DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 41
Trst-Gorica, 11. oktobra 1957
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-‘II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Argumenti
javnega tožilca
Po sodni razpravi, ki je začela pretekli petek, je bil Milovan Djilas nato v soboto obsojen na devet let zapora. Ker je bil Djilas zadnjič obsojen 12. decembra 1956, in sicer na tri leta, sta od stare kazni preostali še dve leti, katerima je sodišče zaradi novega »greha«, ki ga je obtoženi zakrivil s tem, da je napisal in privolil v izdajo knjige »Novi razred«, dodalo še sedem. let. Za nameček so sodniki odmerili Milovanu Djilasu še omejitev državljanskih pravic za dobo 5 let, odvzeli so mu tudi vsa odlikovanja, češ da spričo storjenega kaznivega dejanja ni vreden, dai jih nosi.
Od vseh kazni je slednja Djilasa verjetno še najmanj prizadejala, čeprav so bili z odlikovanji vezani mniogi, toda danes že trpki in neprijetni spomini.
Obsodba ni nikogar presenetila. Režim se pač brani kakor ve, zna in more. Ker se na javna mnenje m svobodo požvižga, pri čemer se pa zaveda, da lahko računa samo na peščico zainteresiranih pristašev, mu ne preostane dragega., kot da se zateka k metodam, kakršne so že od nekdaj uporabljale vse nasilniške in policijske vladavine. To so aretacije, zapori, politični procesi, skratka strahovlada. Primer za to je tudi najnovejši postopek proti Milovanu Djilasu.
Otvoritev razprave in čitanje obtožnice sta bila javna. Tako smo dobili pred oči vsaj tisto skrpucalo, s katerim je nastopil javni tožilec. Priznati mu je treba, da je v glavnem vestno podal izvlečke vsebine Djilasove knjige, pri čemer je seveda skušal pobiti v njej iznesene trditve. Pri tem pa ni ime' sreče. Djilasa je učil, kako bi moral pisati, da bi v knjigi moralo biti več »statistike«, da bi se morala opirati na »dogodke«. Da bi s tem postala dolgovezna in bi ne prodrla, v tako široke kroge, je seveda zamolčal, čeprav sledi to kur samo od sebe.
Najvišja modrost in možganski napor javnega tožilca pa je izzvenela v trditev, ki naj bi vsaj moralno in v bistvu bila glcvno oporišče obtožnice. »Ce je državni in družbeni red v naši deželi znotraj tako gnil in razkrojen — je dejal državni tožilec kakor bi ga rad prikazal pred tujo javnostjo obtoženi Djilas, nastane vprašanje, kako lahk - ta sistem sploh obstaja. Ta sistem pa ne samo obstaja, marveč se tudi nenehoma raizvija s trdnimi koraki v smeri izgraditve čedalje popolnejše socialistične družbe in socialistične morale.«
Človeku kar sapa zastane, ko prebere takšno puhlost. Ali niso že mnoge druge vladavine iskale svoje opravičilo samo v dejstvu svojega obstoja?. K temu, so se zatekale, ko drugega niso imele. Ali se na podoben način ne da opravičevati sploh vsak sistem, pa naj bo še tako krivičen in gnil? Kako siromašna mora biti moraila sistema, če se njegovi pripadniki
v	tako važnem političnem procesu, kot je bil ta proti Djilasu, niso mogli povzpeti del j kot do trditve: »Na oblasti smo in zato imamo prav!«
Javnemu tožilcu Djukiču smo res lahko hvaležni, da je, čeprav, nehote, roe-kril vso bedo krogov, ki jih je moral braniti.
Moralno in politično tako šibki in tudi v ostalem frazarski in prazni obtožnici je nujno morala slediti zahteva, da naj bo razprava tajna. Saj bi bilo res neprijetno, ko bi Djilas na javni razpravi začel stresati tiste »statistike« in podatke o konkretnih »dogodkih«, katerih pomanjkanje mu jei javni tožilec očital!
In tu bi se zopet lahko vprašali: če je vse to, kar trdi Djilas, neresnično in izmišljeno, zakaj so se potem javni tožilec in z njim vsi sodniki bali, da bi pri razpravi prišli na dan »podatki, ki bi jih nato kdo zlorabil za bodočo propagando proti FLRJ«, kakor je rečeno v utemeljitvi, s katero je sodišče po »kratkem posvetovanju« proglasilo razpravo za t jno?
Tudi s tem, da so se zbali javnosti, so tožitelji in sodniki odkrili svojo šibkost in slabo vest.
Na drugi strani je treba Djilasu priznati, da je ostal dosleden, tako dosleden, kakor ni bil v tem povojnem času še noben bivši komunist na procesih, katere so jim uprizorili njihovi prejšnji prijatelj i in zavezniki. Vse v knjigi »Novi razred« iznešene trditve je priznal za svoje ter je še dodal, da vztraja pri njih. Ko je padel predlog za tajno razpravo, je rekel, da na tajni Razpravi ne bo odgovarjal na nobeno vprašanje, obvezal pa se je, da bo na javni razpravi samo branil sebe im) ne bo delal propagande.
Obtoženca vreden je bil branilec. Odvetnik Veljko Kovačevič je opozoril sodišče na Izjavo o človečanskih pravicah, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija. Ta Izjava določa v desetem členu, da mora biti vsakemu obtožencu dovoljena javna obramba. Opozoril je javnega tožilca, da svetovno javno mnenje ne trpi razprav in da bo zaradi tega postopek proti Djilasu dosegel pmv nasproten učinek od onega, kakršnega si oblasti obetajo. De? jal je tudi, da je zahteva, tožilca za izključitev javnosti nezakonita, ker pri obravnavi ne gre za državne tajnosti, o-gražanje javnega reda ali morale. Tudi
Zemljo spremlja prvi umetni satelit
Znanstvene in politične posledice zgodovinskega dogodka - Močan propagandni učinek
Od preteklega petka ima naša Zemlja svojo prvo -umetno Luno, ako smemo tako imenovati kroglo, ki so jo sovjetski znanstveniki -pognali približno 900 kilometrov visoko in so ji dali takšno brzi-no, da pri tem 'nastajajoča isredobežna sila premaguje privlačno silo Zemlje. Zaradi'tega krogla ne pade na Zemljo, temveč kroži okoli nje kot pravi satelit. Krožila bo tako dolgo, dokler ne izgubi svoje bnzine. To bo predvidoma trajalo približno mesec dni.
Priprave za odstrelitev prvega umetnega satelita je /Sovjetska zveza do zadnjega skrbno prikrivale. Medtem ko so znanstveniki Združenih držav na dolgo in široko poročali o napredku pri načr-itovanju in izdelovanju svojega satelita, -njegovih nalogah itd., so Sovjeti s svojim molkom dopuščali, da se- je širila domneva o njihovem zaostanku pri tem delu. Zato pa- je svet tembolj presenetila novica agencije Tass, ki je 4. oktobra sporočila svetu, da prvi umetni satelit že kroži okoli Zemlje-. Kmalu nato so tako iz ameriških, kakor tudi dru-gih virov prišle prve vesti, ki so to potrdile. Razna sprejemna središča-, tudi v Italiji in celo na tržaškem astronomskem observatoriju, 'so -razločno slišala radijske signale, ki jih satelit oddaja.
Po podatkih, ki so jih doslej sporočili sovjetski viri, ima sate-lit obliko krogle s premerom 58 centimetrov, ki tehta 83,6 kilogramov. Opremljen je z dvema radijskima addajnikoma, ki neprestano- oddajata .znake = frekvenco 20.005 in 40.002 megahertzov, kar odgovarja približno valovni dolžini 15 in 7,5 metrov. Oddajnika sta tako močna, da jih lahko slišijo t-udi z dobrimi ante-nami opremljeni radioamaterji. Saitelit rabi za pot okoli. Zemlje pri-
bližno eno uro in- pol. Z brzino, ki se počasi zmanjšuje, se seveda ta čas sorazmerno daljša.
Uspešna odstrelitev prvega umetnega satelita dokazuje, da je sodobna znanost že -premagala glavne težkoče, ki so doslej človeku preprečevale pc-t v vsemirje-. Daleč od (zemeljskega površja obk-rožuje že teden dni našo Zemljo telo, ki pošilja svojim -tvorcem dragocene podatke o sebi in- o prostoru, v katerem se giblje.
Ti podatki so sicer zaenkrat dostopni samo sovjetskim 'znanstvenikom, kajti radijske postaje u-metnega saitelita jih oddajajo s šifro, -tako da jih samo oni -lahko razberejo in razumejo. Za,to so se- tudi že razširile vse ipogoče domneve o tem, kaj satelit pravzaprav poroča. Eni vedo celo povedati, da nosi s . seboj fotografske a-pa-rate. s katerimi vrši nekakšno špijo-nažo. To ne bo res, kajti potem, ko bo izgubil svojo brzino, bo umetni satelit prišel v gostejše izračne plasti, kjer se bo od trenja' razgrel in. razpadel. Fotografske kamere s. svojimi posnetki vred -bi -torej bile izgubljene, morebitne brezžično oddane fotografije pa niso dovolj jasne, da •bi lahko služile v špijonažns namsna.
V	ostalem pa pri tem prvem poskusu fotografije itak ne bi bile najvažnejše. Važnejši so podatki o gostoti in sestavi plinov, ki v tisti višini obdajajo našo -Zemljo, o žarkih, s katerimi se satelit srečuje, o vplivih, ki jih bo- imela na njegovo gibanje privlačnost naše Zemlje itd. Vse to pa -bo prej ali slej postalo skupna človeška last, kajti znanstvenega -napredka in novih odkritij &e danes ne da dolgo prikrivati.
Vsekakor je treba -priznati, da so sovjetski znanstveniki z umetnim satelitom -dokazali svojo sposobnost in da imajo
trenutno -na tem področj-u določeno prednost.
Prav ta prednost pa ima politične posledice. 'Doslej so veljale Združene d-rža>-ve za vodilno svetovno silo na področju tehničnega in -znanstvenega napredka. To so dokazale z zgraditvijo prve- atomske bombe, £ širokopoteznim razvojem vsestranskega- izkoriščanja atomske energije in spoznanj v miroljubne namene, z vztrajnim izpopolnjevanjem vedno zahtevnejših raketnih izstrelkov. Ko so pred časom Sovjeti sporočili, da že imajo svojo med-kontine-nte-lno raketo, so mnogi dvomili o -tem.
Politične posledice
Danes, po izstrelitvi -prvega umetnega satelita, kateremu je bilo tre-ba dati brzino, ki je iza približno eno četrtino večja od tiste, ki jo mora imeti medkon-tinen-taina raketa-, če hoče preleteti oceane, je -treba pač sovjetski napovedi že verjeti. Takšna raketa pa -lahko prenaša smrtonosno atomsko jedro na vse dele sveta. S posestjo umetnih satelitov se ta možnost še izpolnjuje in povečuje.
To je dejstvo, ob katerem se je svetovna javnost zdrznila. V -komunističnem svetu celo pišejo, da je zahodni svet, -posebno pa Združene države zajela prava panika. Dejansko ni niti od daleč tako hudo, čeprav -se po prvih dneh, ko so glasniki javnega mnenja y prvem presenečenju mo-lčali, vedno bolj kaže, da A-meričanom -res ni prav, da so jih Sovjeti prehiteli. Za zastoj dolžijo predvsem Ei-senhowerjevo v-la-do, ki je hotela- štediti ter ni primerno organizirala in pospeševala znanstvenih raziskovanj na področ-
PRITISK Hfl JUGOSLAVIJO
Obisk maršala Žukova v diplomatsko težkem trenutku - Kaj se bo izcimilo?
Pretekli torek je na -ura-dni obisko v Jugoslavijo maršal Sovjetske zveze, Geor-gij Konstan-tinovie Zukov. Zukov, ki je tren-utno obrambni -ministe-r svoje države, je obenem -tudi ena izmed njenih glavnih političnih osebnosti. Nekateri -celo napovedujejo, da bo zasenčil samega Hrušče-va. Ministra spremljajo generalni polkovnik 'Radšijevski, genera-llajtnant Step-čenko, -po-dadmiral Cursin, genera-llajt-na-nt Kitagev in še nekaj višjih oficirjev, -torej kar velika in reprezentativna delegacija.
'Obisku Zu-kova pripisujejo velik pomen. Po splošnem -mnenju naj bi bil njegov cilj, da razčisti račune s Titom in ga skuša pripraviti do tega, da popolnoma odkrito pristopi na sovjetsko stran. t. j., da se tudi formalno vrne v skupni komunistični tabdh in tako zopet vzposta-
vi	-nekdanjo enotnost.
Ze oblika, ki so jo dali obisku, maršala Zukova-., je značilna. Ni prišel -morda z letalom ali vlakom, temveč po morju, z veliko križarko, ki sta jo spremljala dva rušilca. Izkrcal se je v eni najbolj izpostavljenih točk Dalmacije, v Zadru. S -tem je že na zunaj pokazal, da ne prihaja v Jugoslavijo samo kot predstavnik velike celinske sile, temveč tudi kot predstavnik države, ki pomeni nekaj na morju in ima svojo besedo tudi v Sredozemlju. Za J-u-goslavijo, ki jo skoro okrog in okrog obdajajo same satelitske države, naj -bi to bil znak, da se je obroč sklenil ■tudi okrog njenih obal.
