Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 21. marca 1937 Štev. 12 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p o ložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. VELIKI PETEK. Križ kvišku kipi, Gorje! kri brizga, Še en Jezušov pogled- kriči ljudstvo, Drevene, beži: sonce gori. — poldne. Vendar naenkrat tema kot nikdar — Pok skalnih grobov, prebujenje duhov . . . Oh, tu umira Bog — saj Duh razdira — tri ure — Ci. Vrastvo. Če čtemo evangelium, šteri guči od nesmilenoga hlapca, se nam na prvi hip vidi pretrda tista kaštiga, štero je dobo. V vozo so ga vrgli z ženov i decov, dokeč ne bi plačao zadnjega filera. Dužen je pa bio neštete milijone. Gda je pláča ?. Gda pride vö z voze ? Pa vendar zaslüžena kazen, ar je davio svojega prijatela za par filerov duga te, kda njemi je gospod milijone odpüsto. Trda je bila ta kaštiga, a bila je najbole pomagajoče vrastvo. Več si je nišče ne vüpao kaj takšega podstopo, kak je včino nesmileni hlapec. Vsaki se je bojao v to dugo trpečo vozo priti, zato je pa rajši pri miri püsto svojega bližnjega i ga ne bantüvao, ga ne vkanjüvao. Če bi se toga vrastva poslüžavale denešnje vlade, nebi bilo teliko korupcije, to je, ne bi bilo teliko vkanjüvanja i norenja. Če bi vsakoga ženo i deco i zaprle, ki je vkradno kakši Siromaški penez, gotovo bi se te kraje zmenšale, Lansko leto je neki naš uradnik milijone zapravo od penez invalidov. Če bi se kaštiga nesmilenoga hlapca obračala na njega i njegovo familijo, na njegove prijatele, ki so znali za to krajo, gotovo bi Siromaški invalidi prle prišli do svojega teško čakanoga i tüdi prepotrebnoga plačila. Če po nedelaj gledamo okoli, vidimo v vnogih mestaj, kak pijančüje mladina, kak si zapravla düševne i telovne moči. Mislite, da bi bilo teliko pijancov, če bi na priliko kakši Čeden zakon določo, da se krčmari dug na pili ne povrne? Kelko duga napravi mladina, keliko duga napravi nesrečen Pijanec te, gda njemi familija strada, hodi naga i bosa, gda njemi Šolska deca niti telko nema, da bi si pero küpila, ar je gut očin vse požro? Če bi krčmar znao, da toga duga nemore sterjati, šteroga napravi pri njem pijanec, gotovo ne bi njemi davao piti i bi se nešteto nesreč odpravilo z naših domov. Kaštiga nesmilenoga hlapca bi tu bila ta, da ne dobi plačanoga duga. Dnesden se jako podpira turistika. Česte se gradijo i asfaltirajo, naj samo kemveč lüdi pride v državo, ali pokrajino i prinese kemveč penez. Vse dobro, a pitamo, jeli si je pa siromak zaslüžo, da mora v do kolin segajočem blati hoditi i voziti i vendar istoteliko dače plačüvati, kak če se ceste za turiste i izletnike ne bi popravlale? Tü bi tüdi trbelo segnoti po vrastvo nesmilenoga hlapca iz evangeliuma i vse tiste, ki vživajo na račun siromaka, globoko obdavčiti, dokeč ne bi se zmenšalo breme siromaka. Tisti naj plačüje, ki ma ugodnosti. S tem, če eden kraj, odnosno par krčmarov i hotelirov ednoga kraja ma mastne dobičke, ešče ne pomagano sküpnosti. Te penez, ki ga iz dobička teh dobi oblast, bi se mogo na vse ostale kraje razdeliti ne v gotovini, nego v podpori za javna dela, da bi se v vsakom kraji popravlale na cestaj, mostaj itd. To troje vrastvo je toti bridko na prvi pogled, a jako hasnovito za sküpnost i jako po ceni. Želeti bi samo bilo, da bi je oblast kemvečkrat delila z svojimi zakoni tistim, šteri so betežni na pravičnosti. Ka nam piše delavec, ki je prišo domo z Francije od naših listov? Casar Jožef, naš Širiteo v Bogojini, je bio šest mesecov v Franciji. Gda je prišo domo, nam je poslao sledeče pismo: „Jaz sem se, hvala Bogi, po šestih mesecaj zdrav vrno domo. Morem vam javiti, da so naše Novine i Marijin List resan nekaj zvünredno veseloga za našega delavca v tüjini. Neki so je meli naročene od vas, ednim so je pa pošilali naši domači, a večkrat bi se lejko posvadili, vsi bi je radi naednok čteli. Te smo pa tak napravili, ka de je ednok eden čteo prle, drügoč pa drügi. Lüdje mislijo tü doma, kak sam tüdi jaz mislo, da so ti pozdravi v Novinaj pisani samo od srca. Ali zdaj sam meo priliko spoznati, da so naši krščanski listi, Novine i Marijin List, vrastvo za našega delavca v tüjini. Obdržijo ga na pravoj poti, od nedele do nedele, od meseca do meseca i tak leta dugo. Gda je človek po nedelaj i svetkaj brez svete meše, brez nedelskoga mira, ga Novine i Marijin List pripelata v domači kraj, kak da bi z domačimi vküp svetio Gospodov den. Zato vam pa želem, gospod plivanoš i urednik teh naših dobrih krščanskih listov od lüboga Boga i od lübe Matere Marije moč i zdravje, da te mogli dugo vrejüvati naše dobre liste i ž njimi tolažiti, batrivati i na pravoj poti obdržati našega, siromaškoga, zapüščenoga delavca. Bog vas živi, nas, vaše sotrüdnike, širitele pa pomagaj ! Čuvajte se lažnih prorokov! Oslobodo sam se od vseh dogmatično okovov, ne verjem več. Jaz sam slobodomislec. Odgovor: Vi slobodnomisleči morate ešče dosta več vervati kak mi. Vi morate vervati, da ste samo vi najšli svetlobo istine i da je celo krščanstvo devetnajset vekov blodno v meglenoj noči. Vi morate vervati, da ste vi bole pametni, kak katoličanski vučenjaki, kak vsi pape, püšpeki, cerkveni vučitelje i svéci. Vi morate priznati, da so bili norci vsi mantrniki, šteri so vmrli za krščansko vero. Vi morate vervati, da v nebesaj nega Boga, četüdi stoji njegovo delo tak veličastno pred nami, a vi pravite, da je vse nastalo samo od sebe. To bi pa bilo ravno tak jalno i pametno povedano, kak če bi što vervao tisto, ka pripovidavle Münckhausen, da je on najmre samoga sebe za vlase sküpno s svojim konjom iz močvare potegno. Vi morate nadale vervati, da se je živlenje razvilo iz mrtve snovi samo od sebe, četüdi dozdaj ešče nieden profesor v svojoj delavnici ne mogeo spraviti na svet niti edne bilke, ki bi živela i dale rasla, ešče menje je pa mogeo stvoriti kakše drügo bitje. Vi morate vervati, da je dragi Bog z očividnov čüdov pomagao svet vkaniti, znoriti. Vi morate vervati, da je bio Kristuš vkanjüvalec ali sam vkanjen ali celo norc te, gda je samoga sebe proglaso za Sina Božega, čeravno so njegovi najbole zagriženi neprijatelje ne najšli na njem niti ednoga greha, nego so ga meli za najbolšega i najmodrejšega človeka, ki je gda na sveti živo. Vi morate vervati, da je njegova Cerkev človeče delo, ki se je navzlük svojemi ostromi navuki prerinila skoz poganstvo, ki se proti vsem napadadom zmagoslavno vzdržuje i ki navzlük svojim velikim zahtevam, ki je terja od lüdskoga razuma i srca, ešče dnesden med vsemi narodi i vsemi staleži telko navdüšenih privržencov najde. Vi morate vervati, da je s smrtjov vsemi konec, četüdi v človeki vse kriči za splošnov, pravov i vekivečnov srečov. Vi teda morate dosta več vervati, kak mi, pa ešče vüpate gučati od dogmatično okovov? Okovi, štere nam nalaga nezmotliva Kristušova