Grosuplje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI OE 2002 352(497.4 Grosuplje: FANTJE PO POLT G bo 12. oktobra 2002 ob 18. uri v Kulturnem domu v Račni. Vljudno vabljeni! SV. MIHAEL op. q? ~ NUDIMO: pizze iz krušne peči ocvrte lignje, sir i okusne domače sladice hišno solato Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 do 22.00 sobota, nedelja od 12.00 do 22.00 VSE JEDI VAM LAHKO DOSTAVIMO Sv. Mihael - del novega mozaika v grosupeljski cerkvi kratkim izdelal pater dr. Marko Ivan Rupnik. Slovenski Miha je soimenjak francoskega Michela, nemškega Michaela, španskega Miguela, mad­ žarskega Mihalvja, angleškega Michaela oz. Mikea. ruskega Mihaila oz. Miše, v slovenščini pa se mu pridružijo še Mihael, Mihela, Miša, Mišo, Mihajlo. In vsa ta imena izvirajo iz enega samega - Mihaela. V hebrejščini, od koder izhaja, pomeni "kdo je kakor Bog" (Mi-ha-el - "kdo kakor Bog"). Ime se povezuje z nadangelom Mihaelom, ki ga lahko najdemo upodobljenega v treh cerkvah grosupeljske občine: Na oltarni steni, kot del novega mozaika, je v grosu­ peljski cerkvi, katere zavetnik je. VTroščinah in pod Boštanjem stoji na vrhu glavnega oltarja. Mihael je v Svetem pismu nadangel, ki se bori proti zlu. Skupaj z nadangeloma Gabrielom in Rafaelom praznuje 29. septembra. Bog mu naroča naloge, ki zahtevajo posebno moč, zato ga izročilo imenuje tudi angelski knez, kot borec za dobro se imenuje angel pravičnosti, navzoč pa naj bi bil tudi pri umirajočih in vodil duše v nebo. Naj­ pogosteje je upodobljen z mečem ali sulico, kot borec zoper zmaja, ki ga prebada, pa tudi s tehtnico v rokah, ker tehta duše. P. Marko Ivan Rupnik ga je v svojem najbolj znanem mozaiku, v kapeli Odre- šenikove matere v Rimu, prikazal kot tistega, ki takrat, ko duša s svojimi dobrimi deli ne preseže teže svojih gre­ hov, s prstom "doda" težo dobrim delom, da reši dušo. Za zavetnika ga imajo katoliška cerkev, Nemčija, bančni uslužbenci, radijci, lekarnarji, trgovci, peki, meril­ ci, izdelovalci avtomobilov, vojaki, vitezi, krojači, steklarji, pleskarji, livarji, zlatarji, umi­ rajoči, je zavetnik pokopališč in ubogih duš ter priprošnjik pred bliskom, neurjem in za srečno smrt. Dobro in zlo. Prav in narobe. Večno iskanje odgo­ vorov in meja med enim in drugim. V današnjem času je pogosto zaslediti misli o tem, da ni več absolutnih odgo­ vorov na vprašanje dobrega in zlega, da nihče ne more dati pravih odgovorov o tem. Meja dobrega se je neznan­ sko razširila, zlo pa kot da ne obstaja. Toleranca do vsega. Pa je to res? Če ljudje bivamo skupaj, in to očitno počnemo, že odkar smo, potem morajo med nami obstajati neka osnovna privila, U nam omogočajo skupno življenje, npr. da ne ubijamo drug drugega. In se bo našel kdo, ki bo našel vojne, ko se "lahko" ubija. Ali so vojne dobre? Cilj ne more opravičevati sredstev, saj je cilj lahko dober, sledstva pa so zelo slabo izbrana. Če si npr. država želi, da bi bili vsi ljudje izobraženi, lahko pobije neizobražene ali pa jih izobrazi. Očitno različni sredstvi za dosego cilja. Za izkoreninjenje terorizma lahko pobiješ vse ljudi držav, iz katerih terorizem dom­ nevno izvira. Vendar, ali nisi potem sam terorist in si še povečal sovraštvo med ljudmi? Obstaja meja med dobrim in zlim, ni še izginila. In tudi ne bo, zato da lahko živimo skupaj. Med svetniki, ki jih lahko najdemo upodobljene v cerkvah naše okolice, in godujejo v tem času, so tudi: sv. Kozma in Damjan (26. 9.), sv. Hieronim (30. 9.), sv. Terezija Deteta Jezusa (1.10.), sv. Frančišek Asiški (4. 10.) in sv. Luka (18.10.). Alenka Oblak , ki ga je pred CEMENTNI IZDELKI SLADKI MOŠT JE ŽE V PRODAJI Delovni čas: ponedeljek - petek 9-12 in 15-19 sobota 9-12 VINSKA KLET VIDMAR - TROŠT OBRTNIŠKA 2 • GROSUPLJE PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VINORODNEGA OKOLIŠA tel: 01/ 787-34-66 GSM 040/716-614 8AVIGNON, LAŠKI RIZLING, MALVAZIJA, MEŠANO BELO, CABERNET SAVIGNON, MERLOT OD 270 SIT DO 380 SIT 120020146,8/9 iS Telefon: • 1 /7 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVII številka 8-9 avgust-september 2002 Zgodbe o kruhu Do SVEŽINE PO TISOČLETNEM RECEPTU Krjavljev kruh, ki je narejen s kislim testom, je letos prejel zlato priznanje na ocenjevanju Žitne skupnosti. Čeprav še niso poznali kvasa, so Egipčani že pred pet tisoč leti ZAMESILI KVAŠEN KRUH. DEL TESTA SO PREPUSTILI UČINKOM VROČEGA PODNEBJA IN SPOZNALI PROCES KISLEGA VRENJA TESTA. KlSLO TESTO SO VAROVALI KOT NEKAJ SVETEGA, ZARADI NJEGOVIH PREDNOSTI GA ŠE DANES UPORABLJAJO V REDKIH SLOVENSKIH PEKARNAH. MED NJIMI so mojstri v Pekarni Grosuplje, SICER NAJSODOBNEJE OPREMLJENI PEKARNI PRI NAS. Kako je mogoče, da je kislo testo še vedno nepogrešljivo v številnih hlebcih, ki jih pečejo napredni grosupeljski peki, smo vprašali Barbaro Zaje Tekavec, tehnologinjo v Pekarni Grosuplje. "Mojstrstvo pri peki kruha pomeni za našo pekarno v prvi vrsti znati združiti tradicionalno znanje ter sodobne tehnološke možnosti in seveda okuse. Prednosti kislega testa so mnoge, zato je tako uspešno kljubovalo času. Z njegovim dodatkom je kruh bolj kiselkast in aromatičen, predvsem pa sočen. Drugačna je tudi njegova sredica, ki jo prepoznamo po bolj žilavi, elastični strukturi. Tega ne more nadomestiti kvas, ki pa ga ob tem prav tako uporabljamo. Z dodatkom kislega testa kruh še dolgo ohrani svojo svežino in se ne drobi." Barbara Zaje Tekavec: "Kruhi z dodatkom kislega testa se ne drobijo, prepoznamo pa jih po prožnejši sredici, naravno podaljšani svežini in kiselkasti aromi." Če kljub sodobnim postopkom tudi danes še vedno posegamo po njem, ne preseneča, da so ga nekdaj dojemali kot čudež. Ponovno vrednost pa kislo testo v današnjem času pridobiva tudi zaradi svojih vplivov na zdravje. "Ker je kislo testo popolnoma naravnega izvora, je ta kruh povsem brez umetno pridelanih sestavin in dodatkov, kar je za nas še posebnega pomena. " Potrebno si je vzeti čas Za kruh iz kislega testa in njegove prednosti pa si je še vedno potrebno vzeti čas. "Kruh z dodatkom kislega testa traja, a tudi nastaja daljši čas. Po zamesi testo najprej počiva, peki oblikovalci pa ga šele drugi dan oblikujejo in pečejo, " pojasnjuje grosupeljska tehnologinja. "Sodobna oprema nam olajša marsikateri postopek, učinki dodajanja kislega testa pa ostajajo enaki. Kislo testo sicer kvasa ne nadomesti v celoti, vendar so kruhi z njegovim dodatkom vsakič prepoznavni. V Pekarni Grosuplje s kislim testom pripravljamo kar nekaj hlebcev. Priljubljeni Dolenc ter Malnarjev in Krjavljev kruh ga vsebujejo največ, " zaključuje Barbara Zaje Tekavec. lekarna (jrosuplje avgust-september 2002 IGRICE (tudi) Z "GROSUPELJSKIMI ODMEVI"? Že nekaj let se srečujemo s svo­ jevrstnimi pojavi na slovenski medijski sceni. Nas pa v tem trenutku najbolj zanimajo igrice, ki jih poleg Gro­ supeljskih odmevod "iz oči v oči tik pred volitvami" doživlja kar 71 občin v Sloveniji. Najprej pa nekaj iz zakulis- ja. Pred dobrimi tremi leti nas je na 3. srečanju lokalnih medijev v Slo­ venskih Konjicah eden od medijskih kraljev na Betajnovi v slovenski dolini šentflorjanski prepričeval, naj v časopisih pišemo le o ljudeh in ne o dogodkih. Že takrat so mu nekateri dovolj jasno izrekli na videz oportuno nezaupnico. Zdaj pa se je šele pravza­ prav pokazalo, na katerem zelniku je zrasla ta izjava. Očitno je želel pišočim priporočiti, naj pišejo le "povesti o dobrih ljudeh". Ostali pa, ki se ne bi držali teh navodil, bi se le zapletali z mišicami močnejših ali pa z eno od vej oblasti, ki bi zelo na hitro dala vedeti, kako se tej deželi streže. Najbolj razvpit primer v Sloveniji je poznan pod primerom Petek. Pri Grosupeljskih odmevih smo sicer izhajali iz veljavne zakonodaje, a smo se še dodatno zaščitili z avto- rizacijami, oziroma so bile objavljene vse novice, za katerimi so stali pre­ poznavni avtorji s polnimi imeni, pri­imki in naslovi. Tako niso bili poleg nekaterih zelo zapoznelih in neaktual­ nih prispevkov objavljeni tudi neka­ teri, ki niso bili podpisanimi in za katere uredništvo ni moglo dati roke v ogenj. Tako bi napravilo verjetno vsako uredništvo, ki želi kolikor toliko normalno poslovati. Po drugi strani pa nam (zato) v lanskem letu sprejeti Zakon o medijih ni naprtil nekih novih vsebinskih posegov pri delu. Zato nekatere pripombe, da ne objavljamo vseh stvari v časopisu, držijo samo v zgoraj navedenih primerih. Vse ostalo pa so zgolj natol­ cevanja. Prav posebej pa je treba omeniti dogajanje v času predvolilne kampan­ je. O količini formalne kampanje smo v maju iz uredništva Grosupeljskih odmevov na občinski svet že poslali predlog. V tem trenutku pa nas bolj zanima vsebinski del. Sicer spodaj navedeno razmišljanje ni vzeto iz kakršnega koli našega načrta ali pro­ gramske zasnove, temveč je le povzetek dogajanj, ki se vse bolj ures­ ničuje tudi na naši lokalni politični sceni. Predvsem smo priča ponovni pola­ rizaciji z nekaterimi novimi in nekoliko bolj prikritimi elementi, pa tudi z nes­ ramnostmi brez primere. Namesto pozitivnih usmeritev se še vedno glavni obrisi (predčasno začete kam­ panje) kažejo z diskreditacijami dru­ gače mislečih in političnih nasprot­ nikov. Močno je prepoznavno še vedno proticerkveno razpoloženje, na drugi strani pa zagovarjanje "tekovin revolucije". O streljanju z ostrimi in večkrat tudi zastrupljenimi puščicami na ured­ niško delo Grosupeljskih odmevov s strani posameznikov (celo "profesio­ nalnih in neodvisnih novinarjev") ali ustanov v tem trenutku prav zato ni vredno zgubljati besed, saj se vsakršno utemeljevenje in pojasnje­ vanje izrodi že v temeljih. Višek neustrezega dogajanja na področju "nadzora medijev" pa se Je očitno pokazal z odločbo Ministrstva za kulturo. Zgodba se Je začela že marca letos, ko naj bi 12. 3. na obči­ no prejeli poseben dopis, v katerem so Jo opozorili na obveznost prigla­ sitve v razvid medijev po novem Zakonu o medijih. Tega dokumenta uredniškemu odboru niso posre­ dovali, 21. 3. pa Je ista oseba z mi­ nistrstva na občino celo poslala dokument, ki med drugim pravi: "Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so navedbe v impresumu (kolofonu) in objavljeni oglasi v skladu z vsemu relevantnimi določili Zakona o medi­ jih." V najboljši veri, da so zadeve ure­ jene, pa so nam iz istega ministrstva 2. 9. 2002 poslali ODLOČBO, V KATERI PREPOVEDUJEJO OBČINI GROSUPLJE OPRAVLJANJE DEJAV­ NOSTI RAZŠIRJANJA PROGRAMSKIH VSEBIN PREK TISKANEGA MEDIJA GROSUPELJSKIH ODMEVOV. Potem se Je začelo... Na koncu Je le zmagal razum, vendar ostaja grenak priokus. Naj za konec dodam še, da si ne domišljam velikih premikov k nekoliko bolj človeškemu obnašanju tudi v takšnih situacijah. Kljub vsemu pa ste se tudi v tej (kot že v mnogih drugih) izkazali nekateri sodelavci, ki znate in hočete razmišljati s svojo glavo ter so vam resnicoljubje in naklonjenost do konstruktivnega reševanja tudi nepri­ jetnih zapletov pomembnejši od iskanja krivcev in dlake v jajcu. To pot krivcev zagotovo ni bilo pri Grosupeljskih odmevih. Hvala vsem, ki ste v tej smeri naredili karkoli in si boste za tak način reševanja različnih vsakodnevnih problematik še naprej prizadevali. Za prijazno Grosuplje odgovorni urednik Jože Mlkllč SOLA IN MORALNE VREDNOTE Šola, še posebej osnovna šola, naj bi imela zelo pomembno vlogo pri oblikovanju mlade osebnosti. Naloga šole je dvojna. Šola izo­ bražuje (razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti, jih seznanja z dejstvi in dosežki z vseh področij prirodoslovnih, huma­ nističnih in družbenih ved), hkrati pa učence načrtno vzgaja (duhovno, vrednostno in značajsko) ter uvaja v družbo in kulturo. Prav vzgoji pa današnja šola namenja premalo pozornosti. Šola se mora poleg posredovanja znanja truditi tudi za to, da bodo imeli ljudje pravilen odnos do sebe, da se bodo spoštovali in zaupali vase, a se hkrati ne bodo precenjevali. Učen­ cem je potrebno vzbuditi željo po znanju in osebnostni rasti in da se trudijo biti dobri ljudje. Moralne vrednote označujemo kot moralno, značajsko pozitivno last­ nost, odličnost. Če si v življenju prizadevamo zanje, pomeni, da se trudimo za poštenost, spoštovanje in nenazadnje tudi pohvalo. Kako vrednote pridobiti in ohrani­ ti? Kot vse, kar je vredno truda, tudi pridobivanje vrednot zahteva precej truda In prizadevnosti. Postaviti si moramo cilj in nato storiti vse, kar je v naši moči, da ga uresničimo v vsak­ danjem življenju. Vzgoja za vrednote se mora pričeti čimbolj zgodaj v otroškem življenju. Temeljna pravica in dolžnost staršev je vzgoja svojih otrok, saj je najboljše okolje za vzgojo družina. Nobenega dvoma pa ni, da tudi verska vzgoja s strani staršev, ve­ rouk in razne oblike dela z mladino, ki jih organizira Cerkev, veliko poma­ gajo k pravilnemu moralnemu obliko­ vanju mladine. Zato mora prispevek vere ceniti vsaka država, ki ji je za resnično občo blaginjo. MORALNE VREDNOTE ZA MLADE SAMODISCIPLINA je vrednota, ki nam je v pomoč na različnih življenjskih področjih. Samodisciplina pomeni imeti oblast nad seboj; da rečemo "da" tistemu, kar je prav, in "ne" tistemu, kar je narobe. Samodisciplina zahteva: ubogljivost, dosledno upoštevanje napotkov, ravnanje v skladu s pravili, lepo vedenje, upoštevanje urnika, pravilno ravnanje s časom... Starši in učitelji pri vzgoji za samodisciplino otrokom lahko poma­ gajo, potrebno pa je veliko vaj, ki jih morajo otroci storiti sami. SOČUTJE je vrednota, ki nam pomaga razumeti sočloveka. Pride nam v navado, če se vprašamo "Kako bi se počutili, če bi bili na njegovem mestu?" Ob odgovoru na to vprašan­ je bomo znali in zmogli deliti boleči­ no in bridkost sočloveka. V življenju vsakdo preživlja žalostna obdobja. ODGOVORNOST je pripravljenost sprejeti posledice lastnih dejanj in ravnanj. Pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših sposobnostih in nato stati za tem, kar smo storili. Odgovoren mladostnik ali mladostnica ne prela­ ga svojega dela na drugega in ne pozablja na delo, se ne izgovarja in ne kaže s prstom na druge. Mladi zelo radi govorijo o svojih pravicah. Vsako pravico pa spremlja ustrezna odgovornost. PRIJATELJSTVO je vrednota, ki nam lepša življenje. Prijatelje je potrebno modro izbirati. Vaši prijatelji veliko povedo o nas. Dobri prijatelji nam pomagajo na poti navzgor, slabi pa nas potegnejo navzdol. Iskanje in sklepanje prijateljstev je za mnoge ljudi težavno. Manj naporno bo, če bomo manj razmiš- 1/VinaO HCDMilOM HNM3SIC 3Z 3C IDOIHZ tw OMFAOIOD I USndOd % 0L r10SIAU3Sl^l)ISNI0N]a^lA010U13dVZ oo si oa 00 6 oo 01080S A oo'ći oa oo sl ao hi oo'5l oa oo 6 ao mijjd oa tnirraaakiod ao sto iMAOisa Ijali o tem, da bi imeli prijatelje, in več o tem, da bi bili prijatelji. Pravi prijatelji drug drugemu posredujejo vrednote, so si zvesti, si zaupajo, kadar smo potrebni pomoči, nam jo dajejo. DELO je vrednota, ki ima v življenju velik pomen. Odnos, ki ga imamo do svo­ jega dela. je pomemben zato, da svoje delo dobro opravimo in da ob tem uživamo. Delo je mogoče opra­ viti temeljito ali brezbrižno, z vesel­ jem ali s slabo voljo. Mnogi ljudje poskušajo, da bi se delu izognili; mis­ lijo, da bo življenje brez dela boljše. Večina kmalu ugotovi, da je življenje brez dela dolgočasno. Delo življenju prinaša zadovoljstvo in dostojanstvo. Zelo pomembno je, kakšen poklic si izberemo, da mu bomo z veseljem posvečali čas. Odziv na notranji klic! POGUM je vrednota, ki se prav tako obliku­ je z vajami. Korak za korakom, po malem, se moramo poskusiti soočiti s svojimi strahovi in ravnati tako, kot nam narekuje vest. Šele z vajami in s časom bodo nekateri strahovi minili. To je del življenja, kjer je smiselno segati više in više. Pogum zahteva tudi modrost - poštenost do sebe, da prepoznamo okoliščine, ki se jih boji­ mo, a se z njimi moramo soočiti. Nekaterim pa se v resnici moramo izogniti. VZTRAJNOST je vrednota, ki je v življenju zelo pomembna. Življenje ni sestavljeno le iz zmag, pač pa ga sestavljajo tudi porazi. Prav tu pa nastopi vztrajnost. Spodleti nam znova in znova, dokler nam končno le uspe. Vztrajnost je tisti glas v nas, ki nam pravi: "Če nismo uspeli prvič, poskusimo znova." Poslušanje tega glasu je pomemben del odraščanja. POŠTENOST je vrednota, ki nam pove, na kakšnem glasu je kdo. Če za nekoga rečemo, da je pošten, pomeni, da govori po pravici, drži besedo in stori, kar je rekel. Kadar ljudje vedo, da smo pošteni, nas imajo radi, se zanesejo na nas in želijo biti v naši bližini. Že samo ena laž lahko povzroči, da smo na slabem glasu. Ob lažnivcu noče biti nihče. In zelo dolgo traja, da slab sloves mine. Poštenost ima svojo ceno - že stari grški filozof Demosten je dejal, da "je del Božje podobe v nas ljubezen do resnice". ZVESTOBA Biti zvest pomeni imeti resen odnos do drugih in biti pripravljen izkazati zvestobo s svojimi dejanji. Zvesti smo lahko mnogim ljudem ali skupinam - družini, prijateljem, svoji šoli, cerkvi, domovini... Zvestoba vselej pomeni, da ne upoštevamo le lastnih potreb, pač pa se po potrebi postavimo na drugo mesto. Zahteva, da za tiste, ki jih imamo radi, ob pravem času storimo pravo stvar. VERA Večini vernikom je vera v Boga opora za moralnost. Vera podpira vse vrednote in ustvarja skladnost med njimi. Z njo vrednote šele dobijo svoj smisel. Vse glavne svetovne religije so vir discipline in moči za to, da živimo dobro, kot tudi da pri tem poma­ gamo drugim. Navajajo nas k ude­ janjanju skupnih vrednot. Med vera­ mi so seveda zelo pomembne ra­ zlike. Vsaka daje svoje odgovore na vprašanja o človeškem obstoju. Kljub razlikam pa večina ver spodbu­ ja k prizadevanju za enake vrednote. Prispevka sta bila objavljena v zloženki z naslovom: VELIKI ŠMAREN NA MAGDALENSKI GORI - 15. AVGUST 2002 - V POČASTITEV MARI­ JINEGA VNEBOVZETJA IN DRŽAVNE­ GA PRAZNIKA TER V SKLOPU PRIPRAV NA PRAZNOVANJE 500 LET­ NICE ŠOLE V ŠMARJU po knjigi VVilliama J. Benetta - Moralne vred­ note za mlade. Angelca Llkovlč V mesecu septembru smo vpisovali otroke v 1. razred 8-letne osnovne šole za šolsko leto 2003/04. Otroke, rojene 1.1997, ki bodo v šolskem letu 2003/04 začeli delati po programu 1. razreda 9-letne osnovne šole, bomo vpisovali v februarju 2003. Osnovna šola Brinje, Grosuplje GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@sioi.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.O. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medi­ jih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stop­ nji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.250 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V OKTOBRU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 14. OKTOBRA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/patec- za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poteg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. KNJIŽNICA GROSUPLJE AdamieavA 15 ŽUPAN IN SVETNIKI/SVETNICE ENOTNO PROTI PREDSTAVNIKU ROMOV 8. avgusta je imel občinski svet izred­ no sejo. Po dopolnjenem zakonu o lokalni samoupravi, ki je stopil v veljavo 12. junija, namreč pripada na bližnjih občinskih volitvah izvoljenemu pred­ stavniku/predstavnici romske skupnosti eno mesto v Občinskem svetu Občine Grosuplje. Zato bi moral občinski svet spremeniti občinski statut in imenovati občinsko volilno komisijo za Rome ter komisijo za pripravo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti v občini Grosuplje. Po besedah župana je k zakonski uvrstitvi občine Grosuplje med "romske" občine prispeval tudi medijski in strokovni "hrup" v zvezi z urejanjem romske problematike v občini. V občini je sicer bilo pet romskih naselij, vsa so bila nelegalna. Romi iz treh naselij so bili pre­ seljeni na občinsko zemljišče Smrekec, ki je bilo komunalno urejeno, dobili pa so tudi bivalnike. Vendar se del Romov s preselitvijo ni strinjal, imeli pa so pomis­ leke tudi zaradi bivalnikov. Ena romska družina se je zato nanovo naselila na sicer kmetijskem zemljišču. 4. marca, koje bila dopolnitev zakona o lokalni samoupravi še na stopnji pred­ loga, je župan na Državni zbor naslovil pomislek: maloštevilna in nehomogena romska skupnost v občini Grosuplje po njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev za zastopanost v občinskem svetu: V občini živi domnevno 180 Romov in Romk, od teh je več kot dve tretjini otrok, zato romska skupnost nima niti 0,5 % volilnih upravičencev. Župan je tudi podprl pritožbo, ki so jo na Ustavno sodišče vložili trije naši občani, od katerih sta dva: B. Predalič in dr. Peter Verlič občinska svetnika SDS, in poudaril, da nima zadržkov pred pred­ stavnikom Romov v občinskem svetu - vendar ko bodo stvari izpeljane ustavno ter pozval svetnike in svetnice, naj glasu­ jejo po vesti neglede na morebitne državne sankcije. M. Kranjc (LDS) je proti zakonski uvrstitvi občine Grosuplje med "romske" občine navedel pet pomislekov svetniške skupine LDS: 1. Zakonodajalec ni opre­ delil kriterijev za določitev občin z rom­ skim prebivalstvom in ni upošteval načela avtohtonosti, 2. Zakonodajalec ni upošteval načela enakosti pred zakonom vseh Romov: tudi v drugih občinah živijo Romi, pa ne bodo imeli svojega pred­ stavnika v občinskem svetu. 3. Zakon o lokalni samoupravi navaja avtohtonost Romov, vendar je ustava ne omenja. 4. Ustava govori le o posebnem zakonu o Romih, ne pa o reševanju romske prob­ lematike v kakih drugih zakonih. 5. Zakon o evidenci volilnih upravičencev zahteva poleg podatka o imenu tudi podatek o stalnem bivališču volivca. Poudaril je, da se nobene manjšine ne prešteva, zato je število Romov v občini Grosuplje nepomembno, vendar so bili v svetniški skupini LDS Grosuplje v dilemi: po programu so za pravice vseh manjšin, tudi za pravice romske skupnosti, zago­ varjajo pa tudi korektnost zakonov in se zavedajo odgovornosti do drugih kra­ janov. Zato je podprl pobudo za oceno ustavnosti sprejetega zakona, ker pa ocena ne bo zaustavila izvršitve zakona, je predlagal, da občinski svet sprejme zahtevo za začasno odredbo: če jo spre­ jme organ lokalne samouprave, Ustavno sodišče mora o njej odločati. B. Predalič (SDS), prvopodpisani na pobudi za oceno ustavnosti dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, naslovljeni 12. avgusta na Ustavno sodišče, se je zahvalil za izraženo podporo in še enkrat navedel utemeljitev pobude: zakonoda­ jalec ni predpisal meril za ugotovitev občin z romskim prebivalstvom, ampak je arbitrarno postavil nekatere občine v neenakopraven položaj z drugimi, s čimer je kršena pravica do enake obrav­ nave pred zakonom; zakonodajalec si je z naštetjem romskih občin samovoljno vzel pristojnost, ki pripada občinskim svetom, s čimer je kršena pravica občanov, da preko svojih voljenih pred­ stavnikov odločajo o pomembnih zade­ vah občine; napadeni zakon pa tudi ni bil sprejet po ustavno predpisanem tri­ faznem postopku, s čimer je bila kršena pravica javnosti, da se v fazi sprejemanja zakona seznani z njegovo vsebino in izrazi svoja mnenja in stališča. S. Žveglo (ZLSD) zelo moti, da Ustava večinskemu narodu zagotavlja samo pravico biti voljen, ne pa biti izvoljen, tako kot se z zakonom zdaj zagotavlja pred­ stavniku romske skupnosti. "Nisem nestrpen do nikogar, spoštujem vse na­ rode in vere, ne želim pa, da bi bil naš slovenski narod izločen." Smolič (LDS) je v razpravi poudarila, da so Romi v naši občini med najrevne­ jšimi in da nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, čeprav si občina prizadeva, da bi se njihov položaj izboljšal. Tudi na ravni države je bila leta 1995 ustanovljena posebna komisija, ki jo vodi minister Ivo Bizjak, toda zaradi pomanjkanja denarja je ostalo vse le na papirju. Osebno pa je prepričana, da romska skupnost v občini Grosuplje še ni toliko zrela, da bi v občinskem svetu imela svojega predstavnika. M. Trontelj (SLS) je zagotovil, da svet­ niška skupina SLS podpira vse predložene pobude, hkrati pa poudaril, da je zakonsko dopolnilo, ki ne navaja meril in ne temelji na analizah dejanskega stanja, nedopustno. Postopki, ki ne temeljijo na objektivnosti in slovenskih interesih, vodijo v anarhijo in v državljansko nepokorščino, je poudaril svetnik Trontelj in omenil možnost občinskega referenduma. Po mnenju J. Intiharja (LDS) bi morali Romi veliko več delati, šele potem bi lahko imeli tudi pravice: Romi črpajo samo privilegije, ne izpolnjujejo pa zakonov, ne skrbijo za obvezno šolanje otrok in niso dovolj civilizirani in orga­ nizirani. Pri glasovanju ZA spremembo občin­ skega statuta, po kateri bi bil 1 član 24- članskega občinskega sveta predstavnik romske skupnosti, se je vseh 16 prisot­ nih svetnikov in svetnic vzdržalo, PROTI spremembi pa jih je glasovalo 10, zato sprememba ni bila sprejeta. Pač pa so vsi glasovali ZA zahtevo Občinskega sveta Občine Grosuplje, da Ustavno sodišče oceni skladnost zakona o občin­ ski samoupravi in da sprejme zahtevo za začasno zadržanje navedenega zakona, tako da Romi na bližnjih volitvah ne bi volili svojega občinskega svetnika. V nadaljevanju seje je občinski svet razpravljal o imenovanju občinske volilne komisije za Rome in o imenovanju komisije za pripravo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti v občini, v kateri so bili predlagani Vida Kolesa, predstavnica Centra za socialno delo Grosuplje, Andrej Struna, predstavnik UE Grosuplje, ter dva predstavnika romske skupnosti: Dušan Zupančič in Teo Brajdič. Predalič (SDS) je menil, da bi z imeno­ vanjem komisij stvar prejudicirali, M. Kranjc (LDS) pa je označil morebitna sklepa o komisijah za absurdna. Ob glasovanju nihče od svetnikov in svetnic ni bil ZA in nihče ni bil PROTI ustanovitvi navedenih komisiji, zato komisiji nista bili izglasovani. J. Miiller DEL ZGODBE 0 USPEHU W Dr. Rado Bohinc, minister. Grosuplje, 3. september 2002 - V Motelu Grosuplje je v prisotnosti mi­ nistra za notranje zadeve, dr. Rada Bohinca, direktor Slovenskega inšti­ tuta za kakovost in meroslovje dr. Igor Likar uradno podelil certifikat Upravni enoti Grosuplje. Slovesnosti so se poleg uslužbencev upravne enote in povabljenih gostov iz ostalih upravnih enot ter nekaterih večjih podjetij iz Grosupljega udeležili tudi župani Iz območja, katerega pokriva upravna enota (Dobrepolje - Anton Jakopič, Grosuplje - Janez Lesjak, Ivančna Gorica - Jernej Lampret). V svojem nagovoru je načelnica Nevenka Dolgan poudarila, da "poti nazaj ni - je samo še pot na bolje" in se obenem zahvalila svo­ jim sodelavcem, še posebej pa članom sveta za kakovost. Minister pa je poudaril, da so certifikati, ki so jih nekatere upravne enote že dosegle, le del prizadevanj v državni upravi, ki pa se bodo morale izkazati še posebej v bodočem delu, ki jih čaka. Pohvalno je, da je na grosupeljski upravni enoti letno dosežena stop­ nja rešenih zadev 97 %-na, kar je kar precej nad slovenskim povprečjem, a jih čaka še nedorečena regionalizacija, s katero pa Slovenija že precej zamuja in s katero se bodo morali delavci na upravnih enotah spopasti (morda?) že v naslednjem letu. Nekaj podobnega je dejal tudi grosupeljski župan Janez Lesjak, ki je delavce "slikovito potolažil": "Ni vam bilo lahko, sedaj vam bo še težje!" V kulturnem programu so sode­ lovali gledališka igralka Simona Zore Ramovš, mama Steklasa s cit- rami in hčerka z violino iz občine Ivančna Gorica, dobrepoljska vo­ kalna ženska skupina Mavrica z umetniško vodjo Anko Fabjan in grosupeljski Big Band orkester z dirigentom Bracem J. Doble- karjem. Jože MI klic Občane občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, obveščamo, da je bil v občinskem glasilu Grosupeljski odmevi v mesecu novembru leta 2001 objavljen VII. razpis za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje. Sredstva posojila niso bila v celoti porabljena in so še na razpolago. V razpisu so bili natančno navedeni pogoji za prido­ bitev posojil, ki so ostali nespremen­ jeni, razen obrestne mere, ki se je po sklepu župana Občine Grosuplje na pobudo komisije za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje znižala, in sicer iz TOM +1,9% na TOM +0,0%. Objavljen je bil tudi način pridobitve sredstev posojila in potrebna doku­ mentacija, ki mora biti priložena vlogi za dodelitev sredstev. Vse zainteresi­ rane za pridobitev sredstev, ki so pred­ met VII. javnega razpisa, obveščamo, da lahko vlogo z vso potrebno dokumentacijo oddajo na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarst­ vo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. Vse dodatne informacije glede razpisnih pogojev VII. razpisa za dodelitev sred­ stev za kreditiranje kmetijstva in nači­ nom dodelitve sredstev lahko zaintere­ sirani dobijo na prej navedenem naslovu. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance Občine Grosuplje SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSU­ PLJE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE v mesecu maju, juniju, juliju in avgustu 2002 Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa izjavnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 42, z dne 15. 05. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta "Pri Bambiču" (Uradni list RS, št. 45, z dne 24. 05. 2002) Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 47, z dne 29. 05. 2002) Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodelitvi posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 47, z dne 29. 05. 2002) Odlok o poimenovanju ulic v zazidalnih načrtih TOC III, DVORI III in DVORI IV (Uradni list RS, št.50. z dne 07. 06. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 50, z dne 07. 06. 2002) Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 52, z dne 14. 06. 2002) Popravek o odlokih o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorske planske celote (Uradni list RS, št. 52, z dne 14. 06. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona v pentlji Cikava (Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Ponova vas (Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Sela (Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Mali Vrh (Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 55, z dne 27. 06. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona Sever, Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z dne 10. 07. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutkov Odlokov o spremembah in dopolnitvah zazidalnih načrtov DVORI III in DVORI IV (Uradni list RS, št. 60, z dne 10. 07. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o ureditvenem načrtu "Družbeni dom" Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z dne 10. 07. 2002) Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št.77, z dne 30. 08. 2002) KREDITIRANJE KMETIJSTVA V OBČINI GR0SUPUE PO POGOJIH IZ VII. RAZPISA, OBJAVLJENEGA V NOVEMBRSKI ŠTEVILKI GROSUPELJSKIH ODMEVOV V LETU 2001 Clanl sveta za kakovost. Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sred­ stev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 48/95 in 47/02) VIII. RAZPIS za dodelitev posojil Iz sredstev občinskega proračuna In bančnih sredstev za področje kmetijstva v občini Grosuplje Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanega posojila iz sredstev občinskega proračuna in sredstev Nove Ljubljanska banka d.d., Podružnica Moste, Nove Fužine 33, Ljubljana znaša 18.000.000,00 SIT. 2. Namen posojila: graditev, prenova in adaptacija gospodarskih objektov kmetije, nakup in posodobitev opreme, razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmožnosti na kmetijah za dopolnilne dejavnosti, za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel, za programe predelave in trženja ter za nakup standardnih traktorjev s štirikolesnim pogonom in zaviranjem ter za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 3. Posojila so prednostno namenjena: - za dograditev in adaptacijo začetih investicij, ki bodo zagotavljale večje zmogljivosti na kmetiji, - za razširitev in posodobitev ter pridobitev novih zmogljivosti kmečkega turiz­ ma, - za posodobitev in razvoj domače obrti in podobnih dejavnosti na kmetijah, -za posodobitev in razvoj predelovalnih in pridelovalnih zmogljivosti na kmeti­ jah in - za novogradnje gospodarskih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti, - za nakup traktorjev s štirikolesnim pogonom, z najmanjšo močjo 40 KW in štirikolesnim zaviranjem, - za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 4. Za posojilo lahko zaprosijo občani občine Grosuplje s slovenskim držav­ ljanstvom, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Investicija mora biti na območju občine Grosuplje. 5. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v največji meri izpolnjujejo sledeče pogoje: - so kmetijski zavarovanci, - so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oz. imajo naslednika, - so kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetijsko izobrazbo, - imajo dokumentacijo za gradnjo ali jo pridobivajo, - ekonomska upravičenost investicije. 6. Pogoji, pod katerimi se bodo dodeljevala posojila: - odplačilna doba: do 5 let, - obrestna mera: TOM + 0,0 %, - način obračunavanja in odplačevanja posojila: mesečni obroki, - zavarovanje posojila (vsaj dve obliki): s pobotom na računu pri banki in dodat­ no z zastavo nepremičnine ali zavarovanjem preko zavarovalnice, - ostali stroški: stroški odobritve kredita v višini 0,5 % od zneska kredita + str. zavarovanja, - moratorij: po dogovoru s posameznim kreditojemalcem, vendar največ do enega leta, - stroškov vodenja kredita ni. 7. Sredstva tega razpisa lahko prosilci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva, opisom in predračunsko vrednostjo celotne investicije ter višino zaprošenega posojila, - odločba o statusu kmeta oz. potrdilo Upravne enote Grosuplje, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, - v primeru, če se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom oz. ima kmetijo odprtih vrat in zaproša za sredstva posojila za namen turistične dejavnosti, mora dostavi­ ti potrdilo o priglasitvi opravljanja dejavnosti turizma na kmetiji, ki ga izda pris­ tojni organ upravne enote, če se prosilec ukvarja z domačo ali umetno obrtjo predloži potrdilo Obrtne zbornice Slovenije o priznanju dejavnosti, - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri je predvidena investicija, star do 15 dni, ali zakupna ali druga pogodba o uporabi zemljišča, sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in overovljena pri notarju, - mapno kopijo za zemljišče, na katerem je predvidena investicija, - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od 5 let, - predračuni, - mnenje kmetijske svetovalne službe o predlagani investiciji, - potrdilo o višini katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih zemljišč, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posoji­ la, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila, - potrdilo o prometu preko kmetijske zadruge oz. ostala potrdila o dohodkih iz kmetijske dejavnosti, - potrdilo o upravičenosti nakupa mehanizacije v okviru Strojnega krožka, - mnenje Kmetijske svetovalne službe o ustreznem nakupu modela traktorja s štirikolesnim pogonom in štirikolesnim zaviranjem. 8. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga, ki v največji meri ustreza razpisnim pogojem. Višina odobrenih sredstev je odvisna od kreditne sposob­ nosti prosilcev, ki jo na podlagi dostavljene dokumentacije izračuna banka, s katero ima občina sklenjeno pogodbo, glede na višino zaprošenih sredstev prosil­ ca. 9. Rok za vložitev prošenj poteče 21.10. 2002 ob 11.00 url. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne infor­ macije in dvignejo razpisne obrazce na vložišču občine. 10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev posojila najkasneje v 20-ih dneh po preteku roka za oddajo vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbrano banko ter med prosilcem in banko se bodo uredila na podlagi medsebojnih pogodb. Sklep župana o odobritvi sredstev bo občina posredovala izbrani banki, na podlagi navedenega sklepa pa bo prosilec sklenil pogodbo o nakazilu sredstev in ostalih pogojih z banko. Številka: 40305-0219/02 Datum: 10.09.2002 OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), ter pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 97/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporabljata tudi za lokalne skupnosti, in sklepa o dodelitvi sred­ stev podpore za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje št. 40305-0095/02 z dne 08.07.2002 I. JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev podpore za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje v letu 2002 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za ure­ ditev pašnikov na območju občine Grosuplje. Sredstva podpore se dodeljujejo za: • ureditev pašnikov na zemljiščih, ki ne smejo biti manjša od 1 ha, • razširitev že obstoječih pašnikov, katerih površina ne sme biti manjša od 0,5 ha. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 2.000.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvar­ jajo z živinorejo in imajo stalno pre­ bivališče oz. sedež v občini Grosuplje. 5. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za podporo naložbam za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje sofinancira 70% stroškov, kar upravičenci dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračun­ ska sredstva. Upravičenci lahko pri­ dobijo sredstva za namen podpore za ureditev pašnikov le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javne­ ga razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • projektna dokumentacija s spe­ cifikacijo materiala po posameznih fazah in vrstah, ki jo pregleda in potrdi Kmetijska svetovalna služba, • katastrski načrt v katerega je vrisana ureditev pašne površine, • dokazila o lastništvu: posestni list, pogodbo o dolgoročnem zakupu (10 let), če se dela opravljajo na najetih površinah, • opis kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam; 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v petek 18.10.2002 ob 11.00 url, odpiranje vlog bo v ponedeljek 21.10.2002 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje. Vloge za dodelitev sredstev pod­ pore za ureditev pašnikov z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnos­ ti, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako "SOFINANCIRANJE URE­ DITVE PAŠNIKOV - NE ODPIRAJ". 9. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje urejanja pašnikov v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v petnajstih dneh. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in prejemniki pro­ računskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje objavlja na podlagi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2002 ( Ur. list RS, št. 22/02 in 52/02), sklepa o dodelitvi sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje - uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja št. 40305-0243/02 z dne 22. 8. 2002 in v skladu z določili pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje za leto 2002 - uvajanje Integriranega in ekološkega kmetovanja 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore naložbam za pre­ strukturiranje kmetij, in sicer za sofinanciranje stroškov integrirane in ekološke pridelave na kmetijskih gospodarstvih, ki se izvajata pod natančno določenimi pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za sofinanciranje: - priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, - investicij in tehnoloških posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, - izobraževanja in svetovanja s področja integriranega ali ekološkega kmeto­ vanja. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investici­ jskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovanje, mora vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investici­ jskega programa. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnoloških posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če gre za vzdrževalna dela ali spremembe oz. posege, ki v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov ( Ur. list RS, št.64/96, 6/97, 17/97 in 7/99) pomenijo poseg v prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o nastalih stroških pred­ ložiti tudi odločbo upravnega organa o priglasitvi del ( Upravna enota Grosuplje). V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnoloških posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če za posege, ki v skladu z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list Rs, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) spreminjajo prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o nastalih stroških predložiti tudi gradbeno dovoljenje ( Upravna enota Grosuplje). V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, mora v vlogi natančno obraz ložiti tematiko izobraževalne ali svetovalne dejavnosti ter priložiti dokazila o nastalih stroških. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 1.000.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z vel­ javnimi smernicami ukvarjajo z integriranim ali ekološkim načinom kmetovanja. 5. Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore največ do višine 70 % stroškov, kar dokazujejo z računi oz. sorazmerno glede na število vlog in razpo­ ložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kan­ didirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi upravičenec sam, - uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje, - mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe, - dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ekološke kmetovalce, - računi in druga dokazila o nastalih stroških, ekološko pridelavo, - v primeru, če zaproša za sofinanciranje izdelave razvojnih ali investicijskih programov, fotokopijo programa, - v primeru, če zaproša za sofinanciranje investicij in tehnoloških posodobitev v smislu posegov v prostor, odločbo o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje, - v primeru, če zaproša za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja, vlogi priloži obrazložitev tematike izobraževanja in svetovanja. ki združuje integrirane ali povezanih z integrirano ali 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. Rok za oddajo vlog poteče v četrtek, 24. 10. 2002 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v ponedeljek, 28. 10. 2002 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2. Grosuplje. 8. Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIRANJE KMETIJ ". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za prestrukturi­ ranje kmetij najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPUE, ŽUPAN Janez Lesjak Izjava za javnost ob 5. izredni seji Občinskega sveta občine Grosuplje PONOVNO PRIHAJA CAS ZA SPREMEMBE Naša mlada država stoji pred novimi usodnimi izzivi. Zakličimo si, da se pri­ hodnost še ni zgodila in čaka na nas v mesecu novembru, času volitev. Slovencem je bila pisana obsodba. Tega še ni tako dolgo, ko so nas teptali celo notranji nasprotniki s svojimi zavezniki. In če se nam danes ni treba boriti več za obstoj naroda, s tem še ni rečeno, da se smemo vdajati brezskrbnosti. Sedanjosti se gotovo ne da primerjati s preteklostjo. A to ne pomeni, da le-te ni treba pozabiti. Kdor namreč pozna pretekle strahote, ta zna tudi bolj ceniti to, kar imamo danes, hkrati pa se tudi bolj zaveda, kaj vse še je vedno narobe. Čas, v katerem živimo, ni naklonjen duhovnim vrednotam. Vse, kar je duhovne­ ga, plemenitega, vse to je potisnjeno v stran in zanemarjeno. Človek se je od­ daljil od narave in s tem tudi od samega sebe. Prav pomanjkanje srčne kulture je izraz duhovnega obubožanja in očitno zna­ menje notranje revščine pri tolikih ljudeh v današnjem času. Kaže se v pohlep­ nosti, napuhu, brezčutnosti do sočloveka, neodgovornosti, surovosti, napadal­ nosti in celo divjaštvu, ki se ne ustraši niti pred skrunitvijo grobov. Staro reklo pravi: Globje ko pogledaš v preteklost, dlje v prihodnost vidiš. Ko iščemo odgovore na velike izzive našega časa, se moramo zato z upanjem in odločnostjo zazreti v narodni spomin, saj bomo tam našli svoj pravi obraz, svoj ponos in navdih za prihodnost. Prisluhnimo zgodovini in prepoznali bomo to, kar je resnično dobro za nas. V N.Si Novi Sloveniji Krščanski ljudski stranki se zavedamo odgovornosti pred volilci. Trdimo, da pravega razvoja ne more biti, če se ljudje ne prepoznamo v njem. Naše načelo pri delu je, ustvarjati spremembe za bolj pravično in varno Slovenijo. Z delom, znanjem in zaupanjem v ljudi bomo gradili prihodnost na konkretnih projektih v našem življenju in delavnem okolju. Ustvarjajmo spremembe za narodov blagor - za prihodnost naših otroki" Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Mihael Kadunc DUHOVI PRETEKLOSTI SE ŠE VEDNO PREBUJAJO... Na svoji 5. izredni seji, kije potekala 28. 8. 2002 je, po mnenju članov in članic svetniškega kluba Liberalne demokracije Slovenije, občinski svet občine Grosuplje pokazal dovolj politične modrosti in raz­ sodnosti, da je argumentirano in brez po- pulističnih pridihov razpravljal o možnostih za vključitev predstavnika romske skup­ nosti v občinski svet naše občine. Pri odločanju o vsebini tega, s spre­ membami Zakona o lokalni samoupravi narekovanega sklepa, nas je vodilo več načelnih usmeritev in nekaj zelo resnih pomislekov. V LDS smo vedno odločno zagovarjali pravice manjšin. Katerihkoli, med njimi tudi romske skupnosti. Vendar pa so spre­ membe Zakona o lokalni samoupravi, po našem mnenju odprle vsaj tri resna pravno-formalna in hkrati zelo vsebinska vprašanja, ki so nas vodila pri odločanju. Naj jih zelo na kratko naštejemo: Občina Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), ter pravilnika o postopkih za izvrševanje pro­ računa Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporabljata tudi za lokalne skup­ nosti, in sklepa o dodelitvi sredstev za sofi­ nanciranje nakupa ali menjave hladilnih naprav in molznih strojev na območju občine Grosuplje št. 40305-96/02 z dne 28. 8. 2002 I. JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za nakup ali menjavo hladilnih naprav in molznih stro­ jev na območju občine Grosuplje v letu 2002 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občine Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za nakup ali zamenjavo hladilnih naprav in molznih strojev na območju občine Grosuplje. Sredstva pod­ pore se dodeljujejo na podlagi: - računa, ki ne sme biti starejši od enega leta, -pogodbe o nakupu, ki prav tako ne sme biti starejša od enega leta. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 2.000.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmeti­ jstvom in imajo stalno prebivališče oz. sedež v občini Grosuplje. 5. Občina Grosuplje iz namenskih sred­ stev za podporo naložbam za nakup ali zamenjavo hladilnih naprav in molznih strojev na območju občine Grosuplje sofi­ nancira 70 % stroškov, kar upravičenci dokazujejo z računi ali pogodbami o nakupu, oz. sorazmerno glede na število 1. Po našem mnenju spremembe Zakona o lokalni samoupravi pomenijo nepopolno izvrševanje Odločbe Ustavnega sodišča, ki narekuje zakonodajalcu, da uredi problem zastopanosti romske man­ jšine v organih lokalne skupnosti. Zakonodajalec namreč ni upošteval navodil iz obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča in morda predvsem tudi pomis­ lekov v podanih ločenih mnenjih ustavnih sodnikov Čebulja in Testena, povezanih predvsem z določitvijo kriterijev za vključitev posameznih občin v seznam občin, ki morajo zagotoviti zastopanost Romov v občinskih svetih. Odsotnost jas­ nih in nedvoumnih kriterijev za navedbo teh 20 lokalnih skupnosti je v večini prizadetih občin povzročila največ nejevol­ je. 2. Ravno v povezavi z nejasnim nači­ nom določitve seznama občin, se pod velik vprašaj postavlja tudi enakopravnost Romov med seboj. Namreč, tisti, ki živijo v občinah, ki niso vključene v seznam 20 občin, so gotovo v drugačnem, po našem mnenju slabšem pravnem položaju kot tisti, ki tam živijo. 3. Velik problem je tudi odsotnost v 65. členu Ustave RS navedene zakonske pod­ lage za urejanje posebnega statusa romske populacije. V več kot enajstih letih od sprejema Ustave namreč še vedno nimamo Zakona o romski skupnosti, ki bi krovno urejal pravice in dolžnosti romske skupnosti, ki živi v Sloveniji. Prav tako pa nas moti tudi pomanjkanje drugih, mogoče še pomembnejših zakonov, ki bi urejali položaj Romov na področjih zdravst­ va, šolstva, delovnega prava, sociale in drugih. Mnenja smo, da bi jasnejše in bolje domišljene zakonske rešitve na teh področjih pomenile hitrejši in večji korak k dvigu kvalitete bivanja romske skupnosti v naši državi. Poleg teh, nedvomno zelo resnih pomis­ lekov, pa se pridružujemo še vsaj dvema, pravno bistveno zapletenejšima vprašanje­ ma, ki sta se pojavljala tudi v javnosti: 1. Vprašljiv pojem avtohtonosti romske manjšine. Avtohtonost je kot ustavna kate­ gorija opredeljena v 64. členu v primeru italijanske in madžarske manjšine. V 65. členu Ustave, ki posebej govori o romski skupnosti, o avtohtonosti, ki pa jo navaja in uvaja spremenjeni Zakon o lokalni vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za nakup ali zamenjavo hladilnih naprav in molznih strojev le enkrat, zato v istem letu ne morejo kan­ didirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva tega javnega razpisa prido­ bijo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja doku­ mentacija: - opis kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam, - račun oz. pogodba o nakupu ali zamen­ javi hladilne naprave in molznih strojev, ki pa ne sme biti starejša od enega leta, 7. Merilo za dodelitev sredstev je popol­ na vloga. 8.. Rok za oddajo vlog poteče v četrtek 17.10.2002 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v četrtek, 17.10. 2002 ob 13.00 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in oznako "VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA NAKUP ALI ZAMENJAVO HLADILNIH NAPRAV IN MOLZNIH STROJEV'. 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za prestrukturi­ ranje kmetij najkasneje v 20 dneh od pote­ ka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosil­ cem posredovan v osmih dneh po spreje­ mu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sred­ stev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak samoupravi, ni govora. 2. Evidenca volilne pravice je za romsko skupnost opredeljena v 40. členu Zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-1). Kot del evidence za pripadnike romske skupnosti je poleg imena, priimka, spola in datuma rojstva navedeno stalno prebivališče, ki pa gaje za pripadnike te skupnosti zelo težko, če ne nemogoče, določiti. Zaradi navedenih pomislekov svetnice in svetniki Liberalne demokracije Slovenije nismo mogli glasovati za predlog spre­ membe Statuta občine Grosuplje. Nismo pa bili tudi proti njegovemu sprejetju. Pri tem poudarjamo: - da smo v celoti za to, da se poseben položaj romske skupnosti v celoti in čim­ prej uredi; - da smo za to, da predstavniki romske skupnosti sodelujejo na vseh nivojih demokratičnega odločanja v državi Republiki Sloveniji; - da smo proti temu, da je številčnost pri­ padnikov romske skupnosti edini kriterij za opredelitev možnosti za njihovo partici­ pacijo v organih odločanja oziroma smo proti preštevanju manjšin. Zato smo v nadaljevanju te točke dnevnega reda soglasno podprli predlog, da Občinski svet občine Grosuplje sproži zahtevo za preveritev ustavnosti spre­ memb Zakona o lokalni samoupravi, ki so jo predstavniki svetniških skupin pripravili in uskladili v roku 7 dni. Mnenja smo, da je to edina pravno in moralno pravilna pot iz neprijetnega pravnega položaja, v katerem smo se znašli. Na žalost smo že pred odločanjem na seji vedeli, da pred seboj nimamo dobrih in slabih rešitev, temveč le slabe in zelo slabe. Po našem trdnem, prepričanju smo se odločili pravilno. V dobrobit vseh občanov in občank naše lokalne skupnos­ ti. Tudi tistih, ki so pripadniki romske skup­ nosti. Za Klub svetnikov in svetnic Liberalne demokracije Slovenije dr. Miroslav Kranjc Dogajanje, povezano z zahtevo ustavnemu sodišču, in dokumente, povezane z omenjeno problematiko, lahko redno spremljate na spletnem naslovu: http://www.grosuplje.lds.si/ aktualno.html SREČANJE NA LAVRIČEVI KOČI V soboto, 7. septembra 2002, so občinski odbori Liberalne demokracije Slovenije Dobrepolje, Grosuplje In Ivančna Gorica priredili že 6. tradicional­ no srečanju članov In članic vseh treh občinskih odborov. Na srečanju, ki se ga je v lepem vre­ menu znova udeležilo tudi veliko število simpatizerjev, je bilo seveda veliko govora tudi o prihajajočih lokalnih volitvah, na katere smo se pričeli intenzivno pripravljati že lani. Občinska odbora Liberalne demokracije in Združene liste socialnih demokratov Grosuplje sta srečanje izkoris­ tila tudi za podpis Sporazuma o sodelo­ vanju pri podpori kandidatu za župana občine Grosuplje Janezu Lesjaku. Ob podpisu tega pomembnega spo­ razuma, ki pomeni nadaljevanje trdne podpore sedanjemu županu občine Grosuplje, sta predsednika obeh občinskih odborov Stane Žvegla in dr. Miroslav Kranjc poudarila, da se je v času županovanja Janeza Lesjaka občina Grosuplje močno razvila in pričela bolje izkoriščati svoje naravne danosti in poten­ ciale ljudi, ki v njej živijo in delajo. Seveda pa napredek občine Grosuplje še zdaleč ni dosegel svojega vrha. Ob ustrezni podpori v občinskem svetu bo mogoče v naslednjem mandatu še bolje in učinkoviteje voditi občino Grosuplje po poti gospodarskega razvoja in zviševanja kvalitete bivanja, kar je v svojih besedah ob podpisu sporazuma poudaril tudi župan občine Janez Lesjak. dr. Miroslav Kranjc predsednik 00 LDS Grosuplje ... čeprav je od takrat minilo že sko­ raj šestdeset let. Na to in na dogodke med narodnoosvobodilno vojno je spomnila Krajevna organizacija zveze borcev Grosuplje, ki je v začetku julija na Kavcah pripravila srečanje borcev in bork. Kraja dogodka niso izbrali naključno, saj je prav tam življenje končal Stojan Šuligoj - Jope, partizan. Njegova smrt je simbolna, bil je žrtev izdaje lastnih ljudi, je bilo slišati na srečanju. Slavnostni govornik Franc Štibernik je poudaril, da je bilo fašis­ tičnemu okupatorju jasno, da si mora za vzdrževanje okupacijske oblasti poiskati zaveznike, bolje rečeno hlapce in s pomočjo cerkve mu je uspelo. Štibernik je izpostavil dve vprašanji: ali si generacije, rojene v tis­ tih časih in kasneje, lahko predstav­ ljamo dileme, pred katerimi so se znašli naši starši: komu verjeti: aktivis­ tom narodno osvobodilne fronte ali duhovščini, ki je novačila vojake za pomoč okupatorju, v zameno pa nudi­ la lepe uniforme in toplo posteljo. Danes govoriti, da so partizani s svo­ jimi akcijami izzvali nasilje in pov­ račilne ukrepe okupatorske vojske in njenih pomagačev in ob tem zamolčati, da so se na podoben način proti okupatorju borili tudi drugi evrop­ski narodi, kaže na to, daje med nami še veliko hlapcev, ki bi bili pripravljeni zatajiti svoj rod, je omenil slavnostni govornik. Kritično se je dotaknil tudi prispevka v junijski številki Gro­ supeljskih odmevov. Povedal je, da avtor ob tem, ko dejanja partizanov označuje kot nesmiseln teror in uporabo fizičnega nasilja, pozablja na to, da so sovražniki Slovencev ropali ter zapirali in streljali tiste, ki niso slepo upoštevali njihove volje. Tako ali tako pa je težko z današnjimi očmi pre­ sojati takratne dogodke. Vojna ni nikoli pravična in vedno so prizadeti tudi nedolžni. Franc Štibernik je opozoril tudi na to, da zaslug slovenskih parti­ zanov ne bo mogel nihče izničiti in da je bilo prelite veliko slovenske krvi zaradi tistih, ki svoja dejanja opraviču­ jejo z borbo prati komunizmu. Taki izgovori vodijo v nove delitve in sovraštvo, ki sijih današnje generacije ne zaslužijo, je zaključil Štibernik. V prvi julijski soboti so na Kavcah nastopili tudi moški pevski zbor Vokal Grosuplje, recitatorka Nada Rovšek in harmonikar Franc Marn, delegacije zvez borcev iz Grosupljega in okolice pa so k spomeniku Stojanu Šuligoju položile venec in cvetje. Tadeja Anžlovar V Grosupljem ogromna podpora neodvisni predsedniški kandidatki Barbari Brezigar S prvim šolskim dnem so začeli teči roki za volilna opravila. Tako je tudi volilni štab neodvisne predsedniške kandidatke Barbare Brezigar začel zbi­ rati potrebnih 5.000 podpisov v pod­ poro njeni kandidaturi. Število volivk in volivcev, ki so svoj podpis overili na UE Grosuplje, pa je že v prvem tednu pre­ seglo vsa pričakovanja. Med prvimi so podporo Barbari Brezigar s svojimi pod- i pisi izrazili tudi predsednik 00 SDS Grosuplje Božo Predalič, predsednik 00 N.Si Grosuplje Miha Kadunc in skupni kandidat Koalicije Slovenija za župana občine Grosuplje dr. Peter Verlič. DRUGI ROJSTNI DAN NOVE SLOVENIJE • KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE Sredi poletja (27. 07. 2002) smo v naši stranki NSi - Krščanski ljudski stranki slavili drugo obletnico ustanovitve. Grosupeljski člani in simpatizerji smo to pri­ liko izkoristili za prekrasen izlet čez Kranjsko Goro, preko Vršiča v dolino Trente na Mirenski grad pri Novi Gorici. V polnem zelo udobnem avtobusu smo bili zbrani od najmlajših (6 let) do stare­ jših (70 let). Vreme nam je bilo posebej naklonjeno, ker ni bilo prehude vročine. Občudovali smo najprej svet pod nami, saj so se meglice ravno dvigale iz doline. V Trenti pa je bilo nebo čisto in vršaci so bili nad nami kot na dlani. Peljali smo se mimo ruske kapelice, se za trenutek ustavili in v mislih zaželeli vsem pokojn­ im večni mir in pokoj. Nekateri smo šli k izviru Soče. V Trenti smo obiskali nepo­ zaben muzej z vsemi značilnostmi tega kraja. Vsi smo bili dobro razpoloženi, saj nas je ves čas spremljala harmonika, tako daje naš zbor marsikdo občudoval. Čas nas je prehiteval, da smo komaj prišli do začetka svete maše na Mirenskem gradu. V prepolni veliki in prekrasni cerkvi smo prejeli posebne milosti, saj nas je spremljala zborovska in ljudska pesem in nazadnje še novo- mašni blagoslov. Po maši smo se dalj časa zadrževali okoli cerkve, od koder je čudovit razgled v dolino in se seznanili z zanimivostmi tega kraja. V športnem parku v Orehovljah se nas je zbralo na ljudski veselici okoli 2.000 članov in sim- patizerjev. Tu nas je prisrčno pozdravil občinski predstavnik nato pa so se zvrstili razni govorniki (dr. Bajuk, g. Peterle, predstavnik zamejskih Slovencev, dr. Brezigerjeva ter gost SDS-a dr. Brejc). Vsi so ugotavljali, da se je naša stranka v kratkem času zelo okrepila, saj se nam pridružujejo spoštovani državljani, kate­ rih cilj je naši državi vrniti poštenost, delavnost, odgovornost, vztrajnost s pogu­ mom in zvestobo veri. Če bomo vsi člani delali na tem s svojim zgledom, bo učinek kmalu viden, v nasprotnem primeru pa nas bo povozil liberalni kapita­ lizem, ki sloni na načelih že preživetega komunizma, ki nas je pahnil v nesluteno zadolženost in razprodajo našega bogastva tujcem. V slogi je moč, zato je zadnji čas, da desnica združi svoje moči in naj ne naseda propagandi, ki nas razdvaja. Povratek nas je vse strnil v eno samo pesem, saj smo bili ob gostoljubju naših Primorcev okrepljeni z dobro jedačo in zdravo primorsko pijačo, za kar se jim moramo prisrčno zahvaliti. Ana Gore ROMI V OBČINSKEM SVETU? KAM VSE TO PELJE? V Slovenski ljudski stranki (SLS) - občinskem odboru Grosuplje v zadnjem obdobju z zaskrbljenostjo spremljamo aktualna dogajanja v družbi in s tem posamezne poteze nekaterih ministrstev in državnih ustanov. Gre za teme, ki zapol­ njujejo časopisne strani in čas na televi­ zijskih in radijskih postajah. Če začnemo pri zgodbah o nacional­ nem interesu, potem se nam postavlja vprašanje, kaj sploh je nacionalni interes za državo Slovenijo? Je to ozemeljska celovitost slovenske zemlje iz ustavne lis­ tine ob osamosvojitvi, morda del gospo­ darstva v večinski lasti domačih podjetij, slovenski jezik in kultura na vseh segmen­ tih družbe, morda zaposlovanje in vračan­ je Slovencev po svetu v domovino in podobno? O primeru Joras je bilo povedanega že veliko in v Slovenski ljudski stranki bomo dodali le to, da se Jošku Jorasu zahvaljuje­ mo in mu izražamo globoko spoštovanje in podporo za njegovo patriotsko držo. Z zaporom in preiskavami na domu so mu bile kršene osnovne človekove pravice. Je zagotovo novodobni Čedermac ali Slomšek. Kaj je pri tem zaskrbljujoče? Mlačnost in mlahavost, neodločnost in neodzivnost vladnih predstavnikov in predsednika države, kot da ne gre za usodo slovenske zemlje in lastnine, ki je v demokraciji sveta, in kot da ne gre za usodo slovenskega državljana. Če samo pogledamo, kako se ameriška vlada bori in prizadeva za var­ stvo ameriških državljanov po vsem svetu glede kazenskega sodišča, je potem vsakomur kolikor toliko jasno, kakšna je naša diplomacija. Praktično so se že vsi subjekti v Sloveniji zedinili, da so bile kršene osnovne človekove pravice g. Jorasu, vendar vse do sedaj, ko to pišemo, se varuh človekovih pravic v Sloveniji še ni oglasil. Iz zadnjega obdobja pa se lahko spomnimo, kako hitro seje oglašal in reagiral v preteklosti bodisi ob izjavah g. nadškofa Rodeta glede slovenske šole in vzgoje v njej, s katerimi je nadškof celovito predstavil stanje, kje smo, oziroma je nalil čistega vina. Varuh človekovih pravic pa je menil, da gre za nestrpnost in vsiljevanje nekih načel laični družbi. Naprej: poglejmo primer s tako- imenovane avtonomne cone Molotov v Ljubljani! Varuh je takoj reagiral in podal svoje mnenje. V primeru Jorasa, ko je šlo za ugrabitev, prepoved stika z odvetnikom in druga kršenja, pa ni bilo potrebnega komentarja. Zaskrbljujoče, mar ne? Nadaljnji primer v slovenski družbi je zavzemanje Urada za lokalno samoupravo glede podeljevanja svetniških mest pred­ stavnikom romske skupnosti. Urad je brez kriterijev in meril, analiz in realnih podatkov predlagal spremembo zakon­ odaje s področja lokalne samouprave, ki določajo obvezo, da občine zagotovijo do eno svetniško mesto predstavnikom romske skupnosti tudi v občni Grosuplje. Do sedaj še nismo izvedeli za strategijo Urada za lokalno samoupravo, kaj pravza­ prav s to spremembo želi doseči. Nekatere občine so se bile prisiljene upreti temu z vsemi pravnimi sredstvi in zadovoljno ugo­ tavljamo, da smo to storili tudi v občini