljeno, v Zagorju, 84 m2, vrt, garaža, cena <9.000 DEM; - starejšo hišo v centru Hrastnika, cena 40.000 DEM; - parcelo za vikend, zlokodjskim dovoljenjem, 688 m2, no Dolenjskem - Stara gora nad Semičem, cena 8.200 DEM; - vikend 7x 8 m, 4. gradbena fazo, na parceli 360 m2, izredna lega, vokolici Podkuma, cena50.000 DEM; LUPIMO: - hišo na ravnem področju, no parceli cca 800 m2, Zagorje in okolica; ODDAMO: - hišo na parceli 300 m2, v Trbovljah, vrt, delno opremljena, najemnina, cca 400 DEM/meset; -frizerski salon, opremljen, oddamozodkupominventa rja, vZagorju, najemnina350 DEAA/mesag - trisobno stanovanje v Trbovljah, 350 DEM/mesec. ZASAVJE: Za vas kupujemo, prodajamo, stanovanjske hiše, poslovne prostore, vikende, parcele ZASAVJE: Za vas najemamo, oddajamo stanovanja, hiše, poslovne prostore, vikende, parcele. delovni čos: delovnik:9-l 1 h, 17-19h, soboto zaprto 7I&&C Konzorcij lastnikov kompleksa Trnoveljska cesta 2, Celje objavlja JAVNO DRAŽBO ki bo dne 22. maja ob 12. uri v 1. nadstropju poslovne zgradbe Trnovelj ska cesta 2, Celje za prodajo brunarice na Mrzlici, stoječe na pare. št. 840/4, travnik 467 m2, 838/2 travnik 80 m2, 206 stavbišče 63 m2, vpisanih pri vi. št. 446 k.o. Marija Reka za izklicno ceno 20.000 DEM, plačljivo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani RS. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene, preračunane iz DEM in sicer tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dražbe na ŽR št. 50100-620-128-05-12008741409-832 pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ekspozitura Celje s pripisom "varščina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v treh dneh po končani dražbi. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi. Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine po določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal konzorcij lastnikov. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Informacije posreduje Mestna občina Celje - Sklad za razvoj obrti in podjetništva, Celje. Konzorcij lastnikov kompleksa Trnovelj ska 2, Celje 1 INFORMACIJE 64-250, 64-166 AS TRGOVINA d.o.o. Avtodeli in oprema prodajalna Trbovlje odprlo 8-19h prodajalna Zagorje odprto 8-191) PRODAJA VOZIL: SEAT CORDOBA 1.6 CLX 24.107DEM 2x zračna blazina, servo volan nastavljiv po višini, temna stekla 1.8 GLX 26.994 DEM 2x zračna blazina, servo volan, daljinsko cent.zaklep., el.pomik stekel, meglenke MOPED HERO PUNCH "TURBO ŠPORT" 119.000SIT Ugodni krediti, leasing! KERA -TRADE d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO VAM NUDI PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH keramika - klinker - sanitarna keramika sanitarne armature - kopalniški dodatki stavbno pohištvo Jelovica po tovarniških cenah 1410 ZAGORJE OB SAVI, CESTA 9.AVGUSTA 24, TEL.:0601/64-465 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev žaluzij AKCIJA: topli pod 680 SIT/m2 Trgovina POHIŠTVO (bivša Cankarjeva založba) Pohištva vseh vrst - popusti 5-25% Krediti 12-24 mesecev telefon: 0601-22-369 Odpiralni čas 8.00- 11.30 sobota 16.00- 19.00 8.00-12.00 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s. p. Trg revolucije 8b, Trbovlje V novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj. V pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Arho avtodeli Ul 1. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Zlatarstvo Ratej Peter s.p. zlatar - okovalec Cesta 1. maja 68 1430 Hrastnik tel.: 0601/43-211 'velika izbira zlatega in srebrnega nakita 'prodaja na enega ali več čekov 'ugoden nakup staro za novo z 10% popustom ZA VAŠE ZAUPANJE SE PRIPOROČAMO o NOBELOVA NA6RADA ZA KEMIJO LETA 1968 |LARS] REKA NA JZ ETIOPIJE, PRITOK JEZERA TURKANE BOJAZLJIV ČLOVEK, STRAHO- PETEC STARA PLOSKOVNA MERA RASTLINA IZ DRUŽINE OMEL (BELA) PRVI ČLOVEK V RAJU MESTO V JZ SRBIJI PAPESI SODIŠ! GRŠKI DRŽAVNIK IN MARŠAL GRŠKE VOJSKE (ALEKSANDER, 1883-1955) RAZNAŠALEC POŠTE ROMAN FRANCOS. PISATELJA CLAUDEA ANETA ARHITEKTON. OBDELAN VHOD V CERKEV DARILO ALAN BATES ČRNOGORKA REKA, DESNI PRITOK MORAVE SPRELET VEDA O MERJENJU VIŠIN HRIBOV IN GORA ŠIRNA RAVAN, ŠIRINA JESENIŠKI HOKEJSKI TRENER (ILDAR) ZMIKAVT fSČk ALŽIRSKI KNJIŽEVNIK IN PESNIK MUHAMED (ROJEN 1920) FR.MATEMA-TIK (EVARIST) ANG.SOCIO- LOG(SAMUEL) PROSTOR ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL INDIJSKI SAHIST (VISVA- NATAN) ANGLEŠKI OMORSCAK (SIR WALTER) RIMSKI HIŠNI BOG NAGLA, KRATKO- TRAJNA IZGUBA ZAVESTI MALAJSKO LJUDSTVO NA BORNEU SPREJEM- NICA, DRUŽABNA OPRAVIČILO, IZGOVOR LEOV EDMOLI-V MOŠEJ ORIENTALSKE RIŽEVO ŽGANJE CHARLES AZNAVOUR MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB JUNAKINJA KARENI NA ŠIBA ZA ISKANJE VODE SPODNJI DEL POSODE NEKDANJI ODLIČNI SLOVENSKI HOKEJIST (MIROSLAV) SORTA, VRSTA ŽENSKA SPOLNAZLE-ZA. JAJČNIK LISTI ARABSKEGA GRMA KOT DRAŽI LNO NASLADILO STROJ. NAPRAVA MAŠČOBA IZ SUROVE OVČJE VOLNE DEL VOZA LEV IVANOV HRIBOVJE V SEVERNO ZAHODNI BOSNI SLOVENSKI FILOZOF (ANDREJ) RIMSKI POZDRAV ANGLEŠKA UTEŽNA I " RIMSKI BOG LJUBEZNI JUNAK IZ STRIPOV FORD VEČJA GRŠKI JUNAK PRED TROJO PREMIČNA STENAV GLEDALIŠČU OBER VZDEVEK SAN EPIFANIA SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI TERMMALNO NIKA JUVAN ANDRES VALDES MERILNA NAPRAVA PRIMOŽ KOZAK POUCIST, VARUH REDA PREBIVALEC KRAJA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 22.5.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT Izžrebanci nagradne križanke 16/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500 SIT, Vinkotisk Radeče, Banče Sušnik, Tončke Čeč 35, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, Vinkotisk Radeče, Jože Drnovšek, C. 15. aprila, 6, Kisovec, 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče, Boštjan Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 23.5. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 17/96: SLOAN, APSIDA, STODVAJ-SETLET, NICA, ROJSTVA, SI, SELIM, IRAČAN, SKVO, NIKI, SORANO, LOARA, SE.LIV, AK, ODNOS, KLEE, SAMO, PECS, AJANT, ANIT, LAIS, RARITETA, SINTEZA, LUIGI, ECKENER, MORAVA, PAAVO NURMI, RAVAN, KR, DAMAST, ADI, DARE, EKA, PETELIN, ZVER, RIN, ATACAMA. c TA-JA M.KANIŽAR šiviljstvo in trgovina Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje ' PRODAJA konfekcije po konkurenčnih cenah * METRSKO BIAGO IN DODATKI 7A ŠIVANJE * POPRAVILO VSEH VRST TEKSTILNIH IZDELKOV inf. tel. 27-197 M Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici so se od S. do 13. maia rodili: 8.5. Tanja Brvar, Trbovlje, sin Urh, Bernarda Androjna, Sevnica, hči Ema; 9.5. Marjeta Zibmaher, Hrastnik, hči Tamara, Marija Drolc, Čemšenik, hči Urška; 11.5. Bahra Zukanovič, Trbovlje, hči Amra; 12.5. A za Mujkanovič, Trbovlje, sin Nijaz, Albina Lokar, Celje, sin Luka; 13.5.Merima Mujkanovič, Trbovlje, sin Dino. Iskreno čestitamo! Prvomajska nagradna križanka v današnji številki objavljamo nagrajence in rešitve prvomajske nagradne križanke. 