Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. I4.6H. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NABODA Naročnina na mesec |§ 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli-oa St 1. Telefon 88-51 Rokopisov ne vračamo, Št. 53. Ljubljana, sreda 4« marca 1936 Leto II. Kdor beži, lahko pozneje ven* darle še zmaga; mrtev mož pa ob; leži za večno. Butler. Dnevna pratika Sreda, 4. marca 1936. Katoličani: K v. Kazimir, sp. Pravoslavni: 20. februarja 1936. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Plccoli, Tyrševa cesta 6; Mr. Hočevar, Celovška cesta 62;; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Radio Ljubljana Sreda, 4. marca. Ob 12: Kino orgle (plošče), 12.45: vreme, poročila, 13: čas, spored, obvestila, 13.15: Slovenske narodne (plošče), 14: vreme, poročila, borza, 18: Otroška ura: Pravljice, g. Danilo in člani narodnega gledališča, 18.40: pogovor s poslušalci, 19: vreme, poročila, čas, 19.30: Prenos sinfoničnega koncerta z Dunaja: Bach, Schmit in Bruckner, 22: čas, poročila, vreme in spored, 22.20: reproduciran koncert. Vreme Kraljevina Jugoslavija. Prevladuje oblačno, na zapadu z dežjem, posebno v okolici Sušakia in Gorskem Kotarju. Jasno na vzhodni polovici. Temperatura padla v sredi države ii\ v vzhodni polovici države. Plevlje —2 C, Zagreb 18 C. Napoved: Prevladovalo bo jasno vreme, le v primorskih krajih bo deževalo. Sonce vzhaja ob 6.13, zahaja ob 17.28. Gledališče Drama Začetek ob 20. uri Sreda 4. Dies irae Red Sreda. Četrtek 5. Gosposki dom Red B. Opera Sreda 4. Trubadur Gostuje Marij Šimenc Izven. Četrtek 5. Saloma Red Četrtek. Borza Za 4. marec Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.67 1 nemška marka 17.55 1 belga- 7.36 1 šv. frank 14.25 1 angl. funt 215.57 l am. dolar 42.88 1 fr. frank 2.88 1 Kč 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.45 1 nemška marka 14.37 1 angl. funt 250.00 — Mladina za mir. V Bruslju v Helgiji se je sestala mednarodna konferenca mladine za mir, ki je včeraj izglasovala resolucijo v imenu 12 milijonov članov" iz 23 držav, ki so zastopane na konferenci, da se takoj izvedejo proti Italiji vse sankcije, ki jih predvideva pakt DN. Pekel v razsuti družini —Kosovjade v Ga-Pa — Vzorni jadranski stražar ji — Zdravnik dr. Debelak aretiran — Ljubljančan, ki je zadel četrtino 2,000.000 premije — Prireditve dobrovoljcev —Naša obrt propada Senzacija v Ženevi Eden za sankcije, Flandin proti njim Ženeva, 3. marca w. Danes popoldne se je pod predsedstvom Va-skončelosa sestal odbor osemnajstorice. Na sestanku se je najprej preeitalo poročilo o sankcijah. Predno je odbor prešel na dnevni red o sprejetju predloga za poostritev petrolejskih sankcij proti Italiji, je francoski zunanji minister Flandin v svojem predgovoru podal senzacionalno izjavo, ki je vzbudila najrazličnejše komentarje. Flandin je namreč izjavil, da je francoska delegacija mnenja, da se, predno se sprejme končni predlog glede petrolejskih sankcij, še enkrat poskusi na miren način doseči sporazum med Italijo in Abe-sinijo. V imenu francoske delegacije je Flandin izjavil, da se v to svrho še enkrat in to že jutri, sestane odbor trinajstorice, kateri naj še enkrat pozove obe sprti državi, da prenehata z vojno. Med tem naj odbor osemnajstorice preneha z delom, a odbor trinajstorice naj poizkusi na vsak način doseči, da se ,konflikt med Italijo In Abesinijo likvidira. Takoj po tej izjavi francoskega zun. ministra Flandina je povzel besedo angleški zunanji minister Eden, ki je nastopil proti predlogu francoske delegacije ter naglasil, da Velika Britanija stoji odločno na stališču, da se predlog o poostritvi sankcij in prepovedi uvoza petroleja in drugih surovin v Italijo brez nadaljnjega sprejme in se prične sankcije takoj izvajati. Eden je naglasil, da se proti sklicanju odbora trinajstorice ne protivi, če se predlog Velike Britanije sprejme. Predsednik odbora osemnajstorice je nato izjavil, da bo predložil predlog francoske delegacije odboru trinajstorice, nakar se zasedanje odbora osemnajstorice odloži. Izjavo Flandina so v političnih krogih DN sprejeli v tem smislu, da Flandin nadaljuje isto politiko proti fašistični Italiji, kot jo je vodil njegov prednik Laval. Stališče Fltindina stavijo v zvezo z nedavno grožnjo Musolinija, da bo odpovedal vojno pomoč Franciji in se približal Nemčiji. Abesinci o italijanskih zmagah Addis Abeba. 3- marca. a. Agencija Radio poroča s severnega bojišča: Vesti o sijajni zmagi italijanskega tretjega korpusa v Tem-bijonu so močno pretirane. Vest, da ras Kasa beži z nekim odddel-kom proti jugu in da so bili Abesinci obkoljeni, niso točne. Rasa Sejum in Kasa st« se že pred dve- ma tednoma umaknila v Tembije-nu bolj proti jugu in pustila le nekaj čet ob Addi Abbiju. Te čete so brez velikih naporov odbijale italijanske napade. Ko pa je bil izvršen velik napad na te male abesinske čete, in to iz dveh strani, so se morale udati. Potrjuje se, da so Italijani zavzeli Addi - Abbi, demantira pa se vest, da bi bili Mirko Klanjšček šolski upravitelj v Vučji vasi, je po daljšem bolehanju za vedno zatisnil oči. Smrtna kosa mu je prerezala nit življenja v maribor« ski bolnišnici, kamor je bil šel po« kojnik iskat zdravja. Za agilnim šolnikom žaluje vsak, kdor ga je poznal. Nenado* mestljiva pa je izguba, ki je za* dela njegovo družino. Vzglednega slovenskega učitelja ohranimo v častnem spominu, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Abesinci izgubili ogromno število vojakov. Kot poroča dopisnik iz Desija, je cesar Haile Selasije odšel ne-znanokam, vendar se doznava, da njegov odhod ni v zvezi z zadnjimi dogodki. Govori se, da je odšel po nasvetu svojega osebnega zdravnika, ker je bil zadnje dni bolan- Ras Kasa ubit? ASmara, 3. marca. m. T.O. poroča: Po velikem abesinskem po-razu v Tembijenu so italijanske čete zasedle iiovc predele in se utrjujejo v njih. Avijoni pode bežeče abesinske čete, ki beže v Smeri proti jugozapadu v gore. Ra« Sejum se je s svojimi četami še pravočasno umaknil od Addi - Ab-bija in odšel v neznano smer- Prihajajo vesti, da je ubit ras Kasa. Stanka in Stanko sta se igrala ata in mamo. Kmalu nato reče Stanka: — Sedaj je pa dovolj, jaz se ne grem več. Sedaj bodiva pa zopet prijatelja. VZ/r/, Vzdih kuže-idealista desno: Kako neki more biti pes tak materijalist! Ptuj, tudi pasji svet je že pokvarjen! -Kava Kaj bo rekla gospa Ivanka* Gosta sta v skrbeh, ker sta po neprevidnosti jj. _ popackala nomizni prt. Toda gostiteljica, gospa Ivanka, se smeji, ker ve, da take in poli h ^0^ne modeže z lahkoto odpravi iz perila Zla-torogovo terpentinov© milo. Njegova obila in gosta bela pena razkroji in odpravi vsako umazanost * in perilo je zopet, kakor da je novo/ 1 omana m 1"- Dnevna kronika — Društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem vprizori v nedeljo 8. marca ob pol 4. v svojem domu lepo narodno igro s petjem »Črna lena«. Vprizoritev je dobro naštudirana. Režijo vodi tov. Kralj. Vse okoličane vabimo k vpri?oritvi te izredno lepe in domače narodne igre. Igra »Črna žena«, za katero se mnoga društva zanimajo, pa se naroča pri autorju g. Redenšku Ivanu, Domžale. — Kmetijski strokovnjaki, v zbor! Ljubljanska sekcija združenja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov ima