I Ameriška Domovi ima
Iv fA 1 3 N Left li ! [ * || *1 |
r0o/(fy^Ave 6'i
n> yy ve. y'/Ai
NO. 116
IN SPIRIT
V
1]23y
ANGUAG6 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 15, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Osumljena umora v Čilu ubita v boju
Skupina petih osumljencev umora E. P. Z u j o v i c a , krščanskega demokrata in hudega nasprotnika levičarskih skrajnežev, se j e Uprla policijski aretaciji. Dva sta bila pri tem ubita, trije pa prijeti.
SANTIAGO, Čile. — V nedelj0 je policija dobila v klešče skupino levičarskih skrajnežev, ki so bili osumljeni umora biv-®ega notranjega ministra in bivšega podpredsednika republike E. P. Zujovica, enega od vodnikov krščanskih demokratov. Nrnor je povzročil hudo vznemirjenje in predsednik Allende zato oklical izredno stanje v glavnem mestu republike. Predsednik Allende in njego-vlada sta umor obsodila, pa azala na skrajne desničarje kot morilce. Krščanski demokrati s° odgovorili, da je umora kri-Vfl vlada sama, ker je dopuščala nasilje. Izjavili so, da policiji ne ZaUpajo in so zahtevali, da umor Preiskuje vojska.
^ nedeljo je policija dobila poročilo, da se skriva skupina z rajnih levičarjev “Ljudske rednje straže” v neki garaži.
° je obkolila in prišlo je do ® reljanja, ki se je končalo s mrtjo dveh osumljencev in s
enai ranjenimi. Mrtva sta bila
tr
,	—	Ivu ivči sia ona
rata Arturo Rivera Calderon °r>ald Rivera Colderon. Ro-nald, ki naj bi bil morilec Pere-Za Zujovica, je bil smrtno nevar-
bil Zadft’ njeg°v brat pa naj bi raj®e napravil samomor, kot Padel v roke policiji. Ostali trije So kili prijeti.
JuŽna Italija bo imela izredno turistično sezono
jIt. — Južna Italija bo 2oel° letos izredno turistično se-
ror)° ^ajPrvo se ie oglasila pri-r a ki začela iz ognjenika Etne jih ^avo P° SV0Jll1 poboč-re ^ začetku se je bilo treba bati, da bo nesreča velika, tej4e ie ognjenik umiril. Med ih vesl" ° lavl šla po svetu k marsikateri radovednež, ki je slučajno v Italiji, jo je šel
rfst d°vat na Sicilij°- Takih tu-^ °v menda še danes ne manj-
itaprUge izredne goste je poslala tonska policija, ko je na o-h0 U Nilicudi konfinirala ne rav-sk Preveliko število članov Sicilija	ki jik domača poli-
si. bi mogla več krotiti. Mafija ob svojem prihodu dostoj-ha 0knašala, toda domačini so
^Wali proti njej hud ]irup in
^ aeeli radi nje izseljevati. h0 as°Pisje je vse skupaj moč-r bapihniio, radovednost je »h a in gnala turiste na Lipare, ^ih	seveda tudi dosti ta-
Vjh’ dosedaj še niso videli ži-V ju*lan°V	Sodaj grmijo
Plji 2n° ^^Nj0 °d povsod še hi-jlpiji, ki jih domačini dVo^J0 P ri j a z n o. toda z tre jlvimi občutki. Do resnih hiavj bied temi “turisti” in do-
zaenkrat še ni prišlo.
Novi grobovi
Frank J. Kramer
V nedeljo popoldne je nenadno umrl na strelskem tekmovanju v Barbertonu med St. Clair Rifle Club, Rainbow Club, Euclid Club in Barberton Rifle Club 70 let stari Frank J. Kramer s Falls Rd. v Chagrin Falls, O., rojen v Ljubljani, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, zaposlen v raznih poklicih, dokler ni prevzel Kramer’s Grili na E. 185 St. blizu Muskoka Avenue, ki jo je z ženo vodil 20 let. Nato je dobil dovoljenje za prodajo nepremičnin in ustanovil Valley-Realty Co. Cesto je potoval v Florido in tam prebil večji del leta. V Chagrin Falls je bil povezan s Thomas Reap Realty Co. Pokojnik je bil vnet športnik in lovec. Zlasti je rad lovil velike živali v North Dakoti in Wyomingu, od koder je prinesel lepe trofeje. Zapustil je ženo Mary Ann, roj. Yager, sina Dona, vnuka Kevin in Dale. Bil je član Društva Naš dom št. 7 ADZ, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in Euclid Elks. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9. na Ali Souls pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd.
V Albuquerquu pomaga policiji narodna garda
Nastop policije je proti kršilcem določil o pitju alkoholnih pijač je povzročil hude izgrede, nemire in pustošenje v mestu New Mexice.
ALBUQUERQUE, N. M. — Ko je policija prijela nekaj mladostnikov, ki so na pikniku v javnem parku pili alkoholne pijače, je prišlo do obsežnih izgredov, nemirov in pustošenj, ki jim policija sama ni bila več kos. Najprej je bilo oklicano izredno stanje, nato pa je poslal državni guverner v mesto 1000 narodnih gardistov, da obnove red in mir.
Ena oseba naj bi bila mrtva, 25 ranjenih, večje število trgovin pa izropanih in požganih. Ustreljen naj bi bil lastnik neke trgovine z alkoholnimi pijačami, ko je to branil pred plenilci.
Do prvih izgredov je prišlo med kakimi 500 osebarhi in policijo v Roosevelt parku, kjer se je piknik vršil. Mladoletnim se je pridružilo tudi nekaj starejših' in na policijo je začelo deževati kamenje in opeka. Nato je prišlo do požiganja in plenjenja v mestu. Nekdo je vrgel zaži-galno bombo v mestno hišo. Več avtomobilov mestne in državne policije je bilo prevrnjenih in zažganih. Policijski načelnik v mestu Donald Byrd je uvidel, da policija položaju ne bo dolgo kos in je župana pozval, naj
Italija gre na desno
Pri pokrajinskih in mestnih občinskilh volitvah v nedeljo so italijanski volivci pokazali močan premik proti desni. Vodniki krščanskih demokratov so ga označili za nevarnega. Komunisti pozivajo k skupnemu nastopu proti “nevarnosti z desne”. Vodnik zmagovitih neo-lašistov pa trdi, da so volivni izidi “kazen” za krščan-eko-čemokratsko popuščanje levičarjem.
Zvezna vlada bo pomagala vietnamskim veteranom do zaposlitve
WASHINGTON, D.C. Številke kažejo, da je med vietnamskimi veterani okoli 10% brezposelnih, precej več kot je narodno povprečje. To je pripravilo predsednika Nixona do tega, da je naročil delavskemu tajniku Jamesu D. Hodgsonu, naj u-!
krene vse potrebno in možno, T0,01 od nedelje na ponedeljek
.	•	nekje	nad	južnim	Pacifikom, ko
RIM, It. — Pokrajinske in mestne občinske volitve so pokazale v nedeljo in včeraj, da so italijanski volivci siti nemirov, izgredov, večnih štrajkov, ki so v zadnjih tednih prekinjali in motili redno življenje v Italiji.
V	veliki meri so glasovali za skrajno' desnico, ki v vseh povojnih letih ni mogla nikamor. Ta je pri pokrajinskih volitvah na Siciliji napredovala od 6.6%; v letu 1967 na 16.3%, v rimski pokrajini pa od 9.3% na 16.9%.
V	samem Rimu so neofašisti svoje glasove podvojili. Krščanski demokrati so ohranili večino v pokrajinski zbornici na Siciliji in ostali najmočnejša stranka v Rimu, toda na splošno so dobili povsod manj glasov. Isto velja tudi za stranke levice tudi za komuniste.
Močan porast neofašistov je povzročil vznemirjenje tako v vladni stranki krščanskih demokratov, kot tudi v vseh levičarskih strankah. Te so upale, da bodo volitve izpadle njim v prid in privedle do še večjega premika v vladi na levo. komunistična partija se že dolgo prizadeva, da bi dosegla vstop v vlado. Izidi nedeljskih in včerajšnjih volitev so tem upom vsaj
obrne na guvernerja za narodno nj,m V°mev S0 tem UP° gardo. Guv. Bruce King je to v ZaCasn° naPravili konec, zgodnjih urah včeraj pozval pod orožje in jo poslal v mesto.
Nvetinoma sončno in milo. •’'dšja temperatura okoli 75.
da bodo vietnamski veterani dobili zaposlitev.
Posebej je predložil kampanjo za podelitev služb veteranom Narodni zvezi poslovnih ljudi. Vietnamskim veteranom bo dana možnost vežbanja za nove poklice ob primernih plačah.
Letalo C-135 izginilo nad južnim Pacifikom
HONOLULU, Hav. — Letalo C-135 Letalskih sil je izginilo v 24 oseb.
je letelo s Samoa otokov proti Havajem. Po vsem sodeč se je ponesrečilo kakih 700 milj jugozahodno od Honoluluja, kjer so našli napravo za kazanje kraja, ki naj bi jo letalo odvrglo v morje tik pred nesrečo.
Oblasti so pozvale ladje in letala nad področjem, kjer bi se naj nesreča zgodila, naj gledajo če bi našli kako sled za pogrešanim letalom. V letalu je bilo
Komunistični vodnik Luigi Longo je pozval socialiste in “leve katoličane” k skupnemu nastopu proti “nevarnosti z desne”, toda na ustvaritev kake “ljudske fronte” ni misliti. Krščanski demokrat Arnaldo Ferlani je označil premik proti skrajni desni za “negativen in nevaren”, ni pa nič omenjal
dine”, ki jo vodi Emilio Colombo, je ohranila večino pri pokrajinskih volitvah na Siciliji in ostala prevladujoča sila tudi v mestih Rim, Bari, Foggia in večini (drugih 155 mest, kjer so imeli občinske volitve, toda krščanski demokrati so na splošno povsod izgubili del dosedanje svoje moči. Nekaj so pridobili socialisti, socialni demokrati in republikanci, ki so člani vladne koalicije. To je tej pomagalo, da je ohranila večinoma povsod svoje dosedanje položaje.
uspesno
kak skupen nastop z proti njemu.
Giorgio Almirante, vodnik neofašistov, je dejal, da je zmaga njegove stranke “kazen” za krščanske demokrate, ki jih je obdolžil, da so premehki proti komunistom.
Vladna koalicija “leve
Ženske tekmujejo z moškimi v zločinih
NEW YORK, N.Y. — Tako govorijo številke in odstotki. U-deležba žensk raste od leta do leta, vendar pa številke in odstotki ne povedo vsega. Zločini so različnih vrst in ženske še niso v vseh vrstah enako “doma”. Pojav sam je značilen in je že rodil dosti preiskav. Počemu silijo ženske med zločince? Med glavne vzroke spada spremenjena vloga ženske v našem življenju.