1. nagrada: Kosilo in kopanje za pet oseb, Krka zdravilišča, Zdravilišče Šmarješke Toplice, Sara Pršo, Levstikova ul. 12, Zagorje 2. nagrada: Kosilo in kopanje za tri osebe, Krka zdravilišča, Zdravilišče Šmarješke Toplice, Marinka Cirar, Kotredež 23, Zagorje 3. nagrada: Kosilo in kopanje za dve osebi, Krka zdravilišča, Zdravilišče Šmarješke Toplice, Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik Rešitve: JAPONKA, ANSA.RAPORT, MSTA, FAGOT, DANUPORAPROTI, ARAKAN, AMIS ANAPA, OKUPATORJU, ORLEANS, AKNE, TEREZIN, OBIRALEC, AMFIBUA, LOIRE GOTICA PK, ILI, CLARKE, LEON, DAVOS, BAT, ROSSANAPODESTA, RENAN, TOULON, CA, PAST, NAPUH, ONO, ZATOPEK, IG, CUREK, IZTOK, STROK, ALCAZAR, OSA, NERA, ARA, ANANA, SAANE, NOEZA, TESTA, GLINA, IM, FINESA, DA, MAG, ANTENOR, AD, ZATREP, KJ, IRSKA, PELIN, ZO, ALE, DED, ILOK, ADE, OKOL, OGINO, IBIKOS, OKO, BES, KD, LEV, DANAA, RETJE, BIRO, ANORTIT, URA, OLE, ODEJA, ARIA, ZAJASOVNIK, EZTEPAČ, RAC, RATAR, ZAKA, TRAKTORIST, MIOPUA. ..OHM«** KSi t6. ’ DVOJČKA Neulovljivi boste in dokaj nemimi. Pazite, da se ne boste izgubi j tali v nebistvenih posameznostih, še zlasti 22: : RAK Še bolj se boste povlekli v svoj ... rakovski oklep in se izčrpaval, z razmišljanjem o preteklosti. Lahko se : zgodi. d a vas bo preseneti lagoden fr riančni : :LEV; Veliko bosto potrošili, sat ho vaša potreba po luksuzu in sijajem......... ponovno narasla. V etiko se boste ukvarjali tudi s prijatelji, ki bi Vam v težkih tre mu kih fahko pomagali. Št.: 9. DEVICA Tokrat bo pri vas znova prevladala - za vas dokaj -značilna - ; molčečnost. A na malo negativen način........ šNeroiniilsoslein podvržeiti impulzivn„..,: ztdakcitam.sŠt.isl: šip:, stt TEHTNICA Zelo vas bodo privlačila potovanja, zlasti v pijmo. Več kot netdov-. ijivi boste in več kol spontano boste sklepali nova zanimiva poznanstva. Št.: 39. ŠKORPIJON Vaša odločnost in ' hrabrost vam bosta pomagali, da boste strasti prevladajo. Št: 14. . STRELEC Lahko, da boste v tem ..naiiiaiiiff KOZOROG, Pred —-z-.,. x:šx VODNAK V., odp-k,, t,*« * melattirolijepoakušajte odpraviti Z izleti čt. .......... :-xt' : ::;::::::x:::::;;;:;;::x: 'HI...........I........I........I.........|........I........|" Pisma bralcev Zasavc objsvjja odmeve na prispevke v časopka m mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavljano. Dolžina pisep^jp zaradi prostora pisem ne oDjavijan^o. Dolžina pisep^ne zaradi prostora omejena na največ aik^pkanji^vmtc^Uredništvo si pridružuje-pfavico skrajšaurekšt ali pa objavithdajjšega, če oc.eaHTa bi s skralfcnnlem nrevp> nbrnil mnimitrn vepMnn pii-uuzms^praviuo bjuajsau reesi au pa oojaviu'aaysega, ce ocgnifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Še o ekologiji Tole je odgovor na članek "Mi vemo, kaj delamo" EKOS-uTrbovlje. Gospod Matko nam je namreč v svojem odgovoru skušal ljubeznivo pojasniti nekaj možnosti za predčasno zaprtje JE Krško, za kar se mu lepo zahvaljujemo, bojimo pa se, da žal ni povsem prepričal niti nas, niti Slovencev, kar se odraža v številu zbranih podpisov za referendum. Ponovno poudarjamo, da se nam zdijo hvalevredna njegova prizadevanja za osveščanj e lj udi, vendar niti EKOS, še manj pa Greenpeace ne računata s tako pomembnim činiteljem kot so social-ekonomske možnosti. Ko med možnimi nadomestnimi viri navaja tudi HE, pozablja na dejstvo, daje zanje treba očistiti tako pritoke kot tudi reke, ker se šele s tem vzpostavijo realne možnosti zanje, pa še pomisliti je treba, kje se jih postavlja. Primer HE Vrhovo kaže na to, da ljudje tam niso preveč navdušeni nad projektom, kot se to zdi na prvi pogled, saj se jim je temeljito spremenila mikroklima (stalna megla, roji komarjev), pa še močno zvišan nivo podtalnice jim poplavlja kmetijsko zemljo, tako, da jim bo morala država izplačati nadomestilo za izpad dohodka. O