Poleg tega je -treba upoštevati, da 'bo maršal Zukov imel svoje razgovore z jugoslovanskimi predstavniki v dneh, ko kroži okrog Zemlje prvi umetni satelit, katerega so izstrelili prav Sovjeti. Čeprav s tem še niti od da-leč niso izenačili svojega industrijskega in vojaškega potenciala * industrijsko in vojaško močjo Združenih držav, kje šele vsega Zahode-, so vendar pokazali, da vsaj v napredku oboroževalne tehnike nočejo zaostajati za nikomur. Kot tako rekoč sosedje, so Jugoslaviji najbližji, veliko -bližji kot Združene države ali Velika Britanija., in takšno sosedstvo ima svojo težo.
Tito in njegovi sodelavci se bodo -torej v razgovorih z Zukovom znašli v ze-
lo	kočljivem položaju in potrebna bo vsa spretnost, ako hočejo rešiti svojo dosedanjo linijo in z njo vsaj tisto neodvi-s-
Veljko Kovačevič se torej ni bal in je imenoval vraga z njegovim pravim imenom.
Po tako ostrih izjavah se zato upravičeno vprašamo, ali je Djilas na tajni razpravi res mirno odgovarjal na postavljena vprašanja, kakor to trdi jugoslovansko uradno poročilo? Toda naj je odgovarjal ali ne, naj bi bil namesto na deset obsojen na petnajst ali trideset let, moralna zmagovalca procesa sta on in njegova o-bramba, moralno sta zmagala stvar in spoznanje, ki ju zastopata.
nosi, kolikor so jo zadnje čase še izka-izovali.
Takoj po svojem prihodu v Zader se je maršal Zukov podal na- letališče, od koder je odpotoval v Beograd. V svojem pozdravnem govoru na -letališču, kakor tudi na slavnostnem kosilu je opozoril Jugoslovane na staro prijateljstvo, ki jih veže a Sovjetsko zvezo, posebno pa še na nekdanje sodelovanje med partizansko vojsko i-n sovjetsko armado. Jugoslovanski igeneral Gošnjak pa je Zukovu odgovoril, da je prijateljski razvoj odnošajev med obema socialističnima državama ne-obhodno potreben in normalen. Obojestransko sodelovanje je -treba razvijati v duhu tradicionalnega in borbenega sodelovanja v drugi svetovni vojni. Ko je Zukov na to odgovarjal, ni- pozabil zabrenkati na slovansko -struno, na skupno kulturo in seveda na napredek, ki ga dokazuje prav satelit. Začetek je bil -torej, prav takšen, kot je bilo pričakovati. Ali
bo tako harmoničen tudi zaključek, se bo pa šele videlo.
-Med svojim bivanjem v Jugoslarviji bo Zukov obiskal še Zagreb, Ljubljano, Postojno in Reko. Ni izključeno, da bo — kakor vsi dosedanji -sovjetski gostje — prišel še k Sv. 'Socerbu, da se, vsaj z višine, ozre tudi na Trst.
Ratifibacija pogodb ST in ET
Italijanski senat je v sredo ratificiral pogodbi o Skupnem tržišču in Evratomu. (Pri glasovanju so samo komunisti volili proti. Tega seveda niso storili v interesu italijanskega delavstva, kateremu obe pogodbi razširjata ir-»žnosti dela in kruha, pač pa zato, ker je vsaka utrditev'blaginje v Zahodni Evropi kvarna imperiar lističnim pobudam Kremlja.
Tako e je Italija uvrstila v nove evropske organizacije in s -tem potrdila evropsko solidarnost v veliko razočaranje komunistov in njihovih sopotnikov.
Demonstracije na Poljskem
„Kaj je in kaj ni socializem?" - Zunanji blišč in lepa gesla prikrivajo razpadajočo stavbo - Resnično stanje pa je temu nasprotno
Med-tem ko se komunistični državniki na- eni strani sklicujejo na to, da- so na oblasti, kar naj bi že samo po sebi opravičevalo njih -ustroj, ter se na, dr.ugi strani bahajo « svojimi reklamističnimi tehničnimi -gradnjami in dejanji, -pa se vedno -bolj množe pojavi, ki dokazujejo, da v komunističnem svetu ni zadovoljstva-. Ti pojavi so toliko tehtnejši in zanimivejši, ker zaie-majo predvsem mladino, ki je nosilka bodočnosti, ki ne pozna tradicij in bi se -zaradi tega morala brez predsodkov predati novemu in obstoječemu, seveda v kolikor jo to osrečuje.
Pretekle dni je nekaj takega preživljala Poljske. Poljske oblasti so prepovedale nadaljnje izhajanje študentovskega glasila »Pro proštu«, to je »Svobode«. To je -študente razvnelo in potrebni so bili oboroženi nastopi, solzilne bombe in veliko udarcev, da so jih -pomirili. List je imel že doslej veliko posle s cenzuro in je bil prav zaradi tega med študenti priljubljen. -Da ga pa oblasti niso rade trpele, nam dokazuje n. pr. članek, ki ga je napisal mladi pisatelj Leszek Kola-kowski, študent filozofske fakultete varšavske univerze. Članek je seveda cenzura prepovedala, a so ga vseeno razširili in -tako- jei prišel tudi v tujino. V njem se Kolakowski sprašuje »Kaj je socializem?« in odgovarja:
»Povedali vam bomo, kaj je -socializem, a prej vam moramo reči, kaj ni socializem.
Družba, v kateri more človek, ki ni ničesar storil, čakati doma, da ga pride ponj policija, ni socialistična.
In socialistična ni države, v kateri lah-
ko obsodijo človeka brez sodne razprave; država, v kateri se najvišji oblastniki sami imenujejo na svoja mesta-; država, ki ne dovoljuje potovanj v tujino; država, kjer je več vohunov kot bolniških strežnikov in kjer je več ljudi v zaporih kot v bolnišnicah.
-Socialistična ni -tista države, ki izdeluje odlična letala na reakcijski pogon, a zelo slabe čevlje; v kateri se pohotne-ži šopirijo, pogumni pa -umirajo; v kateri sta pri večini sodnih -razprav državni, tožilec in zagovornik istih misli; država, ki zahteva, da so vsi o vsem istega mnenja.
Socialistična ni država, v kateri so pisatelji in filozofi stalno istih misli z ministri, in generali pa šele potem, ko so ti povedali svoje mnenje; država, v kateri se že vnaprej z gotovostjo vedo izidi parlamentarnih volitev; država, v kateri mora človek zjutraj zanikati tisto, kar je -trdil prejšnji večer, 3 v kateri je ukazano verjeti, da- -govorimo vedno isto stve-r.
Socialistična ni država, katere sosedje preklinjajo -geografijo, ker jih je postavila za njihove mejaše.
Vse to ni socializem. Pač pe- je socializem vse, kar je .temu nasprotno. «
Ne bi -škodilo, ko bi vsi, -ki od zunaj opazujejo dogajanja ” komunističnih deželah, imeli vedno pred očmi -te duhovite in trpke misli tistih, ki občutijo komunistično življenje na svoji koži, v vsej-njegovi neposrednosti.
Kako neplodno delo opravlja komunistični tisk z žehtanjem zamorca! Tudi podkupovanja tujih časnikarjev -ne zaležejo.
ju raketnih in vsemirskih izstrelkov, s katerimi se odloča usoda sedanjega -boja za nadvlado v svetu- in bodoča usoda naše -civilizacije.
Gotovo je, da bo Sovjetska zveza skušala čimbolj izkoristiti psihološki učinek, ki ga je izzval v svetu njen .umetni satelit. 'Najbrž je ta učinek zanjo'celo važnejši od stvarnih koristi, ki si jih obeta -od -umetnega, satelita la znanstvenem in vojaškem področju. Sovjetska- miroljubna ofenziva se bo -poostrila. Skušali bodo napraviti vse, samo da bi svoje tekmece čim 'bolj uspavali. Ce ne .bodo zaleg-la prepričevanja-, bodo sledile grožnje.
Toda če ima zgodovina kakšen pomen in če preteklost kaj uči, potem se bodo odgovorni 'zavedali, ka'j jim je ukreniti. Samo enako močni se lahko enakopravno pogajajo. Združene države že pretresa val protestov, ki zahtevajo, da je treba zamujeno donaknaditi. Na drugi strani pa ameriški znanstveniki že napovedujejo, da' bodo v najkrajšem času tudi sami na-pravili prvi korak v vsemirje- ter na- -ta način ponovno vzpostavili zaupanje vanje, ki je, prvič v tem povojnem času, postavljeno na -resno preizkušnjo.
HRUSCEU predlhgh mednarodno nadzorsloo
Prednje misli so bile že napisane, ko se je,zvedelo za intervj-u, ki ga je imel Hruščev z dopisnikom glavnega ameriškega dnevnika »New York Timesa«. Z njim je tako rekoč začel novo sovjetsko diplomatsko ofenzivo.
Hruščev je dejali, da je Sovjetska zveza pripravljena postaviti pod mednarodno nadzorstvo umetni satelit, ki ga je že izstrelila, kakor tudi vse raketne izstrelke, ki jih zdaj ima. Pogoj je, da se to zgodi v okviru splošnega dogovora z Združenimi državami. Pri svoji ponudbi tudi ni pozabil na primerno grožnjo. Dejal je namreč, da ima Sovjetska zveza zdaj vse -potrebne rakete za svojo obrambo in dai -po izstrelitvi -umetnega satelita -tudi ni mogoče več ’vomiti, da ima tudi medcelinski- izstrelek.
'Predlog je torej tu, in Hruščev je še ponovil .svoje misli v govoru, ki ga -je imel na. vzhodnonemškem poslaništvu, v Moskvi. Zatrdil je, da so bombniki in lovska letala zdaj že »muzejska krame«, ker so jih prekosili raketni izstrelki.
Hruščev pri svoji ponudbi ni šel v podrobnosti. 'Znano pa je, da so se vsa dosedanja pogajanja za razorožitev razbila prav na trmoglavem vztrajanju Sovjetske zveze, ki ni hotela dovoliti -učinkovitega mednarodnega nadzorstva. Zato sii je težko predstavljati, da bi Sovjeti zdaj naenkrat izpremen-ili svoje stališče. Dokler tega ne dokažejo, se mora pač smatrati, da -gre za manever starega kova: začeti pogajanja, ki bi se zaradi nesoglasja v podrobnostih zavlačevala. In medtem, ko bi .se drugi pustili uspavati, -bi Sovjetska zveza pridobila- na času in vplivu. Ta recept so sovjetski .politiki že nekajkralt s pridom preizkusili. Zakaj £4 ne -bi še enkrat? Tudi na nedavni in dolgotrajni londonski razorožitvemi konferenci so enako močno poudarjali svoje miroljubne namene in potrebo po razorožitvi, toda čim je Zahod kaj ponudil, je zalstopnik Kremlja že bil -proti temu. pa čeprav je s tem moral preklicevati tudi kaj takega-, kar je pred par dnevi sam predlagal.
-V prvem delu svojega intervjuja dopisniku »New York Timesa« je Hruščev ponovil svoje obtožbe proti politiki Združenih držav na Srednjem vzhodu in v Zahodni Nemčiji. Dullesa je obtožil, da neti vojno med Sirijo in Turčijo, kanclerju Adenauerju pa je očital, da vodi hitler-jansko politiko.
Vso odgovornost za poslabšanje amne-riško-sovjetskih odnošajev je Hruščev pripisal washing,tonski vladi ter je potrdil sovjetsko stališče o -miroljubni koeksistenci. Zatrdil je, da, želijo Sovjeti končati sedanjo oboroževalno tekmo z Združenimi državami, pri kateri je prednost lahko -zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Izjavil je, da- je Sovjetska zveze pripravljena demobilizirati svoie oborožene sile in ohratniti samo policijski zbor za notranjo varnost pod pogojem, da storč enako tudi druge države.
Ta/ko je Hruščev že začel na diplomatskem področju širokopotezno izkoriščati uspeh, ki so -ga dosegli, sovjetski znanstveniki. V njegovih najnovejših predlogih pa vkljub vsemu ni veliko noveiga. Vse -to smo že nekaijkrat slišali, tudi iz sovjetskih ust. Toda lepe želje, napovedi in pričakovanja so r pa razbila, ko je prišla na dnevni red njihova praktična izvedba. Cepralv s-i vsi narodi in ves svet iskreno želi, da bi že enkrat bilo drugače, se torej tudi po najnovejših Hrušče-vih izjavah ne moremo zanesti, da je prav zdaj nastopil tako -težko pričakovani preobrat na boljše, kajti če kje, potem velja .v svetovni politiki sveirilo: Gorje
VESTI z GORIŠKEGA
Staubižča za pokrajinske uslužbence
V soboto 21. septembra je pričela in v četrtek 3. t. m. se je1 nadaljevala seja go-riš-kega provincialnega sveta, ki je razpravljal in odobril odstop nekega zemljišča y Tržiču za zgradbo ljudskih stanovanj, razpis dražbe 'za nabavo tekočega kuriva za leto 1957-58, zamenjavo z goriško občino nekih kosov zemljišč v u-licah O,spitale- in Paolo Diacono, do-datne stroške pri zgradbi teihin-ično-trgovske šole z oddelkom za zemljemerce, obnovitev z nekaterimi spremembami dogovora s prosvetnim ministrstvom za priznanje veljavnost' osnovnošolskih razredov v go-riškem zavodu gluhonemih, prispevek go-riški občini .za vzdrževanje industrijsko-rokodelske šole ter tudi šole industrijske umetnosti, prispevek 50.000 lir folkloristični skupini iz Ločn-ika in toliko tudi razstavi furlanske umetnosti v Vidmu.