svoj letni občni zbor v nedeljo 5- aprila t. I. ob 10. dopoldne v Celju, v gostilni »Pri zelenem travniku«. Poleg notranjih društvenih zadev bodo obravnavana tudi splošno važna stanovska in strokovna vprašanja in so predvidcnj — med drugimi referati: Iz sadjarstva o današnjem položaju kmetijskih strokovnjakov v javnih službah; o tržnem nadzorstvu in ureditvi domačih trgov; o sodelovanju občin pri povzdi.gi kmetijstvo ; o zdravilnih zeliščih in njih pomenu za dravsko banovino. — Napovedani občni zbor obeta biti ena najlepših manifestacij stanovske misli in organizator-ne sile združenja; zato bodi polnoštevilna udeležba zlasti rednega članstva dolžnost vseh oziroma vsakogar! — Za dosego železniške ugodnosti naj se članstvo posluži nedeljskih povratnih kart! Umrli so: v Lučah v Savin j« ski dolini ga. Ana Bolt nova, so* proga podžupana; v Ljubljani gdč. Fani Mavzar, pogreb bo v Srom« IJah, ga. Antonija Udovič, roj. Mravlje, soproga dimnikarskega mojstra; ga. Terezija Potnik, roj. Ogorevc; na Bukovcu pri Zg. Pol« »kavi pa ga. Eliza Vrečko, sopro« ga župana in posestnika. — Osebne vesti. Imenovani so: na IIL drž. gimnazijo v Ljubljani g. Niko Kuret, na realno gimnazi« jo v Celje g. Fran Capuder, na gimnazijo v Ptuju g. Edvard Mi« zerit, na II. drž. gimnazijo v Ljub Ijani g. Franc Šušteršič, na gimna« jo v Kumanovo g. Frkhrk Zorga ter na gimnazijo v Prijedor g. Viljem Ipavec. — Odobrena licitacija! M in istr« ®tvo za javna dela je odobrilo li« citacijo za gradbo prvega dela ceste LjubIjana«Kranj. Tako bo« do menda vendarle začeli z deli na tej cesti, če zopet ne pride kaj vmes! Pravo ozadje vojaškega puča na Japonskem črni zmaj je pomigal.. Beseda dneva Zatorej, glej, jaz sem zoper ti* ste proroke, govori Gospod, ki kradejo besede moje drug druge* mu. Glej, jaz sem zoper proroke, govori Gospod, ki rabijo svoj je* zik in pravijo: Govor Božji je. Glej, jaz sem zoper nje, ki pro* rokujejo sanje lažnive, govori Go* spod, ki jih pripovedujejo in za* pel ju je jo ljudstvo moje s svojimi lažmi in z bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in jim nisem zapovedal, in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori Gospod. (Sv. pismo: knjiga Jeremija pro* roka, pogi. 23, 30 — 32.) ■IIIU lil .... e Krvava drama, ki se ie v noči od pustnega dne na pepelnično sredo odigrala v Tokiu, puč vojaške klike, kateri se je posrečilo, za trenutek dobiti v roke oblast in pomoriti nekaj ministrov, vse to tistih, ki so imeli priliko bliže opazovati razvoj dogodkov na Japonskem v zadnjem času. ni presenetilo. Prerokba se Izpolni Na dan po volitvah, ki so se izvršile devet dni pred pučem, re sovjetsko-rusko časopisje zmagoslavno objavilo članek iz apon-skega proletarskega lista »Miako« ki je iz dejstva, da je levičarska stranka svoje glasove za tolik n pomnožila, jh od 100.000 spravila na 620.000, izvajal tale zaključek: »Dejstvo, da smo pni volitvah iz-vojevali ogromen uspeh, mora stopnjevati razdraženost vojaških klik do skrajnosti. Ni za nas nobenega dvoma, da bodo ti elementi prav kmalu od besed prešli do dejanj in da bodo s silo poizkusili sedanji pol-ustavni režim nadomestiti z odkrito fašistično diktaturo.« Osem dni pozneje se je ta prerokba uresničila. Ali povod za puč ni bil samo volilni uspeh proletarske stranke. Ta uspeh je v os;a-I-em zgolj relativen, ker ima stranka tudi zdaij samo komaj tri tucate mandatov izmed 500. Pravi razlog je poraz velike reakcionarne stranke »Seiyukai«. Od 1. 1932. je vladal • na Japonskem »zvenparlamentarni kabinet, ki mu je predsedoval najprej grof Saito, za njfm pa sedaj umorjeni admiral Okada. Liberalna mani.š:-na parlamenta, stranka »Minscito je podpirala vlado, dočim ji je desničarska večna »Seivukav« vedno zopet odrekala zaupane. Vobtve naj bi st od ra v temu parlamentarno nevzdržnemu staniu napravile konec. In v resnici ie po volitvah večinsko razmer e docela spremenjeno: Minscrto je pridobila 87 sedežev, dočim je Sei-yukai izgubila 93 sedežev, tako da imab liberalci" zdai večino. Vlada In vojska V takih okolnostih je bilo računati s tem, da se bo vlada, zdaj oprta na parlamentarno večino, skušala čimprej otresti jerobstva vojaštva. Njena najodličnejša glava. tudi pri puču umorjeni finančni minister Takahašj je bil že izjavil, I tla s« bo protiiivil vsakemu zviša- nju vojaških kreditov. Ta izjava je bila iskra, ki je užgala sod smodnika. Že leta sem je ultra-nadonati-stično navdahnjeno vojaštvo očitalo vladi neodločnost in omahljivost nasproti »ruski nevarnosti« in »kitajskemu kaosu«. Vojaštvo bi bilo najrajši že 1. 1934. pričelo vojno protli Rusiji. Od takrat so vojaški krogi z naraščajočo nejevoljo ugotavljali pojeman.e japonskega vpliva v novi državi Mand-žukuo, ki se č edalje bodj osamo-s vojuje. Še bolj pa bolj te kroge, da se osvojitev kitajskih severnih provinc ni do kraja izvršila. Oni so mnenja, da je bila pred dvema letoma zmaga Japonske v Kita u sigurna. Od takrat pa se vojaška moč Rus je čedalje bolj ovirajoče za Japonsko ekspanzijo pojavlja. Možje, ki so dopusta!! tak razvoj, da. ki so celo kakor Takahaši. z odrekanjem vojaških kreditov ta položaj poslabšali, — mora o 'zginiti. to je bilo geslo za puč! Kdo pa so bili možje, ki so izvršiti ta puč? Nedavno smo poročali o tajni zveza, ki se imenuje »Crni zmaj« in ki ji pripadajo oficirji in O’vi listi. V sredstvih in ci-Ijh ie to zarota teroristov. Japonski Hitler Podoba je, da je pri tem puču igral odločilno vlogo »Cmi zmaj«. Kajti prva poročila so imenovala kot voditelja upora kapitana Monako, ki je predsednik te taine zveze. Monako je vražje drzen človek, izvrsten častrtk. ima evropsko izobrazbo in je v zadnjem času javno nastopal s čisto hi!ferskimi idejami. On predstavlja tip mladih oficirjev, ki niso sovražniki vladajoče civilne oblasti, ampak tudi sovražn'ki stare genera-tive v japonski armadi. Ti »stari« so dobili rusko-japonsko voino 1904—05. toda njihove ideje so čisto imperlialisti'čne in šovinistične, ne da bi imel kan razumevanja za socialna vprašanja, katerih rešitev je za preobljudeno Japonsko tako pereča. Med starimi in mladimi le že 1. 1932. ph'šlo do spopada, ki je končal z umorom ministra Venukiin. Monaha je samo čakaj na priložnost. da s svojimi 1'udrmi vnovič timari. črni zmaj pripravljen na naskok Trenutno se še ne da napove-iati nadaljni razvoj položaja. Ka- kor pa vse kaže, je »Crni zmaj« pripravljen na odločilni boj. Mi-kado se bo pri odporu proti pučistom naslanjal na plemstvo in na stare v armad , kakor tudi na konservativno in liberalno stranko. Toda, ati se bodo mladini, ki zahtevajo takojšnjo ofenzivno vo.no na azijskem kontinentu, s tako vlado zadovoljili? Alt &e ne bodo vsi tisti v raznih tamih zvezah odnosno zarotah združen" elementi hoteti sami polastiti krmila? In ali ne bo takšen poiskus neiz-ogbno vodil do boja proti proletariatu? Vsa ta vprašanja ostajajo odprta. Bofl se giblje med desno in levo, in kl ub vojaškemu licu gre danes na Japonskem prav za prav za socialno borbo. Proračun savske banovine Zagreb. 