Cerkev, so ne drügi, kak okovi železniških šinj, štere sprečavlejo, da lokomotiva ne zleti v kakši prepad ali so samo kažipot, šteri nas vodi, da ne zaidemo na krive poti, da ne zablodimo. Ti si slobodnomislec ? Ali mi dovoliš, da bom tüdi jaz ednok slobodno mislo? Dobro, pa bom zdaj slobodno mislo, da si ti fakin i lump. No samo se ne razburjaj tak strašno ! To sam jaz ne trdio, nego samo slobodno mislo. Kak vidim, ti ešče itak verješ, da je človek v svojem mišlenji ne čisto sloboden, da je mišlenje navezano na istino i dejstva. Ali mogoče ščeš praviti, da si sloboden od misli (z drügimi rečmi, da nikaj ne misliš)? ... Gibanje naroda v lendavskem dekanati leta 1936. Pripomba. V kat. Cerkev sta pristopili dve osebi, edna v Bogojini, drüga v Lendavi, obe iz evangeličanske vereizpovedi. Izstopila je edna oseba, ki pa tüdi taki nato vmrla, v Lendavi i je pristopila k ev. vereizpovedi. Iz sobočkoga dekanata dospele podatke tüdi objavimo, kak je dobimo. Zaprosili smo je te, kda lendavske, samo ka ta dekanije je bole obsežna, zato kesnej prido podatki. Konkordat med Svetov Stolicov i Kraljevinov Jugoslavijov. 2. Cerkvena pokrajina zagrebečka se raztegava na nadškofijsko stolice i na podvržene škofije, senjskomodruško, krško, križevsko i bosanske-sremsko, štere sedež je v Djakovi. Senjsko-modruškoj püšpekiji se podvržejo tisti kraji, šterih apoštolski administrator je zdaj senjski škof. Križevska škofija ma oblast nad vsemi grčkokatoličanci, ki stanüjejo v Jugoslaviji. Bosansko-sremskoj škofiji pripadajo kraji pečüjske škofije, šteri ležijo v kralevini Jugoslaviji i šterih apoštolski administrator je zdaj bosansko-sremski. Mesto Zemun, zdaj predmestje Beograda, se izloči od škofije i se zdrüži z beogradskov nadškofijov. (Dale.) Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta Eden kmet se je zadužo I, 1929. Zavolo duga je mogo odati svojo hišo z dugom vred. Odao jo je 1.1933. Pitanje je, da ti je te kmet, ki je hišo küpo, zaščiten ali ne ? Odgovor: Te kmet, ki je hišo z dugom küpo, je ne zaščiten, ar je dug napravo po leti 1932. aprila 20. Zaščiteni bi bio samo te, če bi on hišo z dugom vred herbao od svojega očo. Prošnja našega banskoga svetnika g. Bačič Franca iz Gornje Lendave. Prošnja za podporo sadjarstvi i vinarstvi v Slovenskoj krajini! Prebivalstvi Slovenske krajine, ki je večinoma jako siromaško, posebno gorički del, prinaša razmeroma šče največ dohodkov poleg živinoreje sadjarstvo. Zato vlüdno prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli to našo panogo kmetskoga gospodarstva kem bole podpreti. Cena sadnih cepik, posebno pri kmetijskoj šoli v Rakičani, naj se jako zniža, po mogočnosti pa naj se razdeli med Prebivalstvo vekše število cepik brezplačno. Podpirajo naj se vzorni kmečki sadovnjaki, posebno naj se ide kmetom na roko pri pobijanji sadnih betegov. Prosim tüdi, naj kr. banska uprava skrbi, da se v jeseni, kda začne sadje zoreti, isto ne pobira prerano, štero povzročajo posebno različni nestrpni preküpčevalci. Od nesolidnih sadnih preküpčevalcov je lüdstvo naše krajine že dosta škode melo, zato prosim, da oblast v tom pogledi ostro postopa ino keliko mogoče zabrani sadno preküpčevanje po nesolidnih lüdej. Prosim tüdi, da se pospešüje s podporami naprava sadnih süšilnic pri našem lüdstvi. Zavolo škodlivosti alkohola, ki se nahaja v vini iz samorodnih, trsov, posebno šmarnice, se v raznih krogaj vnogo guči od toga, da trbe šmarnico popunoma iztrebiti. Priznavam, da je vino šmarnice neprimerno, menje vredno i bole škodlivo, kak pa vina iz žlahtnih trsov. Zato naj blagovoli kr. banska uprava v našoj krajini kemprle ustanoviti posebno trsnico, štera bo mela za nalogo izbrati i gojiti samo takše vrste trse, ki v Slovenskoj krajini prav dobro uspevajo i to predvsem žlahtnih trsov. Kak hitro bo preizküšena kakša dobra vrsta trsa, s šterov ne bo vnogo več posla, kak s šmarnicov, pa bo davala bolše vino, bo prebivalstvo naše krajine brez najmenšega prisiljavanja zamenjavalo šmarnico z takšov novov vrstov žlahtnih trsov. Prošnja, naj se odpravi občinska i banovinska trošarina na vino, štero kmet nüca za sebe i za svoje delavce. V naših krajih za ednok, hvala Bogi, šče nemremo praviti od kakšega pijančüvanja pri kmečkom lüdstvi. Pri trdom deli, posebno v letnih časaj je pa potrebno, da si kmet privošči kaplico vina. Po dozdajšnjih predpisih od pobiranja trošarin se pobira trošarina tüdi od vina, štero kmet nüca za sebe, za člane svoje drüžine ali za delavce, štere nüca za opravlale svojih kmečkih poslov. Občinske uprave so to sprevidile i v gori imenüvanih slüčajih ne pobirate trošarine. Posebno občine so ne pobirale trošarine na vino po leti pri mlatitvi i pri drügih prilikaj, kda je vekše kmečko delo. Organi finančne kontrole pa občinam ne dovolijo, da bi smele kogakoli oprostiti od občinske trošarine na vino. Zato vlüdno prosim kr. bansko upravo, da blagovoli poskrbeti, da se tozadevni trošarinski predpisi spremenijo v toliko, da se kmeti dovoli za sebe, za svojo rodbino i za delavec, ki se nücajo za polska dela, preskrbeti si potrebno vino brez vsakše, bodisi občinske ali banovinske trošarine. Novi ravnateo na sobočkoj gimnaziji. Za ravnatela nepopune realne gimnazije v Soboti je postavleni g. Zobec Ivo, profesor na toj gimnaziji. Iz srca čestitamo! 2 NOVINE 21. marca 1937. Občni zbor Rafaelove družbe za Slov. krajino. V Prejšnji Štev. „Novinˮ (Štev. 11) se poroča, da se bo vršil občni zbor Rafaelova družbe za varstvo izseljencev Slovenske krajine enkrat koncem aprila. Ker je potrebno, da začne drüžba čimprej s svojim delovanjem, sporočamo, da se občni zbor vrši 31. marca (Sreda po velikonoči) ob 9 uri dopoldne v Črensovcih (v „Našem domuˮ) s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Čitanje pravil. 3. Volitve odbora. 4. Slučajnosti. Vsak, komur je za versko, narodno in socijalno dobro izseljencev Slovenske krajine, raztreseni širom sveta — iskreno vabljen k sodelovanju. Za pripravljalni odbor: ŠKAFAR IVAN, KLEKL JOŽEF, duhovnik. ___________ župnik v pok. Pripomba. V Soboti bo na konci aprila sestanek, kde se prečtejo pisma izseljencov i vse potrebno pogovorimo od našega dela. — Klekl. NEDELA na Cvetno nedelo. Evangelij (Mataj Sl). Tisti čas, gda bi se približavao Jezuš k Jeružalemi ino bi prišao v Bethfago k bregi Olivetanskomi, teda je poslao dva svojiva vučenika, govoreči njima: Idita vu kašteo, šteri je pred vama i preci najdeta somarico privezano i žerbe žnjov, odvežlta jo i pripelala meni: i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod nje potrebüje i preci je odpüsti. To je pa vse včinjeno, da bi se spunilo, ka je povedano po proroki, govorečem: Povejte hčéri Sionskoj: ovo Krao tvoj ide tebi pokoren, sedeči na somarici i žerbeti pod bremen navajene somarice. Idočiva pa vučenika, včinila sta, kak je zapovedao njima Jeniš, I pripelala sta somarico i žerbe i djala sta na njidva gvant svoj i njega sta gori posadila. Velika vnožina pa presterala je gvant svoj na pot: drügi so pa sekali vejke z drevja i metali so na pot: vnožina pa, štera je naprej Šla i štera ga je nasledüvala, kričala je, govoreča: Hožanna Sini Davidovomi ! Blagoslovleni, ki je prišao, vu Iméni Gospodnovom. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in socialni stiski naših dni. — Kapitalizem. Iz vseh teh zmot gospodarskega liberalizma se je skotilo tisto, kar poznamenujemo dandanes s splošnim imenom: kapitalizem. Kaj je torej kapitalizem? Beseda ima svoj dober in slab pomen v gospodarskem in soci ainem življenju. Dejali smo že, da mezdno razmerje samo na sebi ni nedovoljeno. Mogoče je v gospodarstvu, da je eden lastnik zemlje, živine, orodja, ali tovarne, strojev, sirovin, denarja, torej tega, kar navadno imenujemo kapital, a za delo da najame tudi delavcev ter jim za to daje del pridelkov ali namesto teh plačo v denarju. Bilo je vedno na svetu tako. Eni so bili gospodarji in upravitelji proizvodnih sredstev, drugi posli in delavci. Toda v dobrih časih je bilo med gospodarji in delavci nekakšno drüžinsko razmerje, ki je trdote mezdnega razmerja omiljevalo. Liberalizem je pa tudi tu, kar je bilo v tem mrkega, dognal do konca. S svojimi nauki je opraviči! vsako izkoriščanje delovne sile in najgrše oderuštvo. Edini namen gospodarstva je liberalizmu čim večji dobiček. Vse, kar sam da v gospodárstvo, mora „nestiˮ; če ne nosi zadosti iz sebe, mora utrgavati delavcem. Ker mu je moč pravica, je tako zavladal kapital nad človekom-delavcem. Nastala je doba kapitalizma. Kapital si lasti ves dohodek, plače za delavce pa deva le med proizvodne stroške. Če ne nosi kako podjetje Zadosti, se kapital — denar umakne drugam, delavci pa ostanejo brez zaslužka in kruha na cesti. To kapitalu ni nič már, zakaj kapital je brez srca. Kapital ne pozna človeka kot človeka, marveč pozna samo delovno moč. Kapital tudi ne pozna naroda, marveč je mednaroden. Kakršen pa je po nauku liberalizma kapital, tak je lahko tudi njegov lastnik, kapitalist. Ta kapitalizem je postal v naši dobi strašno zlo. V njem se skriva, kakor je dejal že Leon XIII., odruštvo v raznih oblikah. Vse kapitalistično gospodarstvo je postalo, kakor pravi Pij XI., strašno trdo, kruto, brezsrčno (Quadragesimo anno). S to brezsrčnostjo je vzbudil kapitalizem v düšah delavcev samo sovraštvo in gnev. V okrožnici „Quadragesimoannoˮ razlaga sv. oče, kako kapitalizem ne kopiči le bogastva tega sveta, temveč teži tudi za močjo nad drugim; zato pomeni dandanes pravo gospodarsko samosilje. Kapitalizem hoče gospodovati ne le delovnem množicam, temveč tudi narodom in državam. Zato pa ni čuda, da se obrača nevolja tlačenih množic tudi proti državam, ker se jim zdi država le še orodje v rokah kapitalizma. In tako je zlo gospodarskega liberalizma in kapitalizma tako veliko, da že ni nikogar več, ki ne bi čutil, da drvi človeštvo brez Boga, brez duše, pogreznjeno v samo materialno borbo za svetne dobrine, res v lastno propast in v uničenje vseh vrednot . (Dalje). Slovenska spoved v Tigy v Franciji. Belo nedelo, 4. aprila bomo palik slovesno obhajali. Vlč. g. Grešnik Franc, slov. dühovnik iz Pariza bodo prišli v Tigy spovedavat Slovence. Spored je sledeči: Spovedavanje bo od 7 do 11 vöre. Predga ob pol dvanajstih. Meša ob dvanajstih s sküpnim sv. obhajilom. Po meši sküpno fotografiranje. Potom obed v župnišči. Večernice ob treh, spevane litanije Matere Bože. Potom šče govor. Po večernicah pri cerkvi razgovori i razhod. Spevali bomo ete pesmi: 1. ) Pred Bogom pokleknimo . . . 2. ) Zveličar gre iz groba . . . 3. ) Marija, nebeska Kralica . . . 4. ) Lepo zjutraj rosa mila . . . 5.) O, Marija naša Mati . . . 6.) Litanije Matere Bože z odpevki i Blagoslovna pesem: Najsvetejši, Tebe počastimo . . . Po večernicaj pa šče več lepih Marijinih pesmi. Nazadnje pa eto: Marija skoz življenje . . . Če bode lepo vreme, bomo tüdi vünej pri cerkvi spevali lepe narodne pesmi. Med obedom bo govor, spevali bomo tüdi vmes narodne pesmi. Šče ednok, dragi bratje i sestre, pridite! Što šče meti obed, se more javiti do 1. aprila najkesnej na naslov: A. FARKAŠ Chateau Gaillard, Tigy, Loiret. Na veselo svidenje, Bog nas živi ! Politični pregled. Domači. Proračun je sprejeti v parlamenti pa izročeni senati. Financijski odbor senata ga razpravla i ministerstvo za ministerstvom sprejema. Dela tüdi finančni odbor skupščine i razpravla od raznih Prošenj, štere so vložene, da dobijo zakonsko podlago, da se sprejmejo, ali odbijejo. — Bivši minister za poledelstvo, dr. Frangeš, je meo predavanje v Budapešti od gospodarskoga bližanja med nami i Madjarskov. Govoro je tüdi dr. Vukčevič, naš poslanik, ki je svoj govor z etimi rečmi dokončao: Več gospodarstva v politiki i menje politike v gospodarstvi. Svetovni. Mussolini v Libiji. Z velikov pompov se je pripelao šef italijanske vlade, Mussolini,v italijansko naselbine, Libijo v Afriki. Prišo je, da počasti otvoritev velike asfaltirane ceste, štera pela kre meje Libije notri do Egipta. To edno. Z drüge strani je pa šteo pokazati moč fašistične Italije, štera je postala v 14 letaj mogočna tekmovalka tak Anglije kak Francije. Španija. Veroborci so zaplenili velikansko ladjo, štera je pelala orožje rdečim. Okoli Madrida se obroč vsikdar bole zvožava, ne de duga, da rdeči več ne do mogli vö ž njega, rdeče vlade pomoč pa ne notri. Splošno se misli, da se strašna krvava bojna bliža svojemi konci. GLASI SLOVENSKA KRAJINA. Na podporo Novin so v Din. darüvali sledeči: Fujs Marija, Francija, iz Ižakovec, 3, Bežan Jožef, Grad, 3.50. Bog plačaj. Na znanje širitelom. K vüzmi pošlemo za vsakoga naročnika po pošti na Vaš naslov lepo Priloga „Teden v slikahˮ. Prosimo vas, da jo vsakomi naročniki dostavite, kak je z Ljubljane v roke dobite. — Uprava. Na znanje naročnikom. Prilogo „Teden v slikahˮ dobite k Vüzmi z Novinami, štere izido po Vüzmi tisti tjeden. Priloga se najmre dogotovi komaj na Velki petek, gda mate Novine že pri rokaj. — Uprava. Občni zbor Kmečke zveze se je vršo 7. marca v Ljubljani. Obiskao ga je i na njem pozdravo zbrane dr. Korošec, minister. Kmetje so se najbole tožili zavolo zapora penez, ka ne morejo do njih. Zvoljeni je novi odbor, v šterom sta zastopaniva tüdi dva našiva človeka, gg. Bačič Franc od Grada i Bakan Števan z Nedelice. Kmečka zveza šte že 80 jezero kotrig. Vlak je povozo bakovskoga kodiša, Papiča pri Radencih, šteri je zavolo doblenih teških poškodb hitro na to vmro v sobočkoj bolnici. Naši cigani so vlomili na Vogrskom v Sombačkoj vesi i odnesli velike vrednosti blaga iz edne trgovine. Naše orožništvo je cigane prijelo z vkradjenim blagom vred. Odranci. Preminoči tjeden so poskusili