Nadalje- je provincialni .sve.t obširno razpravljal o zadevi nakazila prostorov za zgradbo stanovanj uslužbencem provincialne uprave, vsega skupaj v obsegu •kakih 7000 kv. metrov. Stanovanja -bo .sezidal Državni zavarovalni -zavod s pravico odkupa v obrokih, -toda zemljišče mora ta zavod dobiti zastonj. Leta 1954 se je bil provincialni svet izrekel za brezplačni odstop zemljišča, -toda provincialni upravni odbor .sklepa ni potrdil. Uradniki pa so zdaj ustanovili dve zadrugi, provinca pa jim je zemljišče nakazala po polovični ceni, kar -so tudi sprejeli in se zavezali plačevati ga v mesečnih okrokih skozi pet let -brez obresti.
Z ozirom na zadržanje komunističnih svetovalcev, ki so nekako vztrajali za brezplačno nakazilo zemljišča, je svetovalec dr. Sfiligoj izjavil, da bi bil on tudi za brezplačnost, če- bi prizadeti uslužbenci na taki prošnji vztrajali, ker pa ne v-ztrajajo, se strinja in odobruje sklep odbora za polovični popust na ceni, brez •obresti, po možnosti pa, je predlagal dr. •Sfiligoj, naj -se petletni rok za odplačevanje odkupnine podaljša tudi na deset let.
Ce pa bi svet sam vztrajal na brezplačnosti in tako sklenil, bi le škodil stvari sami, bodisi ker mora svet gledati na koristi vsega 'prebivalstva province in •bodisi, -ker bi provincialni upravni odbor tak sklep zavrnil. Tedaj bi bil možen priziv in zadeva ibi se. zavlekla zelo na dolgo, vse na škodo uslužbencev, ki upravičeno -hrepenijo po lastnem stanovanju, kjer je človek sam isebi kralj in gospodar.
V bistvu — je nadaljeval dr. Sfiligoj
—	gre torej za delno ali polovično brezplačnost, in provinca je -tako pokazala vso -dobro voljo in znatno naklonjenost uslužbencev.
IPo besedah še drugih svetovalcev, odbornikov in predsednika samega, ki je u-gotovil, da pri ,stvari gre- -za več kot polovični popust na ceni, če se upošteva še odpust obresti, je svet sklep odbora odobril z izjemo enega, samega vzdržanega glasu. Zadržanje komunistov je bilo namreč izares čudno: medtem ko sta -tekom razprave dva- vztrajala na brezplačnosti, je tretji bil -tudi proti polovični ceni, češ naj uslužbenci -plačajo polno ceno. Pri
glasovanju pa -s,ta prva- d-va komunistična svetovalca gla-sovala za polovično ceno brez obresti, tretji pa se je glasovanja vzdržal.
Končno je svet odobril še sklepe odbora glede natečaja za- obnovo živinskih hlevov in kmetskih dvorišč, glede prispevka za ostvaritev živinskega načrta v prihodnjem letu 1958 in glede dodatkov k proračunu stroškov za nadziranje lova.
S seje občinskega sneta
V	sredo in petek, 2. in 3. t. m., je zasedal pa goriški občinski svet.
Slovenski svetovalci (dr. Sfiligoj, prof. Kacin, gg. S-uligoj in Bratuž) so najprej poslušali županov odgovor na- njih pismeno vprašanje od 21. avgusta o zadevi po-strežnice ge. M. K. na strokovni šoli s •slovenskim -učnim jezikom, ki že 10 let sama opra-vlja od jutra do večera vse po-stre-žniško delo pri šestih razredih šole, pa jo kljub temu smatrajo samo za pomožno pos-trežni-ško -silo s polovično plačo skozi deset m-s-secev v -letu.
Zato so omenjeni štirje svetovalci vprašali tza pojasnila: zakaj tako- ravnanje s pas-trežnico M. K., ki kot pomožna sila opravlja, namesto po tri ure na dan, pol-nodnevno vse delo postrež-nice na- šoli s šestimi razredi, ki jim zakon daje- pravico- dveh pos.trežnic. Nadalje so štirje svetovalci vprašali, ali ne bi -kazalo imenovati M. K. za stalno postrežnico s polno plačo in- imenovati celo še eno postrežnico na -tisto šolo.
Zupan je odgovoril, dai bodo prihodnje •leto uredili sta-lež postrežnic in tedaj vze-
li	v poštev -t-udi primer ge. M. K. Ce pa •ugotovijo, da opravlja- vse postrežniško
delo, ji bodo že sedaj, nakazali polno plačo.
V	imenu tudi ostalih treh se je dr. Sfiligoj zahvalil županu ,za odgovor, s katerim da se vsi štirje le delno zadovoljujejo, zato da spreminja vprašanje v predlog -za, -ureditev zadeve, po katerem naj •svet razpravljat .Predlog pa, da bodo štirje umaknili, če -bo omenjena postrežn-icd -za svoje -delo -res plačana.
'V ostalem pa so svetovalci odobri-li več odborovih sklepov o .zadevi šolskih poslopij in otroških vrtcev, ojače-njai javne razsvetljave-, tudi v ul. San Giusto v Podgori, prispevkov za javne telefonske govorilnice v Pevmi, Ločniku in -drugod, Rdečemu križu za šolsko zdravniško ambulanto, razstavi furlanske umetnosti in glasbeni šoli.
■Nadalje je svet potrdil sklep -za odstop zemljišča- v -ulici sv. Mihaela za zgradbo begunskih stanovanj ter t-udi sklep za -najem 44-milijo-nskega posojila- -za izravna--nje lanskoletne bilance.
Naj omenimo še, da so štirje slovenski svetovalci predložili občinskemu odboru vlogo, vsebujočo 28 točk predlogov za napeljavo vodovodov na Gradiš-kuto, na vrh Sentmavra in v ul. degli iScogli, za asfaltiranje raznih ulic, n. pr. ul. Tabai, Al-viano, La-ntieri, za ureditev ulice XX. -septembra, iza ojača-nje razsvetljave -po raznih -ulicah, za -odpravo- os-tre-ga vogala .na poti v Grojno itd..
■Na seji je župan, na vprašanje, zagotovil, da bo odbor vlogo proučil in ji po možnosti -ugodil. Izrazil pai je mnenje, da -bi morali staviti tudi predloge za večje dohodke, ne samo za- stroške. Svetovalci so obljubili, da- se bodo pozanimali tudi iza -to vprašanje.
Takoj_ p Pteliol
Kako pobijamo azijsko gripo sebi in svoji okolici v korist?
Iz obširnih poročil, ki prihajajo iz krajev in dežel, kjer v tem času žanje azijska gripa bogato letino, so razvidne izkušnje -zdravnikov in bolnikov, ki nas poučujejo, -ka-ko to hudo -nalezljivo obolenje u-spešno -pobijamo.
V	-glavnem je azijska gripa — vsaj po dosedanjih opazovanjih — ši-bkejše narave -kot pa je navadna influenca. Ta ugotovitev pa nas ne -sme -zapeljati v lahkomiselnost. Tudi ni izključeno, da -se ne pojavi v težjih oblikah.
-Splošni -znaki azijske gripe so: nahod, glavobol, otopelost, bolečine po udih, suh ka-šelj, dvi-g telesne temperature. To stanje -traja tri do štiri dni. Temu- sledi re-konva-lescenca teden dni. V tem času se bolnik počuti, kot -da bi ga kdo pretepel in nagiblje- k omotičavosti. Izgle-da, da je prav ta -zadnji pojav značilen za azijsko gripo.
To je splošna podoba sedanje epidemije, ki pa se seveda od slučaja do slučaja lahko spremeni. Mladi, krepki ljudje reagirajo hujše od starejših, -zato pa morajo starejši skrbno paziti na srce-.
Ob prvih znakih obolelosti moramo nemudoma v posteljo! To je prvi in najvažnejši ukrep v korist -sa-mega bolnika in tudi v interesu soljudi. Nesmiselna je vsa ko, brezbrižnost in zavlačevanje! Z zanemarjenostjo -se vdajamo samo varljivi •zanesljivosti in zapravljamo čas za lastno ozdravljenje. Kakor hitro čutimo vročino, takoj v posteljo! Bolniku obilno str-ežemo z vročim čajem in. skrbno pazimo, da je dobro pokrit. Normalno se bomo nadlege na- ta način iznebili že v
Pozi« koroških Slovence« na »lado
Zastopniki Narodnega sve-ta koroških Slovencev, Hrvatskega kulturnega- društva in Zve-ze slovenskih organizacij na Koroškem o po skupnem posvetovanju dne 29. septembra t I. poslali avstrijski zvezni vladi poziv, v katerem se- v imenu vse slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, razočarani -zgražajo nad dej-stvom, da ni zvezna vla-da, kljub raznim zagotovilom, nič upoštevala njihovih predlogov pri urejevanju osnutkov za uresničenje člena 7. avstrijske državne pogodbe, pač pa, da je menda -ugodila namenom tis-tih organizacij, ki sovražijo slovensko in hr-vat-sko manjšino. Zato so omenjene organizacije -upravičeno vznemirjene in zaskrbljene, ker bi izdela-ni osnutki bistveno poslabšali -sedanji- položaj njihovih manjšin ter bi življenjsko ogrožale njih pravice predvsem na šolskem področju-.
V	zv-e-zi s tem poudarjajo dejs-tvo, kako avstrijska vlada dvojnomerno ravna, s tem da na -zvit način polagoma zatira svoje narodne -manjšine, po drugi strani pa trdno vztraja pri podpori zahtev avstrijske manjšine v Južnem Tirolu. Zaradi tega izjavljajo podpisniki poziva, da
SETEIV P-SENICE
Ko -se pripravljamo sedaj na setev pšenice, -je -prav, da poudarimo tri važne stvari, katere so n-uj-no potrebne, da jih poznamo in uveljavimo, če hočemo doseči -zadosten donos pridelka. Te so: pravilna priprava zemlje, t. j. globoko oranje, po možnosti s traktorjem, očiščenje stranskih jarkov, da bo voda prav odtekala, ter dobro po-brana-nje zemlje, tako da zemljo čim -bolj zdrobimo in izravnamo, -da ne ostanejo kotanje, kjer bi utegnila postajati voda-; primemo pognoji-itev površine in pravilna izbira semena, katero mora odgovarjat-' posamezni sestavini zemlje, in predvsem uporaba selekcioniranega- -semena. A-ko dostavimo •vsem tem -trem pogojem, bomo ob -ugodnih vremenskih pogojih dosegli prav gotovo obilen pridelek.
Najprimernejši -čas za -setev pšenice je od sedaj do -približno 10 - 15. novembra. Ce po -tem času nastopi mrzlo vreme, smemo sejati samo *emena, ki prenašajo mrzloto. Kakor rečeno, moramo torej zemljo dobro preorati in izravnati površino. Takoj ko jo preorje-mo, moramo pobranati, ker se zemlja zdrobi le dokler je sveža. Ce bomo gnojili -s hlevskim gnojem, -bomo njivo, kjer je prej ra-s.tla koruza, najprej izravnali -lehe s primernimi orali, nato potrosimo na- površino hlevski -g-noj ter ga podorjemo. -Zlasti je tako gnojenje priporočljivo, če mislimo med pšenico v pomladi posejati deteljo. Njivo, katero smo pognojili ■» -hlevskim gnojem, ali -kjer je prej -r»etel krompir in je bila torej z gnojem pognojena, bomo dopolnili gnoji-tev s superfosfatom in kalijem, ker, kakor vemo, je hlevski gnoj najpopolnejše gnojilo. Je pa- precej ubog na fosforju in kaliju-. Ce je torej njiva pognojena * hlevskim gnojem, -bomo -to pognojili še s približno 50 kg superfosfa-ta in 30 kg kalija na 1.000 kvadr. metrov. To količino lahko primerno izvišamo, če hočemo doseči večji donos.
Njive pa, katere niso pognojene s hlevskim gnojem in jih bomo .pognojili samo z umetnimi -gnojili, -bomo poleg superfosfata in kalija gnoji-li še z amonia-
kom. Ker pa je znanstveno ugotovljeno, da rastline, poleg -glavnih treh hranilnih snovi, .t. j. dušika (amoniak), fosforja (superfosfatt) in kalija, potrebujejo tudi ra-zne druge snovi, -kakor so cin, bor, magnezij itd., -bomo namesto omenjenih -treh glavnih gnojil gnojili ,s tako imenovanimi sestavljenimi gnojili, kate-ra vsebujejo poleg dušika, fosforja in kalija tudi razne mikroelemente.
-Priporočamo zlasti sestavljeno gnojilo imenovano PKN. Tega potrosimo od 50 -70 kg na 1.000 kv. metrov površine, kakor je zemlja pač več ali manj potrebna gnoji-tve. Ko smo -gnojilo -raztrosili, prevlečemo njivo z -brano, da -tako gnoji-lo nekoliko pokrijemo in ga spojimo -z zemljo, in njiva- je pripravljena za setev. Prav je, če preorana zemlja nek-oliko počiva, pre-dno bomo sejali.
Kakor ismo že omenili-, moramo za setev izbrati zemlji primerno seme in po možnosti le selekcionirano, katero dobimo v -kmetijskih konzorcijih in -za katera- lahko dobimo državni prispevek 3500 lir na 100 kg, tako da nas s-tane le nekaj nad 6000 -lir za 100 kg. V -zadnjih par -letih se -je i-zkazala povsod kot najuspešnejša vrsta pšenice >iS. Pas-tore«. Seme m-oramo razkužiti, preden ga posejemo, in sicer uporabljamo v ta namen prah Caffaro ali kako drugo močnejše -razkužilo, ki ga- dobimo v prodaji v kmetijskih konzorcijih In pri tvrdki »Vinoagraria« v Gorici.