3. marca Banovinski svet savske banovine je sklican za 9. marc. Novi proračun znaša 176.056.482 Din in je za okoli 734.000 Din manjši kakor prejšnji. Za zgradbo novih šol bo banovina najela posojilo 8 milijonov dinarjev. Vir novih dohodkov za banovino bo predvsem 25°/» doklada na luksuzni davek. U bo vrgel okoli 2 milijona in pol Din, ter trošarina na izgotovljeno tovarniško obutev in obleko, ki bo vrgla okoli 1 milijon 700.000 Din. Nedolžna žrtev Beograd, 3. marca Na ulici v Beogradu se je odigrala pretresljiva družinska tragedija, ki je zahtevala tudi nedolžno žrtev: orožnika Oiuno Min asa. Šofer Peter Mutiaš se n: razumel s svojo ženo Gospavo. V ponedeljek sta se zopet sprla in se stepla. Zena te zbežala na stražnico, kjer so ji dodelili orožnika Mu-rtjasa, s katerim je šla proti domu, da bi ukrotila moža. Na ulici! sta na srečala Mutiaša. Muljaš je naoadel orožnika in mu zasadil nož v trebuh. Orožnik je še stekel za zločincem, kmalu se je pa zrušili mrtev na tla. Mož je stekal za ženo. pa sta jo dva mimrMoča rešla. nakar ie pobegnil. Naslednje hitro so Muljaša našli obešenega. V poslovilnem pismu je napisal, da je vsega kriva žena. Težnje naših avtomobilistov Ljubljana, 2. marca Na občnem zboru ljubljanske« ga Avtokluba se je spet pokaza« lo, kaiko krepko se ta vplivna or« ganizacija zavzema za zboljšanje novih cest in s tem koristi vsemu prebival« stvu. Predsednik Avgust Praprot« nik je govoril predvsem o pome« nu avtomobilizma za tujski pro« met, obenem je pa zahteval, naj le osnujejo državni in banovinski cestni fondi, kamor naj bi se ste« kali vsi dohodki od vozil in vsa trošarina ter carina na bencin ta* ko, da bi se ves denar, ki ga ceste donašajo, tudi porabil edino na ceste. Čeprav so se takse zelo znižale, vendar same doklade na bencin pod raže vožnjo za 1 Din pri vsa* kem kilometru. V ljubljani velja kilogram romunskega bencina na debelo 10.50 Din. Bencin sam sta« ne 72 par, 98 par velja prevoz, 10 par za tehtanje, pretekanje, razvažanje in kalo, 8.20 Din pa pri kili bencina znašajo razne da* jatve! Bencin ima pa zaradi do« klad tudi povsod različno ceno, da je v Beogradu po 6.80 Din, v Zagrebu po 8, Mariboru 8.20, Ce» lju 8.50, Ljubljani 8.40 do 8.50, na Cetinju pa 9.5)0, seveda na črpal« ki. Trošarina v Beogradu znaša le 20 para, drugje pa 1 Din. Pogoj za premagan j e krize Za modernizacijo naših cest Ljubljana—Kranj, deloma Škof* Ijice—Delnice in Št. Ilj—Maribor je določenih 35 milij. Din, vendar je pa za tlakovanje ceste Ljub« Ijana—Kranj 20 milijonov gotovo premalo in so licitacije za oddajo del brez uspeha. Velike zasluge ima pa Avtoklub za nameravano novo avtomobilsko cesto iz Ljub* ljane na Sušak, tla je že dobren kredit za načrte, ki bodo gotovi še letos. Sicer je bilo nekaj cest v naši banovini popravljenih, ven* dar pa niti najboljše ceste še ved* no niso za pravi avtomobilski promet, ki nam obeta prinesti blagostanje v Slovenijo. Obnova, našega cestnega omrežja, ki bi omililo tudi brezosclnost, je prvi pogoj da premagamo krizo. Vetesleparja Sušak, 3. marca. Zagrebška policija išče nevarnega sleparja Ladislava B a r t o. ki je osleparil naše ljudi zlasti v Primorju za več deset tisoč dinarjev. Barta je romunski državljan in slepar velikega kalibra, ki ima na na vesti žrtve z vsega sveta. N tokov pajdaš Brane Szemere je že na varnem. Ujela ga je zagrebška bolcija. Oba sta se specializirala pa kopališča na Jadranu, kr er .ima J? padlo v roke več žrtev. Za Sartp to policifa Izdala tiralico._ — Mogoče ti veš koliko je stara Novakova Mara? — Ne vem! Zdi se mi pa. da je y tistih letih, ko začne ženska skri-Vat* svoja leta. št 13987 v Ljubljani! četrtina 3,000.080 premije razredne loterije je prišla v Ljuhlano — Dekleta, on je še samec! Ljubljana. 2. marca. Pred dobrim tednom, torej konec meseca, ko je bila številka že zelo visoko, je neki državni uradnik škofjeloškega rodu pisal v Beograd svojemu rojaku, da ga pride obiskat, ker je ob koncu meseca pač tako, kakor vsakemu drž. nameščencu. Ta škofjeloški rojak v Beogradu je pa Milan Lavrič, ki ima sedaj cvetočo ko-lekturo drž. razredne loterije v Poenkarejevi utici 25 v državni prestolnici. Takoj je ljubljanski Skofjeločan iz Beograda dobil odgovor: Ne hodi, pridem sam in prinesem milijonsko prem'jo! Taki-le kolektorji imajo tudi talente in slutnje pa se je Milanu kar zdelo, da bo Bog končno milostno pogledal tudi na njegovo ljubo domovino, zapuščeno fin pozabljeno Sloveni'o. In res >e pri žrebanju Milan slišal najsrečnejšo številko 13.987 — številko srečke, ki je dobila 2,000.000 Din in jo je on sam prodal svojim odjemalcem Pobasal je 500 jurjev v malho in dirial rta brzovlak, da preseneti srečnega lastnika četrtine srečke še na tešče. Ed no ime je Milan vedel in tudi stanovanie novega bogataša je imel zabeleženo. Se nikdar ni Milan tako vesel popotoval v Slovenijo! V nedeljo zjutrai je bil kolektor z denarjem že v Ljubi'ani in taks je, kakor bi gorelo, zdrvel s kolodvora. Simpatičen mož ta srečni človek. Privatni uradnik, star tako-le 32 let in še samec! Pravkar je prišel od maše in na mizi je ležala »Politika« z osrečujočo novico. Prijazno, seveda, je pozdravil Milana, vendar ga pa sbotisočaki niso zmedli, da bi bil plesal in skakail ter rjul veselja. Mirno in resno je preštel $00 tisočakov in se zahvalil Milanu, da je bil tako nagel. In Milan je bil še bolj vesel, ker je prinesel srečo pametnemu možu, ki premoženja ne bo razmetal, temveč rabil razsodno in premišljeno, da st vstvari lepšo bodočnost. Tudi bahal ne ne bo, zato je pa strogo prepovedal, da bi kdo izvedel njegovo ime. še najvažnejše nam je pa vendar izdal g. Lavrič. Da menda še nima izbrane, a takoj bi si rad spletel toplo gnezdo... In sta naredila še za nekaj srečk, da bo sreča v družini še večja. Katera bo tako srečna? Kar na lov dekleta! Srečnemu kolektorju Milanu Lavriču se pa priporočamo, nai še večkrat tako obišče svoje kraje! Morda se časi vendar zboljša'o, ko sta ob istem srečkaniu dva Ljubljančana dobila 100.000 In še no1 mili'ona. arj—tm—■EtEM—Mn Kosovjjade Ljubljana, 2. marca. Pred dnevi je priredil g. Kos svoje predavanje o Ga-Pa. Predavanje je imelo ^grd« namen, da še enkrat dobimo skomine vsi tisti, loi nismo bili tam. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, dosti več ni moglo biti ljudi tam gori v Ga-Pa, ko je bila pa že ta dvorana »Delavske zborn ce« kar mali Ga-Pa. Kar nisi dovel; točno videl na platnu, si videl pa v dvorani sami. Boter Gn'dovec se te tud' udeležil predavania, »finančni« minister naše ekspedicije je tudi bil tam, in tudi nekaj naših kanonov je p n'šlo pobirati še zadrtie lavorike. Sicer so se pa topo skromno pomešali med ljudi, le kakšen skriven pogled ljubljanske lepotice so mimogrede ujeli. In slišal sl Iz dna srca nritatoni: ah! Ampak ta »ah« ni šel fantom prav nič do srca Tam s« slišali že drugačne vzklike! Slike so se vrstile kot jih je snemala Leca v Ga-Pa. Sicer Jih je snela nad 6000, nam so Jih pa pokazali le okrog 300. Bog ve kakšni so ostali posnetki! Ker so Nemci le premalo upoštevali naše fante, jih je g. Kos zato boli upošteval. VidoV smo pa zraven fantov tudi Hitlerja. Gč-ringa, GoebeJsa, vso tektmvočo mednarodno druščino, hltler tonskih pozdravov na ostajanic ter še celo mednarodne lepotice pri klobasicah. Zares nežno znajo vesti pred fotokamero! — T, zakai pa finančni minister na sliki tako jezno drži? - Najbrže ga je ves čas čevelj žuli v Ga-Pa — Sai ni res! Žep ga je žulil. — Kako ga more žep žuliti, ko je bil pa suh kot poper. — zakaj