Preje so bile ženske v glavnem navezane na družinsko življenje in gospodinjstvo, danes jih najdemo v vseh poklicih, pa tudi v vseh vrstah zločinov, celo med bančne roparje so zašle. V glavnem se ženske pečajo z malimi krajami, hitro padajo tudi pod vpliv raznih mamil, kar jih vodi v zločinsko žjivljenje.
Svoj vpliv ima tudi revščina,
Iz Clevelanda in okolice
♦ {
Pozdravi z Gorenjske—	I središča za razvedrilo v držav-
Bivša Clevelandčanka ga. Ur- nem oddelku Ohia za prirodne sula Ule, preje poročena Šepic, vire. Prvenstveno bo odgovo-ki se je za stalno naselila na ren za osobje. Na novem mestu, Gorenjskem, pošilja vsem pri- kjer bo imel $13,104 letne plače, jateljem in znancem ter bral- želimo J. F. Woodsu, ki je polj-cem Ameriške Domovine prav i skega porekla, veliko uspeha in lepe pozdrave z Brezij, kjer je ! zadovoljtva!
zelo lepo. Rada se vseh sporni- i	_____o_____
nja, Ameriško Domovino pa zelo pogreša.
God sv. Vida—
Danes je god sv. Vida, farnega patrona pri Sv. Vidu, najstarejše slovenske cerkve v Clevelandu, kjer ga bodo praznovali prihodnjo nedeljo. Po vsaki maši bodo verniki lahko poljubili relikvijo sv. Vida.
Vsem Vidam in Vidom, ki danes godujejo, prisrčna voščila!
Šolske počitnice—
Pri Sv. Vidu so se danes začele šolske počitnice, pri Mariji
Kongresniki naj gredo z 72 leti v pokoj
WASHINGTON, D.C. — Sen. Jack Miller, republikanec iz Iowe, je predložil, naj bi morali vsi člani Kongresa, senatorji in kongresniki v pokoj, ko bi dopolnili 72 let. Isto naj bi veljalo tudi za vse zvezne sodnike.
Razstava koroškega slikarja v Slovenj Gradcu
___ _____ .......V slovenjegraškem paviljonu
Vnebovzeti pa pretekli petek. 50 za to P°letje pripravili razsta-Da bi jih šolski otroci lepo, ve-ivo koroškega likovnega umetni-selo in dostojno preživeli! Raz-'ka Wernerja Berga, znanega na našalci Ameriške Domovine |obeh straneh meje, skupaj *00 bodo tekom šolskih počitnic listi del. 67-letni umetnik se je prise-dostavljali že dopoldne, česar 1,1
levico'posebno na jugu naše dežele in Iv velikih mestih. Naše javne u-prave nimajo nobenega načrta, kako bi skupno skušale preprečiti širjenje zločinov med ženskami. FBI vodi o njih zelo obširno statistiko, ki se pa zanjo zanimajo le sodni in varnostni organi za kriminalistiko.
sre-
Pot do uravnovešenega zveznega proračuna še dolga
nrr aivn n   n	---j  j	__ __ _,- , ^ ,	,,	. .
CLEVELAND, O. — O sta nju našega zveznega proračuna ni nobenih novih podatkov. Federacija ponavlja stare številke, jih pa sproti na drobno popravlja. Kot da bi se bala, da naenkrat pove vso resnico.
Predsednik Nixon je lani napovedoval, da bo letošnji zvezni proračun, ki bo končan v par tednih 30. junija, pokazal celo mal prebitek. Tej napovedi so verjeli le bralci časopisov in klijentje televizij, tako se je iz njih norčeval še pred nekaj dnevi dober poznavalec federalnih financ. Seveda je s tem tudi priznal, da je bilo takrat malo takih, ki bi upali objaviti svojo pesimistično oceno. S tem je bilo le ponovno dokazano, da naša sredstva za informacije in njihovi nosilci niso ravno preveč pogumni. Bojijo se prehitro zamere, ako bi povedali, kar res mislijo. Seveda vodi njihova taktika v razočaranja. Kdo se danes meni za razočaranja, ko nismo rav-
no neposredno pred volitvami?	,i
Ker nismo, prihajajo sedaj postopoma na dan številke o federalnem finančnem stanju, ki so vse kaj drugega kot vesele. Lanska predsednikova napoved o prebitku v federalnem proračunu se je že spremenila v nedavno napoved o primankljaju v znesku $40 bi-Ijonov za letošnje in prihodnje proračunsko leto! Pa ni nikogar, ki bi se vznemirjal. Napoved se bo morda motila za par bilijonov, toda v bistvu se bo držala stvarnosti. Tak primanjkljaj seveda ne more pomeniti drugega kot novo inflacijo in novo draginjo.
Iz nje pa sledi še drug zaključek: proračunski strokovnjaki se nagibajo k zaključku, da bomo prihodnja leta imeli vsako leto primanjkljaj nad povprečno $10 bilijonov. To je izredno slaba napoved, ki ni podprta z nobeno tolažbo, da bi kmalu dočakali uravnovešen federalni proračun in s tem tudi začetek boja proti draginji. Takega boja
ne smemo pričakovati posebno prihodnje leto, ker bodo predsedniške volitve. Boj bi namreč pomenil več brezposelnosti. Kdo bi pa z veseljem kandidiral v mesecih težav, ki jih rodi vsaka gospodarska stabilizacija?
Tako nekako mislijo tudi naši gospodarski krogi. Ne kažejo nobene posebne vneme pri mezdnih pogajanjih, se ne bojijo tudi velikega naraščanja plač in mezd, saj mislijo, da bo povečane stroške za delovne moči lahko pokriti z višjimi cenami. Kam vodijo take misli, bomo videli ob zaključku mezdnih pogajanj v jeklarski industriji, ki bo povod za nov val draginje. Gospodarski krogi se tudi ne razburjajo, da rastejo obresti za dolgoročna posojila; kar bo treba plačati več obresti, za toliko bo pa zmanjšana kupna moč dolarja. Ako se je ta te-rija obnesla zadnja leta, zakaj se ne bi še naprej?
Značilno je, da so podobnih misli tudi finančni strokovnjaki, ki delajo za razne kon-
gresne odbore in komisije. Tam so še celo naračunali, da bo primanjkljaj za 1. 1971-1972 znašal nad $45 bilijonov, torej več kot kdajkoli v mirnih letih naše preteklosti.
Tako stanje federalnih financ dovoljuje samo dva sklepa: ali je treba drastično povečati davke, ali pa je treba ravno tako drastično omejiti federalne izdatke. Za take korake je treba več političnega poguma tako v Beli hiši kot v Kongresu. Manjka ga pa tu in tam. Zato že obstoji resna nevarnost, da bo postala inflacija trajen gospodarski pojav v našem življenju in z njo vred tudi draginja. Kako bo to prenašala ameriška javnost, je odprto vprašanje. Se nikoli ni bila namreč postavljena pred izbiro “manjšega zla” tako važni zadevi kot je deralno gospodarstvo, ki jemo četrtino narodnega hodka in ga bo še zmeraj več, ako si Amerika ne naloži velikih začasnih žrtev, da spravi gospodarsko življenje na zdravo podlago.
v fe-za-do-
bodo okoliški naročniki gotovo veseli.
Še vedno v bolnici—
Zvesta naročnica lista Mrs. Theresa Kožuh, 13116 Astor Avenue, katera je bila v soboto, 29. maja odpeljana v St. John bolnico zaradi srčne bolezni, se še vedno tam nahaja. Leži v sobi št. 204 in obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi hitro popolnoma okrevala in se vrnila domov!
V	negovališče—
Poznana rojaka in zvesta naročnika lista Mr. in Mrs. Joseph Samida, doslej na 1174 E. 60 St., sta se preselila v Geneva Medicare Nursing Center, 840 Sherman St. Geneva, Ohio. želimo jima prijetno bivanje tam in skrbno nego.
Pogreb—
Pogreb umrlega Leona Am-broziaka bo jutri iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Kazimirja ob 9.
Za počitniško zaposlitev—
Danes popoldne od 4. do 6. zvečer bodo v St. Clair Recreation Centru vpisovali fante in dekleta v starosti od 14 do 18 let v okviru programa "Conference 9” za delno zaposlitev čez počitnice.
Garofoli poziva k prostovoljnemu znižanju—
Predsednik mestnega sveta A. J. Garofoli je pozval sinoči člane mestnega sveta, mestne uprave in vse mestne uposlence naj pristanejo na prostovoljno znižanje plač, tiste pa, ki bi naj dobili povišanje, naj se temu začasno odpovedo, da ne bo treba odpuščati novih uslužbencev. Včeraj je bil objavljen odpust 353 uslužbencev, med njimi 194 policajev.
Obisk iz Argentine—
Frank Glavan je prišel iz Buenos Aires, Argentine, na obisk v Cleveland in se nahaja pri Mr. in Mrs. Joseph Stražišar, 19102 Arrowhead Ave. tel.: 481-1828. Rad bi zvedel za nečaka Williama Čopa in nečakinjo Dorothy, ki živita v Clevelandu. Vrnil se bo v začetku julija.
V	Columbus je odšel—
Joseph F. Woods, direktor St. Clair Recreation Centra, nadzornik javnih središč za razvedrilo in 14 otroških igrišč na zahodni strani Clevelanda, ki je učil nekaj časa tudi v šoli Sv. Vida telovadbo, je bil imenovan za izvršnega pomočnika načelniku oddelka za parke in
lil iz Porenja v Podjuno; kupil tu kmetijo in se poleg slikanja posvetil zemlji in koroškemu slovenskemu človeku. Ljudje, ki jih upodablja v svojih ume-ninah, so preprosti kmetje in delavci iz Podjune. Vedno se je zavzemal in se še zavzema za medsebojno razume vanje in spoštovanje obeh narodov v deželi. Razstava bo odprta do 2. avg. tl.
Zadnje vesti
SYDNEY, Avstral. — Od v nedeljo rojenih devetorčkov Brodrick sta ostala pri življenju le še en fantek in ena punčka, ki pa se tudi borita za življenje. Mati Mrs. Leonard Brodrick ne čuti nobenih slabih posledic. Rojstvo devetorčkov Brodrick je prvo, kar jih svet pomni.
NEW YORK, N.Y. — The New \ork Times je odklonil poziv pravosodnega tajništva, naj ustavi objavljanje študije in dokumentacije o vietnamski vojni. Pravosodno tajništvo, ki trdi, da objava škoduje politiki ZDA, je napovedalo, da se bo obrnilo na sodišče za prepoved. New York Times je izjavil, da se bo upiral prepovedi objavljanja te študije, da pa se bo pokoril sodišču, če jo bo to odredilo. Dosedanje objave so pcjftazale, da se je predsednik Johnson odločil za večji poseg v Južni Vietnam z armado šele, ko je spoznal, da letalski napadi na Severni Vietnam ne bodo zlomili volje Hanoia za bojevanje na jugu.
SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske sile se zbirajo na področju Khe Sanha za večji nastop proti vzhodu in jugu. B-52 letala so včeraj ponovno tolka rdeča zbirališča in prometna pota.