Pšenico nasujemo & kanglo ter dodamo nekaj tega prahu, nakar vse dobro premešamo in- seme je razkuženo. Rabimo približno 250 gr prahu na 100 kilogramov semena. -Sejali -bomo po možnosti le s sejalnik-om, -ker le tako bomo posejali povsod enakomerno in primerno globino. Opustiti moramo sejanje z roko na-čez in na-to " zabrananjem, ker se s -tem seme -neenakomerno porazdeli in ga tudi mnogo ostane po vrhu zemlje in -ne bo kali-lo, če ne nastopi daljše deževno vreme. Na vsakih 1.000 -kv. metrov površine porabimo 20 - 25 kg semena. Manjša količina velja za sedanjo setev, večja pa zai zadnje, dneve setve, X. novembru.
nikakor ne -bodo privolili kakršni koli ureditvi, ki -bi skrunila pravice, priznane po 7. členu državne pogodbe.
Izražajo pa tudi željo in voljo za konstruktivno sodelovanje pri reševanj-u raznih vprašanj narodnih manjšin, ki ne smejo ločiti, marveč združevati narode.
T-udi mi se pridružimo našim koroškim •bratom z željo, da -bi uspešno dosegli svoje upravičene zahteve in pravice.
Socialistični poslanci za slooensho občine
N-ennijeva socialistična poslanca, gg. Marangone in Be-ttella, sta te dni stavila -pristojnemu ministrstvu vprašanje- glede pomoči, ki so jo obmejne slovenske občine videmske in goriške province potrebne.
Poslanca pravita, da bi bilo nujno po^ -tre-bno priskočiti gmo-tno na pomoč tem občinam.
•Slovenci smo gg. poslancema seveda za tako njihovo prizadevanje -zelo hvaležni in -upamo, da se bo ministrstvo pc/-•zivu -tudi odzvalo.
Zdi pa. se nam potrebno podčrtati, da ne gre isamo -za gmotno pomoč, ki so jo slovenske obmejne občine, povečini kmetske in majhne, -potrebne, ampak tudi jezikovno -zaščito -Slovencev v Italiji. Tudi na -to važno zadevo naj- bi se gg. poslanci spomnili, -da se vendar enkrat ostvari-jo določila 6. čle-na -ustave.
S.OVODNJE
Letino -nism-o .imeli pri nas nič kaj dobro. Krompir, ki tvori navadno -naš glavni pridelek, -le-tos ni obrodil. 'Zlasti se je vzorno seme iz Holandske slabo izkazalo; prvo mu je škodi-l spomladanski mraz, na-to pa še suša. Bolje je obrodil domači krompir. Ta izkušnja nas uči, da- se ne smemo zanesti na novosti in -ne opustiti--sejanja tudi maše-ga krompirja.
Ker je -bi-lo poletje na splošno suho, je zaradi tega trpelo sočivje in tudi povrtnina!. Obojega je bilo le malo za prodajo.
V	naši občini je vprašanje vode še vedno pereče, in pristojne oblasti naj se pozanimajo, da ga v najkrajšem času u-godno rešijo.
Ob zaključku i-zražamo željo, da bi delavsko središče zaposlili za popravljanje ce-ste na -Rojcah, ki vodi k Soči.
Benetke dobijo novo letališče
Zgradili -ga -bodo na celini ter bo ime-
lo	-dve vzletni progi, dolgi 2 km in pol, tako, da bo -usposobljeno za- najzahtevnejši mednarodni- letalski promet. 60 odstotkov celotnih st-roškov bo krila država, ostalo pa- bo prispevala -beneška občina in druge krajevne -ustanove. Dela •se -bodo kmalu, pričela.
S0C19LH8 VPRUŠaiHil
Enako plačo zo enako kvalifikacijo
Pretek-li teden se je- vršilo v Milanu zborovanje za- dosego enakopravnosti žensk na delovnem polj-u. Izglasovali so resolucijo, ki -zahteva ene-ko plačo za e-nako kvalificirano delo. To pomeni, da naj -bodo ženske-dela-vke prejemale na-•ko plačo kot moški, če -so zaposlene pri istem kvalificiranem del-u.
To je prav! V-prašanje je le, če so žen-ske-delavke sploh zmožne vsakega kvalificiranega dela kot moški. Morda se re-
solucija ravno -zaradi tega glasi tako: ..za enaiko kvalificirano delo, ker je področje možnosti take enakosti -baje -zelo
omejeno.	----------
Ženska enakopravnost v družini
-Pred -kratkim so zborovale tudi -italijanske odvetnice. Na zborovanju so se najbolj potegovale iza dosego enakopravnosti z m-ožem v druži-ni. Poudarjale so -zahtevo po izvrševanju- oblasti nad otroki v enaki meri z možem, ka-teri se po ■italijansko pravi »patria- potesta«, in posledično tem-u tudi soo-dločevanje pri vzgoji otrok. Ce bi -se pri tem mož in žena ne mogla -zediniti, naj od-loči pa sodnik. 'Ne glede na -utemeljitev teh ženskih •zahtev, -moremo že zdaj reči, da- -bodo sodniki v tem oziru zelo zaposleni!...
dveh a-li treh dneh. Ce se vsakdo izmed nas drži teh ukrepov in -se sam takoj izloči iz prometa, potem bomo preprečili eksplozivni .jjotek epidemije in t-udi sti--sko, ki je po-sledica ra-zdivjanja bolezni.
-Pametno in razsodno prebivalstvo -lahko s svojim discipliniranim obnašanjem mnogo, doprinese k ugodnemu .poteku epidemije. iZato še enkra-t: pri najmanjših •znakih — takoj v pos-teljo! Tako se najbolje .zavarujemo in okužimo čim manjše število soljudi.
Koliko časa je bolnik nevaren?
-Na azijski gripi oboleli -bolnik je za svojo okolico nevaren, -da jo okuži, vse dokler kiha in -kašlja in dck-ler ima vročino. Ko -se mu je tele-sna temperatura vrnila na normalo (36,6 stopinj C), se lahko -s-pe-t pokaže- Ij-udem.
Splošno je -znano, da se -bole-zen prenaša- v obliki drobnih kapljic z infekcijo dihalnih organov.
Koliko časa poteče od okužbe do izbruha bolezni? Inkubacijska doba, -tako imenujejo ta čas, -traja- eden do dva dni. Bolezenski pojavi pa lahko nas-topijo -tudi v -teku pot dneva.
Se lahko varujemo z injekcijami?
Z najnovejšimi izsledki nam služijo •t-udi zaščitne injekcije. V Rimu, v Švici, na Angleškem in -zlasti v Združenih državah so že i-zn-a-š-li -ustrezajoče serume. ■Za azijsko -gripo pa bi ,po mnenju številnih -zdravnikov pomenila splošna uporaba isto, kot če bi vrabce streljali s topovi, ker je -obolenje -sa-mo po -sebi ize-lo -lahke -narave. Cepljenje v širokem obsegu je- vse predrago in -tudi še premalo preizkušeno. Navadno prihaja znanost s -takimi -ukrepi -tudi prepozno. Cepiva bi morali -imeti na razpolago -samo -za- -zelo izpostavljene -bolnike; predvsem za starejše ljudi in take' ki bolujejo na srčnih motnjah itd. Za vse tiste -bolnike pač, pri kate-rih se je -bati komplikacij. Prav komplikacije so pri obolenju -na tej gripi anj-nevarnejše. Gripa namreč pripravlja u-godna tla za izbruh -drugih obolenj.
Po prvi svetovni vojni je ra-zsajala španska gripa. Njena- stalna spremi jeval-?ka je bila takrat pljučnica. Današnjo a-zij-sko gripo -spremlja pljučnica le v -zelo redkih primerih. Takrat je veljalo načelo, da je treba vsa-kega bolnika takoj prepeljati v -bolnišnico-. Tako so -se -bolniki medsebojno ok-uževali in se je -njihovo stanje sa-mo še poslabšalo.
'Danes se bolnišniškega zdravljenja a-
Rdeče menice
Pravosodno ministrstvo se bavi z mislijo uvedbe rdečih menic, ki naj bi veljale samo -za nakupovanje blaga s plačilom v obrokih. Blago bi namreč ostalo -last prodajalca, dokler ne bi -bili plačani vsi obroki, in rdeča menica bi- veljala istočasno kot dokaz nakupa -z odplačevanjem cene y obrokih. Naenkrat pa je -zamisel šele v načrtu in- ne i-z-glede, da postane zakon v kratkem času.
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo gimnazije-liceja- ter učiteljišča s -slovenskim -učnim jezikom v -Gorici obvešča, da, se novo šolsko -leto prične v ponedeljek 14. oktobra s šolisko sv. maš-o ob 10. uri.
Dijaki o-beh šol naj .se .zberejo -ob 9.30 na šolskem dvorišču- v ulici Croce, od koder pojdejo v -spremstv-u profesorjev v cerkev.
Vpisovanje v čipkarsko šolo
V Gorici, Gradišču, Gra-dežu in Tor-viscosi je odprto vpisovanje deklic v čipkarsko -šolo. Sedež -goriškega oddelka- je v ul. Morelli 39. Sola je brezplačna in se v njo -lahko vpišejo:	1) osnovnošolsko obvezne deklice, 2) dijakinje nižjih -šol, 3) dekleta, ki s-o šolo dovršile .in ki n-i-so presegle 35. leta -starosti. V slučajih a-d 1) in 2) -se pouk vrši po štiri ure na teden in ved-no popoldne.
V -goriš-kem oddelku -te šole je možno-doseči diplomo -učiteljice čipkarice.
'Poja-sni-la -dajejo ravnateljstva navedenih štirih- šol.
Trupla padlih vojakov v prvi svetovni vojni
Na hribu Sv. Mihaela so -raziskovalci jam odkrili šest -trupel v prvi svetovni vojni padlih vojakov. Pet jih je pripadnikov avstrijske vojske, eden pa- italijanske.
SMRTNA KOSA
Po dolgi in mučni -bolezni je v Gorici umrla gospa Lavrenčič, žena g. Lavrenčiča, postrežnika- na osnovni šoli s'slovenskim -učnim jezikom v. u-l. Croce.
Vsem -preostalim v. družini naše sožalje.	*	* »
-Pretekli -teden je -umrl pa -g. -Miha Urbančič, star 73 let, sodni uradnik v pokoju, -rodom iz Kobarida. Pokopali so ga v pe-tek 4. t. m.
Preostalim -sorodnikom tos-tran ” on-
GORISKI OKTET .»PLANIKA « priredi
v soboto 12. oktobra ob 20.30 in v nedeljo 13. oktobra ob 17. uri v Marijinem domu na Plac-uti
Pevski koncert
Na- sporedu so umetne in -narodne pesmi.
zijske- gripe poslužujejo le v -izrednih primerih, zato pa- -čim skrbneje bolnika izolirajo.
Vodja ameriške zdravstvene -službe, dr. Burley, meni: »Azijska g-ri-pa je razmeroma lahko obolenje, hudo je samo -to, da napada- -tako visoko število -ljudi.« Pri nas množičnega obolenja -zaenkrat še ni. Ce pa bi nastopilo, potem se tega ne smemo preveč prestrašiti. Ce nas obišče -kitajski -gost, ga -s-premimo te-koj v posteljo, nalivajmo -ga- pridno -z v-ročim čajem, da sebe in njega temeljito prepotimo, pa ga -bomo- hitro -spravili tja, od koder se je vzel.
NOVICE 12 SLOVENIJE
USPEH TURISTIČNE SEZONE
•Urad za statistiko je sporočil, da- je le-tos obiskalo razne kraje Jugoslavije 2 milijona An pol -turistov. Ti-l-e seveda niso bili vsi iz tujine. Lani, ki je bilo po mnenju- strokovnjakov -zelo sla-bo turistično le-to -za- Jugoslavijo, je bilo turistov 2,240.000. S -številom turistov so se povečale -tudi prenočnine, in sicer, v primerjavi -z lanskim -letom, -za 2 milijona in pol. Statistika se nanaša -na prvih 7 mesecev.
PROIZVODNJA NAFTE
iProizvodn-ja nafte v Jugoslaviji stalno -raste, da-si nimajo podjetja dovolj sredstev -na -razpolago. Letos so v -prvih osmih mesecih pridobili 259.486 ton surove nafte, tako da iz-gleda, da -bodo- -letos pridobili vsega skupaj 384.000* ton surove nafte. To je seve-da premalo za jugoslovanske potrebe, čeravno je znano, da je v Jugoslaviji ma-lo vozil. Za kritje domačih potreb morajo domače rafinerije prečistiti 1,028.000 ton surove nafte. Le-tos mora torej- Jugoslavija uvoziti preko 600.000 t-on surove nafte.
NOVA LADJA
V	puljski ladjedelnici so dogradili novo -ladjo »U-lja-nik« z nosilnostjo 10.500 •ton. To je prva -ladja take nosilnosti, ki je -bila kdajkoli -zgrajena v puljskih ladjedelnicah. Ladja je opremljena iz -Die-selovim motorjem 4800 -konjskih sil, ki je bil -tudi zgra-jen v puljskih -ladjedelnicah. Motor Ladje bo razvijal hitrost 14 vozlov h3 uro.