Grosuplje. Takšen način dela Urada za lokalno samoupravo pa se nam zdi naravnost neodgovoren in neresen od državnih uslužbencev. Država se, to je dejstvo, veliko ukvarja z manjšinami v Sloveniji, sodeluje z njimi in pripravlja zakonodajo za izboljšanje njihovega statusa. To samo po sebi ni nič narobe, vendar pa pri tem opozarjamo na določeno recipročnost. Če samo opozorimo na probleme slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, kjer so Slovenke in Slovenci dnevno podvrženi pritiskom raznih nacionalističnih krogov, kjer se posamezniki dnevno prizadevajo za ohra­ nitev dosedanjih pravic, tu pa po našem mnenju in dovolj pritiskov na sosednje vlade za zaščito naših slovenskih ljudi, ki živijo onstran meja. Po drugi strani pa imamo po svetu ogromno Slovencev, ki govorijo slovenski jezik, so slovenske krvi in živijo slovenske vrednote in se želijo vrniti v Slovenijo in s svojim pridobljenim znanjem v tujini lahko prispevajo k vsestranskemu razvoju slovenske države. Do sedaj ni bilo politične volje, želje naše vlade po urejanju zako­ nodaje in statusa za naše državljane. Slovenci po svetu, ki se želijo vrniti v Slovenijo, ne zahtevajo nič drugega kot to. da se jim omogočijo osnovni pogoji za preživetje. Slovenci po svetu, ki so prepoz­ navni kot priden in delaven narod, bi lahko s svojimi znanji in izkušnjami le bolj odprli vrata v svet slovenskemu gospodarstvu. Za to državo to ni slovenski nacionalni interes. Žal ni volje po tem v delu slovenske družbe, ki ima v tem trenutku škarje in plat­ no. Slovenci po svetu si želijo le strehe nad glavo za nov začetek. V Slovenji po osamosvojitvi propadajo številne voja­ šnice, le nekatere so preuredili v začasne begunske centre, ki so po odhodu beguncev prazne, danes pa bi bilo potrebo z majhnimi sredstvi to preurediti in bi lahko uredili začasne slovenske hiše, po vzoru tujine. Svetovni slovenski kongres vsako leto Pobudniki za oceno ustavnosti novele Zakona o lokalni samoupravi: Dušan Hočevar, dr. Peter Verlic in Božo Predalič Pred časom je vlada sprejela novelo Zakona o lokalni samoupravi. V spremen­ jenem zakonu je določila 20 občin, ki bi morale najkasneje do 2. septembra spre­ meniti svoje statute tako, da bi bilo v občinskem svetu zagotovljeno pred­ stavniško mesto pripadniku romske skup­ nosti. Vlada je med občine, ki po njenem prepričanju morajo imeti Roma v občinskem svetu, uvrstila tudi občino Grosuplje. Že v času sprejemanja novele zakona je poslanec DZ Janez Janša nasprotoval takšnemu parcialnemu reševanju romske problematike. Predlagal je tudi amandma, s loterim bi bilo Grosuplje izločeno iz paketa "romskih" občin. Žal je vladni glasovalni stroj, predvsem z glasovi LDS in ZLSD, pred­ lagani amandma gladko zavrnil. V mesecu avgustu sta občinska svetnika Božo Predalič in dr. Peter Verlič skupaj z Dušanom Hočevarjem pripravila in na Ustavno sodišče vložila Pobudo za oceno ustavnosti omenjenega Zakona. Pobudo so podprle tudi nekatere izmed "prizadetih" občin, v drugih pa so podporo izrazili posamezni svetniki. Občinski svet Občine Grosuplje je spre­ membo občinskega statuta obravnaval na svoji izredni seji 28. avgusta in spremembo z glasovi SDS, SLS in ZLSD gladko zavrnil. Občinski svet je na isti seji na predlog socialdemokratov soglasno sprejel tudi sklep, da na Ustavno sodišče vloži Zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona ter hkrati iz predstavnikov vseh političnih strank imenoval komisijo za oblikovanje te Zahteve. Za predsednika komisije je bil soglasno izvol­ jen Božo Predalič. Tvorce In vlagatelje Pobude za oceno ustavnosti novele Zakona o lokalni samoupravi Boža Predaliča, dr. Petra Verllča in Dušana Hočevarja smo poprosili za kratek pogovor. Najprej nam, prosim razložite, v čem je razlika med "vašo" Pobudo za oceno ustavnosti In Zahtevo za oceno ustavnosti, ki Je bila vložena v Imenu občinskega sveta? Vsebinsko je razlika minimalna, saj je bila Zahteva, ki je bila vložena v imenu občinskega sveta, izdelana na osnovi naše pobude, ki pa smo jo v nekaterih delih ustrezno dopolnili. Proceduralno pa je razlika zelo velika. Zahtevo, ki jo vloži pred­ stavniški organ lokalne samouprave (v našem primeru občinski svet), Ustavno sodišče v vsakem primeru obravnava, med­ tem ko lahko našo pobudo sodišče zavrže, če meni, da smo predlagatelji izkazali premajhen pravni interes. Nam lahko opišete razloge, ki so vas navedli k sestavi In vložitvi vaše pobude? Med gradivom, ki ga je občinska uprava poslala svetnikom za sejo občin­ skega sveta, je bil tudi predlog spremembe ob­ činskega statuta, tako da bi bilo predstavniku Romov avtomatično zagotovljeno mesto svetnika v našem občinskem svetu. Predlogje občinska upra­ va obrazložila s spremembo Zakona o lokalni samoupravi. Čudilo nas je, zakaj je na seznamu "romskih" občin občina Grosuplje, ni pa npr. sosednje Ljubljane, ki nima nič manj romskih prebivalcev. Kaj hitro smo ugotovili, da ne obstajajo nikakršni zakonski kriteriji, po katerih so bile te občine izbrane. Ali to preprosto pomeni, da se Je Grosuplje znašlo na seznamu le zato, ker tako ustreza vladi oz. dovolj velikemu številu vladnih predstavnikov? Lahko bi bilo tudi tako. Kaj so vaši glavni očitki noveli Zakona o lokalni samoupravi? Vlada se je v svoji obrazložitvi spremem­ be Zakona sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča, ki naj bi od nje zahtevala omenjeno spremembo. Ko smo proučili sodbo Ustavnega sodišča, smo hitro ugotovili, da jo je vlada upoštevala le delno. Bistveni del sodbe, ki od vlade terja zakonsko določitev jasnih kriterijev, na podlagi katerih potem občine same ugotavljajo, ali na njihovem ozemlju živi avtohtona romska skupnost, pa je preprosto ignorirala. Ravno tako ni upošte­ vano določilo Ustavnega sodišča, ki zahteva določitev morebitnih dodatnih kriterijev, kot so npr. število avtohtonih Romov, njihova organiziranost in podobno. Upoštevano je bilo le določilo, ki je od vlade terjalo določitev potrebnih rokov. A celo pri tem določilu meni­ mo, da je imelo Ustavno sodišče v mislih roke potrebne za uresničitev prvih dveh določil. V katerih delih Je, po vašem mnenju, novela Zakona v neskladju z Ustavo Republike Slovenije? Ne samo, da vlada ni v celoti upoštevala sodbe Ustavnega sodišča, temveč je celo zavzela stališče, da sodbe ni pametno spoš­ tovati. Stakim ravnanjem je bila Ustavnemu sodišču odvzeta funkcija nadzora nad zakonodajo in hkrati kršeno načelo delitve oblasti. Vlada je kar po lastni presoji določila "romske" občine, kar ni v skladu z Ustavo, saj komentar k njej za 138. člen pravi: "Država s svojimi predpisi ne sme samo­ voljno in arbitrarno posegati v samoupravni položaj občin". Sporna novela postavlja v neenak (privilegiran) položaj Rome v vladno izbranih občinah v primerjavi z ostalimi Romi, s čimer se kljub pozitivni diskriminaci­ ji krši načelo enakosti pred zakonom. Sporenje tudi način sprejemanja zakona po skrajšanem postopku. Tak način spreje manja zakona je v neskladju z 89. členom Ustave RS, ki predvideva trifazni način spre­ jemanja zakonov. Hitri in skrajšani postopek je dopusten le izjemoma in še to v primeru, kot so izredne potrebe države. Predvsem pa smo prepričani, da bi zakonodajalec moral spoštovati 65. člen Ustave RS, ki predvideva sprejetje posebnega zakona, ki naj bi celovi­ to reševal problematiko in položaj romske skupnosti v RS. Ali Je, po vašem mnenju, glede na tradi­ cionalen način življenja Romov sploh možno brez težav In pomanjkljivosti ugp- toviti stanje avtohtonih Romov v neki obči­ ni? Ta problem seje pokazal že ob poizkusu sestave volilnih komisij in priprave volilnih imenikov za Rome. Nomadski način življen­ ja je v romski skupnosti še močno prisoten, zato je praktično nemogoče ugotoviti natančno število naseljenih Romov v posamezni občini. Verjetno bi bilo ravno zaradi preseljevanja in slabe evidence stalne naselitve Romov mnogo primerneje reševati to problematiko na državnem nivo­ ju odločanja - podobno, kot je to rešeno z manjšinami. Konec koncev takšno reševan­ je terja tudi Deklaracija o pravicah pripad­ nikov narodnih ali etičnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1992. Deklaracija ima v drugem členu jasno določilo, ki pravi, da imajo pripadniki man­ jšin pravico, da na državni ravni učinkovito sodelujejo pri odločitvah v zvezi z manjšino, ki ji pripadajo. Regionalni nivo odločanja pa je v omenjeni deklaraciji naveden v primeru primernosti. Verjetno je za pripravo tako zahtevnega opravila, kot je pobuda za oceno ustavnos­ ti nekega zakona, potrebno temeljito poz­ navanje zakonodaje, pa tudi ogromno vloženega časa? Res je. Proučitev in priprava kvalitetne pobude, ki izpodbija nek zakon, ki ga je pripravila vlada v svojih službah, je ne glede na to, da je zakon lahko sporen, in ne glede na to, da je bil lahko sprejet le zaradi glaso­ valne moči vladne koalicije, zahtevno opra­ vilo. Pri pripravi pobude smo se s svojimi izkušnjami ter znanjem vsi trije uspešno dopolnjevali (dr. Peter Verlič je bil pred časom državni sekretar na Ministrstvu za promet in zveze, Božo Predalič opravlja ma­ gistrski študij na Fakulteti za državne in evropske študije, Dušan Hočevar pa v tem času ravno končuje specialistični študij javne uprave - opomba pisca). Prosil bi vas še za sklepno misel. Želeli bi poudariti, da ne nasprotujemo temu. da bi imeli Romi možnost soodločan­ ja o zadevah, ki se tičejo življenja njihove skupnosti. Ravno nasprotno. Menimo, da bi to celo prispevalo k večji kvaliteti sobivanja. Ta cilj pa mora biti dosežen nearbitramo in na podlagi ustreznega zakona. Predvsem pa je potrebno soodločanje doseči najprej na državnem nivoju. Ne zdi se nam pošteno, da si vlada preprosto opere roke in skrb za Rome prepusti zgolj občinam, pri tem pa ni pripravljena niti finančno pomagati. Janez Plntar pripravi srečanje slovenskih zdravnikov, ki delujejo po svetu, vendar jih prav nihče ne povabi, da bi se vrnili v Slovenijo in delovali pri nas. Prav nasprotno! So nezaželeni, medtem ko jih na veliko vabimo od dru­ god, predvsem iz nam bližnjih držav nek­ danje skupne države. In še zadnji sklop, za katerega Slovenska ljudska stranka na Grosupljem izraža zaskrbljenost. To je medijski "linč" predsedniškega kandidata g. Franceta Arharja. Za večino medijev v Slovenji je pri predsedniškem kandidatu najpomemb­ nejše, kolikšna je njegova plača. Niso pomembna stališča in vrednote, ki bi jih kot predsednik zagovarjal, pač pa je najbolj pomembno to, koliko je zaslužil. Zanimivo je to, da so v glavnem le pri dr. Arharju ves čas opozarjali na bruto plačo, ne pa na neto, kar ljudi najbolj zanima, saj je neto tisto, kar dobimo v denarnico. Logično, da tega ni, ker potem to ne bi bil več "škandal". V Sloveniji je po naši oceni veliko posameznikov v državnih službah ali neo- lastninjenih državnih podjetjih, ki prejema­ jo bistveno večjo plačo kot dr. Arhar, če seštejemo vse sejnine in dnevnice v nad­ zornih svetih. Dr. Arhar je po našem mnen­ ju človek visoko moralno etičnih načel in oseba, ki v Evropi uživa ugled kot sposoben ekonomist in kot tudi posameznik, katerega beseda nekaj velja. Je človek, ki zna prisluhniti sočloveku, saj ima krščanska načela v vsakdanjem živ­ ljenju, od tega tudi številne dobrodelne aktivnosti in darovanje ljudem, ki resnično potrebujejo pomoč. Vendar zaradi skrom­ nosti dr. Arharja in nezanimanja medijev za to plat medalje ve, žal, premalo ljudi. Da na tam mestu ne omenjamo nek­ danjega generalnega sekretarja Rdečega križa, ki je imel dobrodelnost v dobrodelni ustanovi samo pri besedah. Danes pa se že dokazujejo nepravilnosti njegovega poslovanja z revizijami računskega sodišča in drugimi preiskavami o nepravilnostih. Njemu je še marsikdo podoben v aktualni slovenski politiki, ki z besedami govori eno, z dejanji stori pa drugo. Žal ljudje večkrat podprejo tistega, ki lepo govori, kot pa ljudi dejanj. Naj ob tem razmišljanju na koncu le še zapišemo, da imamo Slovenke in Slovenci tako oblast, kot jo izvolimo oziroma tako, kot si jo zaslužimo. Kam pa gre Slovenija, je že drugo poglavje. Upamo, da naša skrb za usodo Slovenije ni odveč. Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje ODBOR ZA ZAŠČITO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV PRED TUJO DRŽAVO Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi spremljal zgodbe piranskega občinskega svetnika Joška Jorasa, še posebej v drugi polovici meseca avgusta, koje bil zaradi domnevnih prekrškov aretiran s strani hrvaških oblasti in odpeljan v zapor v Pulju, plačati pa bi moral tudi globo. Tega Joško Joras, ki je slovenski državljan in živi na ozemlju republike Slovenije, seveda ni storil, saj bi s tem priznal, da spada pod jurisdikcijo sosednje Hrvaške. Ponudbo za plačilo globe pa je dalo Zunanje ministrstvo republike Slovenije in s tem izkazalo zelo nepatriotski in pišmeuhovski odnos do svojih državljanov. Tudi druge institucije državnega aparata, vlada, še posebej predsednik vlade, notranje ministrstvo in policija, niso ukrepali, zato je pobudo za rešitev zadeve Joras prevzela civilna družba. Kot član Sveta Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa sem sode­ loval pri ustanovitvi Odbora za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo, 27. avgus­ ta letos. Odbor, katerega predsednik je postal pesnik Dane Zaje, soustanovitelji pa so tudi dr. Jože Pučnik, Niko Grafenauer, Tone Peršak, dr. Janez Dular, mag. Andrej Aplenc in drugi, je sprejel izjavo, ki jo je nekaj dni zatem objavila večina slovenskih tiskanih medi­ jev, v soboto, 31. avgusta popoldne, pa je Odbor s približno tristo soudeleženci s kul­ turnim programom protestiral proti ravnanju hrvaških oblasti in neukrepanju naših tudi pred slovensko kontrolno točko na Dragonji. Obe potezi odbora sta bili v javnosti zelo pozitivno sprejeti, nanju pa je morala odgovoriti tudi slovenska vlada, ki je po odgovoru hrvaškega zunanjega ministra na pismo dr. Rupla spoznala (prav tako in predvsem pa tudi slovenska javnost), na kako nizkem nivoju so naši diplomatski odnosi in kako daleč je še rešitev določitve južne meje. Seveda si vsi želimo, da bi se skupna rešitev vendarle našla in to brez žrtev, ribiških vojn, takšnih in drugačnih političnih zapornikov (kar je Joras s svojim zavednim obnašan­ jem zagotovo bil). Vprašanje pa je, ali bo naša vlada ohranila Piranski zaliv v naših rokah (tak je vedno bil, vključno s Savudrijskim polotokom) ali pa bo klonila pred sosedo. Upajmo, da bo izkoristila priliko; to bo namreč ena izmed zadnjih možnosti, da lahko Slovenci sami določamo svojo mejo in s tem svoj življenjski prostor. Doslej smo ga žal samo izgubljali. Andrej Štrus VLOGA OBČINE GROSUPLJE V ZAGOTAV­ LJANJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA IZJAVA ST.l Dne 21. 8. 2002 so policijski organi Republike Hrvaške aretirali slovenskega državljana Joška Jorasa, stanujočega v Sečovljah 1, in ga odpeljali v zapor v Pulju. Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa se je zato danes, 27. 8. 2002, izoblikoval civilnodružbeni Odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo ter sprejel naslednjo izjavo: Pri določanju meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta se slovenski in hrvaški parlament v osamosvojitvenih dokumentih z dne 25. 6. 1991 soglasno sklicevala na dejansko stanje tistega dne. Z nobenim mednaro­ dnopravnim aktom do danes ta dogovor ni bil veljavno spremenjen (lani parafi­ rani sporazum med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade ni bil ratificiran ne v slovenskem ne v hrvaškem parlamentu). Na tej podlagi stoji hiša Sečovlje 1, v kateri živi gospod Joško Joras, neizpodbitno na slovenskem ozemlju. Zato je bilo dejanje hrvaške policije kršitev nedotakljivosti ozemlja Republike Slovenije in ugrabitev slovenskega državljana. Odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo zahteva takojšnjo in brezpogojno osvoboditev ugrabljenega slovenskega državljana, izplačilo odškod­ nine za prizadejano krivico in opravičilo slovenski državi za kršitev njene ozemeljske suverenosti. Vlado Republike Slovenije in posebej zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla pozivamo, naj slovenski javnosti pojasnita, zakaj se tako neodločno odzivata na omenjene kršitve slovenske meje in na krivice, ki jih morajo prenašati slovenski državljani na obmejnem območju. Opozarjamo ju na vsebino prisege, ki sta jo izrekla ob svojem imenovanju v parlamentu. Poudarjamo, da je treba ukrepati takoj, kajti zaradi gladovne stavke gospoda Joška Jorasa je ogroženo njegovo življenje. Odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo bo pozorno spremljal dogajanje in se dejavno zavzemal za pravično rešitev nastalega položaja. Predsednik odbora, Dane Zaje ZEDINJENA SLOVENIJA V ZEDINJENI EVROPI DRAGA MLADIH 2002 - forum mladih za mlade Opčine pri Trstu - Draga mladih je tradicionalni forum mladih, ki se je letos že dva- najstič dogajal na Opčinah pri Trstu in v treh različnih krajih po Sloveniji. Letos seje Draga mladih začela v četrtek, 29. avgusta, na Komnu na Krasu, v Beltincih in Ljubljani, nadaljevala pa v petek, 30. in soboto, 31. avgusta na Opčinah pri Trstu. Na njem seje razpravljalo o pomembnih, zanimivih in včasih provokativnih temah, ki zan­ imajo slovensko mladino na obeh straneh slovenske meje. Zasnova Drage mladih sloni na idejah foruma "starejših" v Dragi, vendar želi idejo demokratične debate in kritičnega mišljenja ponesti še med mlade ljudi. Letos je še posebno aktualno približevanje Slovenije Evropski uniji. Veliko je že bilo povedanega o gospodarskih in političnih posledicah vstopa Slovenije v to zvezo evrop­ skih držav, le redki pa se sprašujejo, kako bo to vplivalo na celoten slovenski narod. Bomo ob vključitvi v EU Slovenci izgubili del narodne identitete? Bo odprava mej z Italijo in Avstrijo pomenila več priložnosti za sodelovanje z našima manjšinama? Kako se bo slovenska mladina na obeh straneh meje in v različnih regijah odzvala na vse izzive in priložnosti, kijih EU prinaša? Se mladi zavedamo pomena ponovne združitve Evrope in različnih evropskih vrednot? Vse to so bila vprašanja na Dragi mladih, kjer so udeleženci z gosti iskali odgovore. V četrtek. 29. avgusta, je bil uraden začetek srečanja v treh različnih krajih in videokonferenca na temo odnosa mladih do prebliževanja Slovenije v EU. V Beltincih je tako potekla razprava na temo "Evropski vlak pelje le v Ljubljano", v Ljubljani na temo "Ljubljana, evropska prestolnica mladih" in v Komnu na Krasu "Čezmejno sode­ lovanje mladih". V petek, 30. avgusta, so se udeleženci zbrali na Opčinah pri Trstu ter sodelovali in oblikovali delo po posameznih delavnicah, kot so bile kreativna, no­ vinarska, športna, internetna, za mladinske voditelje in projektna. V petek je udeležence obiskal tudi Evrobus, kije mladim delil informacije o Evropski uniji. V soboto, 31. avgusta, je bila osrednja okrogla miza z naslovom "VEČ EVROPE, VEČ SLOVENIJE". Na osrednjem dogodku mladih so o slovenski zamozavesti, nacional­ nem interesu in o izzivih vključevanja Slovenije v EU za slovensko mladino govorili dr. France Arhar, predsednik uprave Zavarovalnice Vzajemna in predsedniški kandidat, mag. Vinko Ošlak, pisatelj in Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika in predsednik Urada za manj razširjene jezike v EU. Udeleženci "Drage mladih" so se nato udeležili tudi 37. študijskih dnevov Draga, ki jih pripravljajo starejši. MATJAŽ TRONTEU V Državnem zboru je bil v prvi polovici letošnjega leta sprejet Nacionalni program varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji. Dokument opredeljuje ključne skupine in probleme, ki jim je potrebno z vidika izboljšanja prometne varnosti nameniti vso pozornost in sicer: pešci, kole­ sarji, mladi vozniki, hitrost in alkohol. Pešci so žrtve nesreč zaradi neustrezne­ ga ravnanja voznikov, svojih napak in neustreznih površin za pešce. Posredni vzrok mnogih nesreč, kjer so udeleženi pešci, je neustrezna ureditev naselij, kjer ni varnih površin, urejenih prehodov za pešce in niso izvedeni ukrepi za umirjanje prometa. Še zlasti ogrožena skupina pešcev, med katerimi je bistveno več žrtev kot v drugih starostnih skupinah, so mlajši otroci, šolarji ter starejši od 65 let. Podobno kot med pešci je tudi med kole­ sarji najbolj ogrožena starostna skupina nad 65 let. Med mlajšimi pa izstopa starost­ na skupina otrok med 14. in 18. letom. Številni kolesarji so žrtve prometnih nesreč zaradi nedograjenih in neurejenih kole­ sarskih stez, tako v naseljih kot tudi zunaj njih. Vzrok 43% prometnih nesreč z mrtvimi ter 34% prometnih nesreč s telesno poškodovanimi je neprilagojena hitrost, ki na lestvici vzrokov vodi že desetletja. Zmanjšanje hitrosti lahko poleg ustreznega nadzora m kaznovalne politike rešujemo tudi z različnimi napravami in ukrepi za umirjanje prometa v naseljih ("ležeči polica­ ji", naprave za meritve hitrosti ipd). Alkohol, kot veliko zlo v prometu, pa bo potrebno reševati z ustrezno "alkoholno politiko, z različnimi preventivnimi in propa­ gandnimi programi. V Nacionalnem programu je za izvajanje teh nalog opredeljena Nacionalna organi­ zacija za varnost cestnega prometa, v kateri naj bi delovala vsa pristojna ministrstva (za promet, šolstvo, znanost in šport, finance, zdravje in gospodarstvo) in ki mora tesno sodelovati z lokalnimi skupnostmi. Nacionalni program varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni nalaga izključno pristojnost za izvajanje ukrepov varnosti cestnega prometa občinskim svetom. Občinski sveti morajo na lokalni ravni: - sprejeti program varnosti cestnega prometa z opredeljenimi cilji in nalogami, - zagotoviti ustrezno strokovno podporo za nadziranje opredeljenih programskih nalog in skrbeti za njihovo kakovostno izva­ janje, - predlagati dodatne aktivnosti, če so te potrebne za zagotavljanje varnosti cestne­ ga - prometa na območju samoupravnih lokalnih skupnosti, - sodelovati z nacionalno organizacijo za varnost cestnega prometa. Zaradi naštetega bo potrebno na novo opredeliti tudi vlogo in aktivnosti sedanjega občinskega Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, prepričan pa sem, da se bo s sprejetimi obvezami na najvišjem občinskem nivoju povečala tudi učinkovi­ tost sedanjega občinskega Sveta za pre­ ventivo in varnost v cestnem prometu. Predlagam, da se občina programa varnosti cestnega prometa loti čimpreje, kot prednostno nalogo pa opredeli plan projek­ tov v občini na področju izgradnje prometne infrastrukture, ki bo zagotovila: - varne površine za pešce v naseljih občine Grosuplje, - urejene prehode za pešce, - celovite ukrepe za umirjanje prometa v okolici šol in vrtcev v občini, - pospešitev izgradnje neurejenih kole­ sarskih stez in poti v občini. Program bo potrebno finančno ovred­ notiti in sprejete obveze preliti v bodoče občinske proračune. Trenutno stanje, ko se v izboljšanje prometne varnosti v občini namenja zgolj 300.000 tolarjev letno pri 2 miljardah občinskih prihodkov, nam daje slutiti, da je v naši občini do cilja še dolga pot, vsako ugasnjeno človeško življenje v prometni nezgodi pa je neprecenljivo. V Odloku o cestnem prometu občine Grosuplje je kot ena izmed nalog občinskega odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo opredeljena tudi aktivnost dajanja pobud na področju izgrad­ nje prometne infrastrukture z vidika izboljšanja prometne varnosti. Prepričan sem, da se bo Odbor v bodoče aktivno vključil v delo občinskega sveta pri razreše­ vanju problematike izboljševanja prometnih površin za pešce in kolesarje v naši občini. Vsi skupaj - za boljšo prometno varnost! dr. Peter Verllč, predsednik Odbora za prostor, komunalno Infrastrukturo In ekologijo ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Za ta članek sem se odločil po kar nekaj dogodkih in doživetjih. Predvsem po precej številnih srečanjih z nebodigatreba stvar­ mi, ki jih vsak dan v velikih količinah proiz­ vajamo, pa dostikrat ne vemo, kam bi z njimi in se jih rešimo kar v bližnjem jarku, ker so pretežke, da bi jih odnesli v bližnjo, za to pripravljeno posodo. Pri prebiranju zadnje številke Grosu­ peljskih odmevov sem na zadnjih straneh našel veliko raznih poročil o takšnih in dru­ gačnih aktivnostih za zdravo telo, o aktivnostih za zdrav duh pa le malo vesti. Osvajamo visoke alpske vrhove, tudi sam sem med njimi, po čim težjih plezalnih smereh, osvajamo takšne in drugačne pokale v občinskem, državnem, evropskem in celo v svetovnem merilu, kolesarji nabirajo tisoče kilometrov z bolj ali manj zvenečimi cilji, mnogi se merijo v različnih ekipnih športih in dejavnostih ter skrbijo tudi za dobro počutje svojih štiri- nožnih prijateljev. In prav je tako. Tudi stari Grki in Rimljani so zelo skrbeli za zdrav videz svojega telesa in so v ta namen imeli številne gvmnasis in termalna kopališča s takšnimi in drugačnimi maserji. Tudi v naših telovadnicah skrbimo za različno oblikovano telo, ki naj ne bi bilo preveč zamaščeno in bilo čimbolj vitko, mišično in vzdržljivo za vsakovrstne napore. Vse to človek rad gleda in o tem z užitkom prebi­ ra. Sam sem udeleženec številnih planin­ skih izletov in tur ter prekolesarim kar pre­ cej kilometrov po bližnji in daljni okolici. Na vseh teh poteh pa mi ni prva skrb le utrje­ vanje telesa, nabiranje kilometrov in število osvojenih vrhov, temveč se rad ozrem tudi po okolici, si ogledam zanimivosti krajev, naravne znamenitosti in se zanimam, kako tam ljudje žive, na kakšen način si prigara­ jo svoj vsakdanji kruh. V gorskih predelih si je namreč vsakdanji kruh veliko težje pride­ lati, kot pa v ravninskem svetu. In ravno zaradi takega opazovanja oko­ lice sem se tudi odločil za ta članek. Skrbimo za svoje zdravo telo, svoj duh pa pogosto zanemarjamo. Vsebolj namreč pozabljamo na lepo naravo. Koder koli potujem po naši okolici, vsepovsod opažam vse preveč tistih nebodigatreba stvari, ki jim po domače pravimo smeti. Pred prvomajskimi prazniki so grosupeljski skavti organizirali po Gosupljem pobiranje smeti. Povabili so tudi sokrajane in tabornike. Tudi midva z ženo sva se te akci­ je udeležila in sva bila menda edina neskavta v tej akciji. Pobirala sva smeti ob cesti proti Stari vasi, ker na svojih kole­ sarskih poteh ne želiva ob cesti gledati smeti. Med pobiranjem sem kar nekaj naključnih kolesarjev povabil k akciji, ven­ dar brez uspeha. Po dveh meseceh je ob tej isti cesti tako, kot da ni bilo nič smeti pobranih. In kakšne smeti videvamo? Tudi takšne, kijih odmetavajo kolesarji. Namreč od Grosupljega do Stare vasi in Dol je strašno daleč, žeja zelo velika in smetnjaki zelo daleč, da plastenk "Zale", tudi poldru­ gi liter velike, in kolesarskih bidonov ni mogoče prinesti do smetnjakov. Zanimivo! Čisto vodo bi radi pili, kako pa do čiste vode priti, nas ne briga. Da slučajo grosupeljski kolesarji ne bi bili preveč prizadeti, ne mis­ lim, da to počnejo samo oni, veliko je takih, vendar zelo zanimivo, da sva z ženo kole­ sarski bidon z napisom "Grosupeljsko kole­ sarsko društvo" našla celo ob cesti v alp­ sko dolino Vrata v strmem klancu od slapa Peričnika proti Aljaževemu domu. Pravi planinci smo se že kar navadili, da smeti s hribov prinesemo domov, najdejo pa se tudi drugačni. Na nekaj podobnega se bodo morali navaditi tudi vsi ostali udeleženci raznih športov v našem okolju. Veliko rdečih in zelenih pločevink se najde tudi po naših gozdovih. Pri nabiranju gob se najde veliko ostankov raznih posod od goriva in še česa, ki ne daje lepe časti kme­ tom. Po gozdovih okoli Lovske koče na Rožniku je vse polno raznih strelskih ostankov, ki tudi našim lovcem ne dajejo časti. Mogoče bi tudi lastniki štirinožnih pri­ jateljev začeli razmišljati, da psi ne bi delali kupčke po tujih vrtovih in zelenicah. Kdo bo vse to očistil, še posebej ker plastičnih ostankov narava zlepa ne predela? Tudi to je razvijanje zdravega duha v zdravem telesu. Namreč, če duh ni zdrav, je telo zdravo? Ob koncu tega razmišljanja vabim vse uporabnike našega prelepega okolja, da smeti sploh ne odmetavajo kamor koli in jih tako ne bo potrebno pobi­ rati, vsekakor pa bilo potrebno, da se vse te smeti pobere. Kako, pa naj vsakdo sam poskrbi. Ali se dovolj zavedamo, kaj bomo pili v prihodnosti in od kakšne hrane bomo živeli? Ko nam bo zmanjkako čiste vode, bo vse prepozno. Tudi uporaba kemikalij na kmetijskih površinah za pridalavo več in čim lepših kmetijskih pridelkov ima velike negativne posledice, ki se jih v celoti ne zavedamo. Nekoč mi je neki kmet odgovo­ ril na to temo, da krompir zase kupi pri kmetu v odročnem kraju, kjer imajo pre­ malo denarja za umetna gnojila in škropi­ va. Zelo zanimiva morala! Kje je naš zdrav duh? Kakšno naravo bomo pustili zanam­ cem? Bodo naši otroci veseli narave, kakršno jim bomo pustili? Vsekakor pa se zavedam, da bo voda pri izviru Krke - menda že vemo, da tja teče vsa voda iz gro­ supeljskega okolja - še naprej nepitna in bodo ribe iz Krke imele še naprej čuden priokus. Utopija ali kruta realnost? Vsem bralcem zato želim lepo okolje in prijetno bivanje v naši lepi deželici. Tine Oblak 6. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU Jezersko - Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je od 28. julija pa do 4. avgusta 2002 na Jezerskem organizirala 6. tabor slovenskih otrok po svetu. Gre za tradicionalno druženje otrok. Slavnostni začetek tabora je bil v nedeljo, 28. julija ob 17.30, pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem. Ob tej priložnosti so se zbrali otroci - udeleženci tabora, njihovi starši in sorodniki iz Slovenije, predstavniki slovenskih organizacij v tujini, predstavniki slovenske vlade, slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa ter predstavniki veleposlaništev držav, iz katerih so prišli udeleženci tabora, kakor tudi domačini - Jezerjani. Za skoraj 90 otrok iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice in ZDA, ki so se družili teden dni tudi z vrstniki iz Slovenije, je slovenska konferenca pripravila zanimiv program medsebojnega spoznavanja in druženja ter izmenjave dogodivščin iz svojega okolja. Vodja tabora je bil gospod Davo Karničar, Slovenec, ki je kot prvi človek na svetu smučal z najvišje gore na svetu. Naši mladi rojaki po svetu so se izjemno razveselili lepih doživetij v domovini svojih (sta­ rih) staršev in z naključnimi obiskovalci. Matjaž TrontelJ RAZVOJNI PROGRAM LJUBLJANSKE URBANE REGIJE Pri pripravi skupnega razvojnega pro­ grama južnega dela Ljubljanske regije (LUR) so bile opravljene tudi zaključne faze. Ker je območje interesne regije južno od Ljubljane sestavni del Ljubljanske urbane regije, se skupni razvojni program v skladu z Zakonom o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja vključuje v regionalni razvojni program LUR-a. To pa zahteva še določena usklajevanja. Območje naše interesne regije ima v primerjavi s sev­ ernim delom Ljubljanske urbane regije precej svojih značilnosti, ki v marsičem pomenijo prednost, v nekaterih zade­ vah pa tudi pomanjkljivost. Kot posebna prednost je v tem območju zelo močna identiteta območ­ ja kot celote, posebej pa njegovih ses­ tavnih delov. Zato smo ohranitvi in nadaljnjemu razvijanju te identitete dali poseben poudarek ob prepričan­ ju, da Je vsa območja treba gospo­ darsko razvijati vendar na način, ki bo dolgoročno prinašal ne samo gospo­ darske ampak tudi druge koristi. Tudi za občino Grosuplje, posebej pa še za njeno središče, je to izrednega pome­ na. Problem usmerjanja nadaljnjega razvoja celotne Ljubljanske urbane regije je predvsem v poenotenju razvoj­ nih konceptov in razvojnih politik. V strokovnih, pa tudi v političnih krogih se uveljavlja mnenje, da ne potrebuje­ mo velike Ljubljane po številu prebival­ cev, pač pa dopolnjevanje njenih funkcij s funkcijami drugih centrov regi­ je. Tem izhodiščem bi se morali pri­ lagoditi tudi koncepti za razvoj posameznih vej gospodarstva in negospodarstva. To še posebej velja za razvoj prometne infrastrukture, s poudarkom na javnem potniškem prometu. Skupna razvojna programa za se­ verni in južni del Ljubljanske urbane regije sta pokazala tudi na enostranski vpliv Ljubljane na njeno zaledje. Ta se kaže predvsem v tem, da kljub razmeroma visokemu odstotku visoko kvalificiranih ljudi v njenem zaledju, večina njih hodi na delo v Ljubljano, ker v drugih centrih in manjših krajih ni dovolj primernih delovnih mest. Značilno je, da tudi med visoko kvalifi­ ciranimi ljudmi prevladuje miselna odvisnost od Ljubljane. Praktična Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje RAZPISUJE prosto delovno mesto elektrotehnik - energetik Pogoji: - končana najmanj V. stopnja elektro smeri - dve leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela na računalniku - word in excel - poznavanje procesov v avtomati­ zaciji proizvodnje Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje posledica tega je, da ni dovolj prisotna želja po vzpostavljanju strokovno zelo zahtevnih delovnih mest tudi v območjih blizu Ljubljane. Močna dnev­ na delovna migracija v Ljubljano bo seveda obstajala tudi v prihodnje, njen relativni pomen in s tem tudi obseg pa bi se ob primernih in medsebojno usklajenih razvojnih konceptih posa­ meznih panog lahko vsaj relativno zmanjšal. Pomen Ljubljane bo še vedno velik, v vrhunskih zadevah morda še bolj kot doslej, vendar na drug način, to je z dopolnjevanjem vrhunskih funkcij med Ljubljano in zaledjem. Gornjo ugotovitev potrjuje tudi dejst­ vo, daje doba informatike prinesla tudi nov pogled na pojmovanje delovnega mesta, ki omogoča večjo razpršenost kvalitetnih delovnih mest v prostoru in s tem zmanjšuje potrebo po zelo veli­ kih tokovih dnevne delovne migracije. Pri snovanju nadaljnjega razvoja infra­ strukture je treba predvsem stremeti k uvajanju sinergičnih učinkov različnih oblik prometnih povezav, posebej še povezav avtobusnih linij z železniškimi progami. Strateški del regionalnega razvojne­ ga programa Ljubljanske urbane regije, ki ga je pripravila Ljubljanska razvoja agencija, se pri zasnovi vizije opre­ deljuje za somestje, ki naj bi bilo pre­ pleteno z naravo in z visoko kakovostjo življenja. To naj bi bila tudi osnova za določitev strategij za doseganje ciljev. Eden od zelo oprijemljivih ukrepov za izboljšanje opremljenosti zaledja Ljubljane bi lahko bila tudi podpora za uvajanje različnih izobraževalnih orga­ nizacij v centrih somestja in tudi novih srednjih šol, splošne in strokovne usmeritve, saj demografski potencial tega območja to vsekakor omogoča. Glede nadaljnjega razvoja poselitve v celotnem območju oziroma v njego­ vih delih lahko veliko pripomore poenotenje meril za izdelavo podrobnih prostorskih planskih aktov. Eno od ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja regije je razvoj poselitve nas­ ploh in s tem povezan tudi razvoj podeželja. Srečujemo se namreč s težnjami koncentracije prebivalstva v bližini glavnih prometnih osi, stagnacijo ali celo zmanjšanjem števila prebival­ cev v Ljubljani ter praznjenjem številnih naselij v odročnih območjih regije. To še posebej velja za hribovita območja oziroma naselja v višjih nadmorskih višinah. Zametki pozitivnega prebival- stvenega razvoja se tudi v teh območjih že kažejo. Vprašanje poselitvenega razvoja se neposredno navezuje tudi na ustvarjanje možnosti, da bi sposobnosti ljudi na različnih področjih življenja kolikor Je le mogoče prišle do Izraza. V strokovnih krogih temu pravijo tudi pospeševan­ je razvoja človeških virov. Skupni problem občin v neposred­ nem zaledju Ljubljane, kakor tudi odročnih občin, je problematika nadaljnjega razvoja kmetijstva in nje­ gove preobrazbe. V mnogih primerih sploh ne moremo govoriti o naseljih, ki bi bila izrazito kmetijska, pač pa gre le za različne stopnje vpliva ruralnosti ali urbanosti. Kombinacija urbanih in ruralnih funkcij sicer prinaša s seboj številne probleme, po drugi strani pa tudi ugodnosti. V izrazito podeželskih območjih pomeni prisotnost urbanih funkcij tudi boljšo opremljenost ter s tem tudi ugodnejše pogoje za ohran­ janje poselitve. Dr. Lojze Gosar GOSPODARJENJE V OBČINI GROSUPLJE - NAD DRŽAVNIM POVPREČJEM IN USMERJENO V PODJETNIŠTVO Kolikor ljudi, toliko mišljenj, prav vsi pa imamo prav. Če bi bila razvoj in blaginja rezultat seštevanja odločitev, kako do razvoja in blaginje, potem bi doživeli poraz. Za napredek so potreb­ na odrekanja. Potrebna sta trud in trdo delo. To dvoje pa nima posebnih zaslug za lagodno zadovoljstvo. Priznati moramo, da smo v precej­ šnji meri še vedno občina s kmetijskim značajem. Veliko nas je okusilo težak kmečki kruh. Prav je, da se tega zavedamo in spomnimo, pogubno pa bi bilo, da na tem še vedno vztrajamo. Nujno je, da krenemo tja, kjer bodo boljši rezultati. Podjetništvo-obrt in drugo, na trdnih temeljih sloneče gospodarstvo, bo dalo moč za ohra­nitev naše skupnosti in tudi našega podeželja. Poziv državi, naj le s finančnimi injekcijami krije težave kmetijstva, je v bistvu le poziv ostale­ mu gospodarstvu, da naj da več. Vsi pa vemo, da imajo tudi davki svoje meje. Če si to priznamo ali ne, imajo poli­ tične stranke pomembno vlogo pri gospodarjenju. Trdim, daje bila občina Grosuplje zadnje štiri leta izrazito pod­ jetniško naravnana ; predhodnih osem let pa "kmetijsko". Smer daje najbrž predvsem župan. Biti mora vztrajen in včasih tudi zoprn, da pridobi potrebne glasove političnih strank - svetnikov. Prisotnost misli, da se slepo prilaga­ jamo podjetništvu, je najbrž upočasni- 1. PRIHODKI GOSPODARSTVA (SIT v tisočih) Obč. DOBREPOUE Obi GROSUPUE Obč. IV. GORICA Prihodki 1997 6.037.634 29.492.678 10.269.494 Prihodki 2000 7.622.183 36.103.297 18.058.595 Prihodki 2001 9.126.235 40.871.588 20.436.664 Index 2001/1997 151 138 199 Index 2001/2000 119 113 113 2. DOSEŽEN DOBIČEK OZIROMA IZGUBA (SIT v tisočih j Obč. DOBREPOUE Obč. GROSUPUE Obč. IV. GORICA Dobiček 1997 170.928 694.737 328.522 Izguba 1997 -59.743 -216.862 -328.725 Dobiček 2000 152.871 1.153.240 829.491 Izguba 2000 -15.652 -786.293 -132.470 Dobiček 2001 125.401 1.347.064 985.320 Izguba 2001 -200.340 -389.852 -144.951 Ind. dobič. 2001/1997 73 194 299 Ind. izgub. 2001/1997 335 180 44 Ind. dobič. 2001/2000 82 116 118 Ind. izgub. 2001/2000 1284 49 109 DOBIČEK IN IZGUBA GOSPODARSTVA SLOVENIJE (SIT v tisočih) Dobiček za leto 2000 303.288.563 Izguba za leto 2000 -185.768.122 Dobiček za leto 2001 337.564.175 Izguba za leto 2001 -637.007.549 Ind. 2001/2000 dobiček 111 Ind.2001/2000 izguba 342 3. DOBIČEK IN IZGUBA NA ZAPOSLENEGA (SIT v Iteočih) DOBREPOUE GROSUPLJE IV. GORICA SLOVENIJA Dobiček na 399 518 618 647 zaposlenega 2000 Izguba na 40 353 98 396 zaposlenega 2000 Dobiček na 237 584 683 713 zaposlenega 2001 Izguba na 436 169 100 1345 zaposlenega 2001 Največjo rast dobička je doseglo gospodarstvo občine IV. GORICE, največje zmanjšanje izgube od leta 2000 na leto 2001 pa gospodarstvo GROSUPLJEGA. 4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN BREZPOSLENIH PO OBČINAH IN DRŽAVI. DOBREPOUE GROSUPUE IV. GORICA SLOVENIJA Zaposleni v letu 383 2224 1342 468.677 2000 Zaposleni v letu 459 2305 1442 473.445 2001 Brezposelni v letu 105 665 498 104.583 2000 Brezposelni v letu 88 592 466 104.316 2001 lo dinamiko, zavrlo je pa ni. Kljub "podjetniški" politiki pa kmeti­ jstvo ni bilo prikrajšano. Za kmetijstvo je bilo v naši občini v zadnjih štirih letih namenjenega več denarja, kot v času pred 1998 - v obdobju kmetijske poli­ tike. V letu 1997 je bilo za kmetijstvo izplačanih 19,552 milijona SIT, v letu 2000 pa 32,59 milijona SIT. Plan za leto 2002 predvideva 41,4 milijone SIT občinskega denarja, kar pomeni 2,1 krat več kot leta '97. Kljub takšnim številkam trdim, da je bilo zadnje štiri leta "obdobje podjetništva". Prihodek, dobiček in videnje v naravi to potrjuje­ jo. Gospodarstvo občine Grosuplje je bilo uspešno. Naj za svoje trditve nave­ dem še nekaj številk. (Glej tabele levo spodaj) V občini Grosuplje je 2,6 % brezposel­ nih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe. Uspeh gospodarstva občine Grosuplje in naših sosednih občin, v primerjavi s povprečjem države, je predvsem v izred­ nem znižanju izgube in primernem zvišan­ ju dobička, doseženega na delavca. Razlogov za ta lep uspeh je gotovo več. Pomemben delež pa ima gotovo tudi poli­ tika občine. Predvsem pravočasni zazidalni načrti, primerna cena komunalne opremljenosti in primeren ter strokoven nastop občin­ skih služb, so pritegnili nove podjetnike. Z večjim prihodkom so novi investitorji tudi poživili ostalo gospodarstvo. Začetek novih gradenj je zaposlil gradbenike in instalaterje. Povečana dejavnost podjetij pa potrebuje usluge in kooperante. Krog dodajanja nove vrednosti se zapira in samopospešuje. Kot očiten primer napredka lahko navedemo pogled na obrtno podjetniško cono TOC pri avtocesti v Grosupljem. (Glej spodnji sliki!) Uspeh grosupeljskega gospodarstva je torej viden tudi v naravi. Prepričan sem, da se je obdobje napredka naše občine šele dobro začelo in da lahko v prihodnje, ob ohranitvi tovrstne zdrave in razvojno usmerjene miselnosti, pričakujemo še nove vzpodbudne rezultate, predvsem pa kvalitetnejše pogoje za delo in življenje. Tudi za kmete. Jože Intlhar OBVESTILO UPRAVNE ENOTE OD 10 .08. 2002 NE IZDAJAJO VEČ VODNOGOSPODARSKIH SOGLASIJ IN V0DN0G0SP0 DARSKIH D0V0UENJ Dne 10.8.2002 je z uveljavitvijo Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) prenehal veljati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91 ter 52/2000). S tem dnem je tudi prene­ hala obveznost upravnih enot za izdajanje vodnogospodarskih sogla­ sij in vodnogospodarskih dovoljenj, razen za tiste zadeve, ki do uveljav­ itve novega zakona, to je do 10.8.2002, še niso bile dokončane. Vloge za izdajo vodnogospo­ darskih soglasij oziroma vodnih soglasij je potrebno od 10.8.2002 dalje posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje, Območna pisar­ na Ljubljana, Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana. Nevenka Dolgan, načelnica Slika zgoraj: Pogled junija 1999. Slika desno: Isti pogled avgusta 2002. • foto Jože Intihar VIRI: - Agencija RS, sektor za statis­ tiko in informiranje - Proračun občine Grosuplje, - Zavod za zaposlovanje TIPRO KEYBOARDS D.0.0. - MULTINACIONALKA? KOMUNALNI ODPADKI PO NOVEM Uspelo jim je nekaj, kar ne velja za večino slovenskih podjetij, saj direk­ tor g. Milan Čelan razlaga: "Že dolgo na svetovnem trgu prodajamo izključno proizvode, ki so v celoti plod našega znanja in se prodajajo pod našo blagovno znamko." Lani so ustvarili za 8 mio EUR prometa. 93% proizvodnje izvozijo na zahtevna tržišča Italije, Nemčije, Velike Britanije, Francije, ZDA, Japonske, Avstralije, Nove Zelandije, Singa- purja, Južne Afrike, Skandinavije, Beneluxa, Švice, Španije, Portu­ galske in Argentine. Zaposleni v pod­ jetju prihajajo iz 10 držav. V torek, 10. septembra 2002, je podjetje Tipro Kevboards d.o.o. pripravilo tiskovno konferenco. Podjetje ima poslovne in proizvodne prostore na Ljubljanski cesti 64, to je na lokaciji med avtocesto in novo bencinsko črpalko. Za sklic tiskovne konference so imeli tri razloge. Prvič, zaključujejo razvoj nove družine izdelkov (TouchMe in Cameleon tipkovnice), za katero ocenjujejo, da bo prinesla veliko preokretnico v poslovanju pod­ jetja. Drugič, tiskovno konferenco so pripravili kot zaključek letnega sre­ čanja z najpomembnejšimi poslovni­ mi partnerji iz 14-ih držav sveta. Tretjič, "...ker redko informiramo javnost o tem, kaj smo in kaj delamo," uvodoma razloži direktor podjetja. "V okolici, to je v Sloveniji in na Hrvaškem, smo manj poznani kot v tujini." Poslujejo že od leta 1985. Bili so prvo podjetje v takratni Jugoslaviji z zasebnim kapitalom. Dovoljenje so z velikimi napori dobili od takratne slovenske oblasti. V preteklosti so bili v domačem prostoru znani kot distributer Cherrv proizvodov. Leta 1996 so pridobili certifikat kakovosti po ISO-9001 ter pričeli s sistematič­ nim prodorom na svetovni trg. Danes so v prvi vrsti razvojno in proizvodno podjetje na področju inteligentnih vhodnih enot, to so prosto programa- bilne tipkovnice, čitalci, displeji. Tako lahko po naročnikovih željah in potre­ bah tipkovnice sestavljajo, jih dopol­ nijo s čitalniki magnetnih kartic, pri­ lagodijo obliko, tipke programirajo poljubno, jih osvetlijo z različnimi barvami,... Specializirali so se za posamezne tržne niše na primer za tipkovnice registrskih blagajn, ben­ cinskih črpalk, sodelujejo z bankami, NEVVS / TouchMe™ IO 1 , NEWS • CDMPANV • OFFICES • DISTPiaiJTKJN » FAI TOUCH IT. it is ReaL. Gat a tasta of tomorrovv vuith tha naw TouchMn famtly lina. Cauple togothar touchacraan, program mah In kayB, card '•.!•(•" •.. -ii'.fii..,-. iriantitn,• • modulaa, ... Ctimh mati ona are un limit od. Gnt TouchMe tnchnical Hocumnnt.flt.ton Oownload P»rt1 [4 JMB| Oownk>ad ParM? |3 SMB| Taka a vtrtual tour toa laam mora a bou t TouchMa ••• i"'i- and funtiona. (NOTt TIMa, dmmo tluvrcn« tha TIPRO MO r , Ml fuin.tnirHi um in Lina rtrnn ara nkui nvailnhia ««•> ttm inn laaaMM -..-...i, |M i Predstavitvena stran na internetu. finančnimi ustanovami, naredili so celo tipkovnico za trgovce z vrednos­ tnimi papirji ali valutami. Rezultati podjetja dokazujejo, da so uspeli in da so v svojem tržnem segmentu v svetovnem vrhu. Pred leti so 90% prometa ustvarili z dis­ tribucijo, danes le še borih 8%. Glavnino prometa danes predstavlja­ jo posli z znanimi kupci. To so podjet­ ja, ki spadajo v vrh svetovne ponudbe: Siemens, Fujitsu, Toshiba, Skidata, Avery Berkel, Hitachi. Lani so ustvarili za 8,8 milijonov EUR prometa, od tega 93% v tujini. V letu 2001 so dosegli 37 odstotno rast. Od čistega lanskega dobička 659 tisoč EUR so si lastniki razdelili le 10%, ostalo so investirali v nov program, ki vstopa na trg (TouchMe in Ca­ meleon). "Na svetovnem trgu smo znani kot drag, vendar zelo kakovosten ponudnik. Brez slednje­ ga na zahtevnih zahodnih trgih danes ne moreš prodati še tako bril­ jantne ideje." pravi direktor Čelan. Poleg sedeža v Grosuplju imajo svoja podjetja oziroma predstavništ­ va na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Angliji in Avstraliji. Skupaj jih je v podjetju zaposlenih 77. Kratkoročno želijo pridobiti več projektov na Japonskem. Zato so že maja pričeli z ustanavljanjem novega podjetja Tipro Japonska. Kot svojo prednost navajajo tudi notranje lastništvo podjetja. To pomeni, da vsi lastniki v podjetju aktivno delajo, razen dveh. Poleg lastnikov iz Slovenije in Hrvaške je solastnik partner iz Anglije. Pričakujejo, da bo konec leta v pod­ jetje vstopil nov partner, zelo znano japonsko podjetje. In v čem je po njihovem mnenju ključ uspeha? Zaposleni prihajajo iz desetih držav. Razlike obstajajo, ven­ dar naj bi to prinašalo tudi prednosti. Baza zaposlenih prihaja iz Slovenije in Hrvaške. To sta državi, ki sta v svetu informatike neznani. Zato menijo, da razmišljajo drugače od konkurence ter zato lahko kupcem ponudijo rešitve, ki so v mnogočem drugačne od ponudbe konkurentov. In nenazadnje, pravijo, da je način nastajanja novih izdelkov pri njih rev­ olucionaren. Pravijo, da prodajajo svoj način razmišljanja. To potrjuje njihov logo: "Osredotočeni na vaše bodoče potrebe." To pomeni, da v fazi nastajanja izdelka kupca poslušajo, kaj želi, kaj pričakuje. Vendar se tu njihova zgod­ ba šele začne. Kajti kupcu ne želijo ponuditi nečesa, kar že obstaja, ampak nekaj novega. Zato kupca "skenirajo", to pomeni gredo skozi celoten proces, v katerem se bo nji­ hov izdelek uporabljal ter ponudijo izvirno rešitev, drugačno kot konkurenca. Zato se večkrat dogodi, da kupci katere od idej na začetku ne sprejmejo najbolje ali jih zavračajo. Tako je bilo na primer tudi z MID, modularno programabilno tipkovni­ co, danes pa predstavlja standard na dvojem področju. Mag. Tatjana Jamnih Skuhic GROSUPUE (osebno razmišljanje) Mestno naselje Grosuplje ima kabelsko televizijo, na katerem lahko vidimo tudi oddaje studia TV Grosuplje. Te so raznolike in za­ nimive tako za krajane Grosupljega kot tudi za ostale. Žal to kabelsko omrežje še ni dovolj razvejano na ostale kraje in krajevne skupnosti. Poznano mi je, da bo v bližnji prihodnosti to "novost" dobilo tudi naselje Šmarje - Sap. Verjetno je najbolj gledana oddaja prenos sej Občinskega sveta Občine Grosuplje, saj so gledalci, ki imajo TV priključek, lahko dovolj neposred­ no informirani o delu občinskega sveta in občinske uprave kakor tudi ostalih delavcev državne uprave, ki so predstavljeni na posameznih odd­ ajah. Mestno naselje Grosuplje je samo po sebi že tako veliko, da ima KDO BO TEBE LJUBIL? posebne specifične probleme razvo­ ja, posebno urbanističnega kot bodoče pravo mesto. Le ti se zelo razlikujejo od ostalih krajevnih skup­ nosti v občini. Zato menim, da bi morala večjo vlogo pri kreiranju poli­ tike razvoja kraja in njegove širše infrastrukture prevzeti s polno odgovornostjo za kraj Grosuplje kra­ jevna skupnost in svet s svojimi svet­ niki. TV Grosuplje predlagam, da se ob pomembnejših sejah sveta krajevne skupnosti Grosuplje vključi tudi TV in tako neposredno predstavi svojim krajanom plane dela in ob zaključku leta tudi poroča o doseženih rezul­ tatih oziroma poroča, zakaj posa­ mezni cilji oziroma naloge niso bile dosežene. S takimi oddajami enkrat ali dvakrat letno bi se TV kabelska Grosuplje po mojem mnenju bolj angažirano vključila v dogajanje v sami krajevni skupnosti Grosuplje in doprinesla k racionalnejšim rešitvam za infrastrukturo v kraju, za kulturno, športno in turistično poživitev ter vse drugo dogajanje v kraju, v povezavi z občinskim svetom, županom in strokovnimi službami Občine. Krajevna skupnost in svet kra­ jevne skupnosti s svetniki mora postati lobist v pozitivnem smislu svetnikom v občinskem svetu za argumentirane in strokovno utemel­ jene predloge nadaljnjega razvoja kraja v zadovoljstvo sedanjih in bodočih krajanov, kakor tudi ostalih krajevnih skupnosti, saj občani le- teh veliko dela, šolanja, varstva otrok, kakor tudi cestne in krajevne infrastrukture neposredno koristijo. Obenem pa moramo vedno težiti k razvoju v urbanih naseljih, saj bodo v njih živeli naši otroci. KS mora postati drugi, če ne prvi parlamentarni dom za krajane KS Grosuplje. Za samo mestno naselje pa po mojem mnenju zagotovo prvi dom krajevnega odločanja in dela. Anton Žitnik VZPOSTAVITEV EVIDENC Javno komunalno podjetje Grosuplje, izvajalec javne službe ravnanja s komunal­ nimi odpadki v občini Grosuplje, je z uveljav­ itvijo novega Odloka o ravnanju z odpadki v občini Grosuplje, dolžno čimprej vzpostaviti celovit način ravnanja z odpadki. Ob nujno potrebni uvedbi sistema ločenega zbiranja in prebiranja komunalnih odpadkov, je potrebno že v začetni delovni fazi tudi vzpostaviti potrebne evidence, ki se nanaša­ jo na zbirna in prevzemna mesta, ekološke otoke in podatke o vrstah, tipih in velikostih zabojnikov za odpadke, vse v povezavi z osebnimi podatki o povzročiteljih. Izvajalec javne službe je namreč dolžan voditi tudi osebne evidence povzročiteljev in istočasno zavezancev za plačilo komunalnih storitev, občinskih ekoloških taks oziroma deleža za razširjeno reprodukcijo in republiških taks zaradi obračuna in eventualne izterjave plačila storitev oziroma taks. Podatke iz osebnih evidenc lahko izvajalec uporablja izključno samo za predvideni namen. Izvajalec pridobiva zahtevane podatke od povzročiteljev, ki so te podatke dolžni dati izvajalcu neposredno, resničnost podatkov pa preverja preko uradnih evidenc. Za fizične osebe so osnova za obračun nosilec gospodinjske skupnosti in število članov te skupnosti, v večstanovanjskih objektih pa skupno število oseb posamezne stanovanjske skupnosti. Zavezanci za plači­ lo pa so ali nosilec gospodinjske ali upravnik stanovanjske skupnosti oziroma hišni svet. Število oseb posameznega zavezanca je napisano med osnovnimi podatki na vsakem računu, ki ga občani prejmete s posebno položnico vsak mesec. Zavezanci lahko pri določitvi števila oseb za izračun najmanjše količine odpadkov uveljavite ola­ jšavo za vključno tretjega in večje število mladoletnih otrok v posamezni gospodinjski skupnosti. Izjema pri plačilu pa so tisti občani, ki bivajo v domovih za starejše občane, ki so stalno oziroma začasno pri­ javljeni na naslovih v drugih občinah ali vtuji- ni ali pa so študentje izven kraja stalnega bivanja. Oproščeni plačila storitve so tudi občani, ki so dokumentirano odsotni več kot tri mesece zaradi služenja vojaškega roka, službenega potovanja ali bolnišničnega zdravljenja. Nenaseljene hiše se obravnavajo kot počitniški objekti z občasno uporabo (pri obračunu se upošteva ocenjenih 60 I pre­ ostanka komunalnih odpadkov tedensko), pri tem pa so izvzeti objekti, ki niso več primerni za bivanje in nimajo vodovodnega priključka. Povprečna obračunska količina pre­ostanka komunalnih odpadkov znaša 1301 na osebo na mesec. Strošek prevzema in odlaganja mesečne količine odpadkov sku­ paj z republiško takso, občinsko takso oziro­ ma deležem za razširjeno reprodukcijo in DDV-em znaša za občana 746,79 SIT, če odlaga odpadke v svoj zabojnik in 559,61 SIT, če odlaga odpadke v skupni zabojnik na zbirnem mestu. Prekomerne količine odpadkov lahko občani odložijo samo v namenske bele vrečke z oznako Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, kijih kupi­ jo na sedežu podjetja oziroma pri šoferju smetarskega vozila. V ceni vrečke je zaraču­ nan tudi odvoz in odlaganje tako oddanih odpadkov. Cena za 50 I vrečko je 120 SIT, za 80 I pa 180 SIT. Gospodarske družbe, samostojni podjet­ niki, upravne in druge neprofitne organizaci­ je na področju kulture, izobraževanja, društ­ va in podobno, so dolžni z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o prevzemu komu­ nalnih odpadkov. Ob podpisu pogodbe se z vsakim povzročiteljem dogovorimo o predvi­ denih vrstah, sestavi, ločevanju in količini predvidenih odpadkov ter lokaciji prevzema. V treh občinah je cca 1300 tovrstnih zavezancev, pogodbo pa jih je do konca meseca avgusta podpisala polovica. Pozivamo tudi ostale, da to storijo čimprej! Največ pripomb zaradi obveznega pod­ pisa pogodbe je s strani občanov, ki imajo razna zastopstva in prodajo po telefonu, ins­ talaterjev in drugih, ki imajo večinoma terensko delo, avtoprevoznikov, prav tako pa tudi s strani predstavnikov neprofitnih dejavnosti, kot so razna kulturna, športna, turistična društva, krajevne skupnosti ali politične stranke. Izjeme glede podpisa pogodbe so le pravne osebe, ki so v mirovanju in brez prometa na računih. Vsak od navedenih oseb mora odlagati odpadke praviloma v svoj zabojnik, izjeme so le v primerih, ko se osebe različnih dejavnosti na isti lokaciji odločijo za skupni zabojnik, ali pa osebe, ki opravljajo dejavnost na domu in odlagajo odpadke v individualni zabojnik, ki je namenjen tudi gospodinjski rabi. Opažamo, da se je velika večina povzročiteljev šele ob podpisu pogodbe resno soočila z dejanskimi in vedno večjimi količinami odpadkov, kijih proizvedejo tudi s svojo dejavnostjo. Istočasno pa je razveseljivo tudi spoznan­ je, da se je vsak pripravljen takoj racional­ izirati, tako glede količin kot tudi glede možnega ločevanja odpadkov in vračanja koristnih odpadnih surovin specializiranim organizacijam. Nekateri imajo z njimi že sklenjene ustrezne pogodbe. JESENSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bomo izvajali jesenski odvoz kosovnih odpadkov po naslednjem urniku: Ponedeljek 30 09.2002 KS Mlačevo, KS Žalna, KS Račna, KS Ilova Gora Torek 01. 10.2002 KS Sp. Slivnica, KS Št. Jurij, KS Škocjan Sreda 02. 10.2002 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Četrtek 1)3. 10.2002 Grosuplje naselje Petek 04. 10.2002 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpad­ ke^ PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Vjesenskem času bomo organizirali tudi prevzem nevarnih odpadkov izključno iz gospodinjstev. Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Janez Skarlovnlk DATUM NASELJE STO J NO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 19.10 2002 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdav Domu 8,00 - 10,00 h sobota 19 10.2002 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Vele 10,30- 12,00 h sobota 19.10.2002 Stična Parkirišče pri samostanu 12,30- 13,30 h sobota 19.10.2002 Zagradec Parkirišče pri trgovini KZ 14,00- 15,00 h sobota 19.10.2002 Krka Parkirišče pri gostilni Nace 16,30- 16,30 h sobota 19.10.2002 Muljava Parkirišče- gostilna Obrščak 17,00- 18,00 h ponedeljek 21.10.2002 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem pod. 14,30- 15,30 h ponedeljek 21 10.2002 Veliko Mlačevo Parkirišče pri gasilnem domu 16,00- 17.00 h ponedeljek 21.10.2002 Mala vas / Gros. Parkirišče pri zadružnem domu 17,30- 18,30 h torek 22.10.2002 Videm Parkirišče pri trgovini Vele 14,00- 15,30 h torek 22 10.2002 Kompolje Parkirišče pri gasilnem domu 16,00- 17,00 h torek 22.10.2002 Ponikve Parkirišče pri gasilnem domu 17,30- 18,30 h sreda 23.102002 Grosuplje Parkirišče za trgovino Zdenko 14,00 - 16,00 h sreda 23.10.2002 Šmarje Sap Parkirišče pred družbenim domom 16.30 - 17.30 h ZUPANOV OBISK V NOVI DVORANI NA POLICI Polica, sreda, 4. septembra 2002 - Po približno enem letu se Je župan Janez Lesjak z J ožetom Mlklavčičem oglasil v KS Polica. Po predhodnem terenskem ogledu so si skupaj s predsednikom KS Polica, Andrejem Ferjanom, ogledali izvedene projekte v bližnji preteklosti in mesta, na katerih naj bi začeli čim prej nove krajevne naloge. Predsednik KS Ferjan je uvodoma povedal, da je bila v lanskem letu dokončana in finančno pokrita večja investicija javne razsvetljave na Peči, v načrtu pa je, da bi se čim prej začela dela na cesti Polica - Sp. Brezovo, uredil trg pred cerkvijo na Polici in začela pripravljalna dela za poslovilni objekt mrliške vežice. Župan je Poličane pohvalil tudi zaradi obširno zastavljenega in izvedenega projekta prenove gasilskega doma z večnamensko dvorano. V predstavitvi "občinskih načrtov" pa je ponovil že znane težave, ki smo jih že večkrat zapisali: križišče pri Logotu je nevarno, ni pločnikov, ni semaforjev, prometni kaos ("Cestna politika države je na psu," je dejal župan), problem poliških vodovodov in njihovo vzdrževanje, zaostalo reševanje odpadnih vod in kanalizacijskih povezav s čistilno napravo ter vedno hujše hudourniške meteorne vode. Na vse to je dodal g Kragelj, da je problem tudi v občinskem urbanizmu, ko načr­ tuje nove zgradbe, ne poskrbi pa se za sočasno primerno izgradnjo cest in ostale infra­ strukture. Tako bi se temu moralo streči tudi po veljavni zakonodaji. Krajani so ponovno izpostavili pluženje snega, vlaganje sredstev v telefonijo v pretek­ losti, premajhnem številu zabojnikov za odpadke, poti za kmetijske stroje in še nekatere druge krajevne probleme, o katerih pa smo v glavnem že pisali v lanskem letu. Jože Mlkllč 100 let gasilstva v ŠtJuriju Posodobljen gasilski dom na Polici "ZMAGALI SMO" Polica - sobota, 13. julija - Veliko slavje, ki so ga pripravili poliški gasilci ob odprtju temeljito prenovljenega gasilskega doma z veliko, v nadstropju nadgrajeno večnamensko dvorano, so začeli z mašo v domači cerkvi sv. Jakoba. Maševal je ljubljanski metropolit in nadškof dr. Franc Rode ob somaševanju domačega župnika Antona Pahuljeta ter večine župnikov iz grosupeljske dekanije in bližnje okolice. Po maši so v povorki odšli na priredit­ veni prostor, med proslavo pa je s krajšim obredom nadškof blagoslovil prenovljeni gasilski dom. "Dočakali smo dan, ko po petih letih prizadevanj za ureditev in posodobitev doma lahko naša pričakovanja tudi z blagoslovitvijo predamo v prvi vrsti našim krajanom, kraju, pa tudi širšim potrebam in željam v uporabo", je povedal predsed­ nik PGD Polica Franc Vrhovec in nadalje­ val: "...To je objekt, ki omogoča ustrezno hrambo gasilskega orodja in opreme ter izvajanje gasilskih aktivnosti, ima poslovni prostor, v katerem se lahko društvo sesta­ ja in vodi svoje delo. Ima dvorano, ki je več­ namenska in bo služila kraju za vse nje­ gove raznovrstne potrebe." Že v petek pred veliko slovesnostjo so se zbrali na slavnostni seji, na kateri so podrobneje spregovorili o pretečenem delu, v katerem so morali premagovati nemalo težav. Poliški gasilci so prvi dom imeli zgrajen že leta 1928 (tri leta po ustanovitvi društva), a so se leta 1973 Temeljito prenovljen gasilski dom na Polici Gasilska zveza Grosuplje. Nekaj kreditov pa je ostalo še neplačanih, a kot je dejal predsednik poliških gasilcev: "Zmagali smo." Ob tem se je še zahvalil vsem pro­ jektantom, izvajalcem, nadzoru, pre­ voznikom, darovalcem, sodelavcem in vsem ostalim za ogromno število oprav­ ljenih delavnih ur prostovoljnega dela, za znanje in sredstva. Nadškof dr. Rode je že v pridigi poudaril stični področji delovanja pravega kr­ ščanskega človeka in dobrega gasilca - oba sta vedno pripravljena pomagati bližnjemu, med obredom blagoslova pa je nadškof obšel zgradbo prenovljenega doma in se nato podal v spremstvu poveljnika Alojza Zupančiča, domačega župnika in predsednika društva tudi v vse njegove notranje prostore in jih nato poškropil z blagoslovljeno vodo. Vozilo je blagoslovil nekdanji šentjurski župnik Ivan Mihelic. V nedeljo, 7. Julija 2002, se je zbralo veliko število uniformiranih gasilcev iz Gasilske zveze Grosuplje in nekaj tudi od drugod na parkirnem prostoru pred gasilskim domom v ŠtJuriju. Od tukaj so se nato razvrstili v slavnostno povorko in odšli na prireditveni prostor oziroma športno igrišče ob bodoči novi zgradbi osnovne šole, za katero so pred dobrimi štirinajstimi dnevi položili temeljni kamen. V pozdravih predsednika društva Nika Mihicinca se je zvrstila cela množica povabljenih gostov, še večja pa je bila množica, ki Je prejela različna gasilska priznanja in odlikovanja. Ob nagovoru in opozorilu, da bodo gasilci kljub vedno večji tehniki morali biti tudi vedno bolj usposobljeni zaradi pasti sodobne civilizacije in novih tehnologij, je župan Janez Lesjak predal ključe novega kom­ biniranega vozila GVG-1 / Mitsubishi z visokotlačno črpalko, nekdanji šentjurski župnik Ivan Mihelic pa je blagoslovil novo pridobitev. V priložnostnem kulturnem programu sta sodelovala tudi dopustniško "okrnjena" Šentjurski oktet in folklor­ na skupina iz Račne. "Kako dolge so minute, kako potrebni in zaželeni možje in žene so gasilci, gasilke, se zavemo šele, ko uničujoč pla­ men hlasta po našem imetju, ko iz grozečih plamenov slišimo klic po rešitvi, ko zbegana živina nemočno čaka..." je zapisal v zbornik ob 100-let- nici tajnik KS Št.Jurij Dušan Štrus, ki je tudi sam že od malih nog gasilec in je Župan Janez Lesjak izroča ključe nove­ ga vozila. večkrat v živo sodeloval pri reševanju in gašenju. Še težje je bilo pred 100 leti. "Hiše so bile grajene v večini iz lesa in pokrite s slamnato streho. Večkrat so bila poslop­ ja grajena tesno drug ob drugem. Požar, ki ga je zanetila strela, neprevidnost ali človeška hudobija, je lahko uničil v nekaj urah celo vas." Tako je ob jubileju zapisal domači župnik Anton Hostnik. Ljudje so se nemo spraševali ob takšnih nesrečah, dokler ni dozorel čas, da so se organizirali... "100 let je gotovo magična meja, ki jo sanja skoraj vsak posameznik, toda le malokomu je dano, da jo dočaka", je zapisal predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec. Ta visoki jubilej je sovpadal z velikim prebujanjem slovenstva ob raz­ padanju avstroogrske monarhije. Zato je z ustanovitvijo "ognjegasnega društva" možno zaslutiti tudi rast kulturnih in družbenih pobud v šentjurski dolini, kar je z drugimi besedami potrdil tudi župan: "Prostovoljno gasilstvo v teh naših krajih je bilo in bo več, kot pove sama beseda." Čeprav v župnijski kroniki piše, da je takratni šentjurski župnik Matej Sitar začel ljudi nagovarjati že leta 1898, da bi ustanovili svoje društvo, pa so razmere dozorele šele čez štiri leta, koje ob pomoči omenjenega domačega odločili pod vodstvom zavzetega poliškega gasilca Rudolfa Kralja, da so začeli z grad­ njo in leta 1980 so v njem imeli prvič občni zbor. Z nabavo gasilske opreme in orodja ter potreb po sodobnejšem načinu dela je prišlo na upravnem odboru društva 29. 