pa finančni minister Kunstelj vedno računa ter piše na sliki? Le poglej ga, vedno kaj čečka! — To pa zato, ker je računal, če bo še za Šilce slivovke. — To je pa laž, saj niso ni'ii kapljice alkohola zavžili v Ga-Pa. Pa že huškne na platno nova svetla slika: Naši fantje pri bavarskem pivu. Če se niso nesport-miku že preje cedile sline po Ga-Pa. so se začele pa gotovo po bavarskem pivu. V dvorani je* bilo precej toplo, pa si ne 1> zaželel takegale lončenega bokalčka ba-varca? — Ti, G uštel, kaj praviš, so naši fantje tudi odnesti kakšno zmago pri bokalu. — Slovenci imamo vendar precej šans pni takih tekmah. — Daj no mir. Ali ne vidiš, da so naši fantje za take tekme bili vseeno malo premladi. Drugič bomo poslal' tja dot gospoda__ In verjemite mi, da je bil predlog vseskozi dober, imenoval je res pravega kanoni za pivo. Prvo mesto bi nam bilo zasigurano. In vrnil bi se v našo milo domovino z rlajmani zlatim pokalom za junaške zmage. Predlagam trening za to poletje, in tudi .laz bi $e udeležil rad tega treninga. Uvede nai se pa kar drugo nedeljo nabiralni dan. No, in tudi g. Kosu klub temu. da j-1 /gledal preceli natrpan, je zmanjkalo slik in besed, zato nas Žensko vzdihovanje: Moj Bog, kako bi bil srečen moj pokojni mož, ako bi bil živ in vedel, kako lep je moj drugi mož! In kakšen bi postal moj prvi mož, če bi še živel, ter bi vedel za mojega drugega moža! je nenadoma fotografiral: zažarelo je in ugasnilo. — Kaj pa je to bilo? vzklikno nežni cvet. — Fotografiral nas je. — Pa menda ne bo šel sedaj kazati te slike v Ga-Pa? In s to skrbjo smo se razšli zadovoljni. Boter je še nekaij kolovratil po cesti, kot da bi iskal izgubljene ovce, ampak te ovce — naši fantje so se razbežali (11 boter je ostal sam. Ljubljana ni Ga-Pa. Kos bo Pa najbrže kmalu zopet šel na »aago« s svojo Leico. Samo en nasvet zanj: le ne preveč foro-grafiraiKi lepih frfotajočih drsalk na ledu, to utegne biti nevarno. Glasbeno pedagoški kongres Ljubljana, 3. marca. V začetku aprila meseca t. 1. (4. do 9.) bo v Pragi mednarodni glasbeno - pedagoški kongres, ki bo s pomočjo predavanj, diskusij in praktičnih glasbenih ter pevskih prireditev pokazali, kaj se jo do sedaj na glasbeno - pedagoškem polju storilo.. Kongres prireja Združenje za glasbeno izobrazbo, kateremu stoji na čelu minister zunanjih zadev g. dr. K. Krofta in katero skrbi za razvoj glasbene kulture m glasbenega čustva pri mladini in odraslih. To Združenje skrbi zato, da se glasbena izobrazba, koit pomembeii predmet, uvede v osnove narodnih, meščanskih in srednjih šol in da to glasbeno izobrazbo vodijo strokovni glasbeni pedagogi. Na kongresu bodo predavali o vseh novih vprašanjih češki profesorji Nejedly in H el te rt, prof. Edw. Deait iz Cambridge, generalni inšpektor Roger . Ducasse iz Pariza, prof. G. Brazul iz Bukarešte, gospa Sackaja iz Moskve, prof. J, Benton k Kopenhagena in drugi. Češki skladatelj E. K fenek bo vod« diskusijo o temi: »Kaj pri-čakuje glasbena izobrazba od skladatelja«, prof. J. Chantavoine h'. C. Sachs vz Pariza bosta govorila v radiu, gramofonu in glasbeni izobrazbi. Znani strokov-njnk in organizator v glasbeni izobrazbi L. Kastenberg bo podal pregled o stanju laične glasbene izobrazbe v po edinih državah. Maribor ! m— Narodno gledališče. Sreda, 4. marca: Zaprto. — Četrtek, o. marca Ob 20. uri: »Cigan baron«. Premijera. m— Kino. Grajski: Izborna veseloigra »Prava ljubezen, kriv denar«. — Union: Največji film vseh časov »■Golgota«. m— Občinske volitve v Gornji Radgoni bodo 5. aprila t. 1. Pesnica prestopila bregove Zaradi zadnjega deževja je Pesnica na več krajih prestopila bregove. Blizu Sv. Marjete so pod vodo vsa prija in travniki, ki leže ob strugi. Škoda je precejšnja, ker bo uničena Vsa zimska setev. 1 m— Brez sreče so bili vlomilci, ki Bo v ponedeljek zjutraj vdrli v prostore Študijske knjižnice ter s silo [vlomili v blagajno. Z največjim razočaranjem sc ugotovili, da je blagajna — prazna lu da ni v njej niti prelate paro. . . m— »Cigan baron« je eno najlep-!6ih in najpopularnejših del skladatelja Straussa. V četrtek, 5. tm. bo premijera v mariborskem gledališču. Režiser operete je Pavel Rasberger, glasbeno vodstvo pa v rokah Lojzeta Herzoga. Zopet doma ! Preko Avstrije je te dni prispel v Maribor 42-letni Jovo Škerbec iz Bosanske Krupe pri Rihaču, ki se je po 21 letih ruskega ujetništva vrnil domov. Bil je ujet leta 1015 v Galiciji in je bil takrat star 21 let Skrbeti jo povedal, da je v Rusiji Je mnogo naših ljudi,ki pa ne morejo v domo-tvino, ker nimajo denarja. ' m— Trboveljski slavčki bodo nastopili v Mariboru v soboto, 7. tm. v unionski dvorani s popolnoma no-i.vim sporedom. Za nastop priljubljenih malih pevcev vlada že sedaj veliko zanimanje m— Roko mu je odtrgalo. V nedeljo je 32-letni ključavničar Rudolf Pi-Jščaneč v Rušah razstreljeval za poizkus skale ob novi pohorski cesti 6 tekočim trakom. Po neprevidnosti |pa je posoda z zrakom eksplodirala ■in Piščancu odtrgala desno roko ob j ramenu. Nevarno ranjenega so mari-Jborski reševalci pripeljali v mariborsko bolnišnico. 1 m— Darujte za spomenik kralja lAleksandra V Mariboru! Darove sprejema pisarna. Rotovški trg l.čsoba fia. Celic c— 781 brezposelnih je bilo ob koncu februarja v Celju vpisanih pri Borzi dela. Dne 20. februarja pa jih ije bilo 682, od teh 65 žensk. Nanovo ! se jih je prijavilo 248, odpadlo (odpotovalo) pa 102. c— 10.000 Din za fresko sliko v Marijini cerkvi je določenih v novem proračunu celjske občine in je bil ta proračun na zadnji seji soglasno sprejet. Pri javnih delih mestno občine je sedaj zaposlenih 226 brezposelnih, za katere je v soboto bilo še jedva .8.000 Din na razpolago. 1 e— Novi grobovi. V nedeljo 1. marta je umrla v bolnici 48-letna žena posestnika Jožefa Golob iz Topolšice ,7-1 ter 73-Ietni Franc Naraks, obč. ro-fvež iz Vojnika—okolice; na Sp. Hu-tiinji pa 7 tednov stara Mastnak Magdalena. hčerka lesnega trgovca. N. p. v m.l Žalujočim naše sožalje! c— Delo dobe: 2 hlapca, 2 kuharici, $ natakarici, 1 hot. sobarica in 2 dekli. Pekel v razsuti družini Strašna slika sodobnega zakonskega življenja Ljubljana, 3. marca. DoJfe je bil že blizu štiridesetih ko je vzel mlado ženo. Nevesta je imela že leto dni staro punčko, kli pa ni bila Dolfetova, a vendar jo je mož dobričina takoj dal prepisati na svoje ime. Danes je Sonja Dolfetova prava hčerka in stara že 14 let. Oee in hčerka Na št. 79. smo spoznali vse tri. Zena in hčerka sta Dolfeta ovadili, pa je moral sesti na zatožno klop pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. Breliha. Drž. tožilec dr. Lučovnik je prečital obtožnico, kakor b: bil Dolfe tako delal s Sonx>, da ni bila varna pred njim. Vsi so zmajevali, saj vendar pred zatožno klopjo stoji 50 let star mož, ki mu na prvi pogled bereš z obraza začudenost, kakor h: ne verjel, da se vse to v resnici dogaja žnjiim. In takoj tudi spoznaš, da je ta preplašeni človek tak, da ga lahko oviješ okrog prsta. Zlasti pa mlada, temperamentno žena! čudna boljša polovica Nikakor ne more zatajiti: svoje skromnosti in ponižnosti. Ko vo-tant kihne, že Dolfetu tudi u de »Bog pomagaj«! Vse pričenja s »Prosim« in pri odgovoru vsako vprašanje ponovi dobesedno, kakor priden učenček v šoli. »Krcat sem hodil hčerko, ker je bolna, da moči posteljo. Samo svojo očetovsko dolžnost sem opravljal, ker je žena lena«, sramežljivo stiska iz sebe obtoženec. Z ženo sta v ločitveni pravdi. Toži ona. Bila je nezvesta in neštetokrat je pobegrt’la od donn. Vse je prodala in šla v Zagreb. Hči je bila dva meseca z materjo, ne da hi bil vedel, kije sta. Tedaj sta ga pričeli opravljati. Spolno bolezen je žena od nekod prinesla in bila je zato v bolnici. Tako pripoveduje in težko mu gredo besede z jezika. Sonja je sloko, bledo dekletce, kakršne so pač tako bolne. Težko se odloff, če bo pričala ali ne. Med materjo in očetom bo od'o-čala. Ali naj tega dobrega, skrbnega moža. ki je siroto pohčerl, spravi v ječo? Nahujskana Zbegano je dekle. Najprej pravi tiho »Ne«, nato pa odločno »Bom!