IZ ŽIVLJENJA LJUDSKIH DEMOKRACIJ
^ ■ p
Censtohovski čudež
Najznametinejša božja pot v vsej Vzh. Evropi je mestece Censtohov na Poljskem. Tu se je zgodil pred tri sto leti pravi, pravcati čudež. Takrat so samostanski menihi s pomočjo- nekaj ducatov poljskih bojevnikov pognali v beg deset tisoč švedskih vojakov, ki so oblegali obzidje samostana sredi zime, mesec dni dolgo.
Ta čudež so pripisovali dragoceni Marijini sliki v Jasni gori, ki so jo dolgo predtem iz starega Bizanca prenesli v to samotno poljsko naselje.
Pred časom je časnikar Josip Alsop obiskal Cen-stohovo na Jasni gori. Napisal je, da se pred tri sto leti morda ni dogodil pravi čudež, da pa je sam pravi čudež doživel v, teh dneh v Jasni gori.
(Predstavljajte1 si, pravi časnikar, visok hribček, ki je ves posut s predmestji majhnega, mračnega industrijskega mesta. Skozi drevje vodi na vrh hriba široka pot. In tu pričenja čudež. Sam vrh so izravnali in nastal 'e razsežen prostor, najmanj trikrat tako velik, kot je trg sv. Petra v Rimu. En sam orjaški steber stoji sredi tega trga in nosi Kristusov kip s trnjevo krono. Ves trg je prenapolnjen ljudi. Tu stoje množice z molčečo potrpežljivostjo, moški in ženske, mladina in otroci. Gotovo jih je nekaj sto tisoč. In vsi so obrnjeni proti cerkvi, proti prav istemu zidovju, ki so ga menihi branili pred švedskimi napadalci.
Nenadoma se pojavi dolga procesija, pravi gozd zastav, številni pevski zbori. Bred cerkvenimi vrati je postavljen visok oltar. Pred njim stoji menih in daje znamenja v mikrofon. Množice zapojejo himno, ki poveličuje čudež Jasne gore: »Na vrhovih Censtohova«. Polno uro stoje tu množice in prepevajo himno :za himno, obrnjene proti tribuni okrog oltarje, .ki se počasi polni 'z duhovščino. Najprej prihajajo poljski škofje1 v svojih 'bogatih oblačilih in - mitrami na glavi. Pri radovednem ugotavljanju pa' se opazovalec kaj kme-lu prepriča, da so mašniška oblačila skrojena iz starih, zaves in precej ubožne svile komunističnega Pekinga. Poljska cerkev danes ni bogata na; dobrinah tega sveta. Nenadoma je množica, umolknila, kardinal Wys:zynski se je usedel pod škrlatno rdeči baldahin poleg oltarja. Pameten pogled v bledem asketskem obrazu je v trenutku pregledal vso sceho. Godba je prekinila tišino, in Ba-ranjak, poznanjski nadškof, je pričel z mašo.
Po končani maši je stopil na prižnico sam kardinal. Pripovedoval je zgodovino kralja Ivana Kazimirja, ki je Poljsko posvetil ,Devici Mariji, nato pa je bil mnenja, da. je prišel ča-s to posvetitev obnoviti z novo prisego. Počasi, z močnim moškim glasom je izgovarjal prisego. Je ■to svojevrstna .prisega, govori o težkoča-h,
s katerimi se bori industrija, pridiga o alkoholizmu, ki je pravo prekletstvo za deželo, o pomanjkanju discipline, ki se po osvoboditvi čedalje bolj širi. Mnoga
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V	soboto 12. t. m. ob 20.30 v dvorani »A. Sirk« v S,V. KRIŽU, v nedeljo 13. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI Branislav Nušič
ŽALUJOČI OSTALI
komedija v treh dejanjih
prikrita opozorila so izvenela- tudi proti sedanji komunistični vladavini. Ni bilo popolnoma jasno, ali so množice njegovo besedo tudi doumele. Ko pa jih je pozval, naj prisego za njim ponavljajo, je spregovorilo sto tisoč: »Prisegamo ti, Marija, kraljica Poljske, prisegamo ti iz srca!«
Tedaj se je vitka roka dvignila, k blagoslovu. Na dano znamenje je zadonela bojna pesem Poljske: »Veliki Bog, večni zaščitnik Poljske dežele.«
(Sončno jutro se je bližalo koncu, in morje ljudstva se je počasi razšlo. Mnogi so zajtrkovali na prostem, tisoči pa so istali v dolgih vrstah in čakali na svojo molitev pred sliko milostipolne Censto-hovske Marije. Ob večernem mraku pa se je mogočna množica spet zbrala na o-gromnem prostoru. Ta je bila še večja, še mogočnejša kot je bila dopoldne. Tu in tam so se zablesketale posamezne svečke, ki .so jih senčile dlani, vse razrite od dela. Zopet so zaorile stare himne, medtem ko se1 je procesija razvila pod zidovje. Stoti.soči so prepevali litanije Matere božje. Kardinal pa je ponovil dopoldansko prisego.
»Razumeti morate,« je dejal kardinal prisluškujočim množicam, »to, česar ni mogla razdejali varljiva doktrina, še vedno lahko uniči narodna demoralizaci-ja. Vi ste po-kolemje junakov, in vam je Bog podelil 'resno dolžnost, da ne zapravite tega, kar je bilo rešeno s krvjo vaših očetov.«
Tako je končala pridiga. Številna množica je se enkrat -z istim navdušenjem zapela poljsko borbeno popevko. Nato je prišel čas, da se napotijo množice skozi noč domov.
Po stopinjah Gestapa
Sredi septembra letos so sovjetski a-gen-ti poškušali zastrupiti bivšega kapitana proslule (Sovjetske -policije MVD, Nikolaja Hohlova, ko se je udeleževal zborovanja založbe »Posev«, ki je last ruske protikomunistične organizacije N. T. ,S. v .Frankfurtu n/M. Prav v tem mestu bi moral Hohlov meseca februarja 1954 s sodelovanjem dveh nemških agentov s skrivnostnim orožjem ubiti voditelja ruske odporniške organizacije NTS, Georgija Okoloviča, o čemer je svoječa-sno »Demokracija« obširno poročale.
(Sedaj se je Kremelj odločil, da to neprijetno pričo sovjetskih zločinov z za-strupljenjem likvidira. Hohlov je pred kratkim (zaključil svoje spomine pod naslovom »Pravica vesti«. Dejansko je to delo nekak dnevnik agenta-obveščevalca. Nekaj izvlečkov tega dela je založba »Posev« že izdala. Hohlov je želel, da njegovo delo izide najprej v ruščini, ker je hotel, da bi najprej svojemu lastnemu narodu odkril prostaška in nesramna sredstva, katerih- se poslužuje komunistična strahovlada. Delo vsebuje tri glavna poglavja: »V imenu Sovjetske zveze«, »V imenu ljudstva« in »V imenu vesti«. Tu se na-m ne odvija samo Hohlovo življenje, pač pa trpljenje ruske-ga naroda in -zločinske kremeljske metode delovanja sovjetske tajne -policije in njenega vohunskega- omrežja.
Ze nekaj let živi Hohlov v Združenih državah-. Uveljavil ise je s svojimi predavanji pred ameriškim ljudstvom o -življenju s, Sovjefiji. Veliko zanimanje je vzbudil tudi njegov nastop v ameriški televiziji.
Zborovanje založbe »Posev« je trajalo v Frankfurtu.'tri dni. Dne 15. septembra je Hohlov obedoval v restavraciji »Pal-me-ngarten«. Cez -nekaj ur se je zgrudil s težkimi znaki izastr.upljenia. Hohlov, ki leži težko bolan v ameriški vojaški bolnišnici, je prepričan, da ga je hotel Kremelj -ugonobiti -z nekim azijskim strupom.
Kam pl od e Tit o ?
Odka-r je Gomulka zapustil Beograd, priznavajo jugoslovanski komunisti -ka-r očitno, da brezpogojno delijo in podpirajo kremeljska stremljenja v vseh vprašanjih -zunanje politike Vzhodnega, bloka. Potem ko je v poljsko-ju-goslovanski izjavi Tito priznal mejo na Odri in Niši •ter obstoj dveh- Nemčij-, -kar je v popolnem nasprotju z njegovimi zatrjevanji še -pred neka-j leti, se je Titova J-ugoslavija strumno postavila pred Glavno skupščino -OZN v vrsto poslušnih kremeljskih priprežnic.
Posebno jasno pa se je Titova zunanjepolitična zastava, zasukala na- kremeljsko stran v njegovem članku, ki ga je priobčila ameriška revija »Foreign Af-faiirs«. V tem članku izjavlja jugoslovanski diktator, »da je bila zahodna varnostna politika za časa 'Stalina, razumljiva, da pa je danes, po štirih -letih njegove smrti, težko zapopasti, da se v -nekaterih zahodnih krogih nezaupanja proti sovjetski politiki ne samo vzdržujejo, pač pa ce-lo poglabljajo. To ne glede r.a to, da se odgovorni sovjetski voditelji trudijo Stalinove' pogreške popraviti.«
Tito zapušča Zahod
Tito enostavno pripisuje Zahodu vso odgovornost -za obstoječe stanje. Tak o-či-ten odmik Tita od Zahoda in njegovo požvižga-nje na toliko opevano nevtralnost, koeksistenco iri tretjo silo si je lahko razlagati samo z notranjim razvojem v ce-lotnem komunističnem oblastniškem območju.
Vso komunistično politiko povojnega ča-sa ka-rak-teri-zira strogo ose-bna politika. Titiu seveda ne -gre .za podpiranje Sovje-ti-je, pač pa veljajo vsi njegovi današnji napori obračanja -zastave po vetru krepitvi Hruščeva v njegovi osebni -borbi za
Potepanje kraljice - uetika skrb Hngliie
Britanska kraljica, Elizabeta odhaja v teh dneh, skupno s princem Filipom na uradni obisk v Ameriko. Po načrtu bi morala v sredo 16. t. m. dospeti v Kanado.
Angleška državna policija, ki je -bolje poznana pod imenom Scotland Yard, pa je objavila, da pripravlja -skupina »Irske republikanske armade« atentat ,na kraljico Eli-zabeto II. »Irska republikanska armada« je podtalna organizacija irskih nacionalistov.
Ta ves-t je vzbudila ne samo v Veliki Britaniji, pač pa tudi po ostalem svobodnem svetu mnogo vznemirjenja. Povsod se -sprašujejo, ali (bo pod -takimi okoliščinami angleška kraljica sploh odšla na že dolgo pripravljeno pot.
Kdo so ljudje, ki strežejo po življenju britanske kraljice? Le malo je Ij-udi, ki vedo, kdo so zarotniki. Straže po angleških vojašnicah v -Severni Irski to organizacijo hudo dobro -pozna-jo. Pogostokrat zaropotajo v temnih noče-h strojnice-, planejo požari, se raztreskavajo -bombe in peklenski stroji. Organizacija -»Irske republikanske armade« (IRA) stremi in -hoče tudi uresničiti zd-ruži-tev Severne in Južne Irske. Južna Irska (Irska je otok na -severnoza-hodni strani Britanskega o-dočja) je samostojna država-. Severni del otoka pa spada k družini -britanskih držav.
'Nihče ne ve -za šte-vilčno moč te podzemske armade. Nekatere cenitve govorijo o 1500 m-ladih fantih. Število niti ni važno; resnica je, da služijo v -tej armadi pogumni in odločni ljudje. Kljub preganjanju tako s strani -britanskega vojaštva -in tudi s strani v-lade Južne Irske
se ponav-lja-jo napadi na britanska muni-cijska skladišča, pa tudi na banke. S tako pridobljenimi sredstvi organizirajo- in finansirajo atentate proti britanskim o--blastem. -Do -sedaj so se irski teroristi izogibali političnih umorov. Ali so sedaj spremenili -svojo moralo? Ali je Elizabeta v resnici v smrtni nevarnosti? Ali jo je mogoče uspešno zaščititi? To so vprašanja, ki -danes zanimajo svet.
V	Kanadi -b-o Elizabeta verjetno varna pred irskimi teroristi. Ko -pa -bo prisostvovala sveča.no-stim v spomin -ustanovitve prve britanske naselbine v Ameriki, v mestecu Jamestovvnu in stopila v voz, ki naj jo prepe-lje v Združene države, -bo nevarnost njena šta!na"%premtjeva'lka.
Kraljica Elizabeta bo v Združenih državah obiskala številna mesta, kjer so naseljeni Irci. Ti so se izselili z rodne -zemlje prav zaradi -britanskega -zatiranja njihove domovine v preteklosti.
Se pred alarmantno vestjo o nevarnosti, ki preti britanski kraljici, so oblasti po d vzel e obširne varnostne ukrepe. Sedaj s-o te -ukrepe še okrepili. Tako -bo kraljica pri svoji vožnji po -New Yorku, -ki je predvidena za nedeljo 20. oktobra,
sedela v posebne-m avtomobilu Cadillac, ki je obdan iz oklepom in- (tudi šip ne prebije -nobena, krogla. Tudi v ostalem je za varno spremstvo vse preskrbljeno.
Ali pa je sploh mogoče popolnoma zavarovati kraljičino življenje? Pri sprejemu ,v hotelu Wa'ldorf-Asitoria- -bo prisotnih 6 .tisoč -ljudi. Pri vožnji po New Torku bodo kraljico pozdravljali s tradicionalnimi papirnatimi zrezki. Kdo -lahko jamči za življenje kraljice, če se i-z nebotičnikov vsipajo oblaki papirja in se med te oblake vtihotapi -ročna -bomba?