ALBUQUERQUE, N.M. —Vče-raj je prišlo znova do izgredov in nemirov, četudi je v mestu 1300 mož Narodne garde. Škodo dosedanjih požigov in plenjenja cenijo na več milijonov.
NEW YORK, N.Y. — Pri slavju na univerzi Yale v New Haven, Conn., je prišlo od izgredov in je policija prijela 12 oseb, med njimi znanega rev. Jamesa Groppija iz Milwau-keeja. Pri slavju je bil navzoč nemški kancler W\ Brandt.
Ameriška Domovina
/1-iVI I l/l (-/%’%]
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
'jblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6' months; $5.00 lor 3 months _anada and Foreign Countries:
$18.n0 per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
«j^|fr>83
No. 116 Tuesday, June 15, 1971
Pregled pakistanske državljanske vojne
Pakistanska državljanska vojna je bila primeroma kratka, trajala je le par tednov. Ne bi pa mogli reči, da je res končana. Trenutno vlada vsaj navidezen mir. Kako dolgo bo, bo odvisno od tega, kako se bodo reorganizirali u-porni Bengalci, ki se trenutno obnašajo kot človek, ki' ga je zadel nevaren mrtvoud in ne ve, ali bo še obstal pri življenju. Državljanska vojna je bila torej kratka, toda tako divja kot redkokatera druga po drugi svetovni vojni. Morda jo prekaša le še kitajska državljanska vojna, ki je spravila komuniste na oblast. Če k njej prištejemo še “kulturno revolucijo”, bi skoraj lahko rekli, da kitajske revolucije še danes ni konec. Morda jo bo končal šele prvi rod Ma-ovih naslednikov.
Kot rečeno, spada pakistanska državljanska vojna med najbolj divje v zadnjem času. Prekaša celo marsikatero, ki so bili pri njej udeleženi komunisti. Obenem je tudi značilno to. da vemo o njej zelo malo ali celo ničesar. Zaenkrat je mogoče dati samo površen pregled, ki pa tudi odkriva nekatere značilnosti.
Da se Pakistanu bliža huda burja, so pokazali že prvi politični razgovori med vlado in opozicijo po parlamentarnih volitvah. Pri njih je zmagala bengalska opozicija, do-čim je vlada v zahodnem Pakistanu ostala v manjšini. Vojaška diktatura tega stanja ni hotela vpoštevati. Hotela je gospodariti, kot da bi volitev ne bilo. Saj je hotela parlamentu celo predpisati, kakšna naj bo ustava. Vztrajala je na tem, da mora parlament izglasovati centralistično ustavo v “imenu državnega in narodnega edinstva”. Bengalci so tako idejo gladko odklonili in zahtevali praktično konfederacijo. Na to bengalsko stališče je predsednik Yahya Khan odgovoril z odločnim l’ne” in zagrozil, da bo tudi s silo uveljavil upravni centralizem.
Da pripomore svoji ideji do zmage, je Yahya Khan prišel v Dako, da se tam pogaja, z vodnikom Bengalcev šejkom Mujiburom Rahmanom. Pogajanja so se razbila, diktator Yahya Khan je pa obenem zvedel, da ga hoče glavno načelstvo bengalske stranke Awami lige aretirati, zasesti letališče v Daki, pa tudi edino luko na Bengalskem, da bi bile tako pretrgane vse zveze med obema deloma Pakistana, vzhodnim in zahodnim. Vse to ga je močno raztogotilo in razburilo. Med tem je še zvedel, da se bo uprl tisti del pakistanske vojske, kjer služijo Bengalci. Z vojaškimi uporniki bi potegnili tudi dijaki in policija. Da to ni vse skupaj domišljija, so. pričala poročila iz nekaterih pakistan-skh krajev, kjer so bengalski domačini “delali revolucijo” kar na svoj način in z ognjem in mečem preganjali svoje nasprotnike. Vse to je pomenilo za Yahyo Khana, da je čas za pogajanja minul in da je treba začeti z dobo nasilja. Vladne čete so se pripravile za akcijo zadnji teden v marcu in res začele divje klanje, kamor so prišle.
Divje klanje je bilo zanje lahka stvar. Bengalski uporniki se namreč na upor niso v vojaškem pogledu prav nič pripravili. Bili so tako zaverovani v ideale svobodne demokracije kot na primer Slovenci 1. 1918 v Wilsonovih 14 točk. Bili so prepričani, da jim bo volivna zmaga izpolnila vse politične želje. Zato so že koncem marca spremenili vzhodni Pakistan v pravo deželo anarhije. Pri tem so imeli še to nesrečo, da so nekateri njihovi bojevitejši pristaši začeli nasilno obračunavanje s pristaši Yahye Khana. Obračunavanje je bilo zvezano s prelivanjem krvi, kar je tudi po svoje vplivalo na Yahyo Khana.
Vse to je bilo četam Yahye Khana znano že v začetku aprila. Takrat so udarile z vso silo, pri tem pa nikjer naletel^ na pomembnejši organiziran vojaški odpor Bengalcev. Zato so lahko načrtno “zasedale” vzhodni Pakistan: naj-prvo velika mesta in gospodarska središča in potem prometne zveze z njimi, potem pa še bližnjo okolico mest in prometnih žil. V džungle se čete Yahye Khana niso spuščale, bilo jih je premalo. V džungle so se zatekali bengalski uporniki ter tam skušali rešiti svoje življenje. Tja jim res niso sledili Yahyijini vojaki, pač pa pomanjkanje hrane in zdravstvene službe, pa tudi zaslužka. Začela se je tragedija bengalskega civilnega prebivalstva, ki se še stopnjuje, ni namreč še končana.
Lakota je iz džungle začela goniti domačine proti indijski meji, da v begu rešijo svoje življenje. Do meje priti ni bilo in ni lahko, zato valovi beguncev udarjajo sunkoma proti meji, kjer so v začetku begunci imeli težave pri pre-Kajanju preko meje. Sedaj jih baje pakistanske oblasti ne nadlegujejo. Zanje začenja biti vsak upornik navaden begunec, torej vsaj trenutno nič nevaren, pa še rediti ga ni treba.
Tako se valijo proti Indiji begunci dveh vrst: prvi val je obstojal iz tistih domačinov, ki so bežali čred Yahyjini-mi voiaki. sedanji drum val pa beži pred lakoto v bengalski džungli. V džungli sc je namreč hitro raznesla, novica,
da skuša v Indiji ves svet pomagati beguncem, da ne umirajo od lakote. Zato silijo čez mejo. Ker je med njimi dosti Hindujcev, torej pripadnikov vere, ki je merodajna v Indiji, jih indijske oblasti ne preganjajo. Morda odgovarja stvarnosti trditev, da je število beguncev že prekoračilo 5 milijonov in da dotoka še ni konec.
Bengalske tragedije še ni konec. Kar je upornih Bengalcev ostalo doma, se skrivajo po džungli in gledajo, kako ne bi postali plen lakote in epidemij, kajti vlada ne skrbi zanje. V Indiji podporna akcija še ne funkcionira zadovoljivo radi stroškov, čeprav Indija potroši za prehrano vsakega begunca komaj 13 centov na dan!
V političnem pogledu se že kažeta dve posledici ponesrečene bengalske vstaje: pakistanska država ne obstoja več kot skupna duhovno utemeljena politična enota. Sovraštvo med zahodnim in vzhodnim delom je tako veliko, da še po nekaj rodovih ne bo izginilo. Bengalci so drago plačali prvi uporniški “pouk”, kar jih pa ne bo oviralo, da ne poskusijo znova, kadar se jim bo zdel čas primeren. Zato bo zahodni del države komaj spravil toliko vojaštva na noge, da nasilno vlada nad vzhodnim. To že ni več država, ki bi kaj pomenila v mednarodni politiki.
Druga posledica je nevarnejša. Med Indijo in Pakistanom še ni poravnan spor radi Kašmirja. Sedaj se mu je pridružilo še vprašanje bengalskih beguncev v Indiji, ki jih indijsko javno mnenje ne bo pustilo na cedilu. Tako je sedanji bengalski upor dosegel to, česar ni nameraval: poglobil je že itak napeto stanje med Pakistanom in Indijo. Ako bi bil danes mogoč plebiscit na Bengalskem, bi večina glasovala rajše za priključek k Indiji kot za povezanost z zahodnim Pakistanom. Pakistan bi zdrknil z države 120 milijonov ljudi na državo s 60 milijoni. To bi močno premaknilo že sedanje ne ravno idealno ravnovesje političnih sil v Aziji.

BESEDA IZ NARODA
warn
OD SV VIDA ZVON p° domače Matožotovega Vida
----	iz vasi Cirkuse, župnija Zgornji
CLEVELAND, O. — Danes je 'od sv. Vida, mučenca naše Cer-
župljanov. — Msgr. Jernej Ponikvar je nasledil pri Sv. Vidu župnika Vitusa Hribarja 2. avg. 1907, ko je bil ta odšel za župnika k Sv. Avguštinu v Barberton, Ohio. — Msgr. Vitus Hribar je umrl 26. maja 1956 kot upokojeni župnik pri Mariji Vnebo-vzeti v Collinwoodu v Clevelandu.
Te spominske zgod ovinske drobce k letošnjemu vidovske-mu farnemu ‘žegnanju’ ali pro-ščenju naj sklenem z isto željo, s katero je sklenil svoj slavnostni govor pisatelj Karel Mauser ob praznovanju 75-letnice fare sv. Vida, ko je dejal:
... “prosimo Boga vsak v svojem jeziku, toda z enim srcem, da bi bedel nad faro sv. Vida, da bi stala še dolgo, da bi sprejemala v svoje duhovno naročje nas, naše otroke in naših otrok otroke!”
Faran od Sv. Vida
Odbojkarski furnir na Slovenski pristavi
Tuhinj nad Kamnikom. Tega Hribarja je pripeljal leta 1890 iz
|kve in farnega patrona prve slo- Ljubljane v Cleveland Stefan venske župnije v Clevelandu. Furdek, župnik pri clevelandski Slovenci v Clevelandu, posebno pa še župljani vidovske župnije, bomo slovesno praznovali god sv. Vida prihodnjo nedeljo, 20. junija tl. Po vsaki sv.'maši bodo verniki, kakor beremo v Farnem oznanilu vidovske župnije, lahko poljubili relikvijo sv. Vida; razen tega bo na ta praznik postavljen v vidovskem cerkvenem prezbiteriju kip sv. Vida, ki stoji sicer v vdolbini stene poleg stranskega oltarja sv. Jožefa. Seveda pa bodo tudi vidov-ski zvonarji ta dan po svoje proslavili god sv. Vida tako, da bodo za glavno sv. mašo na to nedeljo kar se da slovesno pritr-kavali ter tako oznanjali vidov-skemu farnemu občestvu njegov veliki dan.
Na Slovenskem je razmeroma veliko krajev, ki nosijo svoje ime po sv. Vidu. Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937, kateri vsebuje uradne topografske, zemljepisne, zgodovinske, kulturne, gospodarske in tujskoprometne podatke za vse kraje takratne vrhovne slovenske upravno-politične enote banovine, katera je bila obsegala vse takratno slovensko ozemlje, kolikor ga je spadalo pod državni okvir Jugoslavije, navaja s tega področja trinajst krajev, kateri imajo ime po sv. Vidu.