« Drž. tožilec dr. Lučovnik ji ie napravil še posebej ostro pridigo o krivem pričevanju, a dekle .Iaz zahtevam svolo hčerko!« Drž. tožilec je pa zahteval, vai okrožno sodišče Izroči spise skrbstvenemu socbšču in preiskovalnemu sodniku, da uvede zoper ženo preiskavo zaradi prigovarjanja h krivemu pričevanju Potrt in žalosten je odšel oproščeni Dolfe. Kako bi tudi mogel Iritii vesel ob tako nesrečnem družinskem življenju! Delo dobrovoljcev Ljubljana, 2. marca Sreska organizacija vojnih tlobro-voljcev v Ljubljani se bo spomnila 20 letnice bojev I. dobro vol jske divizije v Dobrudži. V ta namen bo priredila 17. marca ob 20 spominsko akademijo v veliki dvorani Zvezde. Opozarjamo dobrovoljce in vso našo javnost na to prireditev. V zvezi z 20 letnico Dobrudže bodo vojni dobrovoljci razvili na Vidov dan društveni prapor, ki bo v zgodovini Slovencev na ustvarjanje Jugoslavije dragocen spomin. Dobrovoljci bodo izdali letos knjigo, ki smo jo sedaj pogrešali in ki bo verno prikazala delež Slovencev — vojnih dobrovoljcev — pri ustvarjanju Jugoslavije. S posebno okrožnico so se pozvali tovariši dobrovoljci k sodelovanju pri izdanju te knjige. Knjiga, ki bo ilustrirana, bo pestra po vsebini in važen zgodovinski dokument. Za podporni društveni sklad, društveni prapor in knjigo se je izdelala nabiralna pola, ki so jo prevzeli nekateri tovariši za zbiranje prispevkov. Prosimo odzival. Prihodnji mesečni sestanek dobrovoljcev v Ljubljani bo 10. marca ob 20 v restavraciji Zvezda. Pridite vsi! Nova pravila »Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije«, ki so bila sprejeta lansko leto na savezni skupščini, je notranje ministrstvo odobrilo in so stopila v veljavo. Pravila so v tisku in ko jih prejmemo, jih bomo razposlali članom. Letošnja glavna savezna skupščina bo 25. aprila, izredni kongres vojnih dobrovoljcev pa 26. aprila t. 1. v Beogradu. Delegate naše organizacije pri glavni skupščini bosta tovariša Jeras Josip in dr. Turk Ernest. Navodila glede kongresa bomo objavili kasneje. Uredba o pospeševani« turizma V našem turističnem razvoju in tujskem prometu se je že ves čas 'Pogrešalo neke smotrenost: in pred vsem povezanosti, ki bi pravilno uravnala to tako važno panogo našega narodnega gospo-darstiva. Posameznic tujsiko-pro-metne organizacije so zategadelj venomer postavljale na dnevni red vprašanje posebnega zakona ali uredbe glede tujskega prometa. Nujna podreba in pa stalen pritisk posameznih organizacij sta končno rodila uspeli. Ministrski svet je včeraj izdal posebno uredbo o pospeševanju turizma. Turizem — važna gospodarska panoga 'Načehto se ob tej priliki ugotavlja. da je pni nas tujski promet v-elevažna pridobitna panoga našega gospodarstva. . Ponekod Predstavlja skoraj edini; in izključni vir dohodkov prebivalstva iz tujsko - prometnih središč in letovišč. Zato je treba tej panogi dani poleta in možnosti za nemoten razvoj. Tu prihajajo v poštev f-iasri tudi ceste, urejeni: nasadi ®n sploh poleg naravnih lepot tudi prikopljiva zunanjost, kli privabi tujca in ga priklene nase. Zato naj odslej velja za take kraje vprašanje graditve cest kot klavno vprašanje. Tujsko-premetne postojanke Prometna uredba določa v svojem prvem delu, da se krati ki Privlačujejo tujce zavoljo svoje 'kl-me, naravnih lepot, zdravstve-rii možnosti itd., proglasijo za turrstične kraje. V tem pogledu ta določba zlasti važna za pre-mno-ge kraje v Sloveniji, ki so se '-e sedaj razvijali kot tujsiko-pro-eitni centri, pa vendar niso uži-t?1'1 ugodnosti tujskih postojank. . p sedanji uredbi pa dobi krai metno l>r0gHCn1 za tuis'ko - pno-etno postojanko, vse ugodnn- * K' so predpisane v okviru po-s-Poscvanja turizma. N®ve naloge In skrbi občin šev ° Uret^i Pade skrb za pospe-anK tuniznia v turističnih krajih na ramena pristojne občine, ki je dlolžna skrbeti za vsa javna dela, kli so za pospeševanji 'turizma potrebna. MiLmo tega je občina dolžina pomagati privatnikom pni gradnji tujsko-promet-nih objektov ter končno: občima mora biti čuvarica prirodnih lepot in drugih posebnosti," ki so za razvoj turizma privlačne. V ta namen morejo občine vstaviti posebno postavko v vsakoletni proračun. Občine morejo za kritje tozadevnih izdatkov predpisati takso na tujske sobe. Sicer -ui uredba glede občinskih dohodkov za pospeševanje turizma ne določa nič natančnega. Zato je treba že kaj sedaj oib izidu uredbe opozoriti na to, da bo morala tudi država prispevati svoj delež, kaj-bi za tako velika in važna dela, ki bodo v splošno korist, je občina sama prešibka. V mestih in banovini Za mestne občine, ki so proglašene za turistične postojanke, do'oča uredba stalen turističen odbor, ki mu je predpisan poseban delokrog. Za področje bano-viine pa vodi vse akcije za pospe-ševairb or-i^ura ton ki •n" 'v'’-trebj predpisuj v okviru zakona razne pravilnike itd. Kot posve-Tevaiimi organ je določen banu banovinski tinrisilični svet, ki ga ’iiienuic ban. Svc >est»v!ja.io zastopniki ?,■: podarske znornice, tor stičnih zvez. gostilnsk n združenj in občin, loi so za razvoj turizma merodajne. Članstvo v svetu lie častno in nosi stroške tista ustanova, ki jo svetnik zastc- Vrhovni turistični svet Kot najVšja instanca pa je določen vrhovni turisitični svet, ki ga tvorijo zastopniki posameznih gospodarskih organizacij. Vrhovih svet se sestane enkrat na leto. Članski mandat traja tri leta. — V ostalih točkah govori uredba o podrobnem izvajanju ter delih za pospeševanje turizma in tujskega prometa. K njej bodo nujno potrebni še posebni pravilniki, ki bodo krajevnim značilnostim urejali posle. SREČKE državne razredne loterije fjgg A. RElN IN DRUG 9 krat največja pre- r7' A D Ih' E) mijaod 1 .OOO.ttOO - Zv V_11\ H D dinarjev na pri nas . O s E 1C kupljene srečke vl9|6Vti O * M' C6 13 Vreme v teleSonih! Ljubljana, 2. marca. Tehnika gre triumfalno svojo pot naprej. Neprestano nas razburjajo novi izumi. Kako te na primer prijetno preseneti:, če dobiš mesto starega na vso moč zastarelega telefona novega ter modernega. Mogoče te moti čudno prasketanje, mogoče tudi tuli, kot bi prašiče drl na meh kar žive, mogoče tudi glas svoje ženke slišiš kot jerihonsko trobento'. Ampak prijatelj, to so vse motnje, v zraku je čudno viharno, pa že to čutijo tudi naši telefoni. Zato le bodi hvaležen, da telefon sploh imaš, ker ga nekateri v Culukafriji sploh nimajo. In nikar ne msli, da telefon ni moderen, čeravno nima lepega lica. Reci kar: »Tako je pač vreme!« V vreme se zaletavati' je pa vedno brezuspešno. In tudi trešči iahko vate.___________________________PIK Motociklist hipoma olistane sredi ceste in se vidno v skrbeh ozira okoli sebe. — Ali ste kaj izgubili? —- Da, ženo sem izgubil, ki je sedela zadaj na motorju! — Ne bojte se, se bo že našla! — Saj to je. česar se ravno bojim! * — Tvoj mož in ti sta vendar v tretji instanci izgubila pravdo! — Seveda, toda tolaživa se s tem, da sva pa midva zato dobila pravdo kar v prvi in drugi instanci in to je vendar tudi nek.ni' Poletni abonma Ljubljana, 2. marca Liprava 'Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral od 9. marca do 28. junija 1936. Poletni abonma velja za 8 dramskih in 8 opernih predstav ter se uvrsti v žo obstoječi abonma reda C. Priglase sprejema blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Repertoar bo obsegal naslednja dela: V Drami: Schurek: Pesem s ceste, Škvarkin: Tuje dete, Vesnič; Gosposki dom, Galsworthy: Družinski oče, Nušie: Pot okoli sveta, Werfel: Jua-rez in Maksimiljan, Laverv: Prva legija, Besier: Sovražnik ljubezni. V Operi: Strauss: Saloma. Strauss: Kavalir z rožo, Donizetti: Lucia di Lam-mermoor, Verdi: Othelo, Gounod: Faust ali kako drugo delo opernega repertoarja, dalje operete: VFeinber-ger: Apropos, kaj dela Andula?, Lebar: Xresela vdova in Raba: Pesem ljubezni. Poletni abonma se plačuje v Štirih zaporednih mesečnih obrokih: 1. obrok pri vpisu, 2. obrok 1. aprila, 3. obrok 1. maja in 4. obrok 1. junija Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakemu stalen obisk našega gledališča. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu. Norvežan Per Saetermyrmoen, ki je bil zmagovalec v divji tekmi na 50 km, ki je bila pred dnevi v Holmenkollenu pri Oslu. Tekmovalo je 140 smučarjev Skandinavije, med katerimi je bilo tudi nekaj Japoncev. Saetermyrmoen je prišel n> cilj v Času 4 : 08 : 08 tik pred Norvežanom Hvervenom in Fincem Toikkem MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Jack se je udaril po čvlu, le kako, da že prej ni o v maslu na lo žensko! In tudi Edvard p? — o, taka tepca oba.« »Toda, kie .iT /> in svojem pozvedo'vamju o njem sem zvedela stvari, ki bodo zanimale tudi vas.« I? domačih gaiev ANTON MARTIN SLOMŠEK: Zdravica za Slovence Slovenc Slovenca vabi Če se ti pit’ ne gabi, Tak pridi v gorco k nam! Smo dobre volje tam. Bomo eno zapeli. Da bomo prav veseli; Vsa žalost naj neha. Kjer vince je domd. 1'isoke so gorice, In žlahtne so trtice, Ki pri nas rastejo, lp vince dajejo. Vinograd obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne b6, naj pije le vodd. Anton Martin Slomšek je živel od leta 1800 do 1. 1862. Bil je kot duhovnik im škof neumoren pro< svetni delavec. V celovški bogo* slovnici je upeljal slovenske jezi« kovne tečaje, po deželi pa ne« deljske šole. Pisal je v prozi in verzih vzgojno tendenčna dola. Izza 1. 1846. je izdajal »Drobni’ ce« in čitanke za šole. Mnogo nje« govih pedagoških spisov ima traj« no vrednost, dokaj njegovih pe« srni pa je tudi komponiranih in jih narod še danes prepeva. Po« božni Slovenci pričakujejo, da bo proglašen za blaženega. Razu© novice Sloveči obelisk iz Luxora. ; stoji v Parizu sredi trga »Plače de la Concorde« na kraju, kjer se je za časa revolucije dvigala giljotina, slavi letos svojo stoletmeo, seveda samo stoletnico svojega bivanja na francoskih tleh. Ta obelisk je dal Napoleon prenehati iz Egipta in so ga tja. kjer stoji dandanes, postavli 1. 1836. kar ie tedanji svet občudoval kot mojstrsko delo tehnike. Starost tega obeliska cenijo na več kakor 3000 let. V Braziliji je v zadniih 15 'efh prebvalstvo naraslo od 30 na 41 milijonov ljudi. Rio de .Tantro šteje danes 1.7 milijonov. Sao Paolo 1.5 mili onov prebivalcev. Kakor poročajo iz Srnganura, je v Dur,gumi (Britska Malaga) prišlo, do krvavega sponneh med severnimi in mžnmi Kita:c:. ki so delali tam v nekem japonskem železnem rudniku. Pri tem je blo osem oseh ubitih, nad 30 on težko ranjen h Celo vrsto poslopij so z dinamitom pognali v zrak. več h š pa zažgali. Bila je to pravcata bitka, kier ie bilo udeleženih na stoti'n c Kitajcev, ki so se bili z vsem mogočim orožjem. Zmagali so »gorenjci«, potem ko so naselbino Molenicev« spremenili v kup razvalin. Vzrok spopada ie bil — prepir pr kockanju. Astrološka napoved za 4. marec. Tudi današnji, dan je več ali manj kritičnega značaja. Za nove načrte in podvige neugoden. Prinaša nepristna presenečeiiia in nepredvidene preokrete. To velja za privatno kakor tudi za poslovno ž vljenje. V rodbinah bodo nastali konflikti med starši in otroci. Tudi ljubavno življenje stodi danes pod neugodnimi vplivi. Obvladajte svoja čustva, da ne bo razdorov in kesanja! — Za promet je ta dan nevaren, zlasti za motorna vozila Previdnosti danes pri električnih napravah! — Luna stopa danes v znameme Leva. To bo dobro vplivalo na moške, ki so rojeni v juliju, ker bo spodbujalo njihovo strcmljivost, častihlepnost m vztrajnost, do-oim bodo julijske ženske danes podvržene nagnjenju k luksuzu, udobnosti in razsipnosti. Življensk! nasvet. Opozarjamo vse, ki so rojeni v dneh L do 5. marca, da bodo v tem mesecu imeli opraviti z neiro duševno razdvojenostjo ednosno z notranjimi nasprotstvi, bi so Lihito odločilnega vpliva na njihovo /tivljensko usodo v dobrem ali pa v slabem smislu. Svetujemo jim, naj bodo v tem času posebno previdni in preudarni v svojih dejanjih; naj se varujejo prevzetnosti, svo.eglavrrostii in premigleno-sti. V občevanju s starejšimi osebami al' uradnimi krogi naj pazijo, da ne zagrešijo kake neprevidnosti. Posebno ie važno, da v tem času gledajo na vse dogodke okoli sebe z neko nezaupljivost1 o. da se tako po možnosti -izognejo večjim razočaranjem. Mali .Tanček gre z mamico v zverinjak; Voglej mamica, opica je p* ravno taka, kot naR stric Janez. — Križ božji, Janček, ne smeš tega nič več reči, to ni lopo oil tebe! — Ampak mamica, saj opica n9 razume, kar sem rekel! Iz skiapščinc Proračunska razprava iieograd, 3. mairca. — V narodni skupščini se je včeraj pričela podrobna razprava o proračunu, ki napreduje zeilo hitro in bo najbrž že ta reden končana. Opozicija me prisostvuje sejam, zato Pa tudi poslanci vladne večine raso več polnoštevilno zbrani. Nekatera poglavja proračuna drž. uprave so bila sprejeta sploh 'brez vsake debate. Zanimanje publike je bilo v primeri s prejšnjima razpravami zelo majhno. Po odobritvi zapisnika je predsednik prečital pismo angleškega poslanika, ki se zahvaljuje za počastitev spomina pokojnega an-gie^kcga kralja,. Poslanec Niiko-ia Lazarevič je nato predlagal resolucijo o spremembi čl. 11 zakona o poslovnem redu narodne skupščine, ki govori o prisegi. Poslanec Mravlje je vložil interpelacijo na notranjega mirni str a zaradi neke policijske zadeve. Vlada je sprejela nujnost. Sledila je podrobna razprava o proračunu vrhovne drž. uprave, invalidnin in pokojnin ter o proračunu državnih dolgov. Pri tej priliki je v imenu madžarske narodne manjšine posl. dr. Gavro Szanto nagtašal. da je madžarska narodna manjšina v naiglob.iem spoštovanju udam a dmatstiHi Krv radjordjevičev ter da v polni meri zaupa kr. namestnikom v prepričanju. da bodo v redu izročili državo nasledniku velikega koa-Ija ZediriHielja. Brez debate sta bila nato spre-jera tudi proračun za narodno predstavništvo in proračun drž. dolgov. Danes dopovdne se prične razprava o proračunu