Nobenega dvoma ni, da- je kraljica E-lizabeta H. v resni življenjski nevarnosti, posebno še, če k temu dodamo, da so maja meseca lansko leto, ob času ciprske krize, pozaprli več atentatorjev, ki so -stregli po življenj-u princa Charlesa -in -same kraljice. Ko je kasneje kraljica o-biskala Kopenhagen, je bilo vse mesto nabito- policije.
Potovanje kraljice Elizabete II. v A-meriko -bo vsekakor velika skrb Velike Britanije. To skrb pa bodo morale deliti -tudi še druge države, z levjim deležem Združene države.
fftladinska literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Naj-boljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 -lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom t. 1. na naslov uprave »Demokracije«, -u-1. S. Anastasio 1-c - Trst.
Slov. prosvetna Matica - Trst
oblast proti notranjim -nasprotnikom. Ta borba je pričela s Hruščevim pogonom na skupino Molotov-Malenkov in še dolgo ni. -zaključena. Po mnogih znakih sodeč prihaja ta (borba v zadnjem času v odločilno obdobje. Da je Ti-to primoran postavljati vse na kocko samo zato, da se obdrži na- oblasti Stalinov samozvani naslednik, dokazuje, da je stvarni položaj Hruščeva v Sovjetiji vse prej kot -u-goden.
-Na Hr-uščev-u pa visijo privezani na življenje in pogin vsi tisti komunistični poglavarji, ki so prepričani, da -bi se komunizem kot ideja- in tudi kot politična sila lahko izognili svoji katastrofi, v katero ga neizogibno vodijo barbarske Stalinove metode in Hruščeva. maščevalnost ob zatiranju madžarske protikomunistične revolucije. V tej osebni borbi za obstanek tiči -ključ, ki nam pojasnjuje ne samo preobračanje Tita, pač pa t-udi Go-mu-lke, ki je na- svojo »poljsko pot v socializem« v -teku -letošnjega- le-ta že popolnoma pozabil. Res pa je tudi, da mu sedanje dijaške demonstracije v Varšavi poskušajo osvežiti spomin na volilne obljube, s katerimi je -bil lansko leto tako darežljiv.
Ze ob Hruščevih obiskih na Češkem in v Vzhodni Nemčiji je -bilo jasno, da se Hruščev na vse pretege trudi-, da bi ponovno utrdil sovjetski položaj v vzhodnih pripre-žniških državah, ki se je nevarno zamajal ne samo na Poljskem in Madžarskem, pač pa tudi v Bolgariji, Vzhodni Nemčiji in celo v Romuniji. Discipliniranje priprežniških kolonij, ki so jih daleč prekosile afriške :n azijske kolonialne države in ki so- si prav v -tem času i-z-bojevale resnično samostojnost, je prva Hruščeva skrb. Protikolonialna propaganda, ki jo Kremelj vrti do obrabljenosti, je dosegla za Moskvo neprijetne pobude ne -samo med priprežnica-mi na Vzhodu, pač pa tudi med komunističnimi agenturami na -Zahodu.
Utrditev položaja, v vzhodnih priprežniških državah je za Hruščeva. -bistveni predpogoj za njegovo osebno zmago v Kremlju. Nedvomno sta Ti-to in Gomulka tista dva komunistična poglavarja, ki bi ge lahko -naj-učinkovitejše podprla. Ker pa sta na Hruščevi zmagi oba življenjsko zainteresirana, ne prihaja Hruščeva zahvalna nagrada, ki bi jo- moral plačati za te -usluge., do takega izraza kot na Zahodu nekateri domnevajo.
Hruščeva protiplačila?
Med ta protiplačila spada v prvi vrsti znani načrt tako imenovane »Balkanske federacije«, ki jugoslovanskim komunistom ne da miru od konca druge svetovne vojne dalje. Pobuda romunskega ministrskega predsednika Stoika .za sklicanje balkanske konference je že neke vrste uvod v načrte te federacije. Sodelovanje vseh -balkanskih komunističnih
v-ladavi-n pod Titovo taktirko na,j bi pomenilo prvo fazo takega ra-zvoja.
Načrt Balkanske federacije pa naj bi ga izvajali v kakršnikoli že -zunanji obliki pa je -zadeva, s katero se nevarno križajo koristi Moskve in Beograda. Tito je zato hudo previden, ker se zaveda, da bi vsaka nepremišljena, prenagljenost samo omajala Hruščevo trdnost v Kremlju, dosedanje zadržanje pa bi -na drugi strani ostare-le-ga in nestrpnega diktatorja v Belem dvoru ponovno spravilo iz ravnotežja.
Pri -sedanjem zbliževanju Tita -z Moskvo so po sredi v prvi vrs-ti Titovi o-sebni interesi. Tito se ne zadovoljuje več s sviranjem prve violine samo v Jugoslaviji. Njegove.ambicije segajo daleč preko jugoslovanskih meja. Tudi T-ita je o-mamil apetit po vpliv,nostnih področjih. Z obvladanjem Balkana bi Tito mogočno zabetoniral -svoj vpliv v svetovni kolitiki.
inniiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiniiiniuniiiiiiiiiiiiiiDiniiiiMiiM^^^
POD ČRTO
Izvlečki iz knjige
Milovana Djilasa ..Hivi Fazred"
iii.
Smoter in sredstva za dosego namena
-V-sako revolucijo nujno -spremljajo nasilja -in krutosti, toda -zai razliko od drugih revolucij so -komunisti vse to obdržali in še ojačali tudi potem, ko so si zar gotovih oblast. Nasilja in krutosti so postale sestavni del novega ustroja. Novi razred stalno govoriči o svojih 'idealističnih ciljih, -toda v glavnem za -to, da opraviči neopravičljiva sredstva, ki se j-ih poslužuje za svojo ohranitev na oblasti. Povsod se komunizem najprej poteguje za idealno -ureditev človeške družbe, prav tako povsod ta idealizem sčasoma vodeni na poti -za polastitev oblas-ti in premoženja, dokler od, prave vsebine ne preostane drugega kot -zunanja oblika in strogost -predpisov. Monolitna partija pretvarja svoje prvotne idealiste v birokra-tične avtomate brez vsake morale in i-dealov.
(Zaradi deitronizacije stvarnika nove-ga razreda, -Stalina, se novi razred morda ne bo mogel več prepričati o tem, da namen (Opravičuje sredstva; da pa si obdrži vrhovno obla-st, niti v bodoče ne bo -zbiral sredstev, tudi če se bo pri -tem posl-užil, tudi -takih, -ki jih -ne -bo mogel prikrivati, Res je, da -so se iteme-lj-i porušili in- uničili samega- stvarnika nove-ga razreda-, Stalina. Saj je nekoč namen prožil moralno' kritj-e za sleherno sreds-tvo. Ce se novi razred, odreče- porabi takih sredstev, -bo s tem sejal seme dvoma v iskrenost samega- namena.
Bistvo modernega komunizma pred-
stavlja oblast — oblas-t v rokah novega razreda. Ideje, ki' so hi-le spočetka važne, ne igrajo več nobene večje vloge. Komunizem je kot ideologija v glavnem končal svojo pot. Oblast je -postala sama sebi namen. Revolucionarni komunizem je potreboval oblast -za prevzem nadzorstva; dogmatični komuni-zem je -s pomočjo o--blasti ustvaril nov ustroj, in oblast je spet potrebna sedanjemu- nedogmatične-mu komun-i-zmu -za ohranitev -te-ga -ustroja. Oblast je danes sreds-tvo in cilj obenem. Ta nag -novemu razredu, služi za o-hranitev njegovih privilegijev in lastninskih pravic.
Narodni komunizem
Komuni-zem je in mora os-ta-ti različen za vsako državo, in to prvenstveno kot posledica različnih zgodovinskih razvojev. Enakosti komunističnih držav so: prirodna enakost oblasti in -lastnine, podobnost mednarodnih pogledov in istovetna ideologija. Toda napačno bi bilo prezreti ali podcenjevati važnost razlik med drž-avami, ki varirajo z ozirom na to, ali so bili komunisti več ali manj neodvisni pri zavzetju oblasti. Cim pripre,žniške -države postanejo močnejše, se' bodo skušale otresti sovjetske nadvlade. Kjer pa si je komunistična revolucija priborila neodvisno zmago, kakor je to slučaj v Jugoslaviji, postarajo trenja- z drugimi 'komunističnim'' državami neizogibna, -posebno še s Sovjetsko zvezo.
Pojem narodnega komunizma je postal pomemben šele po drugi svetovni vojni kot posledica- sovjetske zavojevalnost-i. Nove smernice sovjetskega komunizma lahko spremenijo od-nošaje med Sovjetsko zvezo in drugimi komunističnimi državami, vendar -jih ne moremo -ukiniti. Sovjetska dejavnost namreč -ne sloni samo na potrebah komunizma, temevč tudi na .zahtevah ruske-ga- imperializma, čigar
-razlog se krije z -izkoriščevalno in despotsko naravo novega razreda. Narodni komunizem je danes splošen pojav komunizma, in 'z njim s-o prizadete vse komunistične države. Sovjetska, zveza -je -morala spremeniti svojo taktiko -ter danes o-sredotoč-uje svoje napore- z gospodarskimi izpopolnitvami sovjetskega tabore. Vendar to ne more trajati dolgo; čim -bolj se namreč narodne vladavine krepijo, tem bol-j se utrjuje težnja z osvoboditev iiz-.pod sovjetskega nadzorstva.
Moskva ni več svetovno središče komunistične ideologije. Narodni komunizem ograža sovjetski imperializem, zato se mu protiv-i. (Dokler pa te vladavine o-stanejo -komunistične, ostaja privlačen njihov izvor, Sovjetska -zveza. Narodni komunizem se ,v resnici trudi, da se spremeni narava mednarodnih odnošajev.
Napačno bi bilo pričakovati od teh vladavin, vštevši Jugoslavijo, da -bi se mogle razvijati v smeri socialne demokracije. Razkola- ni mogoče premostiti, dokler se -bistvo gibanj socalne demokracije in komunizma ne spremeni. Včasih bi sodelovanje utegnilo koristiti, toda popolno zbliža-nje je izključeno. Najpomembnejši -učinek bi utegnil narodni komunizem imeti na -komunistične stranke v nekomunističnih državah. Krajevne o-kol-iščine, posebno spoznanja delavstva, da lahko doseže svoje ci-lje z volitvami in parlamentarizmom, utegnejo vplivati na voditelje teh komunističnih strank, da storijo korake za ohranitev vpliva, nad delavstvom -t-ud-i za ceno oslabljenja zvez -z Moskvo. Razvoj des-talini-zacije, ki je uničila- ideološko središče, kakor -tud-i še druga dejstva silijo -te voditelje vedno bolj v to smer. Potrditev smernice XX, -kongresa komu-ni-stične partije Sovjetske zveze, po kateri parlamenti lahko služijo za »neko obliko prehoda -na- socializem«, je -bil izraz prizadevanja Moskve, da o-
-hrani svoje nadzorstvo nad narodnimi komunističnimi strankami.
»V trditvah sodobnega komunizma, de je — če že ne edini in brezpogojno pravi nauk — v vsakem slučaju pa najvišja znanost, ki sloni na dialektičnem materializmu, je skrito eme njegove samovlade-.« (Stran- 2.)
»Skoraj ničesar ni ostalo od prvotnega marksizma. Na Zahodu je izumrl ali pa je na tem, da izumre; na- Vzhodu pa- je zaradi ustoličenja komunistične uprave ostala od Marxove dialektike in materializma samo sled v formalizmu in v dogmatizmu; ta preostanek izkoriščajo za -utrditev oblas-ti, za opravičilo t-rinoštva-in za nasilje nad človeško vestjo.« Str. 9.)
Komunizem kot somovlada
-»Pri prejšn-jih revolucijah se je izkazala bojna -sila in nasilje revolucije za o-
vi-ro -gospodarstva, čim je -bil premagan -stari red. Pri komunističnih revolucijah so -bojna -sila in nasilje pogoj za nadaljnji razvoj in celo za napredek. Prejšnji revolucionarji so izjavljali, da je sila- in nasilje samo potrebno zlo in sreds-tvo za dosego namena. Geslo kom-unistov pa je, da se sila in nasi-lje povzdigneta na vzvišen podstavek češčenja in da je nasilje težn-ja vseh teženj.« (Strani 21-22.)
»Totalitarno trinoš-tvo in nadoblast novega razreda, ki se je rodil -za časa. revolucije, sta -postala1 jarem, i-zpod katerega curlja kri i-n -znoj, družbe. Revolucionarne poteze so se preosnovale v reakcionarna obličja.« (Stran 72.)
»Ideološka enotnost partije je duhovna podlaga- -za osebno diktaturo. Brez tega soglasja si osebnega, samopašja ni moči zamisliti. Enotnost je izvor in moč diktature in obratno. To je sicer razumljivo, saj je monopol na človeško misel, oziroma obvezna ideološka enotnost samo do-
polnilo in teoretična krinka -za osebno diktaturo. Čeprav sta bila diktatura in ideološka enotnost očitna pojava že- v začetku sodobnega komunizma oziroma boljševizma, sta se trdno utrdila s prevzemom absolutne oblas-ti po komunizmu, tako da jiu kot težnje in večkrat kot ob-vladajoča oblika n-iihče več ne bo odpravil do padca komunizma.« (Strani 75-76.)
Komunistična nravnost
»Demagoštvo in potvarjanje resnic je neizogibno načelo komunističnih voditeljev. Obljubljati morajo najidealnejšo družbo in odpravo vsakega izkoriščanja.« (Stran 31.)