Med temi jih je devet, ki se imenujejo Sveti Vid, drugi štirje pa nosijo poimenovanje Sent Vid.
Prebivalci prvih devetih krajev se imenujejo Vidovci, prebivalci drugih štirih pa šentviščani. —
Vemo pa tudi, da je bilo izven področja Dravske banovine še nekaj slovenskih krajev, ki so nosili odnosno še danes nosijo svoje ime po sv. Vidu; med temi jih je nekaj na Slovenskem Koroškem, na Goriškem in v Slovenski Benečiji in menda nekaj tudi v slovenskem avstrijskem radgonskem kotu na Stajer-jskem. Vendar nas danes vse to ine zanima. Zanima nas danes tu j le slovenski clevelandski Sv.
Vid. Ce je piščev pregled pravi, potem je namreč to edini ameriški slovenski Sv. Vid.
Prva in doslej edina ameriška slovenska naselbina je dobila ! poimenovanje po sv. Vidu leta 1894, to je takrat, ko je bila po-J stavljena v Clevelandu na prostoru med Norwood cesto in [Glass avenijo prva slovenska
i cerkev v Clevelandu. To cerkev |so zgradili prvi slovenski vidov-jski župljani pod vodstvom svo-'jega župnika Vitusa Hribarja,
češki župniji Lurške Marije na E. 55. cesti, Slovak po rodu. Fur-deka je poslal “v stari kraj” clevelandski škof Gilmour z naročilom, naj tam poišče “enega ‘Croata’ ”.
Matožotov Vid je v Ljubljani opravil klasično gimnazijo z maturo. Po prihodu v Cleveland je opravil tu še bogoslovne študije. Dne 29. julija 1893 ga je takratni clevelandski škof Ignacij Horstmann posvetil v mašnika; že 1. avgusta tistega leta pa mu je naročil, naj ustanovi za Slovence na njegovem škofijskem področju slovensko župnijo. Zaupane naloge se je mladi Vid Hribar, rojen 29. maja 1870, lotil z vsem mladostnim ognjem. In brž ko je imel za silo Organizirano farno skupnost, se je lotil z njo zidave prve cerkve, katero je potem postavil v rekordno hitrem času.
Svet za novo cerkev je bil kupljen 29. junija 1894. Tudi glede tega je bil župnik Furdek dober svetovalec župniku Hribarju. Nova cerkev je bila lesena. Stala je tam, koder stoji danes vidovski farni avditorij. Ze 4. nov. 1894 jo je blagoslovil msgr. Boff, ki je opravil nato v njej tudi prvo sv. daritev, in sicer za Slovence.
Želja prvih slovenskih župlja-nov je bila, naj bi bila njihova cerkev posvečena Materi božji, saj je tej posvečeno na Sloven-skm toliko cerkva, naj bo še prva v Clevelandu, odnosno v ohajski državi. Da bi se pa izkazali svojemu župniku kar se da hvaležne, so se prvi župljani nove slovenske župnije odločili, naj bo njihova cerkev posvečena sv. Vidu, župnikovemu krstnemu patronu. Župnik Vitus Hribar — do svoje posvetitve v duhovnika se je imenoval Vid, po posvetitvi pa si je nadel latinsko obliko tega imena Vitus, je bil tega priznanja s strani svojih prvih župljanov neizmerno vesel in se je odločil, da jim sam s svoje strani zato za cerkev kupi kip sv. Vida, ki še sedaj stoji v cerkvi in o katerem je bilo spredaj že govora.
Ker je postala vidovska župnijska cerkev s časom premajhna, je 1. 1931, to je pred 30 leti, postavil drugi vidovski župnik
Darovi za Slovensko kapelo v Washington!!
CLEVELAND, O. — V zadnjem poročilu sem bil že omenil, da smo dosegli cilj $70,000 in da je s tem naša kapela plačana; kljub temu pa se je odzvalo še lepo število naših rojakov s svojimi darovi. Vse to nam bo sedaj zelo prav prišlo, kajti z blagoslovitvijo bodo združeni precejšnji stroški. Pričakovali smo, da nam bodo spominske znamke prinesle dovolj denarja za stroške, a na žalost odziv ni bil tak, kot smo pričakovali ... Vendar vsem, ki ste se odzvali za znamke ali z direktnimi darovi, naj vam Bog in Marija Pomagaj stotero povrneta za vse vaše žrtve! Od zadnjega poročila smo prejeli sledeče darove:
Po $100: Dr. Anthony F. Špeh, Cleveland, Ohio; Mr. Frank J. Lausche, Washington, D.C.
Po $50: Mr. in Mrs. Anthony Žnidar, Richmond Hts., O., v spomin družine Frank Marinčič, Newburgh, in družine Antona Žnidaršič, St. Clair Ave., Clev., O.; Rev. Aloysius Hrib-sek, Bridgeport, Conn.
Po $30: Rose E. Heath, Denver, Colo.;, Joseph Gerics, Trum-bul, Conn., namesto venca na grob pok. Mrs. Barbare Markoja.
Po $25: Gasper in Helen Drašler, Waukegan, 111.; Mrs. Joseph Heraver, N. Chicago, 111., v spomin soproga Josepha Sr.,; Dolores A. Kreck, Ridgewood, N.Y., v spomin soproga Franka; No. 81 KSKJ, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. V. R. Kokal, Pittsburgh, Pa., v spomin Paula in Johanne Kokal; Mrs. Louise Simonelic, Chicago, IH.
Po $20: Milica Kočevar (brez naslova); Jacob Beznik, Milwaukee, Wis.
Po $19: Društvo Sloga št. 14 SNPJ, North Chicago, 111.
Po $10: Msgr. L. B. Baznik, Thompson, O.; Ursula, Frank in John Kobal v spomin Johna Urbanc in družine; Mrs. Caroline Mochnik v spomin soproga Johna; Olga Kaucich v spomin pok. Andrew Kaucich, Joseph Kozel Sr. družine ter Theresa in Frank Dusak; Mrs. Josephine Anzlo-var in Frank Bratkovich, vsi iz La Salle, 111.; Mrs. Mary Dvoršak, Slovan, Pa.; Mrs. Michael Pauchnik, Atlasburg, Pa.; Neimenovana, Butte, Mont.; Veronica Cacya, Cassopolis, Mich.; Frank Snyder, Clev., O.; Mrs. Josephine Pureber, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Ernie Racic, Clev., O.; John Taychman, Elmhurst, 111.; Mr. in Mrs. Edward Kroteč, Detroit, Mich.; Matilda Knez, Bridgeville, Pa.; Richard Pucin, Highwood, 111.; Mrs. Frances Urh, Waukegan, 111.
Po $5:	Mrs. Val. Malečkar,
Winfield, N. Y.; Mrs. Katherine Jancinich, Cle Elum, Wash.;
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 30. maja, se je na Slovenski pristavi vršil odbojkarski turnir, katerega so se udeležila moštva iz Kanade: Planica in SSK iz Hamiltona ter SSK iz Toronta in moštva iz Amerike: Slovenski odbojkarski klub iz Chicaga, SAVA iz Minnesote, SAVA iz New Yorka ter SSK Cleveland I in SSK Cleveland II. Zamisel za turnir je dal Ivan Kamin iz New Yorka, ki je z neutrudljivim delom to svojo zamisel pripeljal do dejanske uresničitve. Za to nesebično delo moramo biti Ivanu vsi hvaležni. Hvala tudi Slovenski pristavi, ki je s pomočjo članov SSK Cleveland napravila dve novi igrišči za odbojko. Prostor, kjer sta novi igrišči zgrajeni, je zelo lep in nudi gledalcem z malega grička nad igrišči neomejen pogled na vse, kar se med igrami dogaja. Obiskovalci turnirja so bili nad novo urejenim športnim igriščem Slovenske pristave nadvse zadovoljni. Organizacijo turnirja samega je prevzel SSK Cleveland, ki je moral trdo delati, da so igre potekale brez večjih zapletljajev. G. Leben je skrbel za prijetno glasbo in zvočne naprave. Ko bo enkrat elektrika
2.	SSK Cleveland I	2	1
3.	SAVA New York	2	1
4.	SAVA Minnesota	0	3
Grupa B Dobili Izgubili
1.	SSK Toronto	2	1
2.	SSK Hamilton	2	1
3.	SSK Cleveland II	1	2
4.	SOK Chicago	0	3
Kompeticija je bila huda in
igralci so dali iz sebe vse, kar so mogli. To se opazi posebno ph grupi A, kjer so tri moštva dobila enako število iger in so mesta določile dobljene točke.
Na podlagi zgornjih rezultatov so napredovali v semifinal' ne igre Planica-Hamilton, S$K Cleveland I, SSK Toronto in SSK Hamilton. Pravila šemi' finanilnih iger določajo, da mO' ra moštvo, ki je na 1. mestu v grupi A, igrati z moštvom, ki je dobilo 2. mesto v grupi B in °' bratno. Poleg tega mora zmago' valeč semi-finanlnih iger dobiti dve od treh iger. Rezultati šemi' finnalih iger so bili sledeči:
SSK Cleveland I 10 15 ^ SSK Hamilton	1c;	^ ^
in
SSK Toronto Planica-Hamilton Rezultati druge grupe kažejo» kako ostra je bila igra. V final6 sta torej prišli moštvi SSK Cl6"
10
15
15
6
15 3
14
16
napeljana do igrišč pod zemljo, veland I in SSK Toronto, ki sta potem ne bo več težav, da bi'se že v prejšnjih letih večkrat
gledalci nevede prekinjali električno zvezo.
Pripravljalni odbor tekem je vsa moštva razdelil v dve grupi. V grupi A so bila moštva, ki so imela že nekaj skušenj v igranju odbojke; v to grupo so bili dodeljeni Planica-Hamilton, SAVA Minnesota, SAVA New York in SSK Cleveland I. V grupi B so igrala moštva, ki so bila šele pred kratkim ustanovljena, ali pa ona, ki niso imela dovolj prilike za' vežbanje, kakor SOK Chicago, SŠK Hamilton, SSK Toronto in SŠK Cleveland II. Turnir je bil organiziran tako, da so morala vsa moštva ene grupe igrati z vsemi moštvi iste grupe. Prvi dve moštvi vsake grupe sta nato napredovali v se-mi-finalne igre. Rezultati tekem so bili naslednji:
Grupa A Dobili Izgubili 1. Planica-Hamilton 2	1
Jernej Ponikvar na 6019 Glass aveniji novo, mogočno, zidano !^rs- John Browelli v spomin cerkev, katera bo, dokler bo sta-
la, živo pričala o daljnosežnosti
Marini in Browelli družin; Agnes Zielinski v dober namen;
načrtov župnika Jerneja Ponik- ^r- in Mrs' John Hoefferle v do-varja in njegovih slovenskih her namen, vsi trije iz La Saile,
111.; Slavko Lazič, Northridge, Calif.; Mrs. Mary Pornat, West Allis, Wis:; Franc Štrukelj, Cleveland, O.; Anna in Jacob Jesenko, Clev., O.; Mrs. Jennie Troha, Barberton, O.; Mrs. Mary Stockley, Denver, Colo.; Mr. in Mrs. Frank Macerol v spomin Tony Zak; Mrs. Anna Martince-vic, Pittsburgh, Pa.; Frances Krašovec v spomin Mary Laurie, Mrs. Josephine Krašovec v spomin soproga Franka, obe iz Clevelanda, O.; Ursula Debevec, North Chicago, 111.; John A. Sedej, Waukegan, 111.; No. 130 A. F.U., Depue, 111.; Mary Konchan, Clev., O.