več kot sto let starem Stirlingovem motorju, katerega uporaba v praksi ni nikoli zaživela, ne bi izgubljal besed, le to želimo ponovno poudariti, da mi svoje poslanstvo vidimo zlasti na lokalnem nivoju, kjer si prednostno prizadevamo za očiščenje Trboveljščice ob njenem celem toku. Če bo namreč vsak v svojem kraju počistil za sabo po svojih najboljših možnostih, bo tako imenovanih svetovnih problemov precej manj. Pa še infrastrukturo za čistejše energente bomo postopoma zgradili. Žal ne moremo deliti vašega optimizma glede dogovora o lastništvu JEK s Hrvati v naslednjih 10 letih, zlasti, ker nam v preteklih 15 letih ni uspel niti dogovor o obojestranskem skladiščenju odpadkov. Greenpeaceov avtobus in okrogla miza bi ljudi v Zasavju bistveno bolj pritegnili s prikazom škodljivega delovanja žveplovega dioksida, zlasti ob celih generacijah otrok v Zasavju, obolelih na dihalih, ki plačujejo kruto ceno za to, da smo bili desetletja dolgo industrijsko-energetsko smetišče za celo Slovenijo, ki pa nam ne prizna sedaj niti minimalne rente, ki bi omogočila otrokom dostojno preživeti dopust ob moiju. Tako pa je vse skupaj izzvenelo pač tako, kot če prenažrt debeluh lačnemu siromaku razlaga, da se bo odvečnega holesterola znebil le s strogo dieto, ki pa povsem po naključju izključuje tako kaviar kot lososa. Nikar pa se, spoštovani gospod Matko, ne slepite z dejstvom, da ste nepolitična organizacija, kajti vsako poseganje v javno sfero je politično dejanje, zlasti še, če se odločite in celo pozivate ljudi k opredelitvi za povsem določeno opcijo. Saj v demokraciji s tem ni nič narobe, ali pač?! Zeleni Trbovelj, Tone Ahac slovensko vino. Čeravno ne vel ja, dri so Slovenci bratci in prijatelji le ob vinu, hodu zbiamfto) morda KUPUJETE AVTO? Če ste se odločili za nakup RABLJENEGA avtomobila, bodite pozorni, da se ne ujamete v PAST! In kaj storiti? * avto naj pregleda strokovnjak * preverite lastništvo in zahtevajte popolno dokumentacijo * obvezno poglejte pod pokrov motorja in preverite elektriko * opravite poskusno vožnjo * pri sklenitvi pogodbe bodite pozorni na klavzulo "VIDENO ■ KUPLJENO" ki je zelo neugodna za kupca; zahtevajte dodatek, da "izključitev odgovornosti ne velja za zamolčane napake" * posebna pozornost velja, če kupujete prek posrednika (pasti!) * pomembna je tudi garancija za brezhibno delovanje VSE podrobnejše napotke boste našli v brošuri, ki jo brezplačno dobite v naši pisarni. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, far; 0601/64*11 5 11. KOLESARSKI VZPON NA GEOSS v Litiji, 26. maja 1996 pri Kegljišču. START: Ob 10. uri pri Kegljišču v Litiji, dolžina proge 16km, višinska razlika je 400 m, od Litije do Hotiča skupinska vožnja. CILJ: Pri obeležju GEOSS. NAGRADE: Vsak udeleženec prejme majico generalnega pokrovitelja, na cilj u topla malica. Prvi trije moški in prve tri ženske dobijo pokale. KATEGORIJE: Moška in ženska. PRIJAVE: Od 8. ure dalje na startu pri kegljišču v Litiji. Otroci, mlajši od 15 let naj vozijo samo v spremstvu svojih staršev. Vsak vozi na lastno odgovornost in v skladu s prometnimi predpisi. Vožnja do Sp. Hotiča je zaprta, v promet se kolesarji vključujejo ob normalnem prometu. STARTNINA: Odrasli: 700 SIT, otroci 450 SIT. ORGANIZACIJA IN IZVEDBAPRIREDITVE: TVD PARTIZAN LITIJA. NASVIDENJE NA STARTU 11. KOLESARSKEGA VZPONA NAGEOSS! ČETRTEK 16.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 HIGIENA - PONOVITEV ZDRAVSTVENE ODDAJE, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VEČER Z METO MALUS - GOST ODDAJE JOŽE VIDIC, DIPL. VET. PETEK 17.5. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VEČER Z METO MALUS (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 11.5. 1996 09.00SOBOTNA DOPOLDANKA, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 REZERVIRANO - SNOOPV, 17.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 20J. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 GLASBA TREH DEŽEL, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PET - LESTVICA OTROŠKIH PESMI,20.45ŠPORTZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 21.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA SREDA 22.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VEČNI KROG ZROŽO KAČIČ, 21.15. PRED POROTO - 3. DEL NADALJEVANKE ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 16.5.1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 17.5. 1996 20.00INFORMATTVNAODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 11.5.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 19 J. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 20.5.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRATMESEČNO KONTAKTNA ODDAJ A Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 21.5.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 2130 PONOVITEV ATVŠPORT SREDA 22 J. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 16.5.1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p),20.00KNJIŽNI MOUI,20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.35 POZOR SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 REPORTAŽA AGILITV; PETEK 17.5. 1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA ETV A (ZASAVSKI MAGAZIN, EPP, NE ZAMUDITE, REPORTAŽA AGILITV) NEDEUA 19 J. 1996 9.00KNJIŽNI MOUI (p),9.10MINI PET (p), 930 EPP (p), 935 POZOR SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 KARMI CESTNIK PREDSTAVU A HIP - HOP (P) PONEDEUEK 20J. 1996 8.30 VIDEOSTRANI,20.00 KULT & URA,20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 PARADA HUMORJA 2. DEL (VTV VELENJE); TOREK 21.5. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVU A,21.35NE ZAMUDITE SREDA 22 J. 1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TO- REK NA ETV.11.30VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDEUEK NA ETV, 20.00 V1DEOBUM 40,20.15EPP,20.55 NE ZAMUDITE, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: IZBOR ZA OHCET ČETRTEK 16.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR,18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 17.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM,10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DWINZAS AVSKI DNEVNIK,17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 1SJ.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU,10.45 EPP.11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 19.5.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE BOO NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 20.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OB VES TILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 21.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PRO- GRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAK, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 22.