»Oblastnost ali' politiziranje kot poklic v komunizmu je za vzor tistim, ki hlepijo ali imajo izglede živeti kot -priskledniki na stroške drugih.« (Stran 46.)
'»Brezvestno častihlepje, hinavstvo, klečeplastvo in nezaupljivost, vse to nujno narašča. Poklicna stremuštva in 'ed-no bolj predirna -birokracija so neozdravljive .bolezni komunizma. Ker so se komunisti preobrazili v gospodarje in ker samo .vdanost’ stranki, razredu in .socializmu’ odpira pot na oblast in do posebnih .gmotnih prednosti, je- brezvestno častihlepje ena tistih lastnosti, ki narekuje -glavno smer v življenje in v načrtni razvoj komunizma.« (Strani 60-61.)
»Komunistični voditelji morajo težiti-tudi za tem, da so osebno čim bolj objestni, -čemur se ne- morejo upirati že zaradi človeške slabosti in ker -se zaradi svoje oblasti morajo razlikovati kot pravzori-sijaja in moči.«
»Poklicno stremuštvo, objestnost i-n pohlep po oblasti so pra-v tako neizogibne potrebe, kot je korupcija. Tu ne gre za korupcijo javnih uslužbencev, ker je med temi manj pokvarjencev, kot jih je -bilo pred komunizmom. Gre za posebno (Nadaljevanje na 4. strani)
stv -
Ali je to zedinjena Evropa?
Francoski mesečnik »Cest a dire« je pred kratkim silovito protestiral proti razmeram, ki vladajo na francoski meji in '»ki napolnjujejo z zgraanjem srca vseh domoljubnih Francozov.« Kaj se je zgodilo? Na samih francoskih mejah — tako zatrjuje imenovani mesečnik — zatirajo maloštevilno prebivalstvo v njegovih jezikovnih pravicah. Pojasniti mora*-mo našim čitateljem, da gre iza francosko manjšino v dolini Aoste.
»Cest a dire« pravi: »Od drugega burgundskega kraljevstva dalje je bila. dolina Aosta ognjišče francoske kulture in francoskega jezika. V preteklem stoletju, ko je bila dolina odvisna še od vojvodine Savoje, ni skoraj nihče govoril italijanščine. Mussolini je uvedel brezobzirno italijanizacijo. Po osvoboditvi pa je dolina dobila zelo liberalen, statut. Francoski jezik, ki ga je Mussolini skoraj popolnoma zadušil, poučujejo v vseh šolah. Od leta 1954 dalje pa zganja rimska vlada zahrbtno asimilacijo... Mussolinijeva poi litifca je bila v toliko boljša, ker je bila vsaj odkritosrčna. Današnja je zahrbtna in nesramna. Ker ne morejo francoščine odkrito napadati, se poslužujejo goljufije. Sklicujejo se na pomanjkanje učiteljev, ki bi bili vešči francoščine, in na preobremenjenosti učnih načrtov; govorijo celo o .zgodovinski fatalnosti.«
(Nemški dnevnik, ki izhaja v Alzaciji,
v	pokrajini, ki je že po prvi svetovni vojni prišla v sklop Francoske republike, je napisal odgovor francoskemu tedniku, v katerem 'zatrjuje, da je pripravljen a' vsemi silami podpirati napore Francozov za izboljšanje razmer v dolini Aosti, Da bi pa to lahko storil z mirno vestjo, bi morala pariška vlada storiti za avtohtono alzaško nemško prebivalstvo najmanj toliko, kot je storila rimska vlada za dolino Aosto.
Na te odgovor alzaškega lista bi se prav v teh dneh lahko oglasili koroški Slovenci in Nemce opozorili, da bi alzaške težnje tudi oni radi podprli, če bi bila avstrijska vlada na Dunaju nasproti Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem takšna, kot si jo želijo Alzačani v Parizu.
S to verižno rakcijo bi lahko nadaljevali in se ustavili pra.v v teh dneh tudi na Tržaškem in Goriškem, ko tržaški »Piccolo« tako slavo prepeva asimilaciji Slovencev ne samo v tržaškem mestu, pač pa tudi na podeželju. Pri tem seveda pozablja na resnične vzroke dela, ki gotovo ni v čast nobeni kulturni državi. Slovenci samo želimo, da bi italijanska manj-LŠina, kjerkoli po svetu, nikoli ne poslušala s strani večinskega naroda krščanskih modrovanj, s katerimi streže Slovencem tržaški .»Piccolo«!
Ali je taka Evropa zrela za zedinjenje?
Oboževalci morllceo se zgražajo nad Klofuto
Little Rock je mestece, ki je bilo do pred kratkim še popolnoma, neznano A-tneričanom. Da/ies je prestolnica zvezne države Arkansas — ene izmed 48 ameriških zveznih držav — v središču svetovnega zanimanja. Tam so nekateri prena-peteži, ki so jih, po pisanju enega- dela svetovnega tiska, nahujskali komunisti, preprečili devetim, črnskim šolarjem vstop
v mestno višjo šolo. To se je zgodilo proti izrecni odločitvi najvišjega ameriškega sodišča.
Tudi v 'Združenih državah je postavljen zvezni .zakon nad zakoni posameznih držav. Guverner Arkansasa je Mr. Fau-bus. 'Ta se je z vsemi kriplji upiral pokoriti se zveznemu zakonu. Po dolgem prepiranju je predsednik Eisenhower napravil kratek proces: pozval je vojaštvo
in podredil »narodno zvezno gardo« zveznim oblastem.
Tak poseg v skrbno čuvani federalistični ustroj je v .Združenih državah zadnje sredstvo in zato tudi tako nenavadno'.
V	zadnjih petdesetih letih ga nikoli niso uporabili.
Ze komunistično propagando so itake zadeve dobrodošla kost. Tudi Vidali si jo je privoščil po mestnih ulicah s svoji-
mi plakati. Klofute črncem v Združenih državah so obžalovanja, vreden dogodek. Velika večina ameriškega prebivalstva je trdno na strani črncev in njihove popolne enakopravnosti, kar dokazuje že sam ukrep predsednika Eisenhowerja. Rasi*, stična ponorelost je madež na ščitu ameriške demokracije. Moskovski morilci iz lanskega oktobra na Madžarskem pa nimajo nobene pravice, da se nad tem hinavsko zgražajo. Kje so bili pred letom dni Vidalijevi plakati, ko so sovjetski tanki množično klali madžarske dijake in delavce? Danes se zgražajo nad klofutami, lani pa so poveličevali množične u-more.
V	šestih izmed 17 južnih držav ne zahaja miti en sam črnski otrok v »belo« šolo in o tem niti ne sanja. Zato tam tudi ni nobenega nasilja in je zvezna intervencija nepotrebna.
TRŽAŠKI PREPIHI
Politični sestanek SDZ
Vabijo se* vsi člani in somišljeniki SDZ v Trstu na politični sestanek, ki bo v nedeljo 13. oktobra ob 10.30 predp. v prostorih SDZ 'V ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom:
»Politične in gospodarske posledice tržaške občinske krize za Trst in Tržaško ozemlje.«
Izvršni odbor
Djilasove pilule razganjajo...
Pri '»Pr. dn.« so prejšnjo soboto najbrž izamenjali naslove na 1. strani. Nad dopisom, ki so jim ga poslali komunisti iz San 'Marina ali morda tudi oni iz Rima — dopis je namreč datiran iz Sam Marina, govori o sestankih predsednika Zolija in Tambronija, ki sta v Rimu in ne v San Marinu — so z mastnimi črkami napisali: »Ljudstvu pripada odločitev, kateri ljudje naj mu vladajo.« Ta naslov bi po svoji vsebini in tezi spadal pod sosednjo reportažo tov. B. B. iz Beograda, ki obravnava potek Djilasove »sodne obravnave« v Sremski Mitroviči.
Komunistični državni tožilec Ante Dju-kič, ki si je s tem procesom zagotovil mesto v. zgodovini jugoslovanskega komunističnega sodstva, «e med drugim povedal tudi tole: »V knjigi Novi razred napada in obrekuje Djilas jugoslovanske državne oistanove, ljudi in ureditev ter posamezne ustavne institucije. On trdi, da je vso oblast izrabila skupina ljudi (t. j. no-
vi	razred), ki ropa brezpravne državljane in se bori za materialne koristi in privilegije. Ta skupina goljufa po mnenju Djilasa ljudstvo, govori eno in dela drugo. V državi vlada korupcija, servilnost, klevetanje, karierizem in razne druge hibe. Novi razred je grabežljiv in nenasiten... Totalitarna tiranija in kontrola novega razreda, ki je nastal v revoluciji, je postala jarem, s katerega kaplja kri in znoj družbe...«
Nič čudnega, če so uredniki »Pr. dn.«,
Za neokrnjenost slooenshih razredno
Deputacija zastopnikov slovenskih strank je pri generalnem komisarju prejela pozitivna zagotovila
SIX>V. PROSV. MATICA V TRSTU vabi člane in prijatelje na »FILMSKI VEČER«
'Predvajali bomo poučne in zabavne' filme v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11 v sredo 16. t. m. ob 20.30.
'Dne 7. oktobra je sprejel generalni komisar za Tržaško ozemlje, dr. Giovan-ni Palamara, odposlanstvo Slovencev o zadevi slovenskih osnovnih, šol. Sprejeti so bili dr. Josip Agneletto (SDD), dr. Teofil Simčič (SKS), Fran Gombač (KP) in Drago 'Pahor (NSS). Odposlanstvo je predočilo generalnemu komisarju padec obiska slovenskih ljudskih šol od 4300 u-čencev leta 1947-48 na 1703 v šolskem letu 1957 -58, vkjub temu da je število slovenskega prebivalstva, izv.zemši 3000 o-seb, ki so prišle pod cono B in nekaj sto izseljencev, ostalo nespremenjeno'. Slovenski šolniki so zato iskali vzrok za tako močan padec učencev v osnovnih šolah s slovenskim učnim jeizikom ter so prišli do zaključka: oni starši, ki so pred desetimi leti govorili slovenski, so še danes Slovenci, da pa vpliva na njih pri izbiri med šolo s slovenskim in ono z italijanskim učnim jezikom psihološki občutek, da je slovenska šola, četudi je državna in enakopravna, vendar le šola narodnostne manjšine. Iz tega občutka izvira strah pred zapostavljanjem njih otrok
—	absolventov slovenskih šol — pri i-skanju dela in služb, četudi popolnoma obvladajo tudi italijanski jezik. Zato je odposlanstvo prosilo generalnega komisarja, da naj bi oblasti opustile vse, kar bi utegnilo ta strah slovenskih staršev kakorkoli opravičevati in vzdrževati.
Sem bi spadal posebno občutek staršev, da bi bile slovenske šole od oblasti zapostavljene, kakor tudi dejstvo, da pri nekaterih osnovnih šolah ni samostojnega prvega razreda.
Odposlanstvo je naglasilo, da je obstoj samostojnega prvega razreda,’ zlasti v mestu, in okolici’, nujno potreben ne samo s pedagoškega gledišča, ampak tudi za odločitev staršev pri vpisovanju učencev. Tam, kjer se boje, da ne bo prvega razreda, ne vpisujejo v. slovensko šolo svojih otrok. Izneslo je tudi praktične primere in prosilo za od-pomoč.
Med daljšim razgovorom je generalni komisar izrecno iizjavil, da nima vlada in oblasti absolutno nikakega namena, da bi raznarodovale slovensko manjšino; naglasil je. da mora veljati za slovenske ljudske šole isti postopek kot za italijanske šole Ce so na ozemlju italijanski razredi s manjšim številom učencev, mora to veljati tudi za slovenske šole. V tem smislu bo dal zadevo pregledati in rešiti od odposlanstva iznesene primere.
Odposlanstvo je vzelo izjave generalnega komisarja z zadovoljstvom na znanje.
Hooa Djilasooa knjiga
Iz Londona poročajo, da bo v začetku prihodnjega leta izšla nova Djilasova knjiga pod naslovom »Dežela brez pravice«.
Korošci na Opčinah
"Preteklo nedeljo je bila na. Opčinah lepa prireditev. Gostovali so naši koroški bratje iiz Globasnice.
Prireditev bi 'morala biti v Trstu, toda v zadnjem trenutku so odločili, da bodo nastopili v »Msrijanišču«. Zato pa tudi večina Opencev in okoličanov, katerim je bila ta prireditev predvsem namenjena. ni za to vedelo. Vkljub .temu pa j bila dvorana veliko premajhna za številno občinstvo, ki je pozorno in navdu-
Seja glauirsga odbora SDZ v Trstu
Seja glavnega odbora Slovenske demokratske zveze bo v nedeljo 13. oktobra t. I. ob 9.30 predp. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Dnevni red:
Poročilo izvršnega odbora.
Po seji bo politični sestanek.
šeno sledilo 'bogatemu1 in pestremu sporedu, to je petju prekrasnih koroških narodnih in umetnih pesmi, baletu v narodnih nošah in ljubkemu operetnemu prizorčku.
Vse pesmi, ki so jih izvajali pevci, so bile tehnično dovršene, zato je bil trud požrtvovalnega g. dirigenta po pravici poplačan z burnim ploskanjem in kronan s polnim uspehom. Več pesmi so na za-htevo občinstva morali ponoviti.
Openci in okoličani, kar nas je narodno zavednih in krščansko čutečih, smo bili res prijetno presenečeni. Skoda le, da nimamo pri nas večkrat takih prireditev, ki nas pošteno zabavajo in narodno krepijo.