Po $3: Frances Say a, Paonia, Colo.; po $2: Anthony in Mary Pezdirc, Linden, N.Y.; Mrs. Josephine M. Turner, Clev., O.; Mrs. Josephine Sustersic, Clev., O.; Mary Šporar, Euclid, O.; po $1 sledeči člani Društva št. 540 SNPJ: Agnes Pasarich, Joseph Kochevar, Bill Pristavec, Sophia Schweikert, Margaret Siwicki, John Jakely in Mary Bizjak; John Kopina, Depue, 111.; Mary Pasherick, Euclid, O.
Mrs. Dorothy Ferra mi je poslala $10, kar so darovali Mr. in Mrs. Anton Osredkar, Clev., O., in Mrs. Ivanka Kariž, Euclid, O., vsak po pet dolarjev.
K sklepu še enkrat Bog plačaj vsem darovalcem in vsem, ki ste se potrudili in zbirali darove za Slovensko kapelo. Kličem vam vsem: Na veselo svidenje 15. avgusta pri blagoslovitvi naše krasne kapele, na katero bomo lahko vsi ponosni in kjer bo odslej naprej kraljevala zavetnica Slovencev — Marija Pomagaj z Brezij!
Frank A. Turek, tajnik
986 Bryn Mawr Ave.
Wicklifi'e, Ohio 44092
pomerili med seboj. Pred konč' no igro med Clevelandom ^ Torontom sta igrali za 3. mest° moštvi SAVA New York in Hamilton. Igro je dobila SAVA New York z rezultatom 15:13 si pridobila 3. mesto. Rezult kaže, kako je bila igra napeta in odločnost obeh moštev dobA' igro.
Končno je nastopil veliki h’6' nutek, ko se je začela igra Clevelandom in Toronto za prV° mesto. Prvo igro je dobil Cleve' land in kazalo je, da bodo zasedli 1. mesto. Toda končni rezult je bil
SŠK Toronto 10	15	^
SŠK Cleveland' I 15
9
in SŠK Toronto je postal prva^ turnirja. In to prav zaslužen6' ker so Torontčani vzdržali ^ konca, medtem ko je CleveD11® sredi druge igre začel vidno Pe' sati. Končna razvrstitev mošt6'' je bila:
1.	SŠK Toronto
2.	SŠK Cleveland I
3.	SAVA New York
4.	Planica-Hamilton
5.	SŠK Hamilton
6.	SŠK Cleveland II
7.	SAVA Minnesota
8.	SOK Chicago
Po končanih tekmah so v dv° rani ljudem predstavili č\^e prvih dveh moštev. Gdč. Af Žnidaršič je podarila g. Lamp*' ču, kapetanu torontskega 1160 štva, in g. Tomincu, kapeta1111 clevelandskega moštva, kras^ pokala; vsak član moštva pa dobil za spomin lepo medalj0' Vsi smo bili dobre volje, ker Je turnir tako lepo uspel. Gostj6 drugih mest so bili hvaležni za lep sprejem in za veliko šteVn0 gledalcev. Zelo so bili zado^' li igralci iz daljnih mest, p°se^ ni tudi z igrišči. Zal, da so naera' no še Kanadčani, ki nasledA|1 dan niso imeli praznika, kmalu na pot. Vsi so želeli, da bi se z°' pet srečali na drugem odboji' skem turnirju čez leto dni. j Vsi, ki so turnir pripravlja in kakor sem že omenil, tu igralci, so bili nadvse veseli, je prišlo na turnir toliko gleda^ cev, ki so pridno podžigali ce. Njihov obisk turnirja je lg zlasti pomemben zato, da^ mladim pokazali, da jih ho^ podpirati pri njihovem delu, . jih veseli, da svoje mlade ur0^ posvečajo športu in delu, ki ^ bo obvaroval slabe družbe 1 slabih navad, ki kakor kuga u^ čujejo današnjo mladino. ^raf0 Rihtar zasluži posebno P°hv£\3’ ker se je nesebično žrtvoval, je sestavil in učil SŠK a land II moštvo, ki je dosegi0 ^ turnirju 6. mesto, kar je got0^a uspeh. Lahko bi našteval im6 (Dalje na 3. strani)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Junijske misli Slovencem
. . nekoč sem slišal v ljubljanski stolnici duh. svetnika Alojzija Košmrlja, takratnega stolnega vikarja, kako je navajal v pridigi slovenski pregovor: ‘Gpvoriti je srebro, molčati pa zlato.” Pa je pomenljivo dodal: ‘Včasih pa je molčati greh.’ — Prav gotovo bi npr. bilo napak, če bi o svojih nedolžnih žrtvah molčali. O osebnih krivicah in o zlu, ki so ga nam in našim komunisti prizadeli, lahko ponižno molčimo; odpustiti smo jim po Jezusovi zapovedi dolžni. Toda čut pravičnosti in iskrena ljubezen do toliko žrtev komunističnega brezboštva pod napačno krinko osvoboditve slovenskega naroda zahteya, pla o tem govorimo in pišemo ter % vso ljubeznijo do čiste resnice razkrivamo komunistične zločine, lažnive očitke in brezvestna obrekovanja.” (Dr. Filip Žakelj, SIJ SS 31. maja 1971.)
Pred 26 leti smo se umaknili pred komunisti in pred njihovim terorjem. O tem umiku in njegovih posledicah je povedal Pavle Fajdiga sledeče:
“Ker smo se umaknili pred komunisti -— da se zopet vrnemo, smo z umikom, že nakazali svojo strategijo: delamo, da bodo razmere doma spet take, da nam bo vsem možna vrnitev, toda ri® taka, kakršno danes nekateri napravijo — turistična, čustvena — temveč vrnitev v svobodo. Ni Važno, če bo kdo od nas šel še kdaj nazaj, važno je, da bo Slovenija tudi z našimi napori čim prej svobodna.” (Sv. Sl.)
Naj zadostujeta ti dve misli. Za cel mesec nad dajeta dovolj tvarine za premišljevanje. Ta rnesec junij so nam še posebno kbzu tisti, ki so v borbi in v mu-čeništvu darovali življenja za svobodo slovenskega naroda. Če 80 oni dali vse, kdo izmed preostalih živih bo opravičen, če da-ftes za svobodo Slovenije ne na-redi ničesar?
Drobec iz kronike Slovenskih dni v Kanadi
Kakor je že naznanil odbor Pruštva Slovencev Baraga, smo lotos Slovenci v velikem Torontu praznovali že 12. slovenski dan. Lepa je bila misel, da je bil letošnji posvečen slovenski mladni. Naj tu pa tam omenim, kako smo obhajali druge slovenske dneve. Prišli smo — vsaj Nekateri — že v tista leta, ko rabi obujamo spomine. Naj nam vsem, prirediteljem in udeleženem, pretekli dogodki dajejo poguma, novih misli in idej ter no-voga zagona.
Tretji slovenski dan, ki je bil avgusta 1962 na Slovenskem letovišču, je bil istočasno kot katoliški slovenski dan v Clevelandu. Prireditelji tega dne So poslail Slovencem v Kanado Pozdrave, ki jih je prinesel dr. kliha Krek, predsednik NO za Slovenijo. Težo priprav za tretji slovenski dan je nosilo Društvo Slovencev in njen predsednik g. Ivan Marn. Sodelovale pa so še bruge organizacije: STZ iz Toronta in Clevelanda, “Prekmur-
bolj učinkovito pomoč od sester Petra Klaverja iz Švice. Povsod Tretji slovenski dan je imel brugod celo pri Caritas — sva prvenstvo v tem, da se je na uulotelu na gluha ušesa tako, da njem zbralo več zastopnikov slo-
Spominska proslava v Torontu
TORONTO, Ont. — Letošnji vele so in se postavile na svoje
venskih organizacij kot nikdar poprej in je bilo zastopanih več slovenskih naselbin kot kdajkoli prej.
Por.
Misijonar piše “Kanadski Domovini”
Ranomena, 27. aprila 1971. Najprej se vam in vsem kanadskim dobrotnikom zahvaljujem za pomoč, ki jo je bil deležen naš misijon. Vse sem preko gospoda Buha v redu prejel.
Obenem pa vam javljam s svoje nove dokončne misijonske postojanke v Ranomeni in v Midongy du Sud. Preselil sem se ravno za novo leto. Božič sem še obhajal na prejšnjem mestu v Volupenu. Odslej delava skupaj s sošolcem Silvestrom Cesnikom. Rezidenco imava v Ranomeni in od tu odhajava izmenično na svoje turneje po brusu. V resnici upravljava dve ozemeljsko zelo obširni misijonski postaji. Ranomeno in Midongy du Sud .Vendar Midongy du Sud, čeprav upravno-politična podprefektura, je tako oddaljena in težko dostopna postojanka, da je dosegljiva samo v suhi dobi. Uspelo mi je celo za veliko noč pririniti s svojim lahkim avtom tja in sem tako opravil obrede velikega tedna spet prvič po 9 letih, ko je bil tam zadnji francoski misijonar na tem področju škofije. Celotno misijonsko ozemlje meri po približnih računih toliko kot ozemlje koprske škofije v Sloveniji. V vsakem pogledu pa je to najino o-zemlje tudi med najbolj zaostalimi v škofiji in celo na otoku (Madagaskar, op. por.). Prebivalstvo je še na zelo nizki stopnji razvoja, tako kulturno, gospodarsko kot tudi socialno. Velik socialni problem predstavljajo predvsem različne bolezni, od katerih je gobavost najbolj
naju je precej minilo to beračenje. Sedaj nam preostanete samo še vi rojaki iz Amerike in Kanade. Obrnil sem se tudi na rojake v Avstralii, na župnika slov. župnije v Melbournu, že eno leto je tega, pa ni niti odgovoril. Le ena sorodnica iz Avstralije mi včasih kaj pošlje.” (Drugi del pisma pa drugič.)
Pismo je poslal gospod misijonar Stanko Cikanek, ki v obupnem stanju kliče po pomoč. Ne zase, za svoj misijon. Če bi kdo hotel uslišati klic Slovenca iz daljnega misijona, ki prosi pomoči, mu lahko sam pošlje (P. Stanko Cikanek, Mission Catho-lique, Ran.omena per Vangain-drano, MADAGASCAR — Sud.) Darove pa sprejema tudi blagajnik Baragovega misijonskega krožka g. Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto 4, Ont.
Mis. por.
“Karavan ir
TORONTO, Ont. — Torontski odbor za ljudsko umetnost že tretje leto pripravlja posebno prireditev “Metro Caravan”, katere namen je prikazati prebivalcem velikega Toronta kulturno življenje, ljudske običaje, domačo umetnost in posebnosti številnih narodov, ki sestavljajo naše mesto. Na več ko 40 krajih bodo etnične (narodnostne) skupine odprle obiskovalcem svoja razstavišča (paviljone) in jih popeljale po širnem svetu. ,
V tednu od 24. junija do 1. julija, pred praznikom rojstva kanadske države, tisoči obiščejo razstavišča. “Metro Caravan” postaja med prebivalci Toronta in okolice zanimiv dogodek. Velikega pomena je za narodnostne skupine, za ohranitev mnogih tradicij in lepot svetovnih krajev, ki smo jih zapustili, ko smo si izbrali Kanado za drugo domovino.
Slovenska plesna skupina ‘Na-razširjena. Naj vam ne govorim gel j’ že tretje leto prireja slo-
dosti več o tem,
Morda bi omenil, kaj je najino dosedanje delo nasproti tolikšnim potrebam. Gotovo naj-prej kot duhovnika ne moreva iti preko pastoralnega dela: ob-haianje Evharistije, poučevanje, vzgoja katehistov, obiskovanje družin, bolnikov. Na kulturnem področju:	gradnja podeželskih
šol za otroke in odrasle; trenutno imava v delu tri tako šole. Na socialnem področju v času pomanjkanja (lakote), iskanje pomoči vsepovsod za pomoč bolnim otrokom, starčkom, pomoč v obleki in perilu preko komiteja krajevnega Rdečega križa. Temu izročiva pomoč, ki jo dobiva v obliki paketov iz Slovenije, iz Kanade ali Amerike.
Kot socialno pomoč smatrava tudi v obliki dela. Z nadaljnimi gradnjami sva do sedaj prispevala ogromno pomoč brezposelnim, ki hočejo delati, pa dela ni. Do sedaj (kar več mesecev) sva držala do 20 do 30 delavcev pri gradnji dveh misijonskih hiš, cerkve, garderij in manjših vaških kapel. Sedaj pa je vse to dela zastalo, ker že dolgo ni nobene učinkovitejše pomoči. Pri-
ska folklorna skupina, pevski čakovala sva, da se naju bodo ^k°r, Slovenska pisarna in otro- spomnili dobrotniki tudi kaj
®ka ter dekliška rajalna skupi-ha.
Program je napovedoval in ^°dil inž. Stane Bah iz Londona, govoril pa je inž. Živko Marc iz Montreala. Pokrajinsko vlado je ^stopal minister J. Yaremko. _ sstopane so bile organizacije lovencev, iz Montreala g. A. tibernik, iz Londona, Ont., g. °he Sorn, iz Clevelanda, Ohio, | J. Varšek, iz Hamiltona g. F. °2lar. Za to priliko je izšla tu-1 “Slovenska misel” št. 2. Ude-^žba je presegla 2000.
veliko noč. Do danes pa je najino upanje ostalo prazno. Rada vsi vsaj dokončala in izvedla to, kar sva začela, in če bi pomoč pritekala vsaj tako kot v preteklem letu, bi uspela. Vendar letos vse tako slabo kaže. Od doma je pomoč skoro čisto prenehala. Iz Amerike bova morda še kaj prejela — še vedno upava!
venski paviljon ‘Ljubljana’. Letos širši pripravljalni odbor u-reja za “Caravan” obe dvorani na Manning Ave., kjer se bodo Slovenci predstavili kanadski javnosti. Čas programa je vsak večer od 6. ure do 11.30 zvečer, v soboto, nedeljo in na praznik 1. julija pa od 1. ure do 11.30 zvečer. Spored obsega nastope folklornih skupin, petje zborov in posameznikov, igranje muzikalnih skupin'in plesnih orkestrov. V razstavni dvorani, o-krašeni v slovenskih motivih, boste videli Slovenijo v filmih, slikah, knjigah, ročnih delih in raznih umetnostnih predmetih. “Miss Ljubljana” bo s svojim dvorom v narodnih nošah sprejemala goste vsak večer.
Pri mizah vam bodo postregle žene in dekleta s pristno sloven' sko hrano in sladkimi dobrotami. Po želji dobite še navodila za dobro potico. V drugem kotu dvorane bo vabila slovenska gostilna, kjer bo tekla prava domača kapljica iz Slovenije. Tudi kaj boljšega ne bo manjkalo. Da se vam ne bo drugam mudilo, bo slovenski župan kako modro povedal, vas pocukal za rokav in povabil k mizi na požirek slivovke, ali pa stopil v senco pod brajdo na pomenek.
Pridite v slovensko torontsko “Ljubljano” tiste dni. Enkratna vstopnina v naše prostore je letos le en dolar. Potni list za vse paviljone za ves čas od 24. junija do 1. julija pa stane tri dolarje za odrasle, 25 centov za študente do 18. leta. S potnim listom imate možnost osemdnev-
Spominski dan — posvečen vsem žrtvam brezbožnega in krvoločnega komunizma na Slo venskem — smo torontski SlO' venci obhajali 6. junija na Slovenskem letovišču pri Boltonu v pripravi obeh borčevskih organizacij, ki delujeta na področju velikega Toronta.
Ob 11.30 je preč. g. Jože Časi C.M. opravil daritev sv. maše za vse slovenske žrtve komunizma in tujega nasilja.Popoldne ob 2h pa se je ob letoviščni kapelici vršila kratka in skromna, a zelo prisrčna proslava, s katero smo izkazali našim mrtvim bratom in sestram svojo ljubezen, spoštovanje in čast, ki jim za njihovo vzvišeno žrtev pripadajo, in se oddolžili njihovemu spominu.
Po kanadski in slovenski himni je navzoče pozdravil g. Stane Pleško in za uvod spregovoril nekaj zelo tehtnih in globokih misli. Nato je sledila zelo občuteno podana recitacija gospe Resnikove, ki je recitirala odlomek iz pesnitve “Spev rodni zemlji”, delo pesnika Šalija. Drugi odlomek iz te iste pesnitve je kot nadaljevanje mojster-sko podal g. Vilko Čekuta. Za tem je sledil govor pisatelja Karla Mauserja.
Govor pisatelja Karla Mauserja
Dragi prijatelji!
S čudovito lepo podobo, ki jo najdemo v starozavezni knjigi preroka Ezekijela, se lahko danes približamo temu Spominskemu dnevu, ki ga skupaj obhajamo. Gospod je peljal preroka v veliko dolino, polno mrtvaških kosti, in ga je vprašal: Sin človekov, bodo li te kosti oživele? In odgovoril je prerok: Vsemogočni Gospod, ti veš.
In tedaj mu je rekel Gospod: Prerokuj nad temi kostmi. Glejte, pošljem duha, da oživite. S kitami vas obdam in storim, da zraste na vas meso.
In glej, nastalo je šumenje, nastalo je šelestenje in kosti so se približale druga drugi. Gledal sem, glej, kite so prišle, meso je zraslo in koža se je razpela čeznje po vrhu. A duha ni bilo v njih.
In tedaj ukaže Gospod, da prerokuje duhu.
Od štirih vetrov pridi, duh, dihni v te pobite, da ožive.
In šel je duh vanje. Oživele so in se postavile na svoje noge: silno velika vojska.
Tudi mi imamo velike doline doma, polne mrtvaških kosti, tudi mi imamo prostore po tujih tleh, kjer so v taboriščih umirali ljudje, kosti na tolikih krajih, ki jih ne bomo nikoli našli.
Ne morem reči, da doberšen del emigracije ne misli več na te doline kosti. Toda ni dovolj, da mislimo nanje, ni dovolj, da
noge: silno velika vojska.
Če hočemo resnično oživeti to, v kar verujemo, potem smo dolžni oživeti to z duhom, zakaj samo ta je, ki more preteklost in vse tiste, ki so v njej obstali, nositi v sedanjost in jih ohranjati tudi za bodočnost.
V odmikanju časa je nevarnost za moč duha. Če pomislimo na prva leta, kako je bilo še vse živo v nas. Duh in trdno prepričanje sta svetila iz naših besedi in vseh naših dejanj. Čutili smo, da duha mrtvih nosi tudi našega duha, da s trdno začrtane poti sploh ne moremo zaiti.
Dragi prijatelj, človek je šibka stvar, najbolj šibka takrat, če ni stiskana, če ne trpi, če ni v skrbeh, če si lahko ustvari lagodno življenje. Stiske in trpljenje, skrbi in težave, ki tlačijo telo, odpirajo na široko dver duhu. Zavoljo tega smo bili v Lesenem mestu boljši, trdnejši in odpornejši. Daj telesu lagodnost in u-dobnost in tvoj duh bo pričel pešati in trhleneti.
In v tem stadiju dober del naše emigracije danes je. Lagodnost namreč zapira okna v preteklost in toliko jih je že, ki niti ne žele več pogledati skoz nje.
Dolina kosti je za mnoge samo še neprijeten spomin, za nekatere neposrečena epizoda, za mnoge bolečina, ki jo je pač treba pozabiti. Kdo bi se še spominjal hudega iz preteklosti, ko je že toliko drugih težav na vidiku?
Eno mi je vedno pred očmi, ko premišljam to stanje: Brez Eze-kijelov bo za nas preteklost kmalu umrla in ne bo nas ostalo niti toliko, da bi vsako leto za Spominski dan dihnili duha v kosti.
Bridko je misliti, kako odteka naša sila, bridko je misliti, kako težko je že dobiti ljudi, ki bi bili voljni kaj storiti. Vse nam postaja odveč, celo čas, ki naj bi ga porabili za spodobno počast teh, ki so nekoč dali vse, kar so imeli v upanju, da bo to prineslo boljše čase tistim, ki bodo ostali.
Spet smo tu in spet smo v preteklosti — stojimo na robu velike doline, ki je postlana s kostmi. Ista vprašanja nam vstajajo, ki so nam že tolikokrat v zadnjem desetletju. Zakaj? Zakaj tako krivično, zakaj tako brez usmiljenja? Z molitvami so trpeči zasipali nebo, v spokornih procesijah so prosili za milost in vendar tak konec — dolina sprhnelih kosti.
Dvema skrivnostima je težko priti do dna, dragi moji — skrivnosti ljubezni in skrivnosti sovraštva. Kakor je brez meje darovanje, ki ga more opraviti velika ljubezen, tako je lahko brez meje sovraštvo, ki more pokončati in razrušiti vse, tudi življenje. V luči teh dveh skrivnosti
odkrivamo zgodovino b o j e v, !ahko Umem0 dolino kosti, lah-zmag in porazov, ni dovolj, da k° umemo vso preteklost in trd-jih oživljamo z govorjenjem in sem PlcPri^'an> a etosnjega prikazovanjem njenih del ti- fPominskega dneva ne moremo stim, ki naše borbe niso poznali lepf	kakor s tem’ da
in še manj umeli. Če delamo samo to, naredimo kakor je naredil Ezekijel prvo pot. Oživimo jih, sklenemo jih s kitami in kožo.
iz te doline kosti vzamemo, kar tako mogočno plava nad njo: darovanje v veliki ljubezni.