ministrstva pravde in ministrstva za prosveto. Za danes popoldne je sklicana seja finančnega odbora, da razpravlja o spremembi k finančnemu zakonu, O povišanju potnih cen Generalni dorekitor drž. železnic ing. Dimitrije Naumovič je dal novinarjem dalji) izjavo o povišanju železniških tarif. Kakor znano, bodo s prvim aprilom Povišane potniške tarife za 10°/o. Lani so bile te tarife znatno znižane v pričakovanju, da se bo zvišal promet. Dohodki železniškega prometa pa so občutno padli. ker se promet ni tako zvišal-kakor se «e pričakovalo. Ugotovilo se je, da so dohodki padli, čeprav je zaradi zniža-ne vožnje res potovalo več ljudi. Da bi se železniški proračun snet uravnovesil, so se morale zdaj potniške karte podražiti. Prav tako so se tuđi izletniške karte morale ^mejiti samo na nedelje. Zahteve stanovanjskih najemnikov V smislu sklepov nedavnega kongresa stanovanjskih najemni-kpv v Zagrebu je odpotovala v Beograd posebna deputacija, da 1‘udii ustmeno obrazloži svoje zadeve na merodajnih mestih. Deviacija v prvi vrsti zahteva, naj 'e v novi finančni zakon sprejme Dremeniba, s katero se bani pooblaščajo, da na svojem po. otočju sami urejajo stanovanjsko Prašanie. ker ga ni mogoče dedbi eno'no za vso državo. Boputacija je v zvezi s tem opo- Pred novimi nemiri v Tokiju Tokio, 3. marca. o. Obsedno stanje v Tokiju še vedno traja. Upor. niki še sedaj niso zapustili palače ministrstva in policijskega poslopja. Po zadnjih virih izgleda, da je pričakovati novih incidentov. Nekaj oficirjev, ki so s® do sedaj predali, je bilo strogo kaznovanih-Redna vojska bo proti upornikom nastopila kar najodločneiše- Položaj je obupen Abesinski cesar se je po poročilih napotili s svojo gardo proti jezeru Ašnmigi. Sedad bo sam stopil na čelo severne vojske in bo poskusil z zadnjimi napori zadržati italijansko prodiranje. Situacija je za Abesince obupna. Oddelki rasa Kase in Sejuma se zbirajo na cesti, ki vodi v Addis A bebo in kamor prihajajo že tudi oddelki rasa Mulugete. Izgleda, da bo tu nuden nov odpor proti Italijanom. V Addis Abebi vlada velika vznemirjenost. Abesinska, vlada zadnjih dogodkov niti ne potrjuje zoriia na težaven položaj javnih nameščencev zaradi znižanja prejemkov ju zaradi splošnega porasta cen življenjskih potrebščin. Zato naj se jim v nadomestilo da vsaj primerna stanovanj ska zaščita! Zadružni dom v Zagrebu Kakor poroča »Hrvatska straža«, namerava zadruga »Gospodarska sloga«, ki je zadnje čase pod vzela veliko samoobrambno akcijo za povišanje cen poljedelskih produktov na Hrvatskem, še tekom tega leta pričeti z gradnjo velikega zadružnega doma v Zagrebu. V ta namen že pobirajo prispevke. Shod slovenskih mačkovcev Kakor poročajo zagrebški listi, je bil v nedeljo v Varaždinu zaupen sestanek pristašev Mačkovega pokreta-iz ljutomerskega, ptujskega, murskosoboškega in lendavskega sreza. Sestanek pa se je zaradi velike udeležbe pretvoril v shod in se je vršil na prostem. Kot zastopnik dr. Mačka je govoril profesor Tomašič, ki je obrazložil težnje kmečkega pokreta in je obenem poročal o sedanjem političnem položaju. Za njim so govorili tudi trije Slovenci. Ob zaključku pa je Ljudevit Ban iz Varaždina povedal nekaj misli o nalogah »Gospodarske sloge« in je pozval Slovence, naj tudi oni organizirajo enako akcijo. Po shodu je bil Re ožji sestanek delegatov iz omenjenih štirih srezov. niti ne demantira- Domneva, se, da v zadnjih dneh sploh ni bilo zveze med Desi jem in Addis Abebo. Berger - Waldenegg govori Dunaj, 3. marca. u. Katar poročajo, se je včeraj sestal avstrijski zunanji minister Berger - Wal-denegg z vodji Heimwehra. Na tem sestahku je Berger - Walde-negg imel budi govor, v katerem je podal točno zunanjepolitično situacijo. Dotaknil se je tudi notra-njepolitiičnega vprašanja in govoril o legi timističnem pokretu in patriotski fronti. Govoril je tudi o korporativni zgraditvi države in poudaril, da je za to treba mnogo čase- Dalje j® tudi govoril o odnosih do drugih držav in rekel, da so bili zadnji čas sklenjeni važni dogovori, posebno na gospodarskem polju. Spopad med policijo in kmeti Sangaj, 3. marca. g. V pokrajini Sanbung blizu kraj a Limgčeng je prišlo do spopada med policijo in kmeti. Ubitih je 5 stražnikov. Ljubljana, 3. marca Vest o strašni nesreči na Ce= lovski cesti, kjer je družinski oče, sluga rudarskega glavarstva in vojni invalid Ivan Usar, postal žrtev nepremišljenega avtomo» bilLsta, je globoko pretresla vso javnost. Kako se je zgodilo O nesreči sami smo že poročali. Danes je vaš poročevalec obiskal težko prizadeto družino na stano* vanju v Rožni dolini. Doma je dobil le Usarjevo hčerko Milko, ki je še vsa presunjena in komaj zadržuje solze. Kako se je zgodila nesreča? Ivan Usar in sin Zdenko sta sto* pila nekoliko na stran, ker sta šla na malo potrebo. Mati je s hčer« ko in drugim sinom šla počasi na« prej. Ko so čez malo slučajno ozreta, zagledata, kako je s silno naglico drvel avto njima nasproti. Avto je imel prižgano samo eno luč in brez reflektorja, tako da je le slabo osvetljeval cesto. Mati in hči krikneta, toda bilo je že prepozno-. V tem trenutku je avto s tako silo treš* čili v nesrečnega Ivana Usarja, da Policija je vodje aretirala, tar jim je dokazala, da so delali nerede po instrukcijah tujih držav. Vodje so bili člani neke sekte- Umaknjena tožba Pariz, 3. marca, r- Nemška ambasada je danes obvestila zunanje ministrstvo in pravdno ministrstvo , da Nemčija umakne svojo tožbo, ki jo je dvignila na osnovi zatona o tteku iz 1881./1893. leta proti listu »Tour«, kateri je v svoji publikaciji »Journal magazin« prinesel članek o intimnem življenju nemškega kancelarja Adolfa Hitlerja. Dr. Purič v Ženevi Pariz, 3- marca r. Jugoslavenski poslanik v Parizu dr. Purič je odpotoval v Ženevo. Danes je dr. Purič Skupno z jugoslovanskim stalnim delegatom pri DN dr. Subotičem posetil francoskega zunanjega ministra Flandina in angleškega zunanjega ministra Edena. — Novo delo nemške tehnike. 0 priliki otvoritve velesejma v Lipskem se je izvršil prvi televizijski prenos slik v zvezi z razgovori na velike daljave. Istočasno s tem prenosom ge je vršila proslava v Lipskem je siromak odlet el kakih 20 m da« leč proč in obležal s smrtnimi po« škodbami na tleh. Kot vojni inva« lid je imel Usar desno roko v komolcu ukrivljeno in trdo. Po nesreči pa je bila roka stegnjena in zavita nazaj pod hrbet. Loba« nja je bila na več krajih počena. 2e po teh poškodbah je jasno, da je moral sunek biti naravnost strahovit. 10 minut po prevozu v bo'ni« šnico je Ivan Usar izdihnil. Po* greb nesrečne žrtve bo v sredo ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splo* sne bolnice. Na zahtevo državnega tožilstva je bil dr. Debelak aretiran in je bi« la proti njemu dvignjena obtožni« ca po § 205.