nočni gostje vdreti pri Zadravci i Dominki. Domači so jo je pravočasno opazili i pregnali. Beltinci. Marca 5. smo zakopali Smolko Ivana v 91 leti starosti. Pokojni so bili mirolübni človek, se nikdar z nikim ne svadili i alkohol jako zmerno i redko vživali. Bili so od začetka naročnik naših listov. Naj njim plača Srce Jezušovo lepo krščansko živlenje. Molimo za pokojnoga. Prosimo odgovor. V Chicagi je nekak dao Weiss Travel Bureau banki 100 Din., šteri penez nam je izročilo küpite Jugoslovensko Bankarsko drüštvo iz Zagreba. Ar nam drüštvo ne moglo dati pojasnila, što je poslao to naročnino, prosimo pošilatela v Chicagi, naj nam pošle odrezek od Chicage banke, da bomo znali naročnino vpelati. Oblasti na znanje. Preminoči tjeden, 9. marca, sta hodila dva kmeta v Beltincih na veleposestvi. Predno sta prišla na vrsto, jiva je nagovoro eden starejši napol gospod. Kmeta sta bila eden z Ižakovec, drügi pa z Žižkov. Polgospodek je gučao bole po medjimurskom. Nagovoro jiva je i med drügim je začeo prvo napadati naše krščanske delavne može, ki so se žrtvüvali i se žrtvüjejo za dobrobit našega naroda. Zatem je pa prešo na Španijo. Pa poslüšajte, poštena vüha, ka je gučao od Španije? Gučao je, da to ne istina, da bi bili v Španiji komunisti. To so si popi izmislili. V Španiji komunisti niedne cerkvi neso porüšili, nego popi sami, da bi te leko na siromaški narod porinoli to krivdo i ga mučili. To pa zato, ar tam ma vsaki pop najmenje trijezere hektarov zemle. Naj to zemlo obdržijo, so začeli popi revolucijo proti siromaškomi narodi.ˮ To je vsebina njegovoga govora. Sledkar je šo notri h g. ing. Mački i en kratek čas nemški gučao ž njim. Zatem je odišo peški proti Soboti. Da je te človek po guči punokrvni komunist, ki bunta narod, je jasno iz njegovoga guča, zato ga priporačamo oblasti, naj zbije ž njega te laži, štere razširja. Novi notar. S t. marcem t. 1. je začel uradno poslovati novoimenovani javni notar PONEBŠEK JANKO v poslovnih prostorih pokojnega notarja g. Kodra Antona. Melinci. Zadnji tjeden smo vlovili tri pižmarke. Edna je bila tak podivjao, ka se je celo postavlala na človeka, gda smo jo lovili. Prosimo občinski odbor, naj posveti vso skrb zatiranji te nevarne živali. Gorički kot. Pri nas je navada, da delajo dekle korine za križno drevo. Žalostno pri tom deli je to, ka dečki tüdi prihajajo k tomi deli i tam se . ... gučijonelepe reči na poti domo pa delajo, dela.ki neso na veselje, nego na žalost trpečemi Jezuši. Kak žalostno je to, če se dečko, prle vrlo dete, po takših pajdašaj pokvari. Spametüj se mladina, časi so resni, večnost je blüzi za vsakoga. Sobota. Pred preminočim tjednom smo zakopali Norčivo gospo, ženo Norčič kolara. Pokojna so jako dobra krščenica bili i so preveč lübili siromake. Gospod Banfi, gostilničar, kak i njihova gospa so zgübili v pokojnoj svojo drago punico i mater. Srce Jezušovo naj jih potolaži v njihovoj žalosti. — Na nagli so zapüstili to zemelsko bivanje i se odselili k Večnomi dobrotniki mati g. Lanščak Franca, občinskoga blagajnika i visiko poštüvanoga občana. Kak dober sin so v svojoj pokojnoj materi zgübili dobro podpornico. Naj počivajo vu miri. Sini i njihovoj drüžini izražamo naše sožalje. Lendava. Vmrli so v 98 leti starosti mati g. Gönc Gabora, pekarnara v Lendavi. Lepo, krščansko živlenje je pripelalo starko do lepe starosti. Naj njim bo jako zaslüženi počinek pri dobrom Bogi, šteroga so si tak jako zaslüžili, na lehkoto. Domačim izražamo naše sožalje. — Pri nas so se pižmovke (podgani) že naselile v hiža. V pondelek večer so pri Popelovih v hiši čüli nekšo roštranje v hrambi. Začnejo preiskavati i naednok ovarajo dugo podgan, štero se njim je posrečilo bujti. Spoznali so v njej, ka je pižmovka. V Krvi je odrešenje. Trije potüjejo: Mojzeš in žena in sin. Pa srečajo Boga, ki jih hoče umorili: žena obreže sina in s tem potolaži Boga. Nato nagovori moža: „Krvavi ženin si mi ti!ˮ Trije so v cerkev prišli: Jezus, Marija in Jožef. Pred 33 dnevi je Jezus bil obrezan, prem je prve kapljice krvi. Zdaj so prišli, da darovanje dopolnije v hiši božji. Po 33 letih: On znoji krvavi pot na vrtu Oljk. On sam to hoče. Potem še drugi hočejo: Ga bičajo. Toda ta „Krvavi ženinˮ še vedno tak mogočno gleda, ta sveta glava je čudovita, venec zasluži — trnjev venec , . . Ne smemo Ga na miru pustiti, na pot z Njim, na križev pot! Kri hodi z Njim, krvave cvetke njegove krvi krasijo cesto te skrivnostne procesije - - - Zdaj pa je konec: višek napetosti: navpik in počez, na križu — Bog Človek je umrl, toda mi smo pohlepni Njegove Krvi: do zadnje kapljice more izteči. Vojak je prebodel Njegovo stran: pritekla je „Kri in vodaˮ. Iztekla je Zadnja kapljica rdeče krvi, njej se pridružujejo srebrnobele kapljice vode, naših src bridko kesanje ? Solze naše žalosti in — radosti? Joj, zadnji čudež pred Trpljenjom : vino je v Svojo Kri izpremenil — In prvi čudež: Vodo je v vino spremenil. — Kako se stikata konca čudovitega kroga najsilnejše ljubezni: voda — vino — kri -- -- Na ženit- na. Zares, krvavi Ženin naših duš... Najbolj sovraženi, najbolj ljübljeni ; daj nam piti iz Tvoje svete čaše! Njegov Učenec piše (sveti Pavel Hebrejcem): Brez prelivanja krvi ni odpüščanja grehov: Ali očitno psüvanje krvi v bratomorni vojni, ali pa nevidno — na oltarju. Kjer ni enega, tam mora biti drugo — Kri mora vedno teči „v odpüščanje grehovˮ: „To je kelih moje Krvi, nove in večne zaveze, ki se za mnoge preliva, v odpüščenje grehov ...ˮ Pa tega ne vidimo. — Da se ne ustrašimo. — Kakor tudi ne vidimo „prelivanja krviˮ na oltarju Marijinega srca na Kalvarijskem bregu, pa se je vendar prelivala, saj zovemo na pomoč „Kraljico mučencevˮ. In: notranje mučeništvo je odličnejše kakor zunanje (sveta Terezija Deteta Jezusa). Brat in sestra. Tvoje in moje srce dostikrat krvavi — Pogum! Pred nami na Križu Bog človek v krvi odrešuje — Odrešenje je v Krvi... In moč je v isti krvi, ki jo pijemo pri svetem obhajilu, četudi ga prejemamo le pod podobo kruha. 