To smo namreč zgubili v teh letih. Darovanje. Darovanje
sovraštvu je kal smrti, tudi takrat, ko je v naj višjem cvetju. Sovraštvo samo je namreč smrt zavoljo tega ne more drugega kakor moriti, bodisi z besedo ali z dejanjem. V sovraštvu ni upanja, ni frere — je samo tema in obupno beganje. Sovraštvo ne zida, temveč cefra še zadnje, najbolj osnovne vrednote človeškega življenja.
Sovraštvo je bilo, ki je napolnilo to lepo dolino s kostmi.
Dragi moji, čudovit mir je zdaj nad to dolino in čudovita blaženost. Kosti mladih in starih, duhovnikov in laikov, učenih in neučenih, leže skupaj. Z zadnjim darovanjem v veliki ljubezni so povezani in iz vseh kosti sije luč, ki jo nobeno sovraštvo več ne more ugasniti. Tej luči so pridružene lučke vseh kosti, ki leže v neznanih krajih in tudi lučke tistih, ki smo jih na poti svojega begunskega življenja že položili v zemeljsko naročje. Vse to nam sije nasproti, vse to je naše, vse to je najlepše, kar smo imeli.
Ali more imeti kdo bolj poln, Dolj mogočen in bolj svetal Spominski dan, kakor ga ima slovenski narod? Mar ni to dovolj, da lahko odženemo vsako malodušje, mar ni tako močno, da lahko zravna naš sklonjen ponos in našo zmedlelo voljo?
Od štirih vetrov pridi, duh, dihni v te pobite, da ožive.
Dragi moji, v nas je :— v nas je, da vidimo, kakor je videl E-zekijel:
In šel je duh vanje, oživele so in se postavile na svoje noge: silno velika vojska. Mar ni čudno misliti na to, misliti, da nismo sami, da smo z duhom, ki oživlja kosti, velika, silna vojska?
Nesimo to misel s seboj s tega Spominskega dneva, nesimo jo vsakemu Slovencu.
Ut
Kot zadnjo točko sporeda Spominskega dne so gg. Lojze Ponikvar, Hinko Erčulj in France Torkar podali Koroščevo “Našo zgodbo”, ki nas je vse spomnila na nasilno vračanje Slovenske Narodne Vojske iz Koroške in strašnega trpljenja, ki so jim ga doma komunisti pripravili s preračunano satansko naslado. Našo zgodbo so spremljale domobranske pesmi, posnete na trak, katere so svoj čas prepevali tudi tisti, ki danes mirno počivajo v masovnih grobovih širom Slovenije. S pesmijo “Oče, mati, bratje in sestre ...”, katero so peli tudi vsi navzoči, se je letošnji Spominski dan zaključil.
Naj porabim to priliko, da se vsem sodelujočim tem potom prav prisrčno zahvalim za trud in pomoč, zlasti g Janezu Švabu, ki je radevoljno priskočil na pomoč, da nam je pripravil magnetofonski trak i n druge zvočne naprave. Iskrena hvala.
Mi vsi pa si s tega Spominskega dne zapišimo v spomin besede pesnika Šalija, ki smo jih slisali in jih razumeli bolj kot kdoj koli preje:
“Zemlja ti ljubljena,
Zemlja trpeča, upaj!
Naj te ne muči groza, ne plaši mrak, tja v večnost ko zlati trak žarijo Ti mrki okovi!
Nove kali v tebi spijo, iz gnile prsti zorijo žlahtni sadovi.
Otmar Mauser
Čas je, da storimo to, kar je^ če^ ^boljša
naredil Ezekijel z drugim dihom. In duh je šel vanje, oži-
drugih virov pomoči pa je na-;neSa izleta v Acapulco v Mehi-ma že zmanjkalo. Potrkala sva!ko> če vas žreb odloči, na vrata vseh mogočih katoli-) Stopite na avtobus “Caravan ških in drugih dobrodelnih usta-/71”- ki bo za nizko vozno ceno nov. Od vseh sva prejela še naj- Potoval med razstavišči. Naba-
vite si vstopnice v predprodaji in popeljite vso družino po pisanem torontskem svetu, da bo mladi rod spoznal bogato dediščino svojih staršev, ki jo skušajo ohraniti v Kanadi in zgraditi z njo novo kulturo, ki bo nosila znamenje zdravih, poštenih, delavnih in veselih ljudstev.
Pripravljalni odbor za slovenski paviljon “Ljubljana” na “Metro Caravan”
da bi bila boljša. Darovanje posameznikom, tudi če so brezbrižni, tudi če se odmikajo, da bi ob svojem času doumeli, da brez darovanja drug drugemu ne moremo ničesar doseči. Darovanje organizacijam, ki jih imamo, da bi živele in opravljale med nami svoje idejno poslanstvo, brez katerega nič ne pomenimo. Darovanje namenom, ki dvigajo in krepijo duha, da bi ne pozabili, da samo z duhom lahko dosegamo vrednote, ki bodo napravile svet lepši.
Ne sovražimo, zakaj v vsakem
ODBOJKARSKI TURNIR NA SLOVENSKI PRISTAVI
(Nadaljevanje s 2. strani)
imenom, pa ne poznam vseh. Zahvalo pa smo gotovo dolžni predsedniku M. Novaku, ki je nosil breme cele organizacije.
Vsem igralcem, Kanadčanom, onim iz daljnih mest Amerike in našim clevelandskim fantom smo hvaležni, da so nam, ne glede na svoje lastne žrtve, pripravili tako lep in prijeten športni praznik. Onim, ki niso iz Clevelanda, se zahvaljujemo za obisk in upamo, da so se med nami
dobro počutili. Upamo, da jih bomo vsaj ob letu — če preje ne bo mogoče — zopet pozdravili v svoji sredi: Dobrodošli, veseli nas, da se zopet vidimo!
Miro
-----_o-----
V Detroitu 7 umorjenih
DETROIT, Mich. — Oblasti so našle včeraj v neki enonadstropni hiši 7 umorjenih oseb, 4 ženske in 3 moške. Sodijo, da naj bi bil umor v zvezi s trgovino z mamili. V hiši naj bi našli večjo količino heroina.
Trupla so našli okoli 4.30 zjutraj, ko je neka ženska, ki je našla tam svojega moža ranjenega, poklicala policijo.
Umor je sličen onemu v Toledu, Ohio, pretekli teden, ki ga je policija označila kot ‘eksekucijo’ v zvezi s trgovanjem z mamili.
CLEVELAND, O. MALI OGLAS!
IŠČEMO OSKRBNIKA
Iščemo zakonski par za ©skrbništvo 24-stanovanjskega bloka v Willoughby. S skušnjo. Žena bi pomagala pri čiščenju. Plača po zmožnosti in skušnji. Na razpolago stanovanje z 1, 2 ali 3 spalnicami z vsemi priključki. Lepa prilika za pravi par. Ponudbe pošljite ali sporočite na Ameriško Domovino, Box 203.
(120)
Soba se odda
Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda na 2546 St. Clair Ave. Oglasite se osebno po 10.30 dopoldne.
-(118)
Lastnik prodaja
dobro hišo v Euclidu, 3 spalnice, klet, dvojna garaža, lep cvetlični vrt, lepa okolica. Za pojasnila kličite 731-6838.
-(116)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(120)
V najem
Lepo, moderno 5-sobno stanovanje zgoraj, ohlajevano, vgrajen štedilnik in hladilnik, položene preproge, kurjava, v neposredni bližini Sv. Vida.
Kličite 842-0072
(119)
Stanovanje oddajo
5-sobno stanovanje s parnim ogrevom oddajo na 7208% St. Clair Avenue.
Kličite HE 2-2041 _________________________ (119)
Lastnik prodaja v Euclidu
Kolonial hiša s 3 spalnicami, preprogo v dnevni sobi, jedilnico in moderno kuhinjo, vsa podkletena, z balkonom za sončenje, garažo za 2 voza, ograjenim vrtom je naprodaj v Euclidu. Cena ugodna, prodaja lastnik. Kličite	531-1884.
-(119)
V najem
6-sobno opremljeno stanovanje, spodaj, se odda najraje odraslim, blizu cerkve sv. Kazimirja, med St. Clair in Superior Ave. Kličite 881-8098.
-(118)
V najem
V okolici sv. Vida oddamo 5-sobno moderno stanovanje, zgoraj, klimatska naprava, peč, hladilnik, preproge, gorkota.
Kličite 842-0072 ________________ -(120)
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje v bližini sv. Vida oddajo s 1. julijem starejšim, mirnim ljudem.
Kličite 881-9947
(120)
Hiša naprodaj
V fari Marije Vnebovzete, School Ave., okolica, hiša za 2 družini, 4-4, 2 spalnici vsaka, 1 garaža, dober dohodek, spodaj na novo dekorirano. Lastnik pomaga financirati, 541-7011.
(2,4,7,10,11,15,17 jun)

Sir«
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
m
%
i
“Vi želite vedeti njeno ime?” “O moj Bog,” pravi Monte Cristo, “ni mi ga treba povedati, ker ga itak že vem.”1 “Grof ve vse,” pravi Italijan in se pokloni.
“Oliva Corsinari, ali ni res?” “Oliva Corsinari!”
“Markiza?”
“Markiza!”
“In končno ste se ž njo še oženili, dasi je bila rodbina močno proti temu.”
“Moj Bog, da, končno sem se ž njo oženil.”
“In vaši papirji?” pravi grof. “Ali imate vse pri sebi?” “Kakšne papirje?” vpraša major Cavalcanti.
“No, svojo zakonsko pogodbo z Olivo Corsinari in otrokov rojstni list?”
“Otrokov rojstni list?” “Rojstni list svojega sina An-dree Cavalcantija; ali se ni imenoval Andrea?”
“Mislim da,” odvrne major. “Kako, vi to mislite?” “Vraga, priseči bi ne mogel, kajti tega je že tako dolgo, da sem ime pozabil.”
“To je res,” odvrne Monte Cristo. “Torej papirje imate vse?” —
“Obžalujem, gospod grof, a priznati vam moram, da me ni nihčfe opomnil, da bodem te listine morebiti rabil, in sem jih pozabil vtakniti v žep.”