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM "Tile so nas pa dobro nategnili. Menda mislijo, da so v Ljubljani v parlamentu." Eden izmed pevcev, ki so eno uro čakali na začetek slovesnosti ob 8. obletnici SLS Trio izguba Velike dobičkonosce smo vam že predstavili, tokrat pa so na vrsti izgubonosci. Ampak res ta veliki. Prvak in prva spremljevalca so: Radeče papir Radeče 1.779 mio SIT Termoelektrarna Trbovlje ' 1.356 mio SIT Iskra Semicon Trbovlje 594 mio SIT c- ■ -. Papež v Zasavju Iz neuradnih krogov okrog papeža, ki pa imajo majhen polmer, torej so Poljaku na začasnem delu v Vatikanu blizu, smo izvedeli, da je papežev obisk Slovenije pravzaprav namenjen Zasavju. Vendar, takšnega mnenja so hib papeževi politični svetovalci, njegove naklonjenosti Zasavju ne gre obešati na velik zvon. Tako v njegovem popotnem načrtu ni zasavskih krajev, razen če se ne bo premislil in jo mahnil na vaški GEOSS. Obisk bo tako tekel pod šifro Noge v Mariboru, Postojni in Ljubljani, srce v Zasavju. V prid našim prišepeto valcem govori vrsta spremljajočih stvari. Za datum obiska so izbrali rojstni dan trenutno najbolj znanega Zasavca Janeza Drnovška. Datum sovpada tudi s krajevnim praznikomlzlak, torej tistega dela Zasavja, kije zelo primeren, da se pokaže tujcem. Ker pa od samih datumov ni kakih posebnih koristi in jih čislajo predvsem učiteljice zgodovine, so organizatorji poskrbeli, da si bo zavoljo obiska malček napolnilo mošnje nekaj naših podjetij. Za pohištvo, gre za kartonske stole, bo tako poskrbel trboveljski Pak 4. V stolu bo skrita tudi malica, ki jo je pripravil Lojze Deželak s sodelavci v Kolinski. In ker gre vse, kar gre noter, slejkoprej tudi ven. so v litijski Lesni industriji naredili serijo straniščnih objektov. Vrhunec bi seveda bil, če bi papež kakšnega Zasavca med obiskom spoznal za svetega. Menda so bila neka tozadevna poizvedovanja že opravljena, vendar je stvari zamočil eden krščansko manj prosvetljenih oblastnikov. Na poizvedovanje, ali imamo kakšnega kandidata za svetnika, je menda odgovoril, da nimamo samo kandidatov, ampak tudi svetnike; in to tolikšne količine, da bi jih lahko izvažali. Poizvedovalci so sezname skrbno shranili, eden izmed trboveljskih svetnikov, pa je že izjavil, da ima že trboveljskega svetništva vrh glave in da nikakor ne misli hoditi na seje še v Vatikan. ll@iiEse|eni, ant«) Mi kozlov ne streljamo. Omogočamo pa vam, da se temu početju izognete tudi vi. Uženite v rog kozla tudi vi. Napitek kozlorog vas naredi imunega na streljanje kozlov. P.S.: Če boste kljub redni uporabi napitka kozlorog vseeno ustrelili kakšnega kozla, vam bomo takoj povrnili kupnino in, pozor, podarili pravega kozlička! (Zosavc: Ponarejena ekonomska propagando) ŽE OD 18.000 SIT DALJE 6141 O ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel„/fax: 0601 64 033 ŽE OD 17.990 DEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+Mo Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 161/. - MEHANtČNESTORITVE • :EEEEF - L! .A V :EEEh J Renault 5 ze za 199 DEM na mesec A V T O H I Š A MALGAJ zaupanje in tradicija RENAULT Gabrsko 30, Trbovlje avto Tel.:27-525,27-666 življenja Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 i\upon veija za eno oseoo. vnovcijiv je do datuma, ki je naveden na kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu juniju. V enem izmed lokalov GP Rudar bomo izžrebali tri nagrajence. 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev + pizza 2 gagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev + pizza 3.ndgrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev + pizza KUPON JE VNOVČUIV DO 23.5.1996 Zasavc omogoča bralcem 10% popusta za pizze in slaščice v pizzeriji Rudar, Zanzibar in Kekec. lil > podjet!ePrudar P.o. ja trg revolucije 26 TRBOVLJE vas vabi v svoje lokale, kjer vam nudimo pestro izbiro pijač, jedač in slaščic. GP PUDAP ZA ZASAVČAME!