21. marca 1937. NOVINE 3 Pritožba sobočkih posestnikov. Dobili smo že več pritožb iz Sobote od posestnikov, da naj objavimo v Novinaj, kakšo krivico trpijo. Najmre Sobočki posestniki plačüjemo velke občinske doklade, štere ne plačüje niedna okoliška občina i pod tak velkim bremenom nemremo odati niti svojega pridelka, tak tüdi ne mleka, ar prinašajo vse iz zvünskih vesnic po dosta nižišoj ceni, kak smo jo mogoči mi dati. Ne smo protivniki i tüdi neščemo biti, da se prinaša i odava pri nas mleko i drüga reč. Radi bi pa bili, če že nemremo odati mleko ali pa ka kmet pridela, po tistoj ceni, kak smo obremenjeni z davkami, naj se nam bar znižajo občinske doklade. Znano nam je, da skoro vsi državni uradniki si dajo prinašati iz zvünskih vesnic mleko i drüge reči, pri šterom pa občina nikšega dohodka nema. Prosimo najmre Občinsko oblast, da naj nam ide v kakšem pogledi na pomoč, da ne bomo vsikdar visiti na oknaj občine zavolo vplačanih davkov. Če nemremo odati svojih pridelkov, tüdi nemremo zadostiti dači. — To pritožbo smo prejeli. Moravci. Naša ev. fara za 150 let prej nede več stala, če de se tak malo dece rodilo v njej, kak dozdáj, so nam naš pastir v cerkvi povedali. Jako resen Opomin. Kam bi naj šo naš izseljeniški dühovnik v Franciji stanüvat. Na to naše pitanje smo dobili prvi odgovor. Etak se glasi: Središče Francije je mesto Bourges v depart. Cher. V tom i bližnjih deparmnenih je preci naših Slovencov. V dep. Loiret je 100 naših lüdi. Na župnišči v Tigy bo meo pri dobrom g. župniki naš dühovnik jako prilüblen prostor. Čakamo nadalna poročila od naših izseljencev. Nedelica. V tork proti večeri je nastao velki ogenj pri nas, šteroga je povzročila hüdobna roka. Zgorele so tri štale i edna hiša. Edna sirota ženska je bila isti den v Lendavi i si niti ne mislila, da bi njeni domek se razpepelio. Na drügi den se je vrnila jočič domo, ar so jo drügi obvestili od žalostnoga dogodka. Vsakovrstne Slovenske starinske knjige küpim. Natančne ponüdbe pod „Slovstvoˮ na upravo Novin. Kratki glasi. Žena z pomočjov svojega zeta bujla moža. V občini Strelec poleg Čakovca se je zgodo grozen slučaj. 43 letna žena bujla svojega moža s sekirov, pri šterom njej je pomagao zet. Mož je najmre šteo odati svoje imanje i se odseliti v Zagreb, gde bi si najšao bole mirno živlenje, ar je žena živela z svojim zetom v nedovoljenom odnošaji. Kak žalosten slučaj je to. Teški odgovor ta davala oba pred Bogom za grešno živlenje. Zdržao oblübo. Eden kmet na Čehoslovaškoj je pred 20 letami oblübo, če njegovi sinovje se zdravi povrnejo iz vojske, te nede gučao 20 let. I resan 1917. marca 2. so se sinovje, šterih je bilo 4, zdravi povrnoli domo. Od toga časa pa do zdaj je oča ne spregovoro niti edne reči. Sinovje so mislili, da je oči zabegnola reč, zato so ga vozili okoli doktorov, da bi ga ozdravili, a vse zaman. Zdaj jo znova sprevoro. Pametno ravnanje. Letošnja druga številka „Naše močiˮ je prinesla sliko Piasinove drüžine iz Javornika (št. 34). Plasinova družina je ena izmed mnogih družin, ki so cele zavarovane pri Karitas. Družina šteje 7 članov. Starši so zavarovanj za posmrtnino, otroci pa za doživetje in smrt, tako vsi mirno gledajo bodočnosti v oči. Starši so za slučaj svoje smrti rešili otroke neprijetnoga vprašanja; „kje vzeti denar za kritje raznih stroškov,ˮ ker bo Karitas izplačal posmrtnino, s katero bodo mogli kriti pogrebne stroške in druge izdatke. Otroci pa so si zasigurali za poznejša leta gotovo vsoto denarja, ker jim bo Karitas po preteku določenega števila let izplačala zavarovalnino. Ali ni to pametno ravnanje ? Tako bi morali ravnati pri vsaki hiši. Karitas Vsakemu nudi tri možnosti. Starejši ljudje se lahko zavarujejo za slučaj smrti (posmrtnina). Mlajši pa lahko zavarujejo doto ali starostno preskrbo. Posmrtnina se izplača po smrti zavarovanca domačim, dota in starostna preskrba pa po preteku dogovorjenega števila let. Pogoji so pri v vseh treh vrstah zavarovanja zelo ugodni. Prvi pogoj je zdravje ob času sklepanja zavarovanja. Glede višine premij se lahko odloči vsak zavarovanec sam. Ob pristopu je treba plačati pri posmrtninskem zavarovanju samo 10 Din., pri zavarovanju dote in starostne preskrbe pa 20 Din. Zavarovanje stopi v veljavo takoj po plačilu prve mesečne premije. Izvzeti so le tisti slučaji, v katerih se določi čakalni rok... Karitas ima svoje potnike in zastopnike. Pri teh dobite vsa potrebna navodila. Lahko pa se obrnete tudi na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8.) Stante to čim prej, ker je vsakega dneva Škoda. Pošta. Nemet Gjuro, Kneževo. V Nemčijo bo šlo letos okoli jezero naših lüdi, sem se javi k borzi dela v Soboti. Peržije nikomi ne priporočamo. — Kodila J. Ivanovci 29. Dobite, ka prosite. Letos se je dosta kalendarov, zgübilo po pošti. Da vas globoko poštüjemo, je dokaz, da vas skoz celo leto Čakamo na naročnino i vse redno pošilamo. Kalendar zdaj mi damo na pošto, ne tiskarna. — Horvat Mariška, Anguilcourt. 38 Din. sprejeli na to leto i 6 Din. na lansko leto. — Denša Ivan, Chicago. Sprejeli smo naročnino za Gjura Martina Grüškovnjak Matjaša i Novak Štefana. — Frumen J. Otovci 21. Naročnino za brata v Franciji sprejeli. — V. Razlagova, Ljutomer. Oboje sprejeli. Bog plačaj. — Sép Martin, Tusbuta Goldfi. Ženi poslali Novine i M. List. Že davno naznanjeno naročnine nesmo ešče dobili z Canade. Prosimo Vas, da jo gor iščete. — Pavlinjek Št., Sodišinci. Od č. sester v Soboti sprejeli 11 Din. na Dom sv. Frančiška. Po priliki nam javite imena darovnikov z hišnimi številkami. — Režonja, Sobota. Od oglasa vkraj potegne dačo davčna uprava i tiskarna za stavlanje, Te si pa lejko mislite, ka upravi pri 15 Din. nikaj ne ostane. Napišite Oglas kratko doli ešče ednok, pa ga pošlite notri i ga objavimo po vašoj želi. — Perdigal Marija, Dokležovje. Vaš dug zniža Sodnija na polovico, če dokažete, da ga ne morete v celoti plačati. Javite se tam, če ste se ešče ne, rok je bio določen, do šterihmao bi se mogli javiti. — Vogrinčič Jožef, Gerlinci. Za Vogrinčič Emilijo v Franciji sprejeli 60 Din. naročnine. — Gjergjek Jurij, Kovačevci 1. Od poslanih 200 Din smo na leta 1935 Odračunali 70 Din., teliko je bilo duga. Vaših listov nesmo računali, tüdi smo vam vso Poštnino Odračunali. Preglednite račune od leta 1935, pa gor pridete na primenklaj. — Majcan Franc, Rankovci. Od Martinca dozdaj nesmo bili oprošeni, da bi Novine brezplačno pošilali štero leto. Prosimo nujno za obračun na staro. — Sukič Peter, Grad. Za Cvemjek Terezijo sprejeli Polletno naročnino za Francijo. — Špilak Marija. Curtenain. Knige poslali. Penez je ostalo za to leto od knig 43 Din. — Kovač Marija. St. Coulumb. Nikših penez ne smo od tebe sprejeli za meše, naročnino i Dom sv. Frančiška. Tvoj tóčen naslov nam naznani. KOVAČ po možnosti s dovoljenjem za mlatidev, marljiv, trezen in skromen, se sprejme v stalno službo na marofu. HARTNER, Murska Sobota Razpis. Občina Murska Sobota razpisuje mesto pogodbenega poveljnika redarjev, potem pogodbenega kvalificiranega vrtnarja in pogodbenega poljskega čuvaja. Prošnje je vložiti do 6. aprila 1937. na Občinsko upravo v Murski Soboti. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski. ______Murska Sobota, dne 6. marca 1937. OBČINSKA HRANILNICA V MURSKI SOBOTI. Obrestna mera za vloge vložene v letu 1937 znaša do 5% Za vloge in obresti jamči Občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Licitacija gramoza se bo vršila dne 6. aprila 1937. SRESKI CESTNI ODBOR - M. SOBOTA. SEMENA zaneslijeve kaljlvosti in najboljše kakovosti Vam nudi tudi Vaš trgovec ako küpujete M. Berdajs-ova semena. Više . . . Ferenček je kmetski sin; ne ve, kaj je čokolada, dateljni, rozine, zna pa, ka je mlada repa na poli — sladka. Sredi septembra je že dobra. Če jo cükneš iz zemlé, jo malo strosiš, da se reši na pol sühe zemlé, z bičekom jo olüpleš, no, te je slaščica pripravlena za zdrave mlade zobe. Takša repa je našemi Ferenčeki več, kak falaček čokolade, bolša od zmečkanih datelnov i falejša od rozin. Tak je, zato se je navado Ferenček na mlado repo i če so ga pitali, da ka je najbolše, lübi naš Ferenček, je on odgovoro brez premišlavanja: „Gospod, najbolša je sladka repa, če jo sam olüplem z bičekomˮ. Tak je mislo, čüto i gučao naš Ferenček dugo let. Leta so minjavala, Ferenček je raseo i lepoga dneva smo meli iz Ferenčeka — Franceka. Oča župan so ga spravili pred gospodo, na štelingo. Gospoda ga je potrdila za vojaka i lepoga dneva — vörte ali ne, so oblekli Franca v husarski gvant, dali njemi v roké nabito pükšico i ga postavili zvün varaša na zeleno pole, na zelenom poli poleg velke žute hiže — za stražara. Gospod „kaprol“ je povedao, ka so v žutoj hiži drage i nevarne reči, ali to je hitro pozabo naš Franc. Drügo ga je mikalo. Poleg velke i žute hiže je stala mala i zelena gredica, na toj gredici pa je rasla lepa okrogla i bela — repa, takša kak doma v Slovenskoj krajini. Košato, kmično zeleno listje repe je prijelo Franca za oči. Oči so se toti dobro držale, ali itak so vujšle tüdi malo niže, ta, gde se belo meso repe samo na prst debelo pokaže iz zemle. Zdaj se je tüdi zbüdo — nos. Franc je skoz nosa čüto, kak fajn diši tisto belo mlado meso. Zbüdo se je tüdi jezik i se nemirno obračao, vtegüvao v svojoj slinavoj posteli, čüto je sladki žmaj mlade repe. Ka bi zanderao več, premagala ga je sküšnjava. Skrbno je pogledao okoli sebe i ar okoli sebe ne vido žive düše prihajati, je stopo stopaj, ali dva na levo, ešče ednok pomero svet okoli sebe, potem pa kak blisk segno do košatoga zelenoga listja i zmekno repo iz zemlé. Smejalo se je našemi Franci lice i srce. Spoznao je, ka je ta repa ravno takša, kakše je vajen doma. Če bi njemi nevidne sile zvezale oči i bi samo čüto sladki düh toga na straži prepovedanoga sada, potem bi mislo, ka je doma, na kolniki poleg bereka. Čüto bi pesem jesenskoga listja i božanje meglé, štera se kak svileno mejka stena rivle od ravnice proti jošovoj gošči. Zavolo repe je pozabo gde stoji. Repa ga je odtrgala od tiste velke mestne grüde, v šteroj je kak mala, jako mala drobtinica stao na straži. Ne zamerite njemi, če je ne opazo, ka nikši po soldačko oblečeni gospod stopica proti njemi. Gospod je bio jako lepo i svetlo oblečen.To so ne moje reči, tak je pravo Franc. Dosta zlata, — svetlobe je meo gospod na svojem obleči, zato ga je meo Franc za „svetega gospodaˮ. I prijazen je bio te gospod. Smejao se je že od daleč, zato njemi ne mogeo zameriti Franc, ka bliže pride, ka ga pita kaj dela. Ali zdaj se je zbüdo na pol Franc. V desnici je močno prijao nabito pükšico, z levicov pa skrio za svoja široka i močna pleča — repo. „Ne vüpaš povedati ka delaš?ˮ ga je spitavao svetli gospod. „Zakaj ne, lejko povemˮ, je odgovoro Franc. „Pa povej !“ »Nekaj držim v roki". „Vidim, samo ne vem kaj...“ Franc se je dobrodüšno nasmejao, pa blekno svetlomi gospodi v obraz: „Vgonite !“ „Bom ... Mislim, da maš v roki klobaso...ˮ Franc strosi glavo pa pravi: „Ste ne vgonili...ˮ „Če ne klobaso, potem - salamoˮ. „Više!ˮ je opominao Franc. „Človek boži, če ne salamo, potem ali küreče bedro, ali nikajˮ. Franci je skoro vujšeo smeh: „Više gospod . . . više !ˮ Svetli gospod stoji i misli: „Prijateo, orehovo potico bi meo v roki?ˮ „Više .. .!“ Dale ne mogeo zdržati; Franc drapne v smeh i pokaže sveüomi gospodi, ka ma v roki, pokazao je lepo, mlado okroglo repo, štero je s svojov rokov cükno iz zemlé. Svetli gospod je tisti den vido prvič v živlenji repo, posebno v roki vojaka, šteroga je gospod „kaprolˮ postavo na stražo pri velkoj žutoj hiži poleg ešče vekšoga zelenoga pola. Spitavao je, kak se poje takša repa, da odkec je Franc doma, na konci pa, če se njega svetloga gospoda kaj boji, ali ne. „Da bi se vas bojaoˮ, se je zresno Franc, „niti na miseo mi ne pride. Pravijo, ká je te hüdi strašen, njega bi se prej mogeo bojati, ali na straži se tüdi njega ne bojim. Če sva vküper jaz i moja nabita pükšica, potem sva eden par. Miva se nikoga ne bojlva“. „Dobro je tak, prijateo, nikaj se me ne boj, ali probaj vgoniti — što sem jaz!ˮ Franc gleda i misli, potom odgovori : „Lepo ste oblečeni, ste lekaj varaški policajˮ. Gospod odkima: „Ne si vgono. Više ...!“ „Že znam: ne policaj, — sreski načelnik!ˮ „Ešče više!ˮ Franc debelo gleda, ešče ednok po-meri gospoda od pete do glave i pravi: „Če bi vüpao glasno povedati, bi zadeo, zdaj bi vgono...ˮ „Brez skrbi bodi prijateo", ga je tolažo gospod, samo vgoni!ˮ „Vi ste naš ban. Ali ban, ali nikajˮ. „Ešče više, prijateo !ˮ „Više ? Minister bi bili gospod?ˮ Na šörko so se odprle Franci oči i je resan prestrašeno gledao na tihinca, zednim pa stiskavao repo, naj njemi ne spadne iz rok. „Ešče malo više... samo malo više...ˮ „Vi ste ministerski predsednik!ˮ je zašepetao Franc i zašepetala je repa v njegovoj roki. Svetli gospod je odkimao: „Samo za kmečki vlas više..“ Ali kak lipov bog je stao Franc pred tihincom i sam ne znao, kakšo se mogle iztrgati iz njegovoga sühoga grla ete reči: „Vi ste moj presvetli krao .. ˮ „Vgono si, dečkoˮ, je pritrdo svetli gospod, se smejao iz srca i ponüdo svojo desnico preprostomi vojaki. Ali naš Franc je znao, ka se dostaja, če ma pred sebom tak velkoga gospoda, svojega krala, „Primite prosim, malo to repo!ˮ se je ojünačo ž stisno repo krali v roko. On sam pa je vrgeo nabito pükšico na desno ramo, levico pritisno k hlačnomi šivi i pozdravo po soldačko, da so pokali konci v komisnoj obleki. Krao je odišeo proti glavnim vratam velke žute hiže, Franc pa gleda... gleda. Pozabo je, ka je čütila njegova robata kmečka roka topeo pritisk kralove desnice, ali to je ne pozabo, ka nese ... tisto lepo, sladko, košato repo, štero je on sebi cükno iz gredice na zelenom poli poleg velke žute hiže, v šteroj je vrednošča, velka vrednošča, kak je to sam potrdo gospod „kaprolˮ. 4 NOVINE 21. marca 1937. Pisma naših misijonarov. BANDEL CHURCH Hooghly P. O. India (Bengal) 15. Xll-36. Pismo na g. Zelka sal. klerika v Italiji. Predragi rojak! Gotovo si že radoveden, kak je z menov i kak je v toj toploj Indiji. Ne sam mogo naednok vsem napisati, šterim sem oblübo. Zato pa mi oprostiš, če si mogeo čakati. Jaz se hvala Bogi prece dobro počütim v tom toplom kraji, zdrav sem, vesel ino zadovolen. Za to veliko milost, da sem prišeo v misijonsko pole i da, če bo Boža vola, postanem misijonar, za par let, se ne bom nikdar zadosta zahvalo najprle Mariji Pomočnici i Sv. Ivani Boski, potem pa vsem tistim, posebno prvim svojim predstojnikom, ki so mi pomagali i me vodili, da dosegnem te Prezvišeni cio. Jaz se čütim nevrednoga i slaboga, ali vüpam se v Tistoga, ki je Vsegamogočen i ki mi bo podelio potrebnih milosti, če me je odebrao za svojega pristaša. Kraj, kde se zdaj nahajam i je jako prijeten. Mestece ali ves Bandel Church je na ravnici kre reke Hooghly (Hugli). Mi salezijanci mamo lepo svetišče, zgrajeno že leta 1599 na čast Mariji srečnoga potüvanja za časa, kda je mesto še pripadalo Portugatcom. Vnogo časa so bili tü avguštinijanci, potom pa še drügi. Zdaj so dobili celo imanje z kloštrom i svetiščom salezijanci. Ta cerkev je poznana po celoj Indiji. Zato pa, kda so veliki Marijin svetki, verniki prihajajo iz vseh krajov oddaleč. Pred kratkim so obhajali svetek Sv. Rožnega venca. Verniki so že 9 dni prle prihajali, da kem slovesnej počastijo svojo nebesko Mater. Na svetek so pa vsi pristopili k sv. prečiščavanji i jako pobožno so se obnašali v cerkvi pa v procesiji, ki se je vršila v soboto večer. V nedelo 22. nov. je pa slüžo pontiflkalno mešo škof, gospod Ferrando. Bio sem tüdi jaz v časti, najmre meo sem to srečo, da sem vodo kak ceremoniariuš procesijo ino Pontifik mešo. Gotovo si radoveden, da Ti povem tüdi nekaj od svojega potüvanja. Po devetih dnevaj svojega prebivanja med svojimi dragimi, je prišeo den ločitve i poslovitve. 20. okt. 1936. sem se mogo posloviti od vseh domačih. Šteo sem jim držati en mali govor pred svojim odhodom, a mi je prišlo na miseo, da ali jaz ne bi mogeo dokončati i zadržati suze, ali pa oni, šterim bi govorio. Zato pa sem se zadovolo njim povedati samo par reči, ki so bile zadnje: „ar jaz nemam šče oblasti Vas blagosloviti, Vas naj blagoslovi te misijonski križec (šteroga sem držao v roki), i blagoslov bo ostao vsikdar med Vami, če te pobožno živeliˮ Zadosta so vtisnile že te reči. Vsi so jokali. Jaz sem pa komaj suze zadržavao. Polübo sem vsakoga ino sem stopo ob pol šestih zajtra na vlak, ki me je pelao proti Ljubljani. V Ljubljani sem se müdio samo en den, teliko, da sem si vzeo Vizum i da sem se poslovio od svojih prijatelov ino predstojnikov. Iz Ljubljane sem kreno 21. okt. ob 10 vöri. Nebo je bilo tužno, oblačno, ali skoz debelih oblakov je zdaj i zdaj zasijalo lepo jugoslovansko sunce. Tak tüdi moje srce, kda se je šče pelalo po svojoj miloj i domačoj zemli i pa misli, da bo naskori zapüstilo, mogoče za vsikdar, to svojo prelepo i predrago domovino, se je potaplajo v debele oblake suz, ki so pa bili zdaj i zdaj pregnani, posebno, kda mi je prišlo na miseo, da je to boža vola i boži glas, če sem mogo zapüstiti svoje drage. Sezna, ne bi mi bilo tak težko, če bi konči dva bila, ki bi se tolažba med sebov. Šče malo, šče parkrat poglednem svojo zemlo, pa sem že v tüjini. V par vüraj sem že bio v Trsti. Tü idem v naš zavod, ar mi je tak bilo zapovedano. V zavodi so me g. ravnateo ino sobratje lepo sprejeli. Tü sem dobo vozno karto za ladjo, ki so mi jo poslali iz Torina. Po večerji istoga dneva se sprejmem i idem na morsko postajališče. Velika ladja „Vic-toria" me je že čakala. Okoli devetih stopim v ladjo: mogeo sem taki predati potni list, šteroga mi bodo povrnoli | samo v Bombayi i vozno karto, od tam pa me lepo sprevodijo v določeno kabino. 22. okt. ob ednih ladja krene i nas pela proti Benetkah: vozila nas je okoli 4 vüre i pol. Bio sem sam salezijanec i sam Jugosloven. V Benetkah pride drügih 28 salezijancov, med šterimi tüdi Mons. Scuderi, moj zdajšnji inšpektor i Apostolski Administrator Krišnagora. Bilo jih je, se razmi, nájveč Italijanov, potem pa jaz iz Jugoslavije, trije iz Madžarske, iz Polske, iz Češke i iz Irske. V Benetkah sem se spoznao tüdi z ednim jugo-slovenom, ki se je vozo z menov do Bombaya, najmre z g. Ivanom Ribašom, jezuitskim pomočnikom.; on je tüdi iz Slov. krajine i zdaj je tüdi tü v Indiji (Ranchi). Skoz celo potüvanje sva si bila dobriva prijatela, skoro zmerom vküp i sva si spevala lepe naše pesmi pa igrala na vüstne citre, da je zaistino lüšno bilo. Od Benetk pa do Brindisi nikaj ne posebnoga, ladja nas je vozila 24 vür. V Brindisi smo lehko stopili na süho, jaz sem si mogeo poiskati košaro, štero so mi poslali iz Caserte-Napoli, drügi so pa šli v naš zavod. Potem sem si malo ogledao mestece i küpo edno mašinarsko kapo, ki mi je dobro slüžila na ladji. Kda je sunce zahajalo, smo se poslovili od Brindisi i se pelali še malo po Jadranskom morji skoz Otrantovskoga kanala i smo se bližali Sredozemskomi morji. Od Bridisi pa do Port-Sáid-a smo plavali ravno dva dni. Morje ves čas mirno, vreme pa lepo. Podnevi smo si ogledavali morje i grčke otoke, med temi otok Kandia ali Creta. Vido sem tüdi edno veliko ribo, ki je bila ali balena ali pa morski pes. V Port- Saidi so lehko šli dol samo tisti, ki neso bili Italijani. Zato pa jaz ino drügi Salezijanci, ne ltalijani, smo šli v naš zavod i smo si ga malo ogledali, spiti edno kupico mošta, potem pa znova na ladjo. Lüdje eti so večinoma črnci ino arabci pa nekaj Europejci. Kakših 12 vür smo se pelali po mali skoz Sueškega Prekopa, ki je na obeh strani betonirani. Vidili smo Sinai, breg, na šterom je Mojzeš dobo od Boga desetere zapovedi. Po Rdečem morji smo se vozili tri dni do Massane, italjansko postajališče. Jaz sem mislo, da to morje, ki se zove Rdeče, je zaistino rdeče, nego ne je takše, je takše, kak so drüga morja. Tü smo vidili pali drüge vrste ribe; leteče ribe i delfine, ki so se zaganjali proti ladji i vö skakali kak srne, prece velike, duge do 4 metre. 28. okt. ob 12 vöri smo prišli v Massano. Eti je stala ladja do večera, ar so mogli dosta prekladati. 29. oki po 24 vüraj smo prišli v Aden, ki je bila moja Predzadnja morska postaja. Od Adena pa do Bombaya — smo se vozili tri dni. Vreme zmirom lepo, morje se je malo bole gibalo. To Arabske) morje je navadno nemirno, ali zdaj je šče bilo preci mirno. Mi Salezijanci smo meli ete vürnik. Zajtra najprle se je slüžila sv. meša, za njov pa premišlavanje ino zajtrk. Po zajtrki smo si pa lepo ogledavali morje na prostom ino bili smo zgoraj na ladji celi den na friškom zraki. Med dnevom smo meli tüdi edno vüro angleščine i malo cerkvenoga spevanja. Lepe cerkvene pesmi smo spevali na svetek Kristuša Krala i na den vseh vernih med mešov. Najbole veselo ino lüšno je pa bilo po večerji. Po dve vüri smo bili vünej na prostom ino spevali naše sal. pesmi tak veselo, da so se k nam popaščili vsi bratje ino jezuitje pa se pridrüžili našemi spevanji: Don Boskov düh jih je vse pridobo. 2. nov. smo končno prišli do zadnje morske postaje, do Bombaya. Tak smo dobili nazaj potne liste ino vsi tisti, ki smo šli za Indijo, smo si kufre dol spravili na postajo. Edenajset dni smo se samo vozili po morji. Ne sam posköso, hvala Bogi, morske bolezni ino tüdi drügi je ne so, zvün sestre ino par drügih, ki so jo posküsili. To pa zato, ar je vreme bilo ves čas lepo, morje pa zavolo toga tüdi mirno. V Bombay-ji mamo tüdi eden zavod. Moram končati, ar se morem angleščine včiti. Dva dni od Bombaya pa do Calcutte, potom pa edno vüro i pol do Bandel Čhurch, kde sem zdaj. Po Indiji ves čas sem vido samo malikovalnice. Zato je pa potrebno, da se vsi potrüdimo, da kemprle bodo namesto malikovalnic nastale naše cerkve. Rad bi Vam še vnogo napisao, pa mi menjka čas. Najvekši neprijateo belokožca v Indiji je sunce, zato pa moramo meti bele talare pa posebne debele sugerove klobüke. Sovražniki so tüdi komarje, proti šterim mamo po noči mreže, zatem pa kače. Velike težave mi delajo razni jeziki. Priporočam se toplo v Vaše molitve. Jaz od svoje strani se večkrat Spominjam vseh Vas v molitvaj pa Vam želem srečno novo leto, da bi zaistino bilo puno sadü za nebesa. Vlüdno Vas vabim vse v to toplo Indijo, ki teliko potrebüje, da sküpno razorjemo njivo poganstva i düše zjedinimo z Bogom. Vaš prijateo Cigan Ivan, salezijanec. Pisma naših iz tüjine. Denša Marija, St. Michel, Francija, Trnje: Srčno vas pozdravlam vseh zgüblenih ovčic pastira v tihinskom kraji. Naše lepe liste redno dobivam. Bog povrni. Vsako nedelo i svetek lejko idem k meši i tüdi k spovedi. Po petkaj pa hodim h križnoj poti. Naš gospod plebanoš vas dajo pozdraviti i želejo, da bi njim kaj pisali, jaz njim že izročim pismo. Pozdravlam vse dühovnike i mladino črensovske fare pa celo Slov. krajino, posebno svojo krstno i fermansko botrine pa svojega sineka Števeka. Na god vam želem vso pomoč vašega godovnjaka sv. Jožefa. Vsi angelje naj vam svetijo na smrtnoj vüri proti nebi. — Zelko Marija, Stevensvull, N. Amerika: Dragi naš voditeo i pastir, Bog vam daj miloščo, ka te dugo živeli i nas vodili, da drügom sveti pa naj vam Bog bode plačnik. Naročnino sem poslala 16. febr. — Časar Štefan, Argentina, Čepinci: Pošilam njim 10 pe-soy za dvomesečno lansko i letošnjo naročnino. Prosim jih, naj Novine le naprej objavlajo ceno živine i vseh kmečkih pridelkov. — Denša Ivan, Chicago, Sev. Amerika, Nedelica: Pošlem vam naročnino treh naročnikov, ki so me nato prosili. Rad njim to včinim, ar s tem pokažejo, da lübijo svojo materno reč. Pri nas so se časi malo zbolšali pa vseglih je ešče dosta lüdi brez dela. — Ivanič Terezija, Francija, Filovci: Spomlad je tü i se njej veselim. Sem v dobroj krščanskoj hiši, da lejko spunjavam svoje verske dužnosti. Marijo rada častim i jo prosim, da bi me čuvala grehov i velikih sküšnjav. Vaši listi me neizmerno veselijo, ar so pisani v našem maternom jeziki. Pozdravlam svoje stariše, sestro, brate i vse moje dobre. — Jug Marija, Terezija, Jozefa, Gornji Črnci, Grah Emilija, Motovilci, Francija: Od lübe nebeske Mamike vam vse najbolše Želemo i se vam zahvalimo na rednom pošilanji vaših listov. Pozdravlamo svoje stariše, brate, sestre vso rodbino, celo črnsko ves, posebno mladino. — Jeneš Marija, Francija, Odranci: Novine i M. List me držijo gor na pravoj poti, ar komaj vsaki 14 dni ali pa vsaki mesec ednok morem k sv. meši. Pozdravlam vse dühovnike Slov., krajine, svoje stariše, brate, sestre, botrino, rodbino i celo Odransko občino. — Žökš Jošef, Francija, Kruplivnik: Šest nas je eti na deli. Naše lüblene Novine nam pošilajte, ka mo zvezani z našim milim domačim krajom. Gda pridem domo, njim vse Plačam, tü smo na šestmesečnom deli. Pozdravlam vas vse pri uredništvi naših listov i vam vse dobro želem od Gospodnoga Boga. (Plačano vse. Vr.) SEMENA: DETELJA TRAVINO PESA: GRAHORICA: črna, Lucerna, inkarnatka, bela detelja Semenje, Angleška ljulka. Italjanska ljulka. Mešanica za ilovnato zemljo, mešanica za laporno zemljo, mešanica za parke posebno nizka Eckendorfska rumena in rdeča, Mamutk rumena in rdeča, sladkorna repa letna in zimska, kakor vse vrstno vrtno in cvetlično seme. ! ! Za vso semenje se garantira, da je kaljivo !! Zoper sadne škodljivce: Dendrin, Neodendrin, Arborin, Biljobran, Tobačni izvleček, mazavno milo, žvepleno apneno brozgo, žveplo čiščeno mleto, Aresin, Uraniazelenilo, Nosprasen, Solbar itd. Cepilno smolo, lepilo za gosanice in mravlje. Travniške brane od 120 do 180 em širine ter od 45—120 kg težke Drevesne škropilnice: Automatske nahrbtne, prevozne in ročne Trijerje za čiščenje zrnje vseh vrst: kakor ostale stroje t. j. slamoreznice, reporeznice, sejače za Vsakovrstno zrnje in koruzo Umetna gnojila: za pomladansko gnojenje. — Ima po najnižjih dnevnih cenah, stroje in škropilnice po originalnih fabričnih cenah vedno na zalogi ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA Vreme: Oblačno, deževno z velkim mrazom. Senje: 22. marca Cankova, Sv. Benedik i Čakovec; 26. marca Rakičan; 27. marca Dolnja Lendava i Gornja Lendava. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—4.60, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 70—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000-3600 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 160 do 165, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 80—85, grah 250—260 Din. Banque S. Baruch et Cie, 11. Rue Auber H. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št 1468-66, Ned. Dienst; Luxembourg: ŠL 5967, Luxembourg. - Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico. 24-12 Gospodarstvo. Zeleno gnojenje. Za uspeh zelenoga gnojenja je važno tüdi, kda rastline zaorjemo. Podorati moramo kem bole kesno, ar so rastline te vekše i dajo več gnoja. Za sprotoletne rastline (oves, kukarca) podorjemo leguminoze kesno v jesen ali v začetki zime. Za žito i pšenico pa podorjemo malo prle kak sejamo. Nesmemo preveč globoko podorati. Zadosta je 15 cm do 20 cm. Z zelenim gnojenjom mi obogatimo zemlo na düšiki. Pa tüdi na fosfori i kaliji mi obogatimo zemlo z zelenim gnojenjom, ar liguminoze s svojim dugim korenjom potegnejo iz zemle fosforne i kalijeve soli, štere so drüge rastline ne mogle potegnoti. Nadale velke količine leguminoze, štere zaorjemo, jako pobogšajo zemlo. Lehko, pesično zemlo napravimo tak malo bole žmetno, a žmetno zemlo malo bole lehko. Kak velkoga pomena je pa zeleno gnojenje za njive, štere so daleč od doma, kama lejko samo dvakrat ali trikrat na den odpelamo gnoj, si sami lejko mislimo. Kda je v Črensovcih začno z zelenim gnojenjom g. Skoberne, so se lüdje ne mogli načüditi, kak si more delati tak velko škodo s tem, ka podorje velko grauko ali detelco. Če ste to dobro prečteli, se nete čüdüvali, nego de vsakši dober gospodar začno že letos z zelenim gnojenjom. Probajte bar, pa te vidili Uspeh. Pri nas, gde je velko pomenkanje gnojá i gde si umetnoga gnojá nemremo küpiti, je zeleno gnojenje edna od najbole potrebnih stvari. L. M. Novine izhajajo vlaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava, — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.