-1I. k. z. radi neprevid« ne avtomobilske vožnje, ki je za« htevala tudi smrtno žrtev. Žalosten je pogled na zbegano družinico. Kakor ptički, ki jim je ujeda porušila gnezdo, žalujejo in jokajo in zaman mislijo na skri* nega rednika, ki ga ne bo nikoli več nazaj... Zdenko Usar je že izven nevar* nos ti in bo lahko, ako ne nastopi« jo kake nepredvidene komplilca« cij-e, že jutri ali pojutrišnjem za« pustil bolnico. ©TVOTinrVlEM© MA\ZNA\NIIL© Vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dne 1. II- 1936. staroznano 'tgV' GOSTILNO FIGOVEC NA TVIRSEVII C. il§. Ker so se vršila v hiši celi mesec dela za ureditev higijenske in moderne kuhinje in so se delale moderne hladilnice za jestvine in pivo, morem šele danes se priporočiti cenjenemu občinstvu za obilen obisk. Skušal bom goste v vsakem oziru zadovoljiti, ter bom nudil poleg velike izbire Izbornih vin in svežega piva tudi najboljša gorka bi mrzla jedila po zmernih cenah. Se priporoča HOČEVAR FRANC gostilna „Figovec44 preje gostilničar v Velikih Laščah- Dr. Debelak aretiran Otroški kotiček Janezek s svojimi prijatelji pri fotografu Kaj mislite, to ni malenkost! Janezek sedi tako pozorno in pazljivo, da ga mora človek res občudovati. Zakaj neki tako? I, zato vendar, ker ga fo- tograf slika. Saj bi vam drugače ne mogli pokazati njegove slike. Ljubek fantiček je, ali ne? Posebno mu pristoja, ko je tako resen. Saj ima pa tudi skrbi. Kakšne neki? I, na" toliko prijateljev mora paziti, ki se čisto nič ne zmenijo za fotografa. Janezek bi pa seveda rad, da bi se vsi tako odrezali kakor on. Kakor vidite, se mu je to po svoje posrečilo, ali ne? Peter Hrast: Jutro Ko je davi sonce vstalo in pokukalo na svet, vse se je v draguljih vžgalo: trata, log, pri cvetu cvet. »Dobro juro, jutro mlado!« pel je v logu ptičji zbor, sonce pa je gaj, livado spremenilo v biser — dvor. In še Breda, mala Breda zdaj pomane si oči in na vrt cvetoči gleda in se sonca veseli. V kodre s cvetja rosa kane, z njo se sonce poigra, a penica krila zgane: Broda je kot iz zlata« - Na vrtu Po stezici kraj vode mlad gospod na sprehod gre, črno ima suknjico, prav na novo zlikano. Z mamico Alenčica po stezici pricaplja; »Mama, kakšen strah je to. s tako črno suknjico?« »Kje pa, kje, noričica?« v smehu pravi mamica. Mala pa vsa splašena zadnjiški zacepeta: »Beži, mama, da ne bo te oplazil s palico! Črno gloda, črno gre, črne mož ima rogč«. Mala v solzah se topi, mamica pa se smeji: »Ta gospodek je samo muren, dete ljubljeno«. Zdaj se muren oglasi: »Ej. Alenka, trilili! Ne pretakaj mi solzic, utrgaj rajši si cvetlic«------------ Vzorni jadranski stražarji Občni zbor ljubljanskega krajevnega odbora JS Ljubljana, 2. marca V ponedeljek zvečer je v restavraciji »Zvezde« imel ljubljanski krajevni odbor Jadranske stra-že svoj občni zboir. Najbolj razveseljivo je pač to, da se ga je udeležilo toliko bivših mornarjev da so bili gotovo v večini. Vsi so prišli od polkovnika pa tja do preprostega mornarja Ln vsi so dobri tovariši med seboj ter naj-tidlj vneti borci za ideje .IS. Edino morje vzgaja take prijatelje jn demokrate, da ne poznajo nobeni razlik med seboj, kadar je treba pomagati drug drugemu in prijeti za koristno delo! iSeveda je prišel na zborovanje tik' oblastni odbor s predsednikom dr. Pirkmajerjem in podpredsednikom ge'ne'ralom Jo-valnovičem ter 'načeltoikom mlade armade 70.000 podmladkarjev prosvetnim šefom prof. Breznikom. a krajevni odbor Ljubljana -železnica je zastopal ing. Vidic. Vse je bilo soglasno in spet je bil z ovacijami za pred-sadimka izvoljen nenadomestljivi Josip Pogačnik. Kakor vsi predsedniki, se je tudi predsednik Pogačnik v svojem poročilu moral pritoževati, I tia število članstva pada zaradi redukcij plač. Vsa ljubezen J S je posvečena podmladku in vsak naš otrok mora spoznati mogočnost morja, vse delio armade jadranskih stražarjev pa zvezi Slovenije z Jadranom Pomnožimo vrste .IS, da ne bo več Ljubljančana, ki bi ne bil v njenem taboru! Poročilo tajnikovega namestnika Marjanoviča je predočilo delto kraj. odbora v vseh podrobnosti-: kongres, razstava »Naš Jadran«, izlet z izhodnimi točkami Split, Šibenik im Dubrovnik, predavanja in najrazličnejše prireditve se vrste teden za tednom, obenem pa pošiljanje otrok na morje, razvrstitev članstva po mestnih rajonih, razne publikacije, nabiranje prispevkov in prodajanje raznih predmetov v korist J S. Zgledno delavna je ženska sekcija pod vodstvom ge. Pirkmajerjeve. Izjema med društvi je ta sekcija, saj ima članic vedno več! Tudi svoja predavanja je imela. Tako pridno in požrtvovalno so delale članice, d'a so dale mladinskemu fondu kralja Aleksandra I. 12.500 Din, pole s tega so pa še same poslale 5 otrok na morje, po vrini vsega je pa sekcija ustanovila še svojo knjižnico. O sodelovanju članic prj vseli prireditvah in akcijah pač ni treba pisati še posebej Tudi mornarska sekcija pod vodstvom dr. Hlavatega vsestransko napreduje in se konsolidira. Imela je več spiOšno zanimivih predavanj, dlužabnih večerov in izletov ier aranžirala pomembni zbor mornarjev vse banovine. Ima svoj veslaški oddelek in tudi svoj čoim, zbira pa že za še lepši čoln, a napravila je tudi program za predavanja med vojaki. Poštarska sekcija je sklenila reorganizirati svoje mirno delovanje. Prav živahna je bila pa propagandna sekcija ter bo gotovo spat pomnožila število članstva, pričela bo pa tudi s pomorsko - prosvetnimi večeri. Izletna sekcija je imela čez glavo dela z teletom, v obeh sekcijah je pa seveda duša vsega dela načelnik Marjanovič. Tudi blagajnik, bančni direktor Ogrin je presenetil zborovalce z neverjetno Visokimi številkami, da mu je načelnik nadzorstvenega odbora fin. svetnik Mozetič z mirno vestjo predlagal razrešni-co. Pri volitvah je bila na predlog Janeza Bril,lija nova uprava izvoljena soglasno, prav tako pa tudi delegati za oblastno skupščino. Predsednik oblastnega odbora dr. Pirkmajer je pohvalil krajevni odbor za najmočnejšo in najagilmejšo organizacijo J S v oblasti, ki se z žensko sekcijo edina žrtvuje, da dobimo na morju čimprej ponosen mladinski dom Aleksandra I. Drugim kr. odborom naj bo ljubljanski za zgled in posnemanje zlasti pri delu za mladino! MALI OGLASI Pomočnico za gospodinjstvo iščem za takoj. Ponudbe pod »Služkinja« na upravo lista. Iščem službo v pisarni ali kaki tovarni. Kdor mi preskrbi službo dobi primerno nagrado. Ponudbe pod »Služba - nagrada« na upravo lista. Več kuhinjskih oprem od Din 950 naprej nudi mizarstvo Unterlechner, Maribor — Vojašniška 12. Renault Luksus Auto limuzina sko* raj nova 6 cilin* derska se proda zS Din 50.000. Naslof pove uprava. RAZNE BANČNE hranilniške in posojolniške terjatve, naložbe pri denarnih zavodih, vrednostne papirje, Vojno škodo KUPUJE IN PRODAJA ZA SVOJE KLIJENTE izposluje razne kredite v gotovini na hranilnp knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo. IZVEDE razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižnicami in z gotovino. ZANESLJIVE NASVETE in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah, pri nakupu in prodaji hranilnih knjižnic dobite edinole pri pooblaščeni trg. agent, za bančne in kreditne posle ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova ul 14/11. Telefon 35-10. Za pismen odgovor se prosi znamka. Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, jfl-odajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. Zaklane kokoške, pitani purani, očiščeni poštni omot 10 kg Din 100.—, žive kg-9.— po 20 komadov, — razpošilja franko vsaka postaja G. Dreehsler, Tuzla. HranilnelmjlžfcB prodate ali kupit6* najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje-Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljano, Gledališk« n lica 12. Tel. 33-1» Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.