'Hvaležni smo našim oddaljenim koroškim bratotn za gostovanje pri nas ter jim želimo obilo uspeha in jim kličemo: kmalu na svidenje!
ŠOLSKE VESTI
Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1957-58 v ponedeljek, dne 14. oktobra ob 9. u-ri s sv. mašo y kapucinski cerkvi na Montuz,zi.
* * *
Začetna sveta maša za učence učiteljišča in trgovske akademije v Trstu bo v ponedeljek 14. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične v torek 15. oktobra ob 8. uri.
Tečaji SPM
Vsem interesentom, ki se nameravajo udeležiti tečajev, nemškega in angleškega jezika, tako začetniki, kot nadaljevalci, naj se javijo v pisarni SDZ v ulici Machiavelli 22-11 od 16. do 18. ure dnevno ali pai naj sporoče svoj pristop telefonič-no na št. 36-275.
(Nadaljevanje s 3. strani)
vrsto korupcije, ki izhaja iz dejstva, da je vlada v rokah ene edine politične skupine in ki je izvor vseh privilegijev. Tako postane nujna skrb ,za naše’ in za njihovo koristonosno namestitev, oziroma za razdelitev vseh vrst privilegijev. Zaradi dejstva, da sta vlada in partija istovetna z državo in dejanski s posestjo vsega premoženja, je komunistična, država ena tistih držav, ki izpridi sama sebe s tem, da nujno ustvarja privilegije in priskled-niške položaje.« (Strani 81-82.)
Prazni upi komunizma
»Počenši z domnevo, da samo oni poznajo zakone razvoja človeške družbe, prihajajo komunisti do preveč poenostavljenega in neznanstvenega zaključka, da jim iiz tega dozdevnega znanja nekako pripada oblast in izključna pravica spreminjati družbo in nadzirati njeno delovanje. To je največja zmota njih ustroja.« (Stran 3.)
»Čeprav bi komunistična revolucija Ur tegnila pričeti a najbolj idealističnimi zar mislimi, ki vzbujajo čudovita junaštva in orjaške napore, seje največ je in najtrajnejše utvare.« ('Stran 30:)
»V Sovjetski zvezi in v drugih komunističnih državah se je vse izteklo drugače, nego so napovedovali voditelji, celo aki slavni vodje, kot so Lenin, Stalin. Trocki in Buharin. Pričakovali so, da bo država naglo odmirala; in da se bo demokracija okrepila. Zgodilo pa se je nasprotno. Pričakovali -so naglo zboljšanje življenjske ravni; težko se je kaj spremenilo v tem pogledu, medtem ko je ta raven celo nazadovala v podjarmljenih državah Vzhodne Evrope.« (Stran 37.)
»Junaška doba komunizma spada v preteklost. Končano /e razdobje velikih voditeljev komunizma. Napočila je doba praktičnega komunizma. Nastal je novi
llll))!!lllllll!UIU!j||IUII!!l!!i!!!!ll!!ij!]!llii!!!!illl!!ll!l!!!!jlilj!l!lilll!]l!!!)!!!l!IM^
razred, ki je na višku svoje moči in bogastva, toda nima nobenih novih idej. Nima več kaj povedati ljudstvu. Edino, kar mu še preostaja, je, da sam opravičuje svoj obstoj.« (Strani 53-54.)
»Značaj lastninske pravice in izkoriščanja, ki g?, ustvarja novi razred s pomočjo svoje oblasti in svojih upravnih privilegijev, je tak. da ga mora celo sam razred zatajevati... Posledica je negotovost pravnega položaja novega razreda, kar je tudi izvor največjih notranjih težav. Protislovje se razodeva v nesoglasju, ki obstoja v. tem,, da beseda pomeni eno, dejanje pa drugo. Medtem ko novi razred obljublja odpravo socialnih razlik, jih mora sam neprestano večati z nakupom proizvodov ljudskih delavnic in s podeljevanjem privilegijev svojim pristašem. Glasno mora razglašati svojo dogmo, češ da izpolnjuje' svoje zgodovinsko poslanstvo .dokončnega’ osvobojenja. človeštvai od vsake bede in stiske, medtem ko pri delu ravna prav nasprotno.« (Stran 66.)
»Opredelujoč se vedno bolj sam nase in na svojo enostranost, ustvarja sodobni komunizem vedno .več polresnic in jih skušai opravičiti. Na prvi pogled iz gleda, kot da bi bili posamezni njihovi nazori l-esnični, toda tai njihova resnica' je neozdravljivo okužena z lažjo. Komunistične polresnice so pretirane in izprijene do same zablode; čim 'bolj so te polresnice toge in čim bolj lavdahnjene z lažmi, tem 'bolj 'utrjujejo izključno pravico voditeljev do nadvlade nad družbo in tako tudi nfed samo komunistično teorijo.« (Stran 120.)
»Svet je zaznal malo tako požrtvovalnih junakov, kot so bili komunisti na predvečer in za časa revolucije. Verjetno pa tudi nikdar ni videl tako brezzna-čajnib podležev in neumnih zagovornikov suhih predpisov, v kakršne so se sprevrgli po zavzetju oblasti. Čudovite
človeške vrline so bile pogoj za ustvarjanje in 'za privlačnost gibanja, izključno razredni duh in popolno pomanjkanje nravnih načel ter vrlin pa so postale merodajne lastnosti tistih na oblasti in za vzdrževanje gibanja. Cast, iskrenost, 'požrtvovalnost in resnicoljubje1 so -bile nekdaj samoumevno zaželene vrline; danes pa so polagoma postale čednosti preudarne laži, ovaduštvo, obrekovanje, prevara in izzivanje, ki nujno spremljajo mračnjaško; nestrpno iri vseobsegajočo oblast novega razreda in ki posegajo celo v zah setane odnose med člani tega razreda. (Strani 155-156.)
Novi,razred komunizma
»V nasprotju s prejšnjimi revolucija* mi je iz komunistične revolucije, ki so jo vodili v imenu odprave razredov, izšla najpopolnejša oblast, ki se jo je kdajkoli polastil katerikoli novi raizred. Vse drugo je samo kamuflaža in prazno upanje.« (Stran 36.)
»Članstvo v komunistični partiji je pred revolucijo pomenilo žrtev. Biti poklicni revolucionar je bila ena najvišjih časti. Sedaj, ko si je partija utrdila svojo oblast pomeni biti član partije pripadati privilegiranemu razredu. Jedro partije pa tvorijo vsemogočni izkoriščevalci in gospodarji.«
»Dolgo časa sta komunistična revolucija in komunistični ustroj prikrivala svojo pravo naravo. Pojav novegai razreda. so skrivali pod socialistično frazeologijo, in kar je 'bolj važno, pod novimi kolektivnimi oblikami .posesti premoženja. Talko imenovana socialistična imovina je pretveza, za katero politična birokracija skriva svojo dejansko lastninsko pravico.« (Stran 47.)
»Vendar je novi raizred v resnici nov razred, ki je sestavljen na poseben način in ima posebno oblast. Vsaka znan-
stvena razlaga pojma, tudi tista Marxova ki razlikuje višje in nižje razrede z ozirom na njih poseben položaj v proizvodnji, nas vodi k zaključku, da obstoja v Sovjetski zvezi in v drugih komunističnih državah nov raizred lastnikov in izkoriščevalcev. Posebno obeležje tega novega razreda je njegova kolektivna pravica do lastnine.« (Stran 54.)
»Novi razred se nagonsko zaveda, da je ljudska imovina stvarno njegova last in da, tudi izraizi .socialistična’, .socialna’ in .državna’ imovina označujejo splošno pravno fikcijo. Novi razred se tudi zaveda, da bi vsak popust v izvajanju njegove totalitarne oblasti utegnil spravljati v nevarnost njegovo pravico do lastnine. Zaradi tega je novi raizred proti vsakemu pojavu, svobode, očitno samo zato, da se ohrani .socialistična’ imovina. Kritika, naperjena proti izključni pravici novega razreda do uprave s to, imovino, vzbujai strah, da mu kdo izbije oblast iz ■rok. Novi razred je občutljiv za kritiko in, za zahteve po njej v toliko bolj, če se z njo razodeva način, po katerem vlada in se vzdržuje na oblasti.« (Stran 65.)
»Sodobni komunizem ni samo neke vrste stranka ali birokracija, ki je nastale iz izključne lastnine ih iz prekomernega, vmešavanja države v. gospodarstvo. Nič ni bistvenejšega za sodobni komunizem, kot je pojav novega razreda gospodarjev in izkoriščevalcev... Zaradi svojih slabih povezav z gospodarstvom in z ustrojem družbe, in ker je nujno izhajal iz edine stranke, je bil 'novi razred primoran u-stvariti tak ustroj, ki ga ni moči bolje organizirati. Končno je zavestno in s preudarkom moral odstopiti od svojih prejšnjih naukov. Iz tega sledi, da je novi razred popolnejše organiziran in bolj razredno .zaveden kot je zgodovina dognala za katerikoli drugi raizred.« (Str. 58-59.)
(3 - Se nadaljnje)
ko so požirali gornje 'Djilasove pilule generalne žehte možgan in vesti, zacvilili, kot da bi jim nekdo roj čebel postavi! pod odejo. Promptno so v nedeljskem glasilu novega razreda na Tržaškem pod-valili slovenskim čitateljem novi razred kot Jugoslavijo s kostmi in kitami vred.
(Priznati je treba, da bil Ante Dju-kič odkritosrčnejši, ko je Djilasovo knjigo ocenil za napad na »ljudi in ureditev«, to je na samodržce Titove Jugoslavije, in ne na Jugoslavijo, kakor tai to tako g6-dilo tistemu delčku novega razreda,, ki tako lepo spada (med obdelavo Djilasove kritike.
Pravijo, da so Djilasove pilule nekaterim titovcem kar sapo zaprle. Dai bi jim. le pomagale, pa čeprav je pogled v lastno zrcalo v resnici pošasten. Bolje' pa je tudi še tako zapoznelo spoznanje kot pa večna slepota!
t Diduntičr.i ravnatelj F. Ščuha
(Preteklo soboto popoldne' je nenadoma preminul didaktični ravnatelj v Nabrežini, g. Franc Ščuka. Pokojnik, rodom iz Komna, se je takoj po drugi svet. vojni naselil v. Nabrežini. Bil je eden prvih u-čiteljev, ki so se leta 1945 odzvali ZVU. da ponovno ustanovijo slovensko šolo na Tržaškem. Kljub grožnji in obrekovanju s strani združenih komunistov je pokojnik sprejel mesto didaktičnega ravnatelja ter je aktivno pomagal pri gradnji slovenskega šolstva.
Bil je zelo sposoben, vesten in dober učitelj in vzgojitelj. Užival je visoko spoštovanje bodisi pri svojih učiteljih, kakor tudi pri vseh višjih šolskih oblasteh.
Za časa fašizma so tudi njega, pregna-
li	v notranjost Italije, a ko je le mogel, se je vračal v svoj rojstni kraj, kjer je imel posestvo, ki je bilo vzor vsem ostalim v Komnu.
Po vojni si je v Nabrežini postavil svoj novi dom, okoli hiše si je uredil krasen vrt in sadovnjak. Tudi .tujci, ki so hodili po cesti mimo njegovega vrta, so opazili, cia ta vrt urejuje pravi strokovnjak.
Takoj po vojni se je pridružil našemu, demokratičnemu gibanju ter je bil več let zelo aktiven tajnik naše organizacije v Nabrežini. Pozneje se je umaknil od vsakega političnega delovanja, nekaj zaradi šibkegal zdravja, a tudi zato, da se je še bolj posvetil šolskemu delu.
Ogromna množica ljudi je v ponedeljek popoldne spremljala pokojnika na svoji zadnji poti. Posebno je bilo zastopano učiteljstvo iz vseh krajev našega >o-zemljai, zastopniki šolskih oblasti ter zelo veliko število šolarjev vseh šol, ki so bile podrejene pok. ravnatelju. Na grobu se je od pokojnika poslovila v imenu učencev neka učenka; v imenu učiteljstva pa se je v ganljivih besedah poslovil učitelj g. Lojk.
Nekam nenavaden je bil pogrebni o-bred ob grobu, kar po našem mnenju ni v korist naše vere.
Pokojniku želimo, naj mu, bo lahek počitek v naši slovenski zemlji, katero je tako zelo ljubil. Ostali težko prizadeti družini naše iskreno sožalje.
hIMtN
Pretekli teden sta se poročila v Trstu v cerkvi sv. Justa gdčna Luči Radovič, hčerka industrialca a- arh. Radoviča, in dr. Ugo Verza, bivši obč. odbornik v Trstu. 2elimo jima obilo sreče!
BL9SEEH9 Mm SPI
VPISOVANJE
lanskih in novih gojencev je pričelo v ponedeljek 16. t. m. in traja dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., kjer so na razpolago tozadevna pojasnila.
V	torek, 1. oktobra, bo razdelitev začasnega urnika, in istega dne pričenja tudi redni pouk.
Ob nenadomestljiv^ in nepričakovani izgubi našega dragega
Ladija Guštin
se za izražena sožalja in sočustvovanja rMjprisrčneje zahvaljujemo vaški mladini, č. g. župniku, sodelavcem kamnolom" Caiharija, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani.
Repentwbor, 7. okt. 1957.
Dnužina GUŠTIN in sorodniki
PODPIRAJTE SDD
DAROVI: Ob obletnici smrti g. Viktorja daruje M. M. L 1.000 za .šolo SPM. — Prisrčna hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOV1C Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHHISLHU PUHLICA
sprejema v svojem ambulatoriju v utici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 19 uire