"Ah, vraga!” pravi grof.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK — 1 S. 215 Ardmore Ave. — BY OWNER. 3 bdrm. 2Ms bath twnhse. 2V2 blks. S. of Roosevelt Rd. Beaut., crptg. & drapes, cent, a.c., dish/disp., water softener. Many extras. Hi $30’s. 6% as-suxn. mort. Immed. poss. 627-4616
(116)
ST. CORNELIUS PARISH — BY OWNER — 8 Rm, modernized brick Bung. 2 full baths, Enclsd. htd. porch, gas ht/ Finished bsmt, 2 car gar. Close to everything. Upper $30’s.	774-6105 or 282-2721
(116)
VIC. MILWAUKEE-
CENTRAL-ELSTON By owner — Nr. St. Cornelius Church. 2 bdrms., 1% bath, liv. rm. din. rm. mod. cab. kit. pan. bsmt. gar. Low $30’s.	286-3405
____________________________(116)
ALGONQUIN — BY OWNER Expandable 2 bdrm. brk. Cape Cod. Bsmt., gar., 75x220 lot. City water and sewer. $19,900.	658-5164
(117)
6455 N. HAMILTON 2-6tfe,s. Sep. htg. units. Air cond., 1 Vi cer. tile baths, prkg. $61,000 or offer. By owner. For appt. call ,	761-4982
(117)
LONG GROVE — DELUXE Stone Ranch on 4 + wooded acres. Privacy. 7 rms. 3 bdrms., 2 Vi baths. Lg. fam. rm. w-giant frplc. Barbe-que. Wet bar. Zoned ht. and A.C. Finest appointments and construction. 2Vi c. att. gar. + IVi c. gar. In $90s. Owner:	438-8717.
BUSINESS OPPORTUNITY
WELDING SHOP and gas station. With mod. 2 sty. 5 bdrm. home on adjoining property on State Route nr. Lake Geneva, Wise. Call owner for details at 312-395-5381.
(117)
RESTAURANT — FOR SALE Gd. going bus. 2 kitchens. Nr. “L” station. Gd. location. By pvt. owner. Selling due to other interests. 243-7779 aft 3 p.m., 829-5088 eves & Sunday.	(117)
“Ali so neobhodno potrebne?” “Neobhodno.”
Italijan se drgne z roko po čelu.
“Ah, per Bacco!” pravi. “Neobhodno?”
“Gotovo! Recimo, da bi tukaj kdo dvomil o veljavnosti vašega zakona, o legitimnosti vašega sina!”
“To je res,” pravi Italijan, “to bi lahko kdo dvomil.”
“To bi bilo za mladega moža žalostno.”
“Bilo bi neprijetno.”
“Lahko bi ga spravilo ob krasno ženitev.”
“O peccato!”
“Na Francoskem, to pomnite, so ljudje strogi: tu ne zadostuje, kakor v Italiji, da gresta dva mlada človeka k duhovniku in pravita: ‘Midva se ljubiva, zvežite naju!’ Na Francoskem je vpeljan civilni zakon, in da je mogoče skleniti civilni zakon, je treba imeti verjetne listine in spričevala.”
“To je nesreča, jaz teh papirjev nimam.”
“No, k sreči jih imam jaz,” pravi grof.
“Vi?”
“Da.”
“Vi jih imate?”
“Jaz jih imam.”
“Ah, kakšna sreča!” pravi Italijan, ki je že menil, da je zgrešil zaradi teh papirjev smoter svojega potovanja in se je zajedno bal, da ta pozabljivost lahko provzroči tudi težave pri izplačevanju oseminštirdesetih tisoč frankov. “Ah, kakšna sreča. Da, sreča,” nadaljuje, “kajti jaz bi ne bil mislil na nje.” “Vraga, to mi je razumljivo, človek ne more misliti na vse. Toda k sreči je mislil za vas abbe Busoni.”
“Ah, ta ljubi abbe!”
“To je previden mož.”
“To je občudovanja vreden mož,” pravi Italijan. “In on jih je poslal vam?”
“Tukaj so.”
Major vsled začudenja sklene roke.
“Poročeni ste bili z Olivo Corsinari v cerkvi San Paolo di MdnteCattini; tukaj je duhovnikovo spričevalo.”
“Da, na mojo čast, tako je,” pravi major, začudeno opazuje papir.
“In tukaj rojstni list Andree Cavalcantija.”
“Vse v redu,” pravi major. “Zdaj vzemite te papirje, ki so za me brez pomena, in jih izročite svojemu sinu, ki jih skrbno shrani.”
“To pač mislim!... Če bi jih izgubil...”
“Torej, če bi jih izgubil?” vpraša Monte Cristo.
“Ej,” odvrne Italijan, “potem bi bilo treba pisati po nje v Italijo in bilo bi nerodno, iskati nove.”
“Res, to bi bilo težavno,” pravi grof.
“Skoro nemogoče,” pristavi major.
“Veseli me, da uvidevate važnost teh papirjev.”
“To se pravi, da jih smatram za nepoplačljive.”
“Zdaj,” nadaljuje grof, “kar se tiče matere mladega moža...” “Kar se tiče matčre mladega moža ...” ponovi major nemirno.
“Markize Corsinari?”
“Moj Bog,” pravi Italijan, ki se mu zde težave večje in večje, “ali je potrebna njena prisotnost?”
“Ne, gospod,” odvrne Monte Cristo, “sicer je pa pač ...” “Da, da,” ga prekine major, “sicer je pa ...”
“Plačala naravi svoj davek...”
“Ah, da!” pravi major zelo živahno.
“To mi je znano,” pravi Monte Cristo; “umrla je pred desetimi leti.”
“In še vedno objokujem njeno smrt, gospod,” pravi major, potegne iz žepa robec ter si obriše z njim zdaj jedno, zdaj drugo oko.
“Kaj hočete?” pravi Monte Cristo. “Vsi smo umrljivi. Zdaj, ljubi gospod Cavalcanti, pač razumete, kako nepotrebno je na Francoskem vedeti, da ste bili petnajst let ločeni od svojega sina. Teh povestij o otrocih, ki jih ugrabijo cigani, tu kaj nihče več ne verjame. Dali ste ga vzgojiti v zavodu v provinci in hočete, da zdaj spopolni svojo izobrazbo v pariškem svetu. Zato ste zapustili Via Reggio, kjer prebivate izza smrti svoje soproge. To je dovolj.” “Mislite?”
“Gotovo.”
“Torej dobro.”
“Če bi se pa slučajno kaj izvedelo o tej ločitvi...”
“Ah, da. Kaj naj rpčem?”
“Da je nezvest odgojitelj, podkupljen od sovražnikov vaše rodbine ...”
“Od Corsinarijev?”
“Čisto prav... Da je torej ta odpeljal vašega sina, da bi iz-mrlo vaše ime.”
“Čisto prav, ker je on edini sin.”
“Torej zdaj, ko je vse v redu in vas več ne pustijo an cedilu vaši spomini, ki ste jih obnovili, ste brezdvomno že uganili, da sem vam pripravil neko izne-nadenje.”
“Prijetno?” vpraša Italijan. “Ah,” pravi Monte Cristo, “vidi se, da ni mogoče varati niti očesa, niti srca očetovega.” “Hm!” pravi major.
“Ali ste po neprevidnosti mojih ljudij opazili ali ste uganili, da je tukaj?”
“Da je kdo tukaj?”
“Vaš otrok, vaš sin, vaš Andrea.”
“Uganil sem,” pravi major kolikor mogoče flegmatično; “torej je tukaj?”
“V hiši,” odvrne Monte Cristo; “komornik, ki je bi pravkar tukaj, mi je javil njegov prihod.”
“Ah, izvrstno, izvrstno!” vsk-likne major.
“Moj ljubi gospod,” pravi Monte Cristo, “razumem, da ste ginjeni. Treba vam je nekaj časa, da se pomirite! Tudi mladeniča hočem pripraviti na tako dolgo zaželjeno svidenje, kajti že naprej vem, da njegova nestrpnost nič ne zaostaja za vašo.”
“To mislim,” pravi Cavalcanti.
“Torej v kratki četrti ure sva pri vas.”
“Torej ga mi pripeljete? Torej ste tako dobri, da mi ga predstavite sami?”
“Ne, ne maram se siliti med očeta in sina. Sama bodeta, gospod major, toda bodite brez skrbi, gospod major, kajti če bi
tudi molčal glas vaše krvi, se vam je nemogoče zmotiti. Pride namreč skozi ta vrata. Je to lep, plavolas mladenič, morda nekoliko preveč plav, in, kakor se prepričate, zelo prikupljive-ga vedenja.”
“Oprostite,” pravi major, “a veste, da nisem vzel na pot ničesar razun dveh tisoč frankov, katere mi je poslal dobri abbe Busoni. S tem sem plačal pot in ...”
“In zdaj potrebujete denarja... to je vse v redu, ljubi' gospod Cavalcanti. Vzemite takoj zdaj tu osem bankovcev, vsakega za tisoč frankov.”
Majorjeve oči se posvetijo kakor almadin.
“Zdaj vam imam plačati še štirideset tisoč frankov,” pravi Monte Cristo.
“Ali zahtevate pobotnico, Ekscelenca?” vpraša major, vtikajo-bankovce v naprsni žep svoje suknje.
“Zakaj?” vpraša grof.
“No, da se poravnata z abbe-jem Busonijem.”
“Lahko mi daste celotno pobotnico, kadar prejmete še drugih štirideset tisoč frahkov. Med poštenimi ljudmi je tako velika previdnost nepotrebna.”
“Ah, da, to je res,” pravi major, “med poštenimi ljudmi.”
“Zdaj še zadnjo besedo, marki.”
“Govorite.”
“Vi mi dovolite prijateljski nasvet, ali ni res?”
“Kako! Prosim vas.”
“Ne škodovalo bi vam, če odložite to poljsko suknjo.”
“Res?” pravi major, ogleduje svojo obleko z nekim dopada-njem.
“Da, v vaši okolici jo lahko nosijo še dolgo, toda v Parisu je
ta obleka kljub svoji elegant--nosti že davno prišla iz mode.”
“To je žalostno,” pravi Italijan.
“O, če se vam je priljubila, jo pri svojem odhodu lahko zopet oblečete.”
“Toda kaj naj oblečem?”
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Matthew Hodnik
ki nas je za vedno zapustil 15. junija 1961
V tihem grobu mirno zdaj spiš, v duhu pa vedno med nami živiš. Na grob Tvoj bomo položili šopek rdečih cvetlic, to je dokaz ljubezni naše, da je spomin nam na Tebe svet.
Tvoji žalujoči:
MAMA, SESTRA IN BRAT
Cleveland, O. 15. junija 1971:
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
I ( 6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NOVE VRSTE UČILNICA — V Dortmundu na Nemškem so razstavili učilnico v obliki jajca, ki študenta popolnoma loči od okolice, da lahko v miru študira. Na razpolago ima seveda vsa tehnična sredstva za sprejem lekcij, za odgovore in vprašanja.

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA POI»I*ORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet. Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolici.
IME
NASLOV ---
MESTO ....
DRŽAVA ...................... CODE

NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 20. junija 1971 Naročite telefonično: 431-9628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $..........
Moje ime in naslov: .................................
\______________________________________________________________'
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628
"V ■	.	..........
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
i + v — ■	^	■—	■■ ■	i	■	—	fr
\	* i \ 111.	\ 'X \ vwi.*»vv.vv v	\ \	■ m * vi n i