10. 1996 do odločitve o povečanju in obnovi gasilskega doma z izgradnjo večje dvorane. Ker so začeli z veliko požrtvovalnosti in nekoliko premalo "uradnih papirjev", sojih začele obletavati inšpekcije. Po več kot enem letu prizadevanj pa jim je le uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sami so odstranili staro ostrešje in porušili vmesne zidove, pogodbeni delavci pa sojih pozidali po novih načrtih, nakar so sami zvarili železno strešno konstrukcijo. Večkrat so bili izpostavljeni tudi nevarnostim, pa seje na koncu vse le izteklo brez vsakršne poškodbe. Številni krajani so prispevali v lesu in drugih materialih. V letu 2000 je bilo nekaj predaha pri delu, ker je zmanjkalo sredstev, a se je našlo pet takšnih, ki so brezpogojno verjeli v to delo in so posodili svoj denar za nadal-Predsednik poliških gasilcev odpira vrata nadškofu dr. Rodetu, ki je nato blagoslovil tudi notranje prostore. jevanje del. Pri sofinanciranju pa so gasil­ cem s prispevki pomagali tudi: občina Grosuplje s prejšnjim županom Rudolfom Rometom in zdajšnjim županom Janezom Lesjakom, Krajevna skupnost Polica in V kulturnem delu prireditve sta sodelo­ vala Mešani poliški oktet, Godba Dobrepolje, povezoval pa jo je Franc Skubic. Jože Mlkllč župnika in župana Janeza Šiplja bil pobudnik za ustanovitev "ognjegasnega društva" Ivan Remic - človek gorenj­ skega porekla s podjetniškim duhom, z močnim posluhom za kulturo, s pozna­ vanjem zdravilstva ter neumoren, vesten in blag šentjurski nadučitelj. V zgodovini društva so se zamenjale kar štiri države. Kljub temu da so si tota­ litarni režimi vedno želeli prisvajali oblast tudi nad delovanjem gasilskih društev, pa je njihovo delovanje v osnovi ostalo enako. Danes društvo šteje 77 članov, 20 članic, 2 podporna člana, 19 pionirjev in 17 pionirk - odločnih ljudi, da po svojih najboljših strokovnih in človeških močeh ter z božjo pomočjo svojega zavetnika uresničujejo tradicionalno humanitarno pomoč bližnjemu, še posebej v nesreči. Jože Mlkllč Kapnik ni roža, ki vsako leto zraste V Grosupljem seje kot vrtni okras pojavil lep kos kapnika. Županova jama - tu­ ristično in okoljsko društvo se čuti dolžno opozoriti na ta pojav. Vemo, da je mogoče priti do kapnikov po legalni poti. Ko so gradili avtocesto proti Primorski, so zainteresirani lahko dobili kapnike, ki sojih odkrili pri kopan­ ju, in to lahko tudi dokažejo. Kapniki so čudovite tvorbe, ki jih je skozi stoletja ustvarila narava v podzem­ nih jamah in tja tudi sodijo. Društvo bi rado opozorilo predvsem na to, naj tako krašenje vrtov ne bi prešlo v navado in naj ne bi veljalo kot vabilo k ropanju jam in prestavljanju kapnikov v vrtove. Županova Jama - turis­ tično In okoljsko društvo Grosuplje I DELAVNI IN IZNAJDLJIVI PONOVSKI GASILCI 75-LETNICA PGD GATINA Ponova vas - sreda, 14. avgusta 2002 - Zaradi predhodno slabega vreme­ na, ko so nameravali ponovski gasilci pripraviti tekmovanje in proslavo z veselico v soboto, 10. avgusta, so vse to organizirali kar sredi tedna, na pred­ večer velikega šmarna. 10 društvenih ekip, ki so tekmovale za prehodni pokal Tabor, je tekmovalo na prireditvenem prostoru v Št.Juriju. Po tekmovanju pa so iz zbornega mesta na začetku Ponove vasi odšli na prireditveni prostor ob gasilskem domu. Predsednik društva Jože Mehle je v pozdravnem nagovoru dejal, da se s tem dnem zaokroža dokaj celovito in večletno delo na prizade­ vanjih ponovskih gasilcev za nabavo in dograditev primerne sodobne opreme. Nato je simbolično s ključi predal v uporabo orodno vozilo mercedes sprinter in kombi-bus z enako oznako, g. župnik Anton Hostnik pa ju je blagoslovil. Ze petega tekmovanja po vrsti za prehodni pokal Tabor so se udeležili gasilci iz nasled­ njih društev: Gatina (dve ekipi), Hudo, Polica, Ponikve, Ponova vas, Radohova vas, Sp. Slivnica, ŠtJurij in Zagradec pri Grosupljem. Po manjšem zapletu, saj so gasilci tekmovali praktično brez pravil (potreben je bil le čas od startnega mesta, prek sestavljanja gasilskega orodja, črpanja vode in podiranja dveh tarč - rdečega petelina, oziroma tako, kot če bi šli na gašenje požara, kjer pa se rado marsikaj zatakne...) so ugotovili, daje bila prva ekipa Gatine 2., druga ekipa ŠtJurija in tretja Gatina 1. Iz rezultatov je bilo tudi razvidno, da so nekatere ekipe med sodelujočimi precej izboljšale časovne rezultate iz preteklih let. Ker pa je bila ekipa Gatine pred tem že dvakrat prva, so se na tekmovanje (za vsak slučaj) temeljito pripravili, se pripeljali kar z dvema ekipama in posegli po prvem mestu. Tako jim je pripadel pokal v trajno last, ponovski gasilci pa bodo morali za bodoča tekmovanja nabaviti nov pokal. Morda je tudi zaradi teh dveh razlogov bilo moč začutiti nekoliko povečano vznemirjenje med člani obeh društev, za katero pa upamo, da se bo v bodoče prelevilo v še bolj plodno sodelovanje, saj so oboji (tako Ponovci kot Gatinci) dokazali, da v grosupeljskem gasilstvu nekaj pomenijo. Na gasilski prireditvi so poleg tekmujočih gasilcev sodelovali tudi gasilci in gasilke v svečanih uniformah, z orodnimi, poveljniškimi in kombiniranimi vozili. Parado je vodil domači poveljnik Jože Kocjan. Na proslavi je poleg predsednika GZ Grosuplje Andreja Bahovca in še nekaterih drugih spregovoril tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Grosupeljčan Božo Knez, kije med drugim izpostavil tudi nerazumevanje države do gasil­ cev, ki med drugim od njih zahteva plačevanje 20 %-nega davka na dodano vrednost pri nabavi gasilske opreme in orodja ter dokazal, da se kaj takega ne dogaja nikjer v evropskem prostoru, saj jim opremo država (oziroma dežela) enostavno podari v uprav­ ljanje. V kulturnem delu pa so sodelovali: Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška iz Žalne in plesalca akrobatskega R&R Plesnega studia M iz Grosupljega Tina Kuhelj in Anže Jakopin, po proslavi pa je bila velika vrtna veselica, na kateri je (kot že nekajkrat doslej) igral priznani narodno-zabavni ansambel Ptujskih 5. Jože Mlkllč Letos je PGD Gatina praznovalo 75- letnico obstoja, ki so jo proslavili z veliko vrtno veselico in blagoslovitvijo novega vozila, s katerim so povečali varnost prevoza desetin in izboljšali operativno sposobnost društva. Začetek slovesnosti je naznanila glas­ na koračnica, ob kateri seje vila para­ da gasilcev in gasilskih vozil, sledile so deklamacije mladih gasilk, prevzem in blagoslovitev novega vozila, prisotne pa so nagovorili in pozdravili predsed­ nik PGD Gatina Vinko Trontelj, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Avgust Burger, predsednik občinske Gasilske zveze Andrej Bahovec in čla­ nica komisije za ženske pri Gasilski zvezi Slovenije Minka Marinčič. Po slovesnosti je sledila velika gasilska veselica, kjer so se ob dobrem kozarčku poveselili vsi vaščani in ostali gostje. Ob 75. obletnici so gasilci sklenili trud minulih let in ugotovili, da se lahko pohvalijo z veliko prostovoljnimi urami, ki so jih namenili za kakovost­ nejše skupno bivanje in življenje na podeželju. "Uredili smo garažo za kom­ binirano vozilo, uredili mladinsko sobo, namestili nov strop v dvorani in PREPRIČLJIVA ZMAGA GASILCEV IZ RAČNE Spodnja Slivnica, 21. 7. 2002 - Na Spodnji Slivnici Je 21. 7. 2002 potekal 5. gasilski kviz. Letos se ga Je udeležilo 9 ekip okoliških gasilskih društev (PGD Račna, Čušperk, Škoc- jan, Ponova vas 1, Gatina, Grosuplje, Mala Nova Gora, Ponova vas 2 in Spodnja Slivnica). Z obilico znanja Je zmagala ekipa iz Račne. Kviz se je začel z žrebom vrstnega reda ekip, iz katerih so sestavili tri predtekmovalne skupine. Iz vsake se je nato najboljša ekipa uvrstila v finale. Celotno tekmovanje je potekalo pod nadzorom komisije, ki so jo ses­ tavljali: Dušan Križman (predsednik PGD Sp. Slivnica), Božo Knez (član Gasilske zveze Slovenije) ter Uroš Horvat in Anton Mehle (oba gasilska člana). Sledil je kviz, v katerem so morali tekmovalci odgovoriti na 5 vprašanj, za vsak odgovor pa je bilo le 10 sekund časa. Vsa vprašanja so se nanašala na poznavanje gasilskih pravil, pripomočkov, znanja o poteku gasilskih tekmovanj itd. Iz prve skupine se je v finale uvrstila ekipa PGD Grosuplje, iz druge skupine ekipa PGD Čušperk in iz tretje PGD Račna. Slednja je dobila tudi vseh 5 možnih točk. Božo Knez, član Gasilske zveze Slovenije, je nato čestital vsem ekipam in tudi organizatorjem. Dejal je, da s tem vzpodbujajo znanje o gasilstvu. Trem ekipam, ki so se uvrstile v finale, je zaželel veliko sreče, gasilcem Sp. Slivnice pa lep zaključek kviza in enako za gasilsko veselico. Sledila je podelitev priznanj sponzor­ jem, ki jih je podelil Dušan Križman, predsednik PGD Sp. Slivnica. Po žrebu skupin se je začelo finale. Vsaka ekipa je dobila po 5 vprašanj. Tretje mesto so zasedli gasilci iz Čušperka in si prislužili nagrado, in sicer bon v vrednosti 20.000 sit. Na drugo mesto so se uvrstili gasilci iz Grosupljega ter z njim dobili bon v vrednosti 30.000 sit. Prvo mesto pa so si prislužili člani gasilskega društva Račna in tako tudi prvo nagrado - bon v vrednosti 40.000 sit. Poleg nagrad­ nih bonov so vse tri ekipe prejele tudi pokale. Po končanem kvizu se je začela gasilska veselica s skupino Čuki. Kristina Zaje 4 i 1'LVOVANNA UNION Juri ®f ,t *f m MVOVAUNA UNION J!ar"j"l'> Gatinski gasilci - dobitniki pokala Tabor v trajno last, ki so zasedli 1. in tudi 3. mesto na tekmovanju v Št.Juriju. Tekmovanje je organiziralo PGD Ponova vas. jo opremili, opravili posek lesa, ki so ga darovali krajani," je povedal predse­ dujoči Vinko Trontelj, ki že peto leto zastopa in predstavlja gasilsko društvo na Gatini, sklicuje in vodi seje društva ter skrbi, da društvo deluje v skladu s statutom. Gospod Vinko Trontelj, kakšen Je bil razvoj v PGD Gatina v zadnjih nekaj letih? V zadnjih petih letih je PGD Gatina pridobilo na področju gasilske opreme 2 gasilska avtomobila, in sicer kom­ binirano vozilo z 2200-litrsko cisterno in vozilo za prevoz operativne dese­ tine. Na področju izobraževanja smo z domačimi predavatelji izvedli tečaj za čin gasilec in tako pridobili kar nekaj operativnih članov. Vsa leta smo se udeleževali gasilskih tekmovanj v Gasilski zvezi Grosuplje, dvakrat smo sodelovali na regijskem in enkrat na državnem tekmovanju. Koliko Je članov In slmpatlzerjev? Kakšne so njihove zadolžitve? PGD Gatina ima 100 polnoletnih članov in 39 pionirjev ter mladincev. Simpatizerji pa so praktično vsi občani vasi Gatine, Praproč, Sp.Blata, Sp. Duplic, s področja, ki ga pokriva 'naše gasilsko društvo. Nekaj več kot 20 članov deluje v upravnih odborih društva, vsi člani pa skrbimo za požarno preventivo. Povejte kaj o tekmovalni skupini Gatina 2, ki Je zmagala v Ponovi vasi. To je udarna tekmovalna desetina, ki se na tekmovanjih kali že od pio­nirske tekmovalne desetine dalje. Njihovi uspehi pa so rezultat trdega in discipliniranega dela ter prijateljskega druženja. Kakšen Je položaj PGD Gatina v primerjavi z ostalimi občinskimi društvi. Se z društvi z daljšo tradicijo In močnejšim finančnim zaledjem lahko kosa po opremi, znanju, usposobljenosti za gašenje? PGD Gatina v primerjavi z ostalimi sedemnajstimi društvi v Gasilski zvezi Grosuplje zavzema v svoji kategoriji dokaj vidno mesto po usposobljenosti članov za gašenje, izobrazbi članov in gasilski opremi, ki pa ni več primerna za novejši način gašenja, to je z malo vode in visokim tlakom doseči velik učinek. Zgledno pa je tudi sodelovanje v Gasilski zvezi Grosuplje. Društvo se lahko pohvali tudi z učinkovitim delom članic pri različnih društvenih In krajevnih dejavnostih! Društvo ima 23 polnoletnih članic in 16 pionirk in mladink. Za delovanje članic v našem društvu, Gasilski zvezi Grosuplje in pa tudi na državnem nivo­ ju, pa ima veliko zaslug naša članica Minka Marinčič. Vsekakor so članice v društvu dobrodošle, saj na svoj način prispevajo k pestrejšemu delovanju. Moram pa poudariti, da PGD Gatina deluje kot povezovalna ustanova vseh krajanov tudi na področju kulture, ekologije in gradnje cest, pokopališča in ostalih dejavnosti, kijih prinese živ­ ljenje na deželi. Barbara Pance SKAVTSKE NOVIČKE S ŠKOCJANSKO - TURJAŠKEGA KONCA Počitniške radosti so že za nami in zopet je tu novo šolsko leto. Upam, da smo si čez poletje nabrali dovolj novih in svežih moči za reševanje šolskih in obšolskih dejavnostih. V juniju smo imeli zaključni skavtski tabor na Uskovnici s projektom "USKOVNI- CA 2002", katerega se je udeležilo 25 skavtov in skavtinj. Na tem taboru smo postavljali bivake, delali vozle, kurili vse mogoče ognje in se orientirali. Pogovarjali smo se o prehranjevanju v naravi in najbolj osnovni prvi pomoči, učili smo se Morsejevo abecedo in še in še. Povzpeli smo se na Viševnik, kjer smo svoje znanje tudi preizkusili, ob tem pa smo spoznali tudi dobrosrčnost in med­ sebojno pomoč. Seveda pa brez pospravljanja in pomoči v kuhinji tudi ni šlo. Da pa smo lahko izpeljali ta projekt in bili na tem taboru, se v imenu skavtske skupine ŠKOCJAN - TURJAK 1 zahvaljujem za finančno pomoč občini Velike Lašče in gospodu županu Antonu Zakrajšku. Počasi pa se pripravljamo na nove izzive in naloge, ki nas čakajo na poti, po kateri bomo hodili v tem šolskem letu. Popotniki in popotnice moramo izpeljati še potovalni tabor, ki bi ga morali že imeti. To jesen startamo tudi z mlajšimi, in sicer z izvidniki in vodnicami in bi ob tej priložnosti povabil vse, ki se želijo priključiti skavtom in spoznati nji­ hovo delo in življenje. Za informacije lahko pokličete na telefon: 040/22 34-97 ali 01/7873 102. Marko Šavll Vabimo vse, ki si želijo spoznati skavte (srednješolce, študente, mlade po srcu, osnovnošolce od 5. do 8. razreda...), da se nam pridružijo. Kdaj? - V ponedeljek, 30.9.2002 ob 17.30 Kje? - Na parkirišču pri cerkvi v Grosuplju Kdo vabi? - Skavti iz stega Grosuplje 1 Informacije: 040/215 746 ali 01/78 73 297 - Toni IZ KOKOŠJE JUHE Poletni tabor grosupeljskih skavtov Samo od sebe se razume, da smo se grosupeljski skavti v tem skavtskem letu, ki se zaključuje, veliko ukvarjali z besedo SKOK. Spremljala nas je skozi vse 11. leto in nas opozarjala, da mora biti vsak Skavt Kot Odgovoren Krajan. V to smer je bilo naravnano vse delo med letom. Vrhunec in ob enem nagra­ da posameznika za njegov prispevek pa je bil poletni tabor. Klan (mladi od 17 do 20 let) so se odpravili na Češko, noviciat (mladi, stari 16 let) na Primorsko, oboji na potovalni tabor, mi iz čete (mladi od 11 do 16 let) pa na štirinajstdnevni stoječi tabor. Taborili smo na zelo lepem tabornem prostoru ob Savi, ne daleč od Radovljice. Naslov tabora je bil "Iz kokošje juhe". S kokošjo smo mislili na našo čudovito Slovenijo. Že med letom je vsak vod (skupina 5 do 8 fantov ali deklet) dobil nalogo, da predstavi značilnosti ene od slovenskih pokrajin. Tako smo se seznanili s pokrajino, njeno arhitekturo, načinom življenja nekoč in danes ter z veliko drugimi za­ nimivostmi. Ustanovili smo svojo občino, imeli prave županske in svetniške volitve. Po volitvah je naša občina zaživela v vsem svojem blišču. Glavno dogajanje je bilo v trgovanju. Vsak je imel svojo vlogo - nalogo, da oskrbuje občane z določeno dobrino, ki pripomore k boljšemu živ­ ljenju. Bili smo tako dobri poslovneži, da smo v proračun občine prispevali kar precej denarja. Kar smo "pridelali", je bilo seveda obdavčeno za plačo naših občinskih funkcionarjev, nekaj denarja pa je ostalo za infrastrukturo, naslednje volitve ... Začutili smo, kako naj bi delovala občina. Morda se v pri­ hodnjih letih kdo izmed nas odloči, da kandidira tudi na pravih volitvah in pokaže, kakšne odgovornosti smo se naučili pri skavtih v mladosti. Ker smo skavti vedno pripravljeni in se trudimo, da se učimo z delom, smo si morali tudi sami kuhati. Veliko ljudi misli, da si skavti s seboj pripeljemo kuharja, ki nam pripravlja slastne obroke. Ne, temu ni tako. Zavedamo se pomembnosti reka "Kar se Janezek nauči, to Janez zna". Ravno tu je za mladega človeka lepa priložnost, da stopi v stik z naravo. V bljižnjem grmovju smo si uredili kuhinje. Kaj pravzaprav sodi k lepo urejeni kuhinji na taboru? Vsekakor je zelo pomemb­ no ognjišče, ki mora biti varno in tudi učinkovito. Suhih drv ne sme manjkati in zanje smo se morali kar pošteno znajti, saj nas je dež obiskoval precej pogosto. Uredimo si tudi jedilnico, tako udobne stole kot mizo, nikakor pa ne smemo pozabiti na prostor za shranje­ vanje posode. Le-ta mora biti resnično čista, da nas ne napadejo najrazlične­ jše bakterije, ki nas lahko pošljejo domov. Za vse to smo poskrbeli, voditelji pa tudi vedo, kako nas vzpod­ buditi - vodi med seboj tekmujemo v urejenosti, imamo namreč nena­ povedano ocenjevanje kuhinj. Zanimiva nam je bila tudi hrana, saj smo poiskali hrano, značilno za posamezne slovenske pokrajine. Tako smo se preizkusili v pripravljanju ješprenja, ajdovih žgancev, bograča, peki rib in mnogo drugih dobrot. Res je, da smo se včasih spraševali, kako se kaj pripravi, se posvetovali, spraševali voditelje in na koncu nam je uspelo. Morda je bilo včasih malo preslano, pekoče, a smo vse pojedli, saj smo se potrudili sami. Kdor se ne trudi, ne je, to je njegov problem. Popoldan smo imeli različne aktivnosti -štafetne igre, igranje odbojke, vodne igre ... Podali smo se tudi na odgovorno in naporno pot preživetja. Pripravili so nam jo naši popotniki in popotnice (mladi od 16. leta naprej). Pot preživet­ ja smo kot naročeno pričeli na začetku neurja. Dež je padal tako močno, da nas je kar malce bolelo in tudi mokri smo bili do kosti. Na poti smo imeli kontrolne točke z zadolžitvami. Morali smo iti po označeni poti, plezati po vrveh, teči, se potapljati v blatu in vodi, lesti čez veje in grmovje, na koncu pa še zaplavati v mrzli Savi. Bilo je res adrenalinsko. Ker smo spoznavali Slovenijo in njene pokrajine, smo imeli na tem taboru kar dva potepa. Na potep se odpravimo sami, brez voditeljev, naša naloga je, da se znajdemo, se preizkusimo v orientaciji, branju zem­ ljevida in izpolnjevanju danih nalog. Na poti smo morali opisati značilnosti kra­ jev, ki smojih obiskali in o njih poročati. Tako smo med drugim obiskali Kropo, Radovljico, Begunje, Brezje, HE Moste, idr. Za nas je potep tudi preizkušnja. Ali znamo skrbeti drug za drugega, upoštevati, da je v skupini pomemben vsak posameznik, ali znamo drug drugega sprejemati z vsemi njegovimi značilnostmi. To je tudi idealna pri­ ložnost, da postanemo še boljši pri­ jatelji. Mislimo, da nam je to uspelo. Naše vtise iz tabora smo strnili v časopisu tabora z naslovom "SKOK v kokošjo juho". Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so pripomogli, da smo se imeli na taboru lepo: našim popotnikom in popotnicam (noviciatu in klanu), last­ niku zemljišča, tehničnim pomoč­ nikom, g. župniku za kombi in nenazad­ nje našim staršem, ki so nas pustili, da mladost preživljamo na drugačen način. Na način, ki ga večina naših sovrstnikov ne pozna oz. jim to ni omogočeno. Veseli bomo, če se 30 let taborniškega rodu Louis Adamič Grosuplje ŽE OSMIČ NAM JE KOLPA DALA NAVDIH ZA NADALJNJE DELO... 11. julija zjutraj marsikdo ni mogel ver­ jeti, da se je končno začelo. 8 drznih se je že ob 7. uri zjutraj podalo proti Kolpi. Peš. 13 ostalih je popoldne naložilo na tovornjak vse, kar je v naslednjih dnevih predstavljalo dom 80 taborečim. Nato so se odpravili proti Kolpi. Z avtomobili, da bodo čimprej postavili tabor. Pohodniki in "forpatrolovci" so se srečali v Zagradcu. Eni polni energije, drugi rahlo zmedeni zaradi sonca, asfalta in bolečih nog. Naslednji večer je tabor že imel svojo pravo podobo, stali so že vsi šotori. Pohodniki pa so bili že čisto blizu Bele krajine. V soboto so se na taboru postav­ ljale malenkosti, ki naš tabor ločijo od ostalih. Pohodniki pa so prišepali do Semiča. Z eno samo željo, zaplavati v topli Kolpi. Tako so še isti večer prespali v taboru. V nedeljo so počivali. Eni in^ drugi. Kajti že naslednji dan seje z avto-l^ bodo/boste vtem skavtskem letu, kije pred nami, odločili in stopili med nas. Spoznali boste veliko zanimivega, se zabavali, se veliko novega naučili in ko boste skavtstvu rekli "da", vam bo to postalo način življenja. Splača se. Pa bodite vedno pripravljeni. Grosupeljski skavti - Izvidniki In vodnice Kaj lahko dobim, če postanem skavt? • družbo 4000 skavtov iz vse Slovenije in 28 milijonov skavtov iz ce­ lega sveta • "pot preživetja", če si želim adrena­ lina, vode, blata,... • poletne večere ob tabornem ognju, počitnice z prijatelji • če rad uživam v pogovorih, jih dobim na srečanjih s skupino • uživati ob kitari in petju • če rad/a spoznavam druge mlade in zanimive ljudi, so zame srečanja skavtov iz Slovenije, pa tudi mednarod­ nih srečanj se lahko udeležim • naučim se, kako si pripraviti opre­ mo za počitnice ali potovanja • še več samozavesti • naučim se pripraviti ali voditi kakšno aktivnost • če rad/a občasno delam z mlajšimi, imam tudi to možnost • naučim se kakšnih spretnosti (npr. kako speči banano s čokolado v žerjavi­ ci, kaj naredim, da se nikoli ne izgubim) • nočne aktivnosti ("kraja zastave") • spoznavam Slovenijo • uresničim kakšno svojo idejo, željo • če postanem voditelj, imam pod­ poro drugih voditeljev. Ali veš, da so (bili) med skavti tudi znanstveniki (Thor Heverdahl, ki je pre- plul Pacifik na splavu), glasbeniki (Paul McCartnev, Jim Morrison), od 214 astronavtov jih je 142 skavtov (Neil Armstrong), mnogi športniki, politiki (švedski kralj Kari Gustav XVI.), režiser­ ji (Steven Spilberg), pisatelji - tudi Fran Milčinski je bil skavt (napisal Skavt Peter), ... ter 66 mladih iz Grosuplja in okolice? busa ulila reka otrok. Prej tihi tabor je zaživel. Vsepovsod se je slišal smeh. Taborjenje 2002 seje končno začelo. Kaj je lepšega za mlade tabornike, ki že čez leto pridno delajo in se učijo o taborniškem življenju, kot da to v dvanaj­ stih dneh tudi sami doživijo? In kaj bolj prevzame tiste, ki o tabornikih ne vedo ničesar, kot pravo taborniško vzdušje in kopica novih prijateljev? Tako so letos najmlajši spoznali vse panoge ta­ borniškega mnogoboja, uživali v kopici kreativnih delavnic, kjer so izdelovali zmaje, risali na les, kamne, steklo. Podali so se na dvodnevni pohod, kjer so si sami postavili bivak, skuhali golaž in prespali sredi gozda. Ob večerih so poslušali pravljice, peli pesmice, iskali ranjence, ki so jih nato oskrbeli. Malo starejši in najstarejši pa so postavljali pionirske objekte, podali so se na celod­ nevni izlet s kanuji, pripravljali so se na nočno orientacijsko tekmovanje, preko delavnic spoznavali timsko delo in dru­ gačnost. Odpravili so se na tridnevni pohod, kjer so se predvsem učili ori­ entacije. Niti slabo vreme jih ni oviralo. Ob večerih so se kopali v Lahinji in Kolpi, postavili so si bivake in skuhali pravo večerjo. Kot predjed so poskusili kuma- rično solato z jogurtom (ki sojo na koncu pojedli vodniki), poskusili so sadno juho, za glavno jed so jedli krompirjev golaž in ribe, pečene v žerjavici, za posladek pa še vanilijev puding s sadjem. Mnogo stvari pa so najmlajši in malo starejši počeli skupaj. Med Uro Kuro so igrali vaterpolo na suhem, nogomet z rokami, namizni tenis z metlicami in še mnogo narobe stvari. Skupaj so lovili zadnje belokranjske čarovnice, ki so jim le na skrivni izrek izdale mnogo skrivnos­ ti. Seveda so vsako jutro pridno posprav­ ljali šotore, popoldan so se kopali, ponoči pa stražili večni ogenj in zastavo, ki so jo marsikomu ukradli izpred nosa. In za vse, ki smo se trudili, da bi se imeli taboreči lepo, so bili največje plači­ lo nasmejani obrazi in obljube ob slovesu, da se vidimo naslednje leto. Preden je v soboto dopoldan odpeljal avtobus, je po licih steklo kar nekaj sol- zic. In ko so otroci prispeli v Grosuplje, je tabor že začel izgubljati svojo podobo. Šotori so padali kot za stavo, ognja ni bilo več, kuhinja seje podrla... In v ponedel­ jek zvečer so bile vse stvari v skladišču, kjer bodo počakale na naslednje leto. Mi pa ne počivamo, kajti naše misli so že uprte v prihodnost. S septembrom se začne naše jubilejno leto, kajti naslednje leto naš rod praznuje trideset let delo­ vanja. V okviru te že kar visoke obletnice bo potekalo ogromno projektov. Že v sep­ tembru naj bi zaživela naša spletna stran, hkrati pa bomo izvedli projekt "Vrtec", kjer bomo taborništvo predstavili najmlajšim, konec oktobra bomo, tako kot lani, pomagali pri ureditvi grobov ob prazniku mrtvih, v decembru bo sloves­ na novoletna čajanka, v januarju bo izšla jubilejna knjižica, v februarju bomo v času zimskih počitnic odšli na zimovan­ je, v marcu bo dokončan dokumentarni film o našem rodu, ki počasi že nastaja. V mesecu aprilu pa bo vrhunec našega proslavljanja. V jubilejnem tednu, ki bo potekal od 21. do 26. aprila, bomo imeli vsak dan na kolodvoru postavljeno sto­ jnico, kjer vas bomo usmerjali na kup dejavnosti. Tam se bodo dogajale razne igrice, lahko boste izvedeli vse o taborništvu in našem rodu, vrtel se bo naš dokumentarni film. V ponedeljek se bomo posvetili predvsem otrokom in bomo skupaj z njimi s kredami risali po Kolodvorski ulici. V torek, ob dnevu zem­ lje in tabornikov, bomo skupaj izvedli čis tilno akcijo. V sredo bo potekala okrogla miza za mlade, kjer bomo ugotavljali, ali taborništvo še vedno privlači najstnike, za najmlajše pa bo potekala kreativna delavnica. V četrtek bomo predstavili igre medvedkov in čebelic, starostne enote od 7 do 11 let. Vsi se boste lahko podali na fotoorientacijo po Grosupljem in na koncu uživali ob palačinkah. V petek bomo postavili improvizirani tabor, nekaj pionirskih objektov, otvorili bomo razsta­ vo, zvečer pa bo slavnostni občni zbor. Od meseca maja do septembra bomo vzdrževali razstavo in naše akcije posvetili našemu jubileju. Zadali smo si kar veliko nalog, da bi lahko primerno počastili naš jubilej. Vendar verjamemo, da si to zaslužimo in da nam bo skupaj uspelo. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! Jasna Baje - Jessle JAKA SELES ZNOVA DRŽAVNI PRVAK Avtomobilske pnevmatike so še v zraku cefrali in kot pokošeni predirljivo ječale, kosi črne gume so se padali na zemljo, pločevina se je Dva Matjaža - Obe mrcini, modro in plavo jekleno kobilico, je obdelal Matjaž Ivane (desno), tudi najvišje uvrščeni Grosupeljčan. Levo je lastnik lani nagrajenega zelenca Matjaž Dremelj. (Foto: Barbara Pance) Občina Grosuplje vas obvešča, da ima na razpolago še nekaj terminov za najem bungalova v Čateških Toplicah, in sicer: 06.10. do 11.10.2002 13.IO. do 18.10.2002 20.10. do 25.10.2002 27.10. do 31.10.2002 03.11. do 08.11.2002 lO.ll. do 17.11.2002 17.11. do 22.11.2002 24.11. do 01.12.2002 01.12. do 08.12.2002 08.12. do 15.12.2002 15.12. do 22.12.2002 Cena Je 7.000,00 SIT na dan (najem bun­ galova in 5 kart za kopanje v termalnih bazenih). Plačilo je možno v več obrokih, odvisno od višine obveznosti. Prijave spre­ jema: Občina Grosuplje, Komisija z dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Taborska 2, Grosuplje, pisno ali po telefonu št. Ol 78 88 750. Bazeni na zimski termalni rivieri so po požaru v lanskem letu že obnovljeni in nor­ malno obratujejo. T3 Najamem (starejšo) hišo na mirni lokaciji za slikarski atelje in bivanje. Tel. 031 359 396. nevarno razgrela in goste bele meglice so prepredle pokrajino, silile v pljuča in očesu jemale vid. Naključni mimoidoči so zmajali z glavami, neposredne priče pa so bodisi kričale bodisi zaprepadeno zrle dogajanje. Opis zveni kot človeška mora, kruta prometna nesreča, ki jemlje življenja in dnevu utrne sijaj. A ni tako. Slikoviti opis je le delček, izvzet iz celodnevnega pločevinastega pekla, ki se je prvo septembrsko soboto razvnel na Velikem Mlačevem, na prireditveni ravnici pod Boštanjem. Vanj je treščil vsakdo, ki v avtomobilskem svetu kaj velja. Največji slovenski, zagotovo pa tudi edini pravi avtomobilski šov, je v izvedbi A3M in car hifi cluba v Grosuplje zaneslo že lani, poučeni pa vedo povedati, daje letos presegel vsa pričakovanja. Tako po številu bolj ali manj poučenih firbcev kot resnih tek­ movalcev se je približal pettisoči obiskovalčevi glavi. Jeklenih lepotcev pa se je predstavilo več kot petsto. Prišli so člani BMW kluba pa člani kluba VW hroščev, citroena in 200 škofeljskih oldtimerjev. Vsi pa so pasli poglede na predelani pločevini, ki sojo tekmovalci kot spretne avtomobilske mojškre prikrojili atraktivnemu izgledu svojega avtomobila. 240 prijavljenih na avtotuning šov se je že od zgodnjih jutranjih ur kot jara kača vilo proti Dolenjski - iz vseh slovenskih pokrajin so se natepli, pa tudi iz sosednjih republik Italije, Avstrije, Hrvaške in celo Nemčije - le peščica pa si je izborila mesto v final­ nem izboru. Podelili so pokale za najlepše predelano zunanjost, naj­ lepše predelano notranjost in najbolj ekstremno predelavo. Med peterico najlepših, najspek- takularneje predelanih in elegantno izpopolnjenih jeklenih mrcin se je z unikatno predelavo modrega BMW uspelo preriniti tudi Grosupeljčanu Matjažu Ivancu, kije na ogled postavil kar nekaj po svoje predelanih vozil. Nasploh so Grosupeljčani prireditev vzeli za svojo. Vedno več jih je in vedno bolj skrbijo za svoje motorne šti- rikolesnike. Najprej so razstavljena vozila pregledali strokovnjaki, glas publike pa je odločil zmagovalca. Morda je primeren očitek organizator­ ju, da takšno glasovanje tekmovanju prej kot ne jemlje kredibilnost in pomen. Bolje so se odrezali prijavljeni za avtoakustični preizkus, ki na Gro­ supljem teče že tretje leto. Med 120 udeleženci mednarodne zasedbe so Stari, novi državni prvak, še aktualni evropski podprvak, ki bo oktobra ponovno branil slovenske barve na evropskem prvenstvu - Jaka Seles. izbirali najboljše tri v več kategorijah in posebej merjenju glasnosti, hkrati pa je potekal tudi slovenski in hrvaški finale. Najpomembnejši je gotovo dosežek našega krajana Jake Selesa, ki je med profesionalci po štirih slovenskih tekmah staremu nazivu državni prvak pridal tudi novi državni naslov, še vedno pa nosi lento evropskega podprvaka. Še najbolj pa je gledalcem obsedlo duha kurjenje gum, t. i. burn out, v katerem se je zopet opogumil naš vešči obvladovalec krmila Matjaž Ivane. Za nameček pa se je zagrelo tudi nekaj gledalcev, ki so svoje vragolije izkazovali na travnem in tlakovanem terenu. Večerne ure so napolnili zvoki dveh grosupeljskih ansamblov, a večina udeležencev tekmovanja jo je že prej mahnila proti domu. Prireditev se je lepo ukoreninila, potrebno pa bi jo bilo negovati, izboljšati in dopolniti pro­ gram tudi za zvedave obiskovalce, še posebej pa prirediti strokovna tek­ movalna pravila za kreatorje avtomo­ bilskih mask. Tekmovanje je pozitivno ocenil tudi organizator projekta Stanko Janežič, končni sklep pa je za vse gotov: avtomobilisti, na snidenje ob letu osorej! Barbara Pance Eden od zanimivih "oldtimerjev" s pomanjšanim marcedesom. Pance Foto Barbara bircai Canon UPI TABORSKA 4, GROSUPLJE tel 01/ 786 37 OO, fax 01/ 786 37 91 e-mail: biros@siol.net FOTOKOPIRANJE: (pri večjih količinah popusti) A4 črnobela 10,90 sit A4 ČB študentje In dijaki 7,50 sit A4 barvna kopija 195,00 sit VEZAVA, PLASTIFICIRANJE DO A3, PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, PRODAJA BIRO OPREME CANON IN RICOH, telefaksi, printerji, kalkulatorji, fotoaparati, karuše, tonerji Itd. SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV IN OSTALE BIRO OPREME. FOTOKOPIRANJE NAČRTOV, DIGITALNO SKENIRANJE IN PRIPRAV ZA ARHIV. DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od S.OO do 12.OO In od 13.OO do 17.00 sobota od 3 OO do 11.30 VELEPRODAJA RIBIŠKE OPREME IN KLOBUKOV "PAJK". t* F & G Podržaj -..p. F&G Podržaj s.p. podjetje za proizvodnjo štedilnikov 1290 Grosuplje, Perovo 13 mobitel 041/ 280-202 TAKOJ REDNO ZAPOSLIMO KV KLJUČAVNIČARJA POLICA 2b Grosuplje tel. 01/786-08-05 GSM 041/705-772 http: //www. sfs. si \««»" Dcv 100CC Ptpgtarfttf < 10003 jPragiamtVa 1 ftOCv : Pi »jn*n ivV n Fon Nazi* Povp cen« M*/ Mi ' Vodite podietie enostavno in učinkovitoj Faktura 4.0 osnovna verzija - 48.000,00; Materialno poslovanje 4,0 - 19.000,00: Potni nalogi 4.0 - 19.000.00: Knjiga prejetih in izdanih računov 4,0 - 27.000,00: Knjiga prihodkov in odhodkov za enostavno knjigovodstvo 4.0 - 29.000.00: Enostavno knjigovodstvo z obračunom DDV 4.0 - 42.000.00; Dnevnik 4.0 - 16.000.00: Obrazci 4.0 - 19.000,00; Maloprodaja 4.0 - 80.000,00; Megasoft 4.0 - 149.000,00: FaktTarif 4.0 - 115.000,00:Obračun prispevkov 4.0- 19.500.00: Arhiviranje • Brezplačno /ita piedstavite AMDJ1 A iega podjetja na Internetu Zi ^Zaposlitev, sodelovanje. Vas veseli delo na področju visokih informacij: tehnologij Od kandidatov pričakujemo - poznavanje tehnologij in orodij (Delphi MT HTML, ISAPI/CGI. MSSOi. SOAR ACTIVE - voljo do učenja - znanje angleškega jerika - vsaj peta stopnja izobrazbe, pridobljena z rednim izobraževanjem Kandidati pošljite kratek življenjepis na nas nai Dostava računalnika dom Začetni uvajalni tečaj Izbor konfiguracije pcTOjčih željah in Po'^,^^ AdtmidtvA 16 i soft@i soft-s p. s i iSoft 8 http://www.isoft-sp.si tel.: 01 78-05-044 fax: 01 1 Programska oprema: 041 520-365. 041 232-508 Računalniški sistemi: 041 377-122 01 723-26-75 VELIKI ŠMAREN NA MAGDALENSKI GORI Magdalenska gora, 15. avgusta - V počastitev cerkvenega in državnega praznika Marijinega vnebovzetja (velikega šmarna) ter v sklopu priprav na praznovanje 500-letnice šole v Šmarju so Turistično društvo Magdalenska gora, župnija Šmarje-Sap in krajevna skupnost Šmarje-Sap pripravili že tra­ dicionalno prireditev. Praznovanje se je, tokrat že osmič zapored, začelo z darovanjem maše za domovino, sledila pa je kulturno-družabna prireditev. Osrednja tema letošnjih razmišljanj je bila ŠOLA IN MORALNE VREDNOTE ZA MLADE, glavni predavatelj pa minister za šolstvo in šport v Bajukovi vladi, dr. Lovro Šturm. Dr. Lovra Sturma je predstavila Angelca Likovič. Ob cerkvici na vrhu vzpetine seje tudi letos zbralo veliko ljubiteljev Mag- dalenske gore z njenega vznožja ter iz bližnje in daljne okolice. Med obiskovalci je bilo opaziti tudi kar precej grosu­ peljskih občinskih svetnikov. Slovesnost se je začela s prihodom zapravljivčkov, v katerih so se pripeljali dr. Šturm, duhovniki in drugi gostje. Spremljali so jih konjeniki Valvasorjeve konjenice. Pri maši za domovino so somaševali štirje duhovniki. Arhidiakon Vinko Vegelj je v pridigi ovrgel zastarelo podobo o enookem bogu, ki "vse vidi in vse ve", ter osvetlil sodobni pogled na vero in Boga. "Tako kot otrok ne potrebuje le hrane in obleke, ampak tudi ljubezen (objem, stisk, poljub), tudi kristjani potrebujemo ljubezen in oporo - to je naša vera in to je naš Bog," je poudaril. Življenje in delo nekdanjega ustavne­ ga sodnika, ministra za šolstvo ter pisca komentarja slovenske ustave dr. Lovra Šturma je na kratko predstavila njegova nekdanja sodelavka, bivša državna sekretarka Angelca Likovič. V krajšem predavanju je dr. Šturm poudaril pomen organiziranega šolstva pri ohranjanju narodove kulturne in politične identitete. Opozoril je na nekaj prelomnic v razvoju slovenskega šolstva - od začetkov orga­ niziranja osnovne šole do pojava prve slovenske klasične gimnazije in slovenske univerze. "Napake, ki so se v šolstvu delale po 2. svetovni vojni, se poznajo še danes. Hiba slovenskega šol­ stva je v tem, da se posreduje in prever­ ja predvsem faktografsko znanje, uporabna vrednost znanja pa ima pre­ majhno veljavo. Izobraževanje bi se moralo temeljiteje dopolnjevati z vzgojo in posredovanjem vrednot," je poudaril. Šmarski župnik Jože Mrvarseje zavzel za plodnejše sodelovanje družine, šole ter Cerkve pri vzgoji in izobraževanju otrok. Izpostavil je, da morata biti šola in cerkev v vsakem slovenskem kraju pros­ tor omike in kulturnega življenja. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Organizacijskega odbora za proslavo 500-letnice šole v Šmarju, Matjaž Trontelj. Na kratko je predstavil priprave na prihajajoči visoki in enkratni jubilej ter vse ljudi dobre volje povabil k dejavnemu sodelovanju v pripravah na tako častitlji­ vo praznovanje. V kulturnem programu je nastopil MPZ Samorastnik. Razvoj šole od nekdaj do danes ter ljudski običaji pa so našli pros­ tor v dialogu "Pod kozolcem". Sledilo je družabno srečanje ob zvokih dua Drago- Band. Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo. Janez Plntar KRESOVANJE 2002 Na Magdalenski gori je ponovno vzplamtel kres. Vsi smo bili ponovno zbrani kot na dan državnosti, ko smo rekli, da za nas ukazi niso več sprejemljivi. Hoteli smo in želimo biti samostojen in neodvisen narod, ki se kljub hudemu boju ni predal, ampak uresničeval svoje sanje. Po enem letu, od kar je kres zagorel prvič po dolgih, dolgih letih premora, smo se zopet zbrali na Magdalenski gori in podoživljali tis­ tih deset dni, ko nam je šlo za nohte. Borili smo se skupaj, pa naj so bili to otroci, možje in žene, pa tudi starejši. Člani društva so skupaj z obisko­ valci zakurili kres ob 21. uri. Kres je gorel počasi, postopoma so iz posameznih delov kresa švigali pla­ meni vse do tedaj, dokler ni zagorel v vsej svoji veličini. Marsikakšnemu obiskovalcu se je ustavil pogled ob mogočnih plamenih, ki so oplazili tudi obzidje. Nikomur ni primanjko­ valo dobre volje. Večerje bil hladen, vendar pa je toplina kresa, ki je segal vedno višje in višje, ogrela tudi najbolj "zmrznjene". Seveda nismo samo sedeli in gledali, kako kres plamti, ampak smo tudi kaj dobrega pojedli in popili zraven. Organizatorji (Turistično društvo Magdalenska gora) so bili s prired­ itvijo zadovoljni, saj je vedno več pri­ jateljev dobre volje, ki se pridejo na Magdalensko goro spočit od napornega dneva, tedna, meseca.. Veseli so vsakega novega obraza, ki ga srečajo na prireditvi, pa tudi za redne goste jim ni vseeno. Člani društva vabijo: Pridite, oglej­ te si ta prečudoviti hribček in uživaj­ te z nami. Lea Janežlč SOLA NE SME BITI TABU Šmarje-Sap. 8. septembra - Naslednji kamenček v mozaiku priprav na praznovanje 500-letnice šole v Šmarju Je bilo predavan­ je dr. Stanka Gerjolja o vlogi šole pri vzgoji In Izobraževanju ter pogovor na to temo. Zadeva je seveda zaradi začetka novega šolskega leta še kako aktualna, dogodek pa je pomenil tudi popestritev farnega žegnanja. Dr. Gerjolj je že v mašni pridigi nakazal nekaj iztočnic za nadaljnje diskusije. Potegnil je vzporednice med berilom o Tobijevem odraščanju in ženitvi ter vzgojo za življenje. Podobno kot oče Tobiju, tudi starši svojim otrokom ob odhodu od doma dajejo navodila in nasvete. Če gre za odhod v šolo, na izlet, na zabavo ... so ti nasveti povezani predvsem z varnostjo v prometu in obnašanjem. Še bolj pa mora­ jo biti odločitve premišljene, ko gre za pomembnejše življenjske mejnike, kot je npr. odhod od doma zaradi izobraževanja, službe ali poroke. Znanje se prenaša iz roda v rod in se prečiščuje, zato imajo starejši več življenj­ skih izkušenj. Kljub emocionalni navezanosti na svoje otroke pa morajo starši svojim potomcem omogočiti, da se sami spoprimejo s svojimi problemi. Prej ali slej bodo v to tudi prisiljeni. Mladi mora­ jo dobiti priložnost, da se izkažejo. Pri nava­ janju na samostojnost je zato odločilna vloga izvendružinske osebe oz. ustanove, ki na gojenca ni tako zelo čustveno navezana. Naloga teh ustanov (vrtca, šole, Cerkve) je dopolnjevanje družine na področju vzgoje in izobraževanja. Starši zato morajo biti motivirani, da ustanove razvijajo v tako smer, da se bodo družina in vrtec, družina in šola, družina in Cerkev dopolnjevali. Po maši je v Turenčku sledil sproščen pogovor. Izoblikovalo se je mnenje, da je slovenska šola še vedno preveč faktograf­ ska, kar je ostanek bivšega sistema, ki si gojencev enostavno ni upal vprašati po nji­ hovem mnenju o določenih temah. V tem smislu je Matjaž Trontelj dr. Gerjolju zas­ tavil vprašanje, kaj bi s krščanskega vidika na področju šolstva morali najprej spre­ meniti? Dr. Stanko Gerjolj je pojasnil, da ne gre toliko za spremembe s krščanskega kot z antropološkega vidika. Tako je otrokom in njihovim staršem potrebno omogočiti izbiro na področju vrednot. Eden izmed predmetov o sistemu vrednot je tako lahko tudi verska vzgoja. Pogovor o šoli ne sme biti tabu tema. Starši morajo brez bojazni povprašati po vsem, kar jih zanima, in poskušati uveljaviti tako šolo, ki bo ustrezno dopolnjevala družino. Namesto suhoparne faktografije je pri izobraževanju potrebnih več izzivov in ustvarjalne uporabe znanja. Pri vsem tem pa je treba upoštevati različne sposobnosti in tipe posameznikov. Angelca Likovič je opozorila na to, da bi morala šola poleg izobraževanja nuditi tudi kvalitetno vzgojo. Pri tem je pomemben osebni stik med učitelji in učenci - nikakor pa ni dovolj pol razredne ure na teden za cel razred. Predlagala je angažiranje staršev v svetih staršev in organizacijo klubov staršev ter se zavzela za odpiranje cerkvenih vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Poudarila je, da morajo biti starši pokončni in zahtevati svoje uzakonjene pravice. Mnogi, med njimi tudi dr. Peter Verlič, smo se strinjali, da starši večkrat zelo slabo poznajo veljavne zakone in pravil­ nike. Dr. Verlič je menil, da so šole večino­ ma odprte za pobude, le pobuda mora biti podana na pravem mestu - roditeljskem sestanku. Poudaril je, da bomo imeli tako šolo, kot si jo bomo ustvarili sami, saj se Evropska skupnost z organizacijo šole v svojih posameznih članicah ne bo ukvar­ jala. Zavedati se moramo, da je šola stvar staršev in ne države. Mlajši sogovorniki so se zavzeli pred­ vsem za izbirnost predmetov že v osnovni šoli, posamezni starši pa so opozorili tudi na selektivno ocenjevanje, do katerega hote ali nehote pride v manjših krajih. Okrogla miza je izzvenela z ugotovitvijo, da je pred sedanjimi in bodočimi starši še veliko izzivov. Ponosno pa se lahko ozremo tudi na že prehojeno pot, saj je končno dosežek že to, da starši lahko javno razpravljajo o tem, kakšno šolo si želijo za svoje otroke. Za vedno več staršev šola ni več tabu. Janez Plntar mm mm Naša občina je znana tudi po tem, da v njej deluje precej izvenšolskih dejavnosti, ki so prisotne v kraju različno dolgo časa in ponujajo mladim priložnost za koristno uporabo prostega časa in za razvijanje takšnih in drugačnih sposobnosti. Začetek šolskega leta je običajno čas za pred­ stavitev aktivnosti novim zainteresiranim posameznikom in največji interes društev ali klubov je vključitev osnovnošolske mla­ dine. Pridobivanje novih članov doslej ni potekalo organizirano, organizacije so na bolj ali manj uspešen način propagirale svojo dejavnost, zato smo člani LAS (Lokalne akcijske skupine za preprečevan­ je uporabe in zlorabe dovoljenih in pre­ povedanih drog v občini Grosuplje) prevzeli pobudo in za učence obeh grosupeljskih osnovnih šol organizirali skupno pred­ stavitev - SEJEM DEJAVNOSTI. Zanimanje za sejem, ki je potekal pod geslom "Droga? Ne, hvala. Nimam časa!", je bilo veliko. Poleg LAS se je osnovnošol­ cem namreč predstavilo čez deset organi­ zacij: grosupeljski skavti in taborniki, vsi karate klubi, košarkaški in rokometni klub, planinsko društvo, skakalni klub iz Račne ter dva plesna kluba. Predstavitve so zelo dobro uspele: vsak udeleženec sejma je imel na voljo stojnico, na in ob kateri je pripravil reklamni material: letake, zloženke, video posnetke s tekmovanj ali taborjenj, pokale, medalje, nagrade, takšno in drugačno opremo, vsem šolar­ jem pa so se predstavili tudi z demon­stracijo aktivnosti. Otroci so predstavitev zelo hvaležno sprejeli, društva pa pridobila kar nekaj novih članov. Člani LAS želimo, da bi se novi člani v novih sredinah dobro znašli in da bo nova aktivnost predstavljala kvalitet­no vsebino, ki bo zapolnila in osmislila nji­ hov prosti čas. Tudi tako bodo lahko na ponudbo "Droga?" odgovorili z "Ne, hvala. Nimam časa!" Za LAS Grosuplje Andrej Štrus, predsednik ENDURANCE NA GROSUPLJEM Konjeniški klub Grosuplje je v soboto, 10. 8. 2002, organiziral veliko konjeniško prireditev Št. Jurij 2002. Prireditev se je začela že zelo zgodaj (ob 7.uri zjutraj), ko so na prireditveni prostor začeli prihajati tek­ movalci za uradno trening tekmo v endurancu na 30 km. Po prijavi in veterinarskemu pregledu konj, so tekmovalci startali v prvi krog (15 km). Del proge je bil v malo slabšem stanju zaradi obilnih padavin, zato so imeli tek­ movalci predpisano hitrost 10km/h, tako da so imeli luro in 30 min časa, da se vrne­ jo na cilj. Vsi konji so bili pod budnim oče­ som Marjana Kastelica, dr. vet. med. ves čas prireditve. Po drugem veterinarskem pregledu sta žal odnehala dva konja, eden zaradi previ­ sokega srčnega utripa, drugi pa zaradi padca. Okoli 11. ure seje še ostalih 11 tek­ movalcev odpravilo v 2. krog Tretji veteri­narski pregled so opravili vsi konji, najnižji konjev srčni utrip na tekmi pa je bil 40 udarcev/min, kar nam pove, da konji še niso v tako dobri kondiciji. Medtem ko smo čakali na razglasitev rezultatov, je potekalo tekmovanje v spret- nostnem jahanju. Med sabo se je pomerilo 8 jahačev. Najprej so lovili šentjurski venček (sinjska alka), kjer smo dobili dva zmagovalca, ki sta v vseh treh krogih pobrala vse venčke. Tekmovalcem pa seje nato malo zalomilo pri jahanju okoli sodov. Končni zmagovalec spretnostnega jahanja je bil tako Milan Kaplan iz Velikih Lašč. Jahači so lovili tudi stolčke in najbolje se je odrezal Andrej Markelj iz Hočevja. Končni rezultati v endurancu so bili znani šele pozno popoldan. Predsednik KK Grosuplje Alojz Potočnik je vsem tekmoval­ cem podelil spominska priznanja, vsem konjem pa rozete. Prvo mesto sta si tako priborila Milady in Alojz Mohar, drugo Skipp Away in Lucija Jereb iz KK Medijan, tretje pa Gusztv in Branko Makovec, prav tako iz KK Medijan. Naši člani so se odrezali zelo dobro in si razdelili četrto, peto in šesto mesto. Podelili smo še nagrado za fair play, ki jo je dobil Tomaž Omahen, kije kljub manjšim težavam uspešno prijahal na cilj. Vreme nam je bilo naklonjeno, gledalci in tekmovalci so bili zadovoljni, glavni gostje prireditve (konji) pa so se varno vrnili na svoje domove. Zdaj že tradicionalne konjeniške prireditve KK Grosuplje so tudi letos obiskali tekmoval­ ci in gledalci iz cele Slovenije in Italije, najbolj pa smo ponosni na tako množično udeležbo tekmovalcev v endurancu. Tekmovalci v spretnostnem jahanju pa so vsako leto boljši. Vidimo se spet prihodnje leto. Helena Mlkllč MARIJA MARINČIČ - GASILKA Z DUŠO IN TELESOM Marija Marinčič (Minka) je po rodu Savinjčanka, rojena v vasi Gomilsko. Ko ji je bilo tri leta, je s starši priromala v Grosuplje, kjer je preživljala brezskrbna otroš­ ka leta do začetka vojne. Po končani šoli se je zaposlila v tovarni Motvoz in platno in skrbela za številno družino, saj je mati ostala sama s šestimi otroki. Že zarana pa se je pridružila gasilcem, ki so do danes ostali njeno največje zadoščenje in življenjska radost. Kdaj ste se začeli ukvarjati z gasil­ sko dejavnostjo? Pri 14 letih sem vstopila v PGD Grosuplje, Motvoz in platno pa me je 1954. poslal na prvi enomesečni industrijski tečaj za gasilce, ki sem ga uspešno zaključila in pridobila čin podčastnice. Takrat sem tudi začela tesneje sodelovati z gasilci, saj sem bila vedno pripravljena pomagati človeku v stiski. Leta 1967 sem spoz­ nala svojega življenjskega sopotnika, se z njim poročila in se preselila na Gatino. Takrat sem se tudi vključila v PGD Gatina. Kaj Je bilo tisto, kar vas Je priteg­ nilo med gasilce? Veselilo me je delo, vedno se je dogajalo kaj novega - taka kot sem, mi je bilo gasilsko delo v veselje. Katere so bile vaše prve dolžnosti In zadolžitve, s katerimi ste se soočali? Moja prva dolžnost je bila biti dober član društva. Kmalu sem bila izvoljena v OU društva in od tedaj delujem na več funkcijah, trenutno pa opravljam delo tajnice. Vedno sem videla delo, ki ga je bilo potrebno opraviti v ga­ silskem domu, pridobivala sem zau­ panje vaščanov, ki sem jih vzljubila, oni pa mene. Z vsemi sem v dobrih odnosih. Sodelovali ste tudi pri zametkih kulturniškega življenja na vasi, ki Je danes pomembna, obstranska pa­noga gasilskega društva? Kulturno dejavnost v naši vasi je po vojni dvignila pokojna svakinja Minka Marinčič, Šimenca po domače, sama pa sem sodelovala po svojih zmožnos­ tih. Kulturno gibanje krepimo skozi vsa leta in si tudi želim, da bi se razvi­ jalo še naprej. Sedanji kulturniki -. gasilski podmladek - nam vsako leto priredi pustno zabavo in še kaj. Tudi sama pristavim svoj piskrček, saj sem vsake prireditve, ki se odvija na vasi, zelo vesela. Fante in dekleta moram resnično pohvaliti! Kot gasilka ste dosegli več priz­ nanj In postopnih napredovanj. Kakšen čin zastopate v PGD Gatina? Res sem dosegla nekaj visokih priz­ nanj, napredovanj v PGD Gatina, pa tudi na ravni GZ Grosuplje in GZ Slovenije. Čin, ki ga ponosno nosim na paradni obleki, je gasilski častnik prve stopnje. Moja želja je, da bi še napre­ dovala, močno upam, da bom opravila izpit mentorice članic. Vedno me žene naprej, koraka nazaj ne poznam. Ste tudi predstavnica gasilk v Gasilski zvezi Slovenije. Kakšno odgovornost prinaša visoko Imeno­ vanje? Sem članica sveta GZ Slovenije in delujem v regiji Ljubljana II., ki je ses­ tavljena iz šestih gasilskih zvez, in sicer Kočevja, Ribnice, Loškega Potoka, Vidma-Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosupljega. Sklicujem seje, ker seje potrebno marsikaj dogovoriti in prirejam posvete članic regije. Nazadnje se je posveta, ki je potekal maja v Dobrepolju, udeležilo 115 članic gasilk. Vzporedno se odvijajo medzvezna in društvena srečanja. Namen teh srečanj je medsebojno spoznavanje, izmenjava idej za nadaljnje delo članic. Druži nas ljubezen do naše gasilske organizacije in prijateljstvo ter zaupanje med člani­ cami. Ste najbolj aktivni med grosu­ peljskimi ženskami, ki so se odločile priključiti gasilcem. Kaj, menite, lahko storite ženske za razvoj te dejavnosti? In kakšno Je zanimanje žensk za gasilstvo nasploh? Aktivna sem res, saj sem z dušo in telesom gasilka. Gasilski dom pa je moj drugi dom, tam si oddahnem in se naužijem gasilskega duha. Ne bom zanikala, kjer so gatinski gasilci, je tudi Minka. Upam, da tako mnenje o meni gojijo tudi ostali. Pet let že delu­ je komisija za delo s članicami in od tedaj se je stanje zelo izboljšalo. Imamo 280 članic, dvignila pa se je tudi tekmovalna dejavnost, saj je članicam uspelo priti na sam državni vrh. Zelo se trudijo in lahko rečem, da imamo dobre tekmovalne ekipe. Grosuplje, Čušperk, Račna, Polica, Šmarje-Sap, Ponova vas so ekipe, ki si zaslužijo pohvalo. Ostale članice pa delujejo v drugih smereh; prirejamo proslave ob dnevu žena in mate­ rinskem dnevu, ob sv. Florjanu in orga­ niziramo srečanja v okviru naše gasilske zveze. S čim se ženske v gasilstvu spopri­ jemajo, na katerih področjih se lahko najdejo In udejanjajo prostovoljno delo? Članice se udeležujejo proslav, kijih ni malo. V naši zvezi imamo 65 parad­ nih uniformirank, zato je na proslavah vedno lepa udeležba. Včasih pa nas je bilo manj, od ena do pet članic. Veselilo bi me, če bi se dejavnost obdržala in šla še na bolje, žalostna pa bom, če bo zanimanje začelo upa­ dati - vloženi trud bo zaman. Lahko pa rečem, da imam dobre, pridne in delovne članice, brez katerih ne bi dosegla vidnih rezultatov. Članice opravljamo različne funkcije v PGD in zasedamo dogovorna mesta. Če se samo ozremo po Sloveniji, lahko vidi­ mo Štajerke, Prekmurke, Prlečke na mestih poveljnic, predsednic, tajnic, mentoric, sanitetnih delavk, obenem pa moram priznati, da so ženske iz krajev ob Dravi dosti bolj aktivne, delovne in uspešne kot pa Dolenjke. Dolenjska se je začela prebujati zad­ nje desetletje in okrepila vrste članic gasilk, ki jih pri svojem prostovoljnem delu vodita veselje do organizacije in čut do sočloveka, ki potrebuje pomoč v nesreči. V soboto pozno dopoldne smo se zbrali v CŠOD Gorenje nad Zrečami. Tako med spremljevalci, kot med varovanci je bilo veliko napetosti in pričakovanj, saj nismo vedeli, kaj se bo v nadaljnjem tednu dogajalo. Po obil­ nem kosilu smo razpakirali kovčke in se počasi privajali novemu okolju, ter se spoznavali. Sprva smo bili vsi malo plašni. Prve ovire med nami so se podrle po spoznavnem večeru. V nedeljo po zajtrku smo se odpra­ vili na lažji pohod proti Lovrenškim jezerom. Nekateri so kar pošteno sopi- hali, saj je Goran s psom Bingom pre­ vzel vodilno mesto in nas urno gnal naprej. Utrujeni smo prišli nazaj in dobesedno popadali na postelje. V ponedeljek smo se razdelili v tri skupine in risali s svinčnikom, ter slikali z voščenkami in vodenimi barvi­ cami. Prav prijetno je bilo gledati varovance kako uživajo. Popoldne je ena skupina odšla na kopanje v Zreče, druga, pa seje ukvarjala s športom in drugimi aktivnostmi. V torek je sledila izdelava mask. Eden od varovancev ni mogel delati mask, ker seje bal balonov, drugi pa, ker ima diabetes (HA, HA). Popoldne je bilo poučno, saj smo izvedeli vse o fotografiji. Zvečer pa je bil na vrsti kviz in ob njem obilo smeha. V sredo smo obiskali farmo jelenov, Ste bili kot gasilka kdaj zapostavl­ jeni, da kot ženska ne sodite v moško okolje. S čim ste Jih prepričali v nasprotno? Bili so časi, ko je bila ženska zapos­ tavljena. Ni mogla doseči in izvesti tis­ tega, kar je želela. Sedanji čas nam omogoča, da svoje delo lahko nemoteno opravljamo in smo zmožne veliko napraviti v naši gasilski organi­ zaciji. Dana nam je možnost izobraževanja, pridobivanja znanja, tako da smo skorajda enakovredne svojim tovarišem gasilcem. Radi nas sprejemajo v svoje vrste. Članice gasilke lahko veliko pripomorejo pri naši humani gasilski organizaciji, delo pa sprejemajo po svojih sposobnostih in izobrazbi. Kopičimo znanje z razvo­ jem tehnike in ne silimo tja, kjer svo­ jega dela nismo zmožne opraviti. Ženske v gasilski organizaciji oprav­ ljamo tudi dela, pri katerih je potrebno znanje gasilskih veščin - lahko sodelu­ jemo tudi pri gašenju požarov. No ja, priznati pa moram, da moškim le ne jemljemo veljave, končno se mora vedeti, kdo nosi hlače. Imajo vso bese­ do, hkrati pa smo članice deležne nji­ hove pozornosti, sprejemanja, zato ne občutimo nikakršnega ponižanja ali razlikovanja. Krepimo medsebojno pri­ jateljstvo in zaupanje. Se gasilska dejavnost na podeželju razlikuje od organiziranos­ ti v mestu? Podeželje ne poudarja le požarne preventive, ampak volonter­ stvo razvija v več smereh? Na podeželju se lažje ustvarja, saj v mestu vse prebivalstvo le ni naklon­ jeno naši dejavnosti. Aktivnosti v vasi se odvijajo na operativnem in preven­ tivnem področju, odvisno od delavnos­ ti in razpoloženja članstva. Če si pravi gasilec, lahko veliko narediš! Na kateri svoj dosežek v gasilstvu pa ste še posebej ponosni? Moj staž v gasilski organizaciji teče že pol stoletja. Po letih delovanja sodim med veterane, a sem še vedno aktivna gasilka. Najbolj sem ponosna, da vse delo in funkcije, ki so mi nalo- na kateri so si nekateri kupili jelenjo salamo in si ogledali staro pohorsko hišo iz leta 1803. Zvečer smo preizkušali srečo ob tomboli. V četrtek smo dopoldne barvali maske, kiparili in ob tem uživali. Po malici smo spremljevalci svoje modne ideje spremenili v kar spoštovanja vredne kreacije. To je bilo smeha in veselja. Zvečer, pa so varovanci naše kreacije nosili na modni reviji. "Manekeni" in "manekenke" so od­ lično opravili svoje delo. Po modni revi­ ji je sledil ples v maskah. Maske so bile tako dobre, da smo se med seboj težko prepoznali. V petek smo iskali pravi zaklad. Sestavili smo štiri skupine in vsaka je odšla na svojo stran. Izdelali smo zemljevide in odgovorili na nekaj vprašanj. Sledila je malica. Po njej smo se odpravili po zaklad, zemljevid pa nam je bil v pomoč. Po nekaj tavanja po stranpoteh smo ga vsi našli. Zabava je bila popolna. Popoldne smo ustvarjali spominčke, katere bomo ob odhodu podarili najboljšemu prijatelju. Zvečer je bil poslovilni večer, na katerem so se podeljevale nagrade in priznanja. Le ta so si vsi varovanci še kako zaslužili. V soboto smo se po zajtrku poslovili z željo, da se še kdaj snidemo. žene, opravljam korektno in pošteno. Ponosna sem na izvolitev za poveljni- co PGD Gatina pred petindvajsetimi leti, katere mandat sem opravljala polpeto leto. Tedaj so pisali, da sem postala prva poveljnica v Sloveniji. Kot predstavnica Sveta članic Slovenije, funkcije, ki mi je bila zaupana in jo z veseljem opravljam, pa včasih pomis­ lim, da premalo naredim. Druga ljubl­ janska regija je velika, zato se vestno trudim, da bi bile članice aktivne pri delu, dajem jim poguma, moči in jim svetujem. Najbolj pa sem ponosna na GZ Grosuplje, kjer sem predsednica komisije za delo s članicami. Ob tem bi se rada zahvalila Božu Knezu za nesebično pomoč, pa tudi ostalim vodilnim za njihovo razumevanje. Kolikšen pa Je odsek In kakšna Je kakovost dela članic v PGD Gatina, če ga primerjate z ostalimi sloven­ skimi društvi? PGD Gatina zastopa 25 članic. Lahko bi bile bolj aktivne, saj imamo tekmovalno ekipo mladink, priprav­ ljamo proslave, udeležujemo se izle­ tov, nazadnje smo se srečale z gasilkami Loškega Potoka. Potrebno je samo delati; vsa odgovornost je na ramenih predsednice komisije za delo s članicami. Večkrat poudarim, če funkcijo prevzameš, jo tudi izvršuj, a napredek je skromen. Kakšni pa so vaši načrti za prihod­ nje? Zelo sem zaskrbljena. Mandat se izteka, drugo leto bodo volitve in prišli bodo novi obrazi, novi funkcionarji. Ali bodo razumeli delo članic in nam dali podporo pri nadaljevanju dejav­ nosti? Upam, da se bomo sporazumeli in še bolje delali. Sama sem še pripravljena delati, kot sem doslej, in pomagati krepiti gasilsko tradicijo. Ponosno stopam po prehojeni poti gasilstva v upanju, da bom še kaj dobrega naredila za razvoj te velike, humane organizacije. Z dušo in srcem sem gasilka, čeravno me najeda jesen življenja. Barbara Pance Risba Grosupeljčana Jožeta Šiške, ki jo je narisal na doživljajskem taboru. Spremljevalci: Helena Pečnlk, Mateja Kramžar, Mateja Bučan, David Juvan NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINE KOlODVORšk 3, 1290GR0SUp\uE 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM1041-d5\258 SMS: m\58@UN^M0BITiL.SI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in na Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Vidmu, Št. Juriju.Vel. lipljenih); - etažo nadstandardne hiše v Grosupljem. - kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; - kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; - stanovanja; - poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOLJENJA. DRUGE STORITVE: - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! DOŽIVLJAJSKI TABOR ZLATOMASNIKU Ko stopal si na pot, ki Gospod ti jo je dal, korak je negotovo ti dostikrat zastal. In ko si šel preg praga, zapuščal rodni dom, te spremljal je iz nebes staršev blagoslov. Prek vseh čeri v življenju te vodil je Nekdo... Skrivnostna sila Njega, ki dal si mu roko. In večni bil sopotnik na tvojih je poteh, spodbujal v preizkušnjah te v temnih je nočeh. In to je Božja volja, ki dala ti je dan, da bereš zlato mašo med nami spoštovan. Naj spremlja in varuje Gospod te še naprej! Ostani zvest služabnik, kot bil si vse doslej! DARINKA KOVAČ DROBEN ŠOPEK Tebe, dragi moj prijatelj, misel moja je objela, tvojo bol je zaslutila in na pot sem se podala... Tja na goro, Bogu blizu, vodil me je korak, pogled je božal cvetje, trave, vdih je bil ves svež in blag. V tem koščku raja zajokala tiho sem vsa ganjena, misel z NJim se je izlila: zahvala, prošnja, krik v nebo. Nabrala drobnega sem cvetja v tem raju podarjenega, z ljubeznijo ga v šopek stkala, prijatelj, zate, da ti lepše bo... Mojca Kastellc Vsakdo se lahko ujezi - to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način. - ARISTOTEL, Nikomahova etika "Za vse je svet dovolj bogat, če kruh delil bi z bratom brat." (Simon Gregorčič) "Na svetu je dovolj dobrin za potrebe vseh ljudi, ni pa dovolj dobrin za pohlep ljudi." (Gandhi) "Nima pojma, moj sin, kako malo pameti vlada ljudem!" - Oxenstein Zavod za prostorsko, m komunalno in y stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo lokacijske dokumentacije - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobivanje projektne dokumenatcije za gradbeno dovoljenje Najdete nas na Taborski cesti 3 na Grosupljem in po telefonu 01 786 30 78 ali 01 786 05 42. UH0VNI POKLIC V ŠMARJU V nedeljo, 25. avgusta, Je gospod Stanko Kastellc, zlatomašnlk, doma z Velikega Vrha, skupaj s stlšklm opatom dr. Antonom Nadrahom In domačim župnikom Jožetom Mrvarjem opravil zahvalno daritev za 50 let svojega mašnlštva, za svoje pokojne starše, brate In sestre, za vse pokojne farane In za nove duhovniške In redovnlške poklice. Opat dr. Nadrah je v zlatomašni pridigi primerjal duhovni poklic z delom inženirja, ki gradi most čez veliko reko - duhovnik pa gradi most skozi življenje v srečno večnost, z delom zdravnika, ki zdravi človeška telesa - duhovnik pa z oznanjevan­jem Božje besede rešuje človeka večne smrti, in z delom učitelja, ki poučuje svetne znanosti - duhovnik pa poučuje duhovne znanosti, Božje in cerkvene zapovedi. Klicanje v duhovni poklic je včasih rahlo, zori pa v osebni vernosti, v veselju do duhovniškega ali redov- niškega življenja ter v vernem družinskem in farnem okolju. Bog vsakomur pušča svobodo, ker spoš­ tuje človeka, zato naj tudi starši in vsi drugi spoštujejo svobodo odločitve. Po zahvalni pesmi in rokovanju z zlatim slavljencem so pridne gospo­ dinje vsem postregle z domačimi dobrotami. J. Miiller Z LATO M AS NI K STANKO KASTELIC 1952-2002 Z duhovnikom Stankom Kastelicem, Pirčevim gospodom z Velikega Vrha pri Šmarju, ki trden in svež preživlja dneve pokoja v cistercijanski opatiji v Stični, sva iz križnega hodnika čez samostanski park z vodometom in ribicami stopila v spominsko sobo p. Simona Ašiča, ki nama jo je odprl ustrežljivi br. Florijan. SPOMINI NA MLADA LETA... Doma, na Velikem Vrhu, zdaj onkraj avtoceste zahodno od Šmarja, nas je bilo deset otrok: osem fantov in dve dekleti. Jaz sem najmlajši, ta deseti. Imeli smo kar lepo kmetijo, tako da je lahko oče gojil 10-12 govedi in 4 konje. Ukvarjal se je tudi z lesno in vinsko trgovino. Bilje gospodaren, stvaren, ust­ varjalen človek. Po končani vojni so nam zemljo seveda odvzeli. Mama je lepo skrbela za družino in krščansko vzgojo. Dokler je bila živa, smo vsak dan zmolili po en del rožnega venca. STROKOVNO ŠOLANJE IN ZAPOSLITEV... Ko sem v Ljubljani končal trgovsko šolo, v katero sem se vozil od doma z vlakom, sem naredil diferencialne izpite ter se vpisal na trgovsko akademijo. Akademijo bi mogli primerjati s sedanjo srednjo ekonomsko šolo. Končal sem jo leta 1934, star 20 let, in se zaposlil pri trgovski bolniški blagajni v Ljubljani. Njeni člani so bili predvsem trgovski pomočniki pa tudi različni uradniki. Ustanova je zagotavljala bolniško oziro­ ma zdravstveno zavarovanje svojih članov. Delal sem v knjigovodstvu in stanoval v Ljubljani. NOTRANJI GLAS ME JE VABIL V DUHOVNIŠTVO ... Ko se je leta 1945 oblast zamenjala, je bila naša bolniška blagajna ukinjena in zaposlil sem se pri državnem zavodu za pokojninsko zavarovanje. Po skupaj 13 letih službe s številkami in podatki, sem leta 1947, star 33 let, odpovedal službo in se vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto. Večkrat sem sam sebe prepričeval, da nisem za duhovniški poklic, a notran­ ji glas se mi je vedno bolj oglašal. Z Bogom sem bil povezan z molitvijo, ki je nisem nikoli opustil. In nikoli nisem prikrival svoje vernosti. In tudi po vojni mi v službi ni tega nihče oponesel, čeprav sem bil vedno odkrit. V petih letih študija na teologiji sem se vzdrževal s svojimi prihranki iz let, ko sem bil še zaposlen, saj denarja nisem po nepotrebnem porabljal. SPOMINI NA PROFESORJE ... Anton Trstenjak nas je učil pastoralno psihologijo, Janez Janžekovič filozofijo, Stanko Cajnkar biblicistiko - doktorji, sama velika imena slovenskih duhovnih znanosti, obenem pa človeško skromni, dobrohotni, odprti, pripravljeni na po­ govor. Njih in še druge svoje profesorje sem ohranil v zelo lepem spominu. Od napuhnjenih ljudi pa sem se vedno obrnil proč. Kot študent teologije sem eno leto vsako jutro ob 6-ih ministriral škofu Antonu Vovku v škofijski kapeli. Zgod­njega vstajanja sem bil navajen od doma. Tudi ko sem pozneje delal na fari, sem vstajal zgodaj. In še zdaj, ko jih imam 88, sem rad zgodaj pokonci. POSVETITEV NA MARIJINO VNEBOVZETJE, 15. AVGUSTA 1952... Ostali sošolci so bili posvečeni 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, jaz pa sem tik pred posvećenjem resno zbolel. Po svoji mami pa sem bil zelo povezan z Materjo Božjo, ki me od tedaj še posebej varuje že 50 let. NOVA MAŠA V ŠMARJU ... V nedeljo po posvećenju sem imel novo mašo v cerkvi Marijinega rojstva v domači župniji. "Prijatelji" Cerkve so pisali v časopisu, da to ne bo nova maša, ampak politična manifestacija. Ljudi so prepričevali, da nove maše sploh ne bo, čakali so me na železniški postaji, da bi me odpeljali proč, v cerkvi je zmanjkalo elektrike, najbolj vneti nasprotovalec, znani Jaka Perovšek je med obredom na konju prijezdil v Božjo hišo, heroj Stane Semič Daki in Grad, oficir s Škofljice, sta pred mašo sredi Šmarja iz avtomobila streljala v zrak, Anton Ferbežar, kovač, pa je prišel na naš dom na Velikem Vrhu in dekleta so izpod kozolca morala odstraniti sva­ tovske mize, ker da sem dobil dovoljen­ je za pogostitev doma, to je v hiši, ne pa pod kozolcem. Zaradi vsega tega pa je bila nova maša notranje še lepša in bogatejša. Ljudi je bilo toliko, da vsi niso mogli v cerkev, lepo novomašno pridigo pa je imel prof. dr. Stanko Cajnkar. Ko smo po novi maši doma skupaj sedli k mizam, sta se nam pridružila dva provokatorja, ki sta vneto udrihala čez oblast, da so nas čez en teden lahko kli­ cali na zaslišanja zaradi "blatenja oblasti", pritrkovalcu Jožetu Ahlinu, občinskemu vratarju, pa so grozili, da ga bodo zaradi sodelovanja s klerom odpustili iz službe... Kmalu nato sem odšel na operacijo. SLUŽBA KAPLANA V TREBNJEM... S trebanjskim župnikom Oblakom sva se vseh 7 let dobro razumela in lepo sodelovala. Imel sem veliko dela z vero­ ukom v Trebnjem in na bližnjih Ponikvah pri sv. Marjeti. V župnišču so stanovale razne stranke, med njimi tudi neki uslužbenec notranje uprave. Ta me je ovadil, da sem z roko pokazal otrokom, naj gredo v cerkev. Zato sem moral na zaslišanje v Novo mesto. Z župnikom sva se morala zagovarjati tudi zaradi procesije, ker je šla mimo barak, v kater­ ih so stanovali mladinci in mladinke, ki so gradili tako imenovano avtocesto. Verouk sem učil v trebanjski in ponikovski cerkvi, in sicer vse delovnike, ker je bilo v obeh šolah veliko otrok: 350-400 in skoraj vsi so hodili tudi k verouku. ZA BOŽIČ 1958 V VIŠNJO GORO ... Dekan Vidmarje v Višnji Gori vse bolj pešal, zato sem mu bil dodeljen za kaplana. Ko je kmalu nato umrl, sem prosil za premestitev: v župniji je bilo 10 cerkva, ki se 80 let skorajda niso popravljale, na njih so še vedno bili sle­ dovi vojskinih časov, okna farne cerkve so bila leta 1958 še zmeraj zabita z deskami. Cerkvene stavbe so bile potrebne popravila od temeljev do kape na zvonikih. Toda škof Vovk mi je zaupal in ostal sem v Višnji Gori 37 let. IMEL SEM TUDI EKONOMIJO... Postopoma sem obnavljal cerkve in druge župnijske stavbe. Denarja je bilo malo in gradbenega materiala je dolgo primanjkovalo. Nekdaj je župnija Višnja Gora imela 36 ha zemljišč, po razlastitvi ji jih je ostalo 10. Imel sem veselje do zemlje in do živali. Začel sem gojiti gove­ do, zlasti bike. Tako sam nisem bil v stis­ ki in v potrebi sem tudi Cerkvi pomagal. Farani pa so radi prišli kosit, sušit in zvozit seno. V veselje mi je bil velik zelenjavni vrt, na katerem sem gojil tudi jagode. Vrt smo uredili pri župnišču, na sončni legi, dobro sem gnojil in pridelek je bil res lep. RAD SEM OPRAVUAL DUHOVNIŠKO SLUŽBO... Prva leta sem imel okoli 30 krstov, pozneje nekoliko manj, vendar zmeraj čez 20. Krstov je bilo, hvala Bogu, zme­ raj več kot pogrebov. Rad sem opravlja liturgične obrede, pridigal, spovedoval ... Vsako leto sem učil 200 otrok. Čudovita so bila prva obhajila, priprave na birmo, priprave na poroko ... Ko sem jih dopolnil 60, sem se upokojil pa delal naprej - do leta 1996, ko sem, 82-leten, prepustil dušno pastirstvo nasledniku. NA ZELENJAVNEM IN BOŽJEM VRTU ... Cistercijani vstajajo ob pol petih. Ob petih že začnejo skupne molitve. Sam vstajam malo kasneje, toda ob desetih grem na zelenjavni vrt, kjer okopavam, zalivam, sadim. Ko na vrtu delam, se čas kot da ustavi. Gojim solato, para­ dižnik, papriko, peteršilj, zelje, čebulo, najbolj pa mi letos uspevajo kumarice. Včasih me potegne na vrt tudi popoldne. Ali pa grem na krajši sprehod po okolici. Tudi na Božjem vrtu še zmeraj rad pomagam. Duhovništva nisem nikoli imel za konjička, ampak za globoko notranje, duhovno doživljanje. Po umiku v pokoj sem včasih pomagal na romarskih Brezjah in v Portorožu kdaj nadomeščam gospoda Prelca. Zdaj hodim tja bolj na počitnice. Sicer pa v Stični skupaj s patri še redno mašujem ob pol sedmih zjutraj. RAZGLEDAL SEM SE MALO PO SVETU... Leta 1966 sem obiskal nečaka v Argentini. S sestro sva se tja peljala z ladjo in ob prehodu čez ekvator sem videl veseli krst, nazaj sva letela z letalom. Prepotovala sva Argentino od severa do juga: bila sva v Buenos Airesu, Cordovi, Tucumanu, Bari- lochah... Bil sem na gorovju Cathedral in videl njegov Slovenski vrh, ker je prvi nanj stopil Slovenec. Čudovita dežela desettisočglavih čred in ogromnih polj, vendar gospodarsko in politično nesta­ bilna. Prevelik vpliv ameriškega kapita­ la. Zato mi ni prav, da se tudi naše banke in najboljša podjetja prodajajo tujcem. Leta 1996, trideset let pozneje, ko sem zaključil dušnopastirsko službo, sem bil povabljen v Avstralijo, kjer sem ostal pol leta. Doživel sem deželo reda, socialne varnosti ter nazorske in verske strpnosti. Nihče ne ponižuje drugače mislečih ali drugače verujočih. Obiskal sem tudi mošejo, kjer so se med obre­ dom verniki s čelom dotikali tal. Imam mi je pozneje razložil, da se tako vsak sam spoveduje pred vsemogočnim Alahom. TELEVIZIJE NE GLEDAM... Rad pa poslušam operno in cerkveno glasbo. Rad tudi berem: Finžgarja, Cankarja in Preglja. Pred kratkim sem spet bral Tolstojevo Vojno in mir in zamislil sem se: kako je bil Andrej Volkonski nemiren, ko ga je pekla vest. ZLATE ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE... Človek brez izkušenj je prazen in nestalen. Veliko premalo je govoriti, človeku moramo biti blizu v izkušnjah in preizkušnjah. Vero iz izkušenj in oseb­ nega prepričanja težko kaj omaje. Človek mora najti smisel življenja. Če živi v skladu s svojo vestjo, je spokojen, zadovoljen in optimističen. Človek se ne sme samemu sebi smiliti in prepričan mora biti v svoje zdravje. Ko sva se z zlatim gospodom Kastelicem v samostanskem parku poslovila, je bilo sonce že sredi dopold­ neva. Oblečen sem bil v jopič trenirke, brezhibno urejenemu mladeniču pri 90- tih, odkritega in jasnega pogleda, pripravljenega na prijazen nasmeh, je bila dovolj srajca s kolarjem in kratkimi rokavi. J. Muller UMETNIK SVETOVNEGA SLOVESA USTVARJAL V GROSUPELJSKI CERKVI Tridesetletnico blagoslovitve nove cerkve bomo v Grosupljem letos praznovali tako, kot si človek lahko samo želi. V zadnjem letu je bila cerkev popolnoma obnovljena in tako rekoč dokonča­ na. Že nov križev pot, ki smo ga prejeli pred enim letom, je pomenil veliko umetniško obogatitev božjega svetišča. Vrh tega pa je v drugi polovici letošnjega avgusta pater dr. Marko Ivan Rupnik s svojo devetčlansko ekipo ustvaril čudovit mozaik, ki naj bi vernike vzpodbujal k duhovni poglobitvi. Vsi, ki smo mozaik videli, smo prepričani, da ima tudi pomembno zgodovinsko umetniško vrednost. Ze v lanski decembrski številki časopisa smo pripravili portret patra dr. Marka Ivana Rupnika. Znano je, da je pater vodil obnovo Kapele Odrešenikove Matere papeža Janeza Pavla II. ter za to dobil leta 2000 Prešernovo nagrado. Umetnina je že postala vatikanska zna­ menitost, saj si jo ob obiskih pri papežu želijo ogledati državniki in poznavalci umetnosti iz vsega sveta. Mozaik slovi zaradi posebne tehnike, ki je plod umet­ nikovih notranjih doživetij, podedovane ljubezni do kamna in dvajsetletnega preučevanja moderne umetnosti ter modernega ustvarjanja. Pater Rupnik je iskal umetnost, ki bi predstavljala odgo­ vor na neko dobo. Našel jo je v "slikarstvu", ki namesto mešanja barv uporablja naravne kamne in barvne plošče. Ekipa, sestavljena iz umetnikov raz­ ličnih narodnosti, je trdo delala od zgod­ njega jutra do večera. "Običajno," pravi dr. Rupnik, "živimo kot patri. Delamo po 12 ur na dan, vmes le enkrat na dan na hitro nekaj pojemo." Kljub napornemu delavniku jim ne zmanjka smisla za humor. Delajo z veseljem in dobro voljo. Pater Rupnik natančno spremlja njihovo delo, spremlja kamenček za ka­ menčkom, ki se spleta v čudovito umet­ nino. V naprej si le grobo, z ogljem, skici­ rajo najpomembnejše poteze. Vse ostalo: barve, materiali, velikost in oblike posameznih delčkov, nastajajo sproti, spontano. Tako enkratno umetnino lahko v tako kratkem času ustvari le dobro uigrana ekipa talentiranih umetnikov z velikim občutkom za materiale. BOGOSLUZNA UMETNOST NI UMET­ NOST GALERIJE. Doktor Rupnik opozarja, da bogoslužje ne pripada duhovniku, temveč cerkvi. Zato nas nagovarja v preprostem jeziku. Tako tudi bogoslužna umetnost ni umet­ nost galerije, temveč mora odražati dve razsežnosti. Opozarjati nas mora na nekaj, kar nas prerašča, je zunaj nas. Zato je v sredini podobe Kristus, ki s svojo lučjo premaga temo. S svojim križem pri­naša odrešenje, žrelo oziroma gobec smrti se ne more več zapreti. Na levi stoji nadangel Mihael (to ime v prevodu pomeni "Kdo je kakor Bog"). Premaguje skušnjave in zlo ter kaže na povoje (v dobesednem pomenu), s čimer nas opozarja, da je zadnja postaja vstajenje in prazen grob. Druga razsežnost, ki jo mora odražati bogoslužna umetnost, je ta, da moramo določene stvari sprejeti takšne, kot so, ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne. "Prostor je sestavljen iz snovi in barv, da vse zadiha, zavibrira," razlaga svoje poglede pater Rupnik. "Kamen te hitro prepriča, da ga sprejmeš takega, kot je. Če padeš, se udariš... Zato se krščanstvo odloča za čiste barve. Podobe so očiščene, preproste; detajli, na primer na laseh in mišicah, motijo. Potrebno je poudariti tisto, kar je bistveno, da se lahko izrazi skrivnost vere," nam z globokimi mislimi dr. Rupnik na hitro razloži osnovne misli, ki so ga vodile pri delu. UMETNOST TRETJEGA TISOČLETJA? Pater Rupnik pa že razmišlja naprej. Zastavi vprašanje, kako bodo prihodnje generacije vedele, da je to delo, ki je nastalo na začetku tretjega tisočletja, in nam že ponudi odgovor: "Trenutno pote­ ka v umetnosti razprava: Ali bo zmagala domišljijska, virtualna, internetska umet­ nost in bo umetnost snovi, materije, zem­ lje, barv, stekla, platna postala pretek­ lost?" Ko ga v torek zvečer, ko končuje delo na Grosupljem, vprašam, če ima čas še za odgovor na kakšno vprašanje, odgo­ vori, da bi z veseljem še kaj povedal: "...vendar jutri zjutraj ob šestih že pričen­ jamo novo delo v Tamarju." Umetnik, pa tako zaposlen kot pravi poslovnež, si mis­ lim. Obljubil je, da bo za Grosupeljske odmeve kaj več povedal konec septem­ bra, ko bo mozaik v resnici končan. Takrat bo namreč mozaik dopolnil še s podobo Marije. Zato mi za zdaj ne preostane druge­ ga, kot da vsem bralcem prenesem sledeče vabilo. Župnija Grosuplje vas vabi k slovesnosti ob tridesetletnici cerkve, ki bo na zadnjo nedeljo v sep­ tembru, to Je 29. septembra 2002. Takrat bo ob 16. uri slovesno sveto maso vodil g. škof Alojz Uran. Ob tej priložnosti bo tudi blagoslovil mozaik. Vabljeni! Mag. Tatjana Jamnlk Skublc NA ODRSKIH DESKAH - GOSTOVANJA IN PRIPETLJAJI Kultura v KS Mlačevo od 1946 do 1991 leta Del igralcev Kralja na Betajnovi leta 1962 z gostovanja na Polici, ki so se na gos­ tovanje odpeljali z znamenitim fičkom Alojza Hrena iz Malega Mlačevega. Stojijo Olga Brlan, Marija Kovačič, Marija Potokar, čepijo Anton Novljan (že pokojni), Alojz Hren - arhiv sestre Potokar. Posebne zgodbe kulturnih skupin iz naše soseske so bila gostovanja. Prva predstava, s katero so se podali v gosteje bila igra Veriga leta 1947, ki sojo Mlačevci pripravili pod Gabrovim kozol­ cem. Gostovali so kar pod Joškovčevim kozolcem v Veliki Račni. Na prireditev so se odpravili s konjsko vprego in lojtrnikom. Po predstavi so se zadržali še nekoliko v Joškovčevi gostilni, nato pa so se nekateri odpravili domov kar počez - čez Loge. Naslednja predstava, s katero so gosto­ vali, je bila igra Poročil se bom s svojo ženo leta 1961. Odšli so prav tako v Veliko Račno in nato še v Malo vas pri ŠtJuriju. Naslednjič je gostovala dramska skupina iz Boštanja s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi leta 1962 na Polici in v Višnji Gori. Prevažali so se z znamenitimi "fički" ali pa kar z vlakom. Po krajšem zatišju s(m)o nato gostovali leta 1968 s Črno ženo na Polici, v Mali vasi, v Višnji Gori in v Šentvidu pri Stični. Za prevoz kulis in razne opreme je poskr­ bel avtoprevoznik Stane Zaje - po domače Podržajev iz Žalne. Vtovornjakovi kabini je bilo prostora za največ še dve osebi, zato se nas je pet ali več vozilo skritih za pon­ javo. Ker je bilo večina predstav pozimi ali v zgodnji pomladi, smo z njim odšli že več kot dve uri prej, da smo najprej naložili vso opremo na tovornjak, jo nato v gostu­ jočem kraju razložili, spotoma zakurili peč ali pa samo nalagali drva, če so peč zakurili že gostitelji, in nato še pripravili oder za prvo dejanje. Po končani igri smo se skoraj vedno še nekaj časa zadržali v gostujočem kraju. Na Polici smo odšli samo skozi nekaj vrat istega zadružnega doma in že smo bili v gostilni, kjer nas je že čakal Tone Obreza iz Velike Račne (zdaj Veliko Mlačevo) s svojo klavirsko harmoniko in na "beneško- slovensko" uglašeno muziko raztegoval svoj meh. Podobno je bilo tudi v Mali vasi, kjer so se v Vratarjevi gostilni plesalci drenjali kar v veži. S frajtonerico se je pridružil še Gričarjev Zlatan iz Št. Jurija, ki je najraje zaigral tisto - Pri Gričarju na peč'. Z muziciranjem so nas nekajkrat pre­ senetili tudi Mohorjev France (zdaj že pokojni) in Milan iz Plešivice/Žalne ter njun svak Franc Škufca (stanujoč na Malem Vrhu), kije prav v naših krajih dobil zaradi igranja na diatonično harmoniko nadimek Avsenik. V Šentvid pri Stični in v Višnjo Goro smo nekateri odšli z vlakom in se z vlakom tudi vračali, a smo se vseeno ustavili za kakšno urico v Šentvidu v gos­ tilni Na klančku, v Višnji Gori pa pri starem Šerku. Poznejša gostovanja so bila v pre­ vozniškem pogledu že nekoliko lažja, saj je bilo na voljo nekaj več prevoznih sred­ stev. Prav tako so v tem času že nekoliko izboljšali odre, zato ni bilo potrebno voziti s seboj toliko raznih kablov, dodatne razsvetljave in druge osnovne opreme. Za osebne prevoze s(m)o koristili svoje kon­ jičke, za prevoz dodatne opreme pa so velikomlačevski gasilci posodili kombi, s katerim s(m)o se prav radi prevažali, še posebej zaradi druščine. Tako smo na poti v Dobrepolje v živo improvizirali tudi tisto znano anekdoto, ko je sopotnik pri šoferju v gosti megli zagledal oznako kraja in prebral (bolj po domače): "Vidim!" Drugi zadaj pa smo ga vprašali: "Kaj vidiš, ko pa je sama megla?" - pa še res je bila! To gostovanje pa mi je ostalo v spominu še po enem dogodku. Ko smo po predstavi odšli v gostilno Majolka, smo tam srečali večino članov Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, ki so si prej ogledali našo igro. Skupaj smo sedli za isto mizo in naročili nekaj Štefanov vina, pesmi pa so vrele do zgodnjih jutran­ jih ur. Natančnega popisa nastopov za vse igre, s katerimi s(m)o gostovali po različnih krajih (večinoma v nekdanji "veliki" občini Grosuplje) se ne da narediti. Po letu 1972 so bila skoraj obvezna gostovanja v Grosupljem, Šmarju-Sapu, Mali vasi (ŠtJurij), na Vidmu-Dobrepolju, na Muljavi in v Ivančni Gorici. Kar nekaj predstav posameznih iger pa s(m)o uprizorili tudi v samostanski dvorani v Stični, Zagradcu pri Krki, v Žalni, v Račni, Šentvidu in na Polici. Poleg teh krajev je bilo še nekaj gos­ tovanj v gasilskih domovih v Lučah, na Gatini in v Veliki Loki ter v dvorani opuščene osnovne šole na Veliki Ilovi Gori. Obisk predstav je bil običajno dober, ponekod celo odličen, drugje nekoliko slabši. Večinoma so predstavam zelo pozorno prisluhnili, sem ter tja pa se ljud­ je nikakor niso umirili. Dve, morda tri pred­ stave je obiskalo le nekaj otrok in že na začetku smo se spraševali, ali ne bi bilo bolje z improvizacijo zaigrati Rdečo kapico ali Volka in sedem kozličkov. Priznati je treba, da pri takšnem obisku igra ni stekla in smo nekaj zahtevnejših monologov in dialogov kar izpustili. Tako je prihajalo tudi do nenavadnih zapletov na odru, ki so jih običajno iz kaše izvlekli izkušenejši igralci. Na koncu smo se tudi takšnim zapletlja- jem večkrat nasmejali. Jože Mlkllč NASMEH Nasmeh kot sončni žarek naj posije, ti na žalosten obraz, hladne misli naj pogreje, osvetli meglen pogled... Nasmeh kot cvet veselja naj predrami vsakdanji ritem žalostink, zapojva skupaj novo pesem, glasove izlijva v duet... Nasmeh kot drobna pesem naj poboža tvoje ranjeno srce, naj bo droben košček sreče za lepši danes, za lepši svet... Nasmeh kot prižgana svečka naj te spomni, da si srcu dragocen, da si radost mojega spomina, v molitve moje vedno ujet... Mojca Kastellc SANKTPETERBURSKI DEČKI 24. avgusta je imel v čudoviti cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici koncert deški zbor zborovske šole M. I. Glinka iz St. Peterburga. V zboru poje 40 dečkov, starih od 6 do 18 let. V sanktpeterburško zborovsko šolo, poimenovano po ruskem skladatelju Mihailu Ivanoviču Glinki, vstopijo s 6 ali 7 letom, šolanje pa traja 11 let. Poleg osnovno - oziroma srednješolskih predmetov poslušajo tudi posebne glasbene predmete: zborovsko petje, vokalno tehniko, harmonijo, polifonijo, kompozicijo, dirigiranje ter se učijo igranja na klavir in na še eno glasbilo po last­ ni izbiri. Na koncertu v Ivančni Gorici so peli odlomke iz liturgije Janeza Zlatoustoga (Česnokov) v cerkvenoslovanskem jeziku, dva Duhovna speva A. Brucknerja v latinskem jeziku, odlomke iz Evgenija Onegina (Ščedrin), Pozvanjanja (Gavrilin) in nekaj narodnih v ruščini ter tri narodne: Pojdam u Rute, Nocoj pa, oh, nocoj in Pa se sliš od sv. Vida zgun v slovenskem jeziku. Zbor peterburških dečkov pod vodstvom Vladimirja Beglecova (1964), dirigen­ ta z absolutnim posluhom, je poslušalstvo navdušil s svojo bogato zvočnostjo, z duhovnimi in čustvenimi interpretacijami, še posebej pa s polnim, toplim basovskim solom. J. Mullet KNJIŽNICA GROSUPLJE STRUKLJEV ROD SE SREČUJE ZE 20 LET PEKARNA GROSUPLJE LETOŠNJA SEZONA JE DELOVNA Nekatere slovenske rodbine vrsto let vzdržujejo rodbinska srečanja, da na ta način ohranjajo pristne sorodstvene vezi in poznanstva tudi mlajših rodov. Letna srečanja pa gojijo tudi potomci družine Štrukelj, ki so pognali svoje korenine tudi v krajih naše občine, - otroci, vnuki in pravnuki se vsako leto, že polnih dvajset let srečujejo s svojimi krvnimi sorodniki. Med 50 in 70 je rednih udeležencev družinskih slavij, zadnje pa je potekalo prvo septembrsko soboto na Zavrhu pri Sveti Trojici. Pobuda za vzdrževanje prijateljskih stikov je zrasla med vsemi člani rodbine, vsako leto pa se javijo tudi najbolj zagrizeni, ki poskrbijo za organizacijo in potek srečanja, nam je povedal potomec družine Štrukelj, Ludvik Kovačič, čigar dekliški priimek njegove mame iz Lobčka je zrasel na rodbinskem deblu Štrukljevih. Letošnje praznovanje so začinili s slavljenjem ob osmem križu očeta slovenskega veleposlanika v Makedoniji Mitje Štruklja. "Veliko ljudi se ne bi poznalo med seboj, naše življenjske poti se ne bi nikdar križale, tako pa se dobimo vsaj enkrat v letu in ohranjamo rodbinsko tradicijo, povezanost, prijateljstvo," je povedal Kovačič. Vsako leto srečanje obogatijo s pestrim programom, ki ga v svoje roke prevzamejo umetniško navdahnjene tete. Tako pripravijo slikovite deklamacije, s katerimi vnukom in pravnukom predstavijo življenje v preteklosti, starejši pa skupaj obujajo spomine. Povabili pa so že tudi Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne. "Na začetku je bilo malo nervoze pri posameznikih in osuplost ter huda kri med slavljenci, ki jih ponavadi presenetimo s tako številnim obiskom, a se zadrega hitro sprosti, saj vse prinesemo s seboj," je razložil potomec Štrukljev. Tokrat so se še posebej izkazali: "Stric, se pravi slavljenec, je bil pek in je v svoji mladosti po Grosupljem raznašal kruh. To bomo pokazali tudi našim otrokom in jim skušali dopovedati, kaj je kruh nekdaj pomenil zlasti odraščajoči mladini. Kako so bili otro­ ci nekoč lačni, mama pa jih je tolažila z mislijo, da je šel tudi kruh spat." Eden izmed vnukov pa je njihov rod zaznamoval s pristnim simbolom, ki jih bo povezal za vedno. "Krstil je grčo, ki simbolizira naš rod." Ludvik Kovačič je s poseb­ nim žarom v očeh in ljubeznijo do svojih korenin še poudaril: "Upam, da srečanja ne bodo zamrla in bodo tudi vnuki in pravnuki, ki se sedaj še udeležujejo prazno­ vanj, našli energijo in interes za ohranjanje naše tradicije. Veliko je odvisno od tega, koliko jih bomo navdušili mi, starejši, saj so si naši otroci med seboj vedno manj v sorodu. Moj odnos do tovrstnih srečanj je zelo pozitiven, zdi se mi, da redko komu uspe ohranjati tolikšno medsebojno povezanost, pri nas pa vsak član pride na srečanje z velikim zadovoljstvom. Veseli smo, da nam uspe!" Barbara Pance Štrukljev rod GENERALNI POKROVITELJ LETOŠNJEGA EX P0NTA Ljubljana, 11. septembra 2002 - 9. Mednarodni festival EX PONTO je bil letos posvečen migracijam. Ponudil je osem predstav v izvedbi gledališč, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Tokratni simbol festivala je bil kruh, "sveta hrana" vseh kultur. Prav zaradi letošnjega simbola so se v Pekarni Grosuplje odločili podati svoj prispevek k razvoju in predstavitvi gleda­ liške umetnosti ustvarjalcev iz držav nek­ danje Jugoslavije. Direktor festivala EX PONTO Damir Domitrovič Kos in direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar sta podpisala pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. "Prepričani smo, da gre v tem primeru za več kot poslovno sodelo­ vanje. Organizator je za letošnji simbol festivala izbral kruh kot skupni temelj kul­ turnega in socialnega jezika v različnih okoljih. Zato smo se odločili, da ga pod­ premo. Pripraviti kruh je ne le veščina in veselje, z nastajanjem in uživanjem kruha je vselej povezana tudi kultura," je ob tej priložnosti poudaril Plankar. EX PONTO je potekal od 14. do 22. sep­ tembra v Ljubljani. Otvoritvena sobotna predstava je bila zadnja ponovitev Hazarskega slovarja Tomaža Pandurja, uprizorili so jo na Ljubljanskem gradu ob prisotnosti županje Vike Potočnik. Festival je poleg dveh gostujočih predstav in koprodukcije s kranjskim Prešernovim gledališčem ponudil še štiri mednarodne koprodukcije, vse pa so se navezovale na migracije. Prizorišča dogajanja bodo Ljubljanski grad, Drama SNG, Cankarjev dom in Šentjakobsko gledališče. EX PONTO je ob svojem nastanku leta 1993 združil kulturnike iz Bosne in Hercegovine, ki so se zaradi vojne izselili v Slovenijo. Poudarjanje bogastva različnos­ ti kultur in ohranjanja njihove identitete ostaja vodilo tudi po skoraj desetih letih njegovega obstoja. Pekama Grosuplje d.d. tudi za najmlajši slovenski jazz orkester, BIG BAND GROSUPLJE, ki pod vodstvom Braca Doblekarja deluje nekaj let in s svojo izvirnostjo in dovršeno muzikalnostjo navdušuje ljubitelje tovrstne glasbe širom Slovenije. Člani Big banda imajo veliko nastopov, v začetku julija pa so se odpravili tudi na slovensko obalo, kjer so imeli turnejo v obmorskih mestih. Na koncertih se jim je pridružil tudi znani primorski pevec Tulio Furlanič, ki je izvrstno obarval nastope z izvajanjem skladb Franka Sinatre in drugih izvajalcev. A.Š. Mladi jazzovski izvajale NOV DIRIGENT PIHALNEGA ORKESTRA GROSUPLJE Ena izmed osrednjih glasbenih zasedb v naši občini je Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, ki je v naši sredini dobro poznan, pred kratkim pa je praznoval tudi 15. obletnico delovanja. Z jubilejnim koncertom seje z mesta dirigenta pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje poslovil dosedanji diri­ gent g. Vlado Škrlec, kije orkester uspešno vodil med letoma 1997 in 2002. Po njegovem odhodu se je pojavilo vprašanje o njegovem nasledniku, zato sem kot predstavnik občine Grosuplje v svetu Zavoda Glasbene šole Grosuplje v našo sredo povabil mladega dirigenta, akademskega klarinetista g. Boštjana Dimnika iz Ljubljane. G. Dimnik je izkušen glasbenik, ki igra pri Simfonikih RTV Slovenija, kot koncertni mojster pogosto nastopa tako doma kot v tujini, do sedaj pa je vodil tudi več orkestrskih zasedb. K eni izmed njih sem bil povabljen tudi sam kot studijski bas kitarist, kjer sem spoznal njegov način dela. Prepričan sem, da bo s svojim bogatim znanjem, s profesionalnim odnosom do dela in ogromno dobre volje uspešno nadaljeval delo predhodnikov, enako pa pričakujem tudi od članov orkestra. Ne samo ljubezen do dobre glasbe, ampak predvsem pridno delo, redno obiskovanje vaj in zavest, da je pihalni orkester nepogrešljiv del kulturnega utripa naše občine in da naš kraj pred­ stavlja tudi drugje po Sloveniji, bodo prinesli uspehe. Kot dolgoletni član orkestra se skupnega dela veselim; novemu dirigentu želim, da se bo med učitelji in učenci Glasbene šole dobro počutil, njemu in orkestru pa želim veliko uspeha in veselja pri skupnem delu. Andrej Štrus KNJIŽNICA GROSUPLJE NEKAJ 0 UPORABI LESA V PRETEKLOSTI - I. 4 O Knjižnica Grosuplje je v sodelovanju s Pekarno Grosuplje v svojih prostorih v začetku septembra pripravila razstavo del ilus­ tratorja in karikaturista Boža Kosa, ki jo je odprl župan občine Janez Lesjak. Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2002. Verjetno ste že iz dosedanjega pisanja, spoštovani bralci, začutili, da se večkrat sprašujem: "Kaj znamo narediti v Grosupljem takšnega, kar bi nas naredilo prepoznavne tudi v najnovejših evro- peizacijskih in globalističnih tokovih. Kar nekaj področij je, kjer bi se zares dalo veliko narediti, a je v to nedvomno treba vložiti precej dela, znanja, pa tudi sredstev, čemur pa današnje potrošniško razmiš­ ljanje ni preveč naklonjeno. Eno od takih področij je uporaba lesa, ki nam ga je "Bog posadil" v to prelepo zeleno Grosupeljsko kotlino in okoliške griče, mati Narava pa ga vedno znova obnavlja z dokaj visokim letnim pri­ rastkom. Zato bi bilo naravno, predvsem pa zanimivo, da bi začeli razmišljati o kvalitetni uporabi lesa za končne izdelke ter morda tudi o prepoznavnih blagovnih znamkah na tem področju. Med ljudmi v naši širši okolici je bil les zelo čislan. S pridom in mojstrsko so ga uporabljali Žagarji, mizarji, tesarji, kolarji, sodarji, orodjarji, oglarji in drugi. Najdemo ga vgrajenega v različnih objektih, opremi in drugih izdelkih. Posebno pozornost privlači prijazen odnos ljudi do lesa v preteklosti. Prav tako pomembna je bila zaščita in barva lesa. S tem namenom poglejmo nekoliko po posameznih področjih, kako je bilo z uporabo lesa nekoč v že nekoliko odmaknjeni pretek­ losti. ŽAGARSTVO Nekaj mlinov je imelo neposredno zraven zaradi vodnega pogona zgrajeno tudi žago, druge pa so bile napravljene popolnoma samostojno. Na venecijankah so žagali stavbni les in deske prav tako za vsakdanje potrebe okoliških kmetov. Koso sekali les, so zelo pazili, kako so ga obde­lovali, kateri les je pristajal za posamezne dele zgradb, orodje, pohištvo, posodo in drugo opremo. Z elektrifikacijo so se nekatere žage in mlini "preselili" v bližnja naselja in bližje k prometnim cestam - baronova žaga v Boštanju, v "Rogovili" pri Mizarstvu Grosuplje, Rusova žaga za mlinom. TESARSTVO Tesarjev oziroma "cimpermanov" je bilo v Grosupeljski kotlini vedno veliko - a tistih pravih z že kar umetniškim posluhom pa nekoliko manj. Veliko hiš v preteklosti je bilo lesenih, pa tudi cel niz različnih gospo­ darskih zgradb na kmečkih dvoriščih, ki so se kot različne izpeljanke pojavili v času terezijanskih kmetijskih reform. Med najbolj razvite lesene zgradbe pa vsekakor sodi slovenska posebnost - kozolec, ki pa se je prav na Dolenjskem in v delu Notranjske najbolj razvila. Za stebre pri kozolcih so uporabljali hrastov les, za late, deske in "špirovce" pa smreko ali bor. Zanimivo je bilo nekoč tudi nasproto­ vanje nekaterih posameznikov tako množični uporabi lesa za kozolce. Baltazar Hacquet (1739-1815), ki je bil v Idriji rud­ niški zdravnik, predavatelj anatomije in kirurgije na ljubljanskem liceju, ukvarjal pa seje tudi z naravoslovjem, rudninarstvom, etnografijo, ter bil svetovalec jamo- mercem, zemljemercem in kartografom, je zapisal: "Pomisli naj se, koliko debel je bilo potrebno za veliko število kozolcev, ki so samo v okolju debele ure hoda iz Ljubljane. Ali so naši gozdovi številni in obširni? - Kozolec je nepotrebna in zelo škodljiva naprava, ki jo je treba odpraviti." Izgleda pa, da se bo dvesto let po tej ugo­ tovitvi to njegovo razmišljanje dobesedno uresničilo s spremembo tehnologije v kmetijstvu. Vsak tesar je moral imeti kar nekaj različnih žag za prežagovanje in zažago- vanje različnih tramov in leg. Cimerako so uporabljali za gladko obtesavo lesa. Plenkača je bila nazaj podaljšana sekira. Nekatera tesla so na drugi strani običajno imela krampu podobno rezilo za grobo obsekavo grč in drugo obdelavo. Ne­ pogrešljivo tesarsko orodje je tudi kot, v udomačenem jeziku bolj poznan kot vinkel. Obvezno so s seboj nosili tudi žnoro, ki so jo imeli "namočeno" v suho barvo, da so lahko na gladko obtesane stranice začr­ tali nove ravne linije. Za končno obdelavo pa so tudi tesarji imeli različne oblice in skobeljnike. Skrinja z intarzijami iz leta 1855, ki jo je med drugim uporabljala moja prababica za shranjevanje tobaka, ki ga je prodajala v svoji trafiki. MIZARSTVO Že precej dolgo v preteklosti so se neka­ teri mizarji "specializirali" v stavbne, drugi pa v pohištvene. Stavbni mizarji so izdelovali okna s polkni, vrata s podboji, lese, lavtare... Pohištveni mizarji so izdelovali mize, klopi, stole, "štokrla", pručke, postelje, omare za obleko, skrinje pa tudi skrinje za žito. Najbolj usposobljeni so se na teh predmetih lotevali tudi zelo zahtevnih intarzij, ko so iz različnega lesa naredili prave umetnine. Najpogosteje so bili pokrovi miz iz javor- jevega lesa, stoli so bili bukovi ali smrekovi, omare iz češnje, oreha pa tudi iz hruške. Žage, oblici, dleta, svedri so bili narejeni v različnih izpeljankah. Pri lepljenju lesa so uporabljali lesene "cvinge". Precej lesa so poleg kurjave uporabili tudi sami kmetje, ki so si znali napraviti različna orodja in pripomočke za vsako­ dnevna opravila. Različno izvedene koze, delovne mize-"ponki", "lojtre" in "kovnice" pri vozovih, sani za premikanje mlatilnic in drugih težjih premetov so bili večinoma izdelani iz smrekovega lesa. Držala kram­ pov in ravnic so bila skoraj obvezno nare­ jena iz akacije, držala lopat, vil in motik so bila leskova, zobje grabelj so bili drenovi, spine so bile iz makojnice (vrste javorja) in tako dalje. Nekaj tega orodja in pripo­ močkov so si ljudje na vasi med seboj tudi solidarnostno izmenjali ali podarili, pri tem pa je precej prispevala tudi sposobnost posameznika, ki je znal (ali pa tudi ne) narediti nekaj uporabnega iz lesa. Zelo veliko so ga uporabili tudi kolarji (bobnarji), sodarji, dogarji, pletarji, košarji, zobotrebčarji, oglarji in drugi. Več o tem pa v naslednji številki. Jože Mlkllč SMUČARSKI SKOKI SKORAJ SREDI POLETJA OBLETNICA RADIA ZELENI VAL Čušperk, 15. september 2002 - V "dolenjskem smučarskem skakalnem središču" v Čušperku se Je te nedelje popoldne odvilo na plastični 30 metrski skakalnici državno prvenstvo v smu­ čarskih skokih za dečke do 11. leta starosti. Prvi (s skokoma 28,5 In 27,5 m) Je bil Nace Šinkovec Iz SSK Alplna Žlrl, drugI (s skokoma 27,5 In 27,5 m) Je bil Alen Turjak Iz SSK Mlsllnja, tretji (z enakima dolžinama kot drugI) pa Je bil Aleš Oblak, vendar Je bil v skupnem seštevku za tri točke manj uspešen. PONOVNO USPELA BoštanJ, od 16. 8. do 18. 8. 2002 - Tudi letos Je Radio Zeleni val orga­ niziral tridnevno zabavo ob svoji, tokrat sedmi obletnici delovanja. Celotno dogajanje se Je odvijalo na Boštanju In ne v Št. Juriju, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Priznati je treba, da je Boštanj enkraten prostor za prireditve, na katerih se pričakuje veliko gostov. Že v petek je vladala velika gneča. Opaziti jo je bilo mogoče že ob prihodu na kraj dogajanja. Na sicer velikem parkirnem prostoru je bilo resnično veliko avto­ mobilov. Potem so se obiskovalci peš odpravili proti odru in središču doga­ janja. Vrstili so se nastopajoči, ki jih je bilo tako kot vsako leto veliko, gostje pa so bodisi spremljali program, se odžejali in najedli ali pa le poklepetali s prijatelji. V soboto se je zgodba ponovila. Edina stvar, ki je motila obiskovalce, je bila gneča. Ljudi je bilo veliko več kot prejšnji dan. Čakalo se je pri hrani, pijači, pa tudi drugače se ni dalo preti­ rano hitro hoditi. Veliko srečo je imel tisti, ki mu je uspelo dobiti prosto mizo pod šotorom pri odru. Enako se je zgodilo tudi pri torti, ki so jo za obisko­ valce pripravili na Zelenem valu. Program se je nadaljeval tudi v nedeljo. Popoldanskemu programu za najmlajše je sledil narodno zabavni večer. Nastopili sta skupini Slapovi in Čuki. Program, ki je seveda primeren za nedeljski večer. Tridnevno rajanje Zelenega vala je vsekakor uspelo. Kristina Zaje Domači dečki iz SSK Račna so se uvrstili: Andraž Prošič na 26. mesto, Tadej Cimerman na 51. in Matic Bavdek na 54. mesto. Med dečki je skakalo tudi pet deklic. Prve tri so bile Manja Pograjc iz SSK Zagore, ki seje uvrstila na 20. mesto med dečki, Katja Požun (SSK Zagorje) na 24. in Katarina Kosmač (SSK Stol) na 27. mesto. Prireditev je potekala v lepem vremenu s srednje pričakovanim obiskom, organizatorji pa so se potrudili, da so bili gledalci sproti obveščeni o vseh dogajanjih na prizorišču, rezultate so "obdelali" z računalnikom, pa tudi sama razglasitev rezultatov je stekla dokaj hitro. Poleg pokalov in praktičnih daril sta prvi med dečki in prva med deklicami dobila tudi vsak svojo veliko torto. Jože Mlkllč BRALCE IN DOPISOVALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA GROSUPEUSKIH ODMEVOV ZARADI BLIŽAJOČIH SE VOLITEV IZŠLA V NOVEMBRU, 4. NOVEMBRA. PRISPEVKE ZA OKTOBRSKO ŠTEVILKO (S PREDVOLILNO PRILOGO) JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 14. OKTOBRA. KOMERCIALNI OGLASI SE LAHKO ODDAJO DVA DNI POZNEJE. HVALA ZA RAZUMEVANJE. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE MIKLIČ NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! ZAČETEK USPEŠNEGA ODPRAVLJAN­ JA NEŽELENEGA VEDENJA JE RAZUMEVANJE PASJE ABECEDE. Imetniki psov se vsakodnevno srečuje­ mo s položaji in dogodki, ki v pasji glavi pomenijo povsem običajno reakcijo na posamezen dogodek, človek pa ga razume povsem drugače in, kar je najbolj moteče, povsem napačno. RUNOVA ZGODBA: "Naš Runo se vsak dan potepa. V trenutku, ko mu odpnemo verigo z vratu, jo ucvre po vasi in ga pol dneva ni nazaj. Pri enem od sosedov vedno dobi kaj slastnega za pod zob, drugje ga zmami prijazna psička, potem preplaši tetine kokoši, nazadnje pred šolo počaka otroke, s katerimi se vrne proti domu. In potem mu s palico pošteno izprašimo kužuh, da bo vedel za drugič in spet nazaj na verigo. Saj tako nič ne uboga!" Pogled z druge strani verige govori dru­ gače: v Runovi glavi veriga pomeni fizično in duševno mučenje: fizično, ker mu krati svo­ bodo gibanja, ki mu pripada, saj so pasji predniki vsak dan premagovali velike raz­ dalje pri lovu za hrano; in duševno, ker mu v kritični situaciji veriga preprečuje pobeg, umik. Pes na verigi je "hud" le zato, ker se boji, saj se zaveda svojega bistveno slabše­ ga položaja v primerjavi z vsakim prišlekom. Obiskovalec se lahko kadarkoli umakne iz dosega njegovih zob, Runo pa se ne more umakniti več, kot dopušča dolžina verige. Vse Runove postojanke zgovorno pripove­ dujejo o tem, kaj mu doma pravzaprav ma­ njka: priboljšek in pohvala, kar mu namen­ ja sosed; družba vrstnikov, ki mu nadomešča družbo njegovega skrbnika; igra in zadovoljevanje nagona plena, ki ga teši pri tetinih kokoših; položaj vodilnega v krdelu, ko zaščitniško spremlja otroke, ki se mu dobrikajo po poti domov. Pri večini živali se igrivost začenja izgubljati, brž ko odraste­ jo. Ljudje pa smo vzredili tudi pse, ki zadržijo mnoge lastnosti mladičev, med drugim tudi večno željo po igri. To je za ljudi pomembno, kajti tudi človek ohranja do konca svojih dni zvedavost in igrivost iz otroštva. "Kot večno mladostne opice smo si poiskali vrstnika pri igri v večno mladostnem volku," pravi Stanlev Coren v svoji odlični knjigi "Govorite NEŽELENO VEDENJE - PES JE DRUŽABNO BITJE. VEDENJSKE TEŽAVE SO NEVARNEJŠE KOT NALEZLJIVE BOLEZNI. po pasje?", prevedeni tudi v slovenščino. Pes je krdelna žival, izrazito družabno bitje, saj so se njegovi predniki naučili živeti v skupini, da so si omogočili preživetje. Volk samotar je bil praviloma obsojen na smrt, saj si brez pomoči krdela ni uspel zagotoviti potrebne količine hrane. Današnjemu psu hrano zagotavlja njegov človek, članstvo v krdelu, kar je pogoj za to, da se bo počutil varnega, pa mu je velikokrat po krivici odvzeto. Če je pes izločen iz družine, t.j. nje­ govega tropa, in osamljen, bo seveda izko­ ristil vsako priložnost, da bo zadostil svoje­ mu čutu za druženje. In potem, ko se Runo vrne domov, ga pričaka kazen. Runo je seveda v svoji pasji glavi povezal vrnitev domov z najbolj neprijetnim dogodkom - fizično kaznijo in verigo, kar ga utrdi v prepričanju, da je bil za prihod domov kaznovan. Vzrok in posledica si po pasji logi­ ki vedno sledita v zaporedju, čeprav Runov skrbnik misli, naj si pes zapomni, da bo vedel za drugič. Pes se v času svojega življenja nauči pre­ poznavati pomen cele množice človeških besed, kar težko rečemo za najbolj razvito bitje na zemlji: pasji jezik je marsikateremu človeku docela nerazumljiv. Pes se mora tudi svojega "jezika" najprej naučiti; če bi ostali mladiči v gnezdu vsaj do svojega osmega tedna starosti, bi se lahko od matere in ostalih mladičev naučili potrebnih glasovnih in telesnih signalov. Tako pa prez­ godaj oddani mladiči ostanejo samouki, v stikih z drugimi psi pa se učijo z oponašan­ jem vrstnikov. Če tega domačemu psu ne omogočimo, se zgodi, da ga skrbnik enos tavno označi za "zabitega" in pripne na veri­ go. Volčjemu krdelu pomeni sporazumevan­ je z govorico obraza nemalokrat tudi vprašanje preživetja. Ko v varni razdalji obkrožijo plen, se z glasovi ne morejo spo­ razumevati, saj bi s tem izdali svojo prisot­ nost. Preostane le dobro zaznavna govorica volčjega obraza, ki je temu primerno obar­ van. Enako se sporazumevajo tudi današ­ nji psi, poleg tega pa tudi z ostalimi deli tele­ sa: položajem uhljev in glave v celoti, držo repa, z govorico oči in nenazadnje s "telešči- no", t.j. govorico telesa. FLOKIJEVA ZGODBA: Pogosto se še sliši pripomba iz ust pasjih skrbnikov: "Ja, naš Floki, kije delal družbo našemu dedu in je poginil lani, je bil tako razumen, le govoriti ni znal!" Floki je hodil za dedkom od prvega dne, ko je prišel k hiši. Skupaj sta šla na polje in v gozd, za njim je drobil v hlev, kjer je dobil prvo pomolzeno mleko, spremljal ga je k sosedu na klepet, zvečer je legel k nogam in mu ogrel ne le noge, ampak tudi srce. Cel dan sta se "pogovarjala", pa tudi gospodinja ni imela nič proti, ko sta po opravljenem delu (čeprav malo blatna) sku­ paj prikolovratila v hišo. Floki je razbral vse znake, ki jih je pri dedku spoznaval dan za dnem. Pretanjeno je razlikoval njegova razpoloženja, drža telesa in način govora sta mu veliko povedala. Seveda pa je temu "samoučenju" namenil dolge ure v dedkovi družbi. Danes pa Floki vse prevečkrat postane Runo... V pasjih posvetovalnicah se najpogosteje znajdejo psi s svojimi skrbniki, ki tožijo zara­ di naslednjih oblik neželenega vedenja: • Pes je ugriznil otroka. • Pes se potepa. • Pes renči med jedjo na vsakega mimoidočega vključno na skrbnika. • Pes se nažira - ima motnje hranjenja. • Pes se boji poka, strele, predmetov nenavadnih oblik. • Pes se boji tujcev in deluje nezaupljivo. • Pes se vzpenja po ljudeh. • Pes pretirano laja. Pri večini oblik neželenega vedenja je potrebno najprej poiskati vzrok. Morda je to najtežji del prevzgoje psa, vendar temeljit razgovor s skrbnikom razkrije tudi njemu neznane ali davno pozabljene dogodke, v katerih tiči bistvo težave. Ker je dokazano, da je pes dojemljiv za učenje do svojega četrtega leta in čez, za odpravljanje težav nikdar ni prepozno. Pomembno je le, • da si brez prisile zgradimo potrebno avtoriteto, • da ohranimo neomajno zaupanje svojega psa, saj smo njegov vodja tropa in se mu v naši prisotnosti ne sme zgoditi nič slabega, ter povezanost z njim. Obojega bodo skrbnike psov najbrž tudi to jesen poučevali v pasjih šolah. V mnogih kinoloških sredinah še vedno priporočajo in izvajajo zastarele metode z negativno moti­ vacijo, t.j. kaznovanjem in fizično prisilo. Sklepamo lahko, da zato, ker jih je pred leti nekdo tako naučil, svojega znanja pa noče­ jo ali ga niso sposobni nadgraditi. Poleg tega stare metode prinašajo hitre (a kratko­ trajne) rezultate in ne zahtevajo velikega znanja pasje psihologije. Psi, ki se prvič znajdejo v novem okolju, reagirajo nanj, na grobe posege skrbnika in na družbo drugih psov včasih tudi plaho in nezanesljivo. Takega psa takoj označijo za trmastega ali celo neumnega. Edini primeren izraz pa bi bil nedolžna žrtev nehumanih in nevarnih metod šolanja, ki jih vsiljujejo ljudje s sicer dolgoletnim stažem, vendar z zelo poman­ jkljivim in zastarelim znanjem. Oglejte si tečaje šolanja psov, in če opazite naslednje stvari, je bolje, da psa vzgajate in šolate sami doma. Naredili boste manj škode. Pokazatelji zastarelih metod so: kovinske ovratnice na zateg načrtno izvedeni potegi s povodcem, vpitje na pse, fizično prisiljevanje v določen položaj, "navijanje" ušes ali repa, klofute in brce, dviganje prednjega dela psa z zategnjeno ovratnico ali obešanje, "zabijanje" psa v tla, in še mnogo podobnih cvetk. Negativne motivacije obremenijo psa z negativnim stresom. Vpitje, kričanje, groba fizična prisi­ la pri psu takoj sprožijo negativni psihični učinek. Strokovnjaki so to že dokazali s številnimi poligrafskimi testi. Predvsem so psihično zelo občutljivi mladiči. Hitro se učijo, prav tako pa se tudi hitro prestrašijo, kar zavira učenje. Mladiči ne prenesejo psi­ hičnega pritiska, še posebno pa ne fizične­ ga. Vsak pes je osebnost zase in vsaka pasma ima svoje zahteve in značilnosti glede šolanja, zato je šolanje brez razlik za vse le izguba časa in denarja tečajnikov. Upati je, da se bodo letošnji šolarji, ki kot laiki pridejo na tečaj šolanja psov. uprli zastarelim načinom učenja in od vodje teča­ ja zahtevali učenje brez grobosti po sodob­ nih, psom prijaznih metodah. To je pravica skrbnikov, predvsem pa pravica njihovih psov. V MESECU OKTOBRU ODPIRAMO PRI­ JAZNO BREZPLAČNO PASJO TELEFONSKO LINIJO: vsak četrtek od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure. Na tel. številki 5898 316 bomo skušali odgovoriti na vaša vprašanja glede nakupa, nege, prehrane, preventive, vzgoje psov. Pokličite, vprašanja, vključno s tistimi s področja zdravja, pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na e-naslov: astrica.vo/ia.net. Mojca Sajovlc STATISTIKA IZ "ČRNE KRONIKE" V AVGUSTU ZA OBMOČJE OBČINE GROSUPLJE KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 18 Kraj: 14 v zasebnih prostorih, 4 na javnem kraju, Razlogi: družinski prepiri, pijančevan­ je, preglasna glasba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim osebam, onemoglost od pijanosti na javnem kraju. KAZNIVA DEJANJA Število: 26 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari, Kaj: nakit, tehnični aparati, denar, hrana, mobilni telefoni, Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 23 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah, Kraj: na avtomobilski cesti A/2 in glavnih cestah R 646 in R 647, v naselju Grosuplje, ob parkiranju. NAVODILA: VOZNIKI, BODITE POZORNI NA POVEČANO ŠTEVILO PEŠCEV (OTROK) NA CESTI. OB SPREMEMBAH VREME­ NA POVEČAJTE PAZUIVOST. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje TUDI STAROST JE LAHKO LEPA Ne pretiravamo, ko pravimo, da je družbena skrb za starejše tudi v našem okolju iz leta v leto večja; seveda pa ne trdi­ mo, da velja to za vse starejše in na vseh področjih v tem okolju. Število prejemnikov kosil, ki jih priprav­ ljajo v Domu starejših občanov /DSO/ Grosuplje in dostavljajo na domove, nenehno narašča. Za osvežitev spomina omenjam "primer Boh": V DU Grosuplje in v kraju se mnogi spomnimo zgodbe - sedaj že pokojne - ge. Karoline Boh. V spominu nam je ostala kot majcena in drobna ženička, iskrivega duha in ostrega nastopa za vsakega, ki z njo ni bil - po njeni presoji - ustrezno ljubezniv. Zadnje mesece je preživela v Domu starejših na Grosupljem, kamor je poprej več let ni uspelo spraviti niti sostanovalcem bloka na Stranski poti 1/b, četudi jim je nekajkrat skoraj zažgala blok, niti Centru za socialno delo/CSD/, katere­ ga dobra znanka je bila. No, takrat je prejemala edina, kot najstarejša občanka - 95 let je bila stara - vsakodnevno kosilo, ki ji ga je nekaj mesecev darovalo podjetje Tabor, poprej pa OŠ L. Adamiča, prinašali pa smo ga članice DU, nekaj časa hišnik s šole in učenci. Primer je bil toliko zanimiv, da je na pobudo DU prejšnji župan sklical na posvetovanje takratne predstavnike Zdravstvenega doma, CSD, DSO in pobud­ nika DU Grosuplje. Skupaj z vodjo občinske službe za družbene dejavnosti smo po dolgi razpravi ugotovili, da nobena javna služba ne more primera Boh rešiti tako, da bi bila gospa zadovoljna. Z DU pa gospa še ni imela slabih izkušenj, vanj je zaupala predvsem zaradi neposrednega odnosa z dvema prostovoljkama, ki ju je sprejela kot prijateljsko pomoč. Takrat se je pravzaprav začela bolj orga­ nizirana skrb za starejše v tem okolju. Pojavljali so se članki v na novo odprtem kotičku za upokojence, ki je bit sprejet v takratnem uredniškem odboru Grosu­ peljskih odmevov. Tako je bilo domala v vsaki številki kaj novega o delovanju DU - kjer je bilo okoli 80 % vseh starejših občanov; štejemo obe DU, to je grosu­ peljsko in šmarsko. Bili so posveti, kulturno-zabavna srečan­ ja z razstavami izdelkov in aktivnosti, pa poročila o delu posameznih ali skupnih aktivnosti starejših v DU, okrogle mize o življenju starejših, o pokojninski reformi, ki se je v tistem času pripravljala, o nasilju nad starejšimi, bilo je veliko polemike okoli zdravstvenega varstva nasploh in posebej v domači občini, bila je okrogla miza o analizi stanja starejših v občini in potem so bili pripravljeni rezultati analize z naslovom "Skupaj lahko naredimo več za boljše živ­ ljenje starejših; v letih 2000 in 2001je bila problematika in način delovanja DU Grosuplje predstavljena na festivalih za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, bili so vsakoletni pevski nastopi v DSO, organiziranih več pevskih in družabnih srečanj v Družbenem domu, Gasilskem domu, največkrat pa v osnovni šoli Louisa Adamiča, kjer smo in še vedno največkrat organiziramo srečanja naših članov. Tu namreč ne plačujemo najem­ nine za prostor, ker ravnatelj Gabrijel meni, da je šola tudi še naša, ker smo jo zgradili predvsem s samoprispevkom. V zadnjih letih se je srečanj upoko­ jencev in predvsem občnih zborov udeležil tudi župan, tako je bil nenehno seznanjen z delom in seveda problemi, ki jih imamo starejši. Z odprtostjo in sodelovanjem smo uspeli pridobiti prostore za delovanje, nekajkrat smo bili uspešni pri konkuriran­ ju za sredstva za izbrane projekte. Tri leta smo prejemali po 0,85 sit za vsak dan v letu na člana; to sicer ni veliko, vendar je bilo to letno okoli 400.000 sit. Zaživele so mnoge interesne aktivnosti. Z javno listino je DU izkazalo zahvalo in zadovoljstvo za dobro sodelovanje in pod­ poro županu Lesjaku in ravnatelju šole Gabrijelu. Upokojenci znamo ceniti tako ravnanje in si seveda želimo sodelovati tudi v bodoče. Tako imamo na razpolago šolsko telo­ vadnico, v Kulturnem domu imamo pros­ tor za pevske vaje in nastope, v Družbenem domu lahko organiziramo posvete, občne zbore in druga za nas pomembna srečanja. Pri srečanjih nam ni potrebno plačevati najemnine - torej se počutimo enakovred­ ni občani, krijemo pa seveda stroške neposrednega vzdrževanja. Letos smo s projektom na javni razpis za kulturne dejavnosti uspeli pridobiti zaprošena sredstva za revijo pevskih zborov upokojencev Dolenjske in Bele kra­ jine, in zopet je bil pokrovitelj župan in bili smo v OŠ Louisa Adamiča. Da se vrnem k naslovu tega pisanja. Trenutno prejema kosila na dom čez 70 starejših občanov. Načrtujejo in pripravlja­ jo jih v DSO, ki je razširil svojo dejavnost tudi na varovanje zdravja starejših na domu; mnogi dobivajo dietno hrano. Postopno bodo zagotovo prejemali kosilo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, kar zdaj še ni organizirano. Tudi CSD Grosuplje ima delavko, ki skrbi za odrasle, in s tem tudi za starejše, kar je seveda opazno. Neposredno sodelovanje prostovoljcev- upokojencev v skrbi za starejše je izstopa­ joče vidno v DU, pri Rdečem križu in pri Karitas. Aktivne skupine starejših in mešane skupine starejših in mlajših za medseboj­ no pomoč ali za nuđenje pomoči drugim si postopno utirajo svoje mesto tudi v naši sredini. Zagotovo je smotrno, da se v času, ko bomo razmišljali o naših predstavnikih, ki bodo v bodoče soustvarjali pogoje za našo vsakdanjost na vseh nivojih, spomnimo na prehojeno pot ter jo, če je le-ta dobra - nadaljujemo in če je slaba, preusmerimo na bolje. Smotrno je podpreti ljudi, ki so dokazali z dejanji, da jim ni vseeno, kako živijo vse generacije in posebej nemočni, drugačni, osamljeni, bolni; da so torej vred­ ni zaupanja. Vemo, da je od ustreznih strokovnih in organizacijskih znanj in sposobnosti ter v enaki meri tudi od zavzetosti in predanos­ ti delu in ljudem odvisna naša uspešnost, na katerem koli mestu smo, naj bo to doma, v javnih službah ali civilnih združenjih v krajevnih skupnosti, občini, regiji, državi, idr. In od tega je odvisno, kako bomo delovali in živeli. Cilj, ki smo ga postavili v DU, bo podrejen konkretnim življenjskim potre­ bam starejših ljudi. (Ankete, ki smo jih izpolnjevali v letu 2000 pri 620 občanih naše občine z nad 64 let ljudmi, in ta, ki teče v tem času v treh mestnih ulicah Grosupljega in eni vasi v naši občini ter zajema vse starejše nad 70 let, skupaj 100). Kot je videti iz doslej zbranih predlogov in izraženih potreb ljudi, manjka v tem okolju: - možnost dobiti takojšnjo pomoč v obli­ ki storitve na domu; NA DEBELEM RTIČU SPET VESELO Grosupeljski Rdeči križ je za otroke z območja svojega delovanja tudi letos organiziral letovanje na Debelem rtiču v Ankaranu. Tokrat se je kolonije, ki je potekala med 26. julijem in 5. avgustom, udeležilo kar 198 otrok. Najstarejši med njimi bodo z letošnjim septembrom napredovali v zadnji razred osnovne šole, najmlajši pa bodo prag učenosti šele prvič prestopili. V spremstvu je bilo tudi 18 vzgojiteljic in vzgojiteljev. Kljub zelo odmevnim nepravilnostim v vrhu RKS, ki so tej dobrodelni organizaciji nedvomno povzročile precejšnjo material­ no in moralno škodo, ter napovedi, da bo tržni inšpektorat celo prepovedal opravljan­ je gostinske in nastanitvene dejavnosti v mladinskem zdravilišču Debeli rtič, je Območnemu združenju RKS Grosuplje uspelo pridobiti kar nekaj sponzorjev. Tako je bil zastavljeni cilj - čimveč otrokom, ki imajo sicer manj možnosti letovanja, ker izhajajo iz družin z nižjim socialnim statu­ som, omogočiti počitnice na morju - mnogo bližji. Vse se je srečno izteklo in karavana šti­ rih avtobusov se je odpravila na morje. Prizadevne vzgojiteljice in vzgojitelji so bivanje po ustaljenem programu popestrili z organizacijo različnih kreativnih delavnic (novinarstvo, likovno in dramsko ustvarjan­ je) pod skupnim tematskim naslovom Sonce, voda, zrak, zemlja. Kot gost se je predstavil tudi ilustrator Uroš Hrovat. Otroci so svoje znanje lahko pokazali na kvizih ter se pomerili v nogometu, odbojki, orientaci­ jskem teku, skokih v vodo, plavanju in drugih športnih igrah. Predsednik Pla­ ninskega društva Grosuplje g Štibernik je otroke učil prvih plezalnih veščin na umetni plezalni steni. V zabavo sebi in otrokom pa sta nogometno tekmo odigrali tudi ekipi vzgojiteljev in vzgojiteljic. Za splošno veselje in navdušenje mladih navijačev so z zmago nad svojimi kolegi poskrbele slednje. Ob večerih so na družabnih srečanjih izbrali miss in mistra Grosupljega, pripravili srečanje gusarjev ter gradili peščene gradove. Nastopile so tudi Foxyteens. S finančnimi sredstvi, praktičnimi nagradami in reklamnimi artikli so letovan­je poleg ostalih podprli tudi: Pekarna Grosuplje, PUZ, Razvedrilo, Frizerski salon Martina, Društvo za mlade Utrip, Motvoz in platno ter Aleksander Čeferin. Foto Travnik je prispeval filme ter razvil fotografije, ki so bile razstavljene v grosupeljski knjižnici, g Andrej Brezec pa je za kiparjenje prispeval glino. Hvala vsem! Janez Plntar - bolj kot oditi od doma v začasno varst­ vo ali v Dom, se kaže želja starejših ostati doma ali blizu doma, vendar imeti možnost urejene hrane, nege in preskrbe po potrebi. Torej nekaj vmesnega med centrom za pomoč na domu in negoval­ nim oddelkom. Največ je začasnih potreb po negi neposredno po odpustih iz bol­ nišnice. Nekaj odgovorov na nekatera vprašan­ ja: • DA BI LAHKO OSTAL ČIM BLIŽJE SVO­ JCEV; • DA BI LAHKO DOBIL POMOČ TAKRAT, KO JO ZARES POTREBUJEM, (NPR. ZA TEDENSKO ALI DNEVNO OSEBNO NEGO NA DOMU, ZA PLAČILO RAČUNOV NA BANKI ALI POŠTI, ZA REDNO NAKUPO­ VANJE OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POT­ REBŠČIN, IPD, ZA SPREMSTVO K ZDRAVNIKU, ODNESTI SMETI, PRINESTI IZ TRGOVINE, IMETI ZANESUIVO SOSEDO ALI DOBROVOUCA/KO/, KI BI VSAK DAN POGLEDAL/A/, ČE ŠE ŽIVIM ALI VPRA­ ŠALA, KAKO SE POČUTIM; • DA BI V PRIMERU POTREBE IMEL MOŽNOST DOBITI USTREZEN NASVET; • DA BI DOBIL MESTO V GROSU­ PELJSKEM DOMU STAREJŠIH IN DA BI ŠEL VANJ TAKRAT, KO BOM SAM ŽELEL, IN ME DOMAČI NE BI SILILI, NAJ ODIDEM. Mnogi so pripravljeni sami pokriti stroške za navedene storitve. Nekateri pa ne, ker nimajo toliko lastnih sredstev, četu­ di imajo npr. posest, vendar je ne morejo prodati ali pa ni interesentov, da bi jo lahko oddali v najem. Mnoge bremeni prevelika hiša, ker so ostali sami, najemnikov se pa bojijo zaradi naraščajočega nasilja ali pa jim tega ne dovolijo otroci. Seveda so tudi taki, ki imajo povsem urejene razmere in še ne potrebujejo pomoči. V Društvu se zavzemamo za sistemske rešitve vprašanj, ki niso le problem starej­ ših temveč tudi njihovih otrok - to je sred­ nje generacije in vnukov - torej mlajše ge­ neracije. Želimo, da bi lahko delovali v korist vseh in da bi imeti na vseh nivojih vodstva, ki bodo naša prizadevanja podpi­ rala in tekoče reševala nastale probleme. Marta Hrovatln, vodja komisije za soclalna-zdravstvena vprašanja starejših POVABILO PROSTOVOLJCEM! Pri Centru za socialno delo Grosuplje potekata dva projekta, namenjena otrokom in mladostnikom. Programe vodiva mentorici Mateja Anzeljc Bratina - "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki" in Nuša Mihalič- "jutRO nove Misli". Pomagajo nama prostovoljci - dijaki, študentje in ostali, ki so pripravljeni v svojem prostem času preživeti nekaj uric v druženju in učenju. Če se nam želiš pridružiti kot prostovoljec, naju pokliči na telefon 781-80-56 ali 781-80-57. V mesecu aprilu smo otroke in mla­ dostnike peljali na vikend tabor v Zapotok. Pri izvedbi tabora so nam s svojo donacijo pomagali: Pekarna - Grosuplje, Vele d.d. - Grosuplje, Mesarija Mrs. Lan - Grosuplje, Pekarstvo Gorenc - Ivančna Gorica Vsem se za sodelovanje zahvaljuje­ mo! Mateja & Nuša & Prostovoljci In memoriam - PEPCI ZAJEC ZA SPOMIN Kakor je živela, tako tiho in skoraj neopazno je 11. 7. 2002 odšla od nas ena najstarejših župljank župnije Kopanj Jožefa Zajec, daleč naokrog znana kot Špeharjeva Pepca ali Špeharjeva učiteljica, po domače pa smo ji rekli kar Špeharjeva teta ali teta Pepca. Špeharjevi iz Velike Račne so bili ena od trdnih kmečkih družin v vasi. Pri hiši je bilo 10 otrok - 5 fantov in 5 deklet. Pepca je bila deveti otrok, ki je privekal na svet v januarju leta 1909. Kar dve dekleti sta postali učiteljici - Franja in Pepca. Za svoj poklic si je Pepca nabirala znanje najprej doma na Kopanju, eno leto v Šmarju, nato v Ljubljani pri uršulinkah, kjer je končala meščansko šolo. Pet let je bila na učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru. Na zaposlitev je morala kar nekaj časa čakati, pa še potem je dobila mesto na majhni šoli, oddaljeni 2 uri od Kočevja, med kočevskimi Nemci. Kočevarski otroci niso znali slovensko pa tudi knjižno nemško ne in se je z njimi težko sporazumevala. Tako seje že v mladosti trdo učila sprejemati, kar prinaša življenje. Že takrat si je postavila svoje življenjsko načelo, da je vse treba vzeti za dobro. Tako je vzela za dobro tudi povojni čas, ki ni sprejemal vernih učiteljev. Pepco so najprej poslali v Belo krajino učit otroke tamkaj­ šnjih Srbov, ker pa se svoji veri in načelom ni bila pripravljena odpovedati, so jo pri dvajsetih letih službe upokojili. Vrnila seje v Račno in tu skromno in po svoje živela do poznih let. Imela je svoj stil življenja, zato je najraje živela sama, čeprav je tudi priznala, da ni lahko biti sam in daje povsem normalno in celo zelo modro poročiti se, če je prilika za to. Hiša, kjer je stanovala nazadnje, je bil hladna in vlažna, a Pepce to ni moti­ lo. Pri svojem trdnem zdravju seje celo do konca držala načela, da se mraz začne z božičem, zato se ni dala prepričati, da bi si zakurila peč prej kot o božiču, pa čeprav je zunaj že brila mrzla burja ali naletaval sneg. Nič poseb­ nega seji tudi ni zdelo v takem umivati se, tudi glavo (njeni lasje so bili vedno čisti). Poleti si je imela navado pripraviti za kosilo veliko skledo solate s krom­ pirjem, ni pa se branila povabila k mizi pri njej prijaznih ljudeh, kakršna je bila npr. Kapinova Minka (mama Marija Palčar). Vendar zob časa neusmiljeno gloda tako življenje slehernega od nas kakor tudi stvari okoli nas. Tudi za Pepco je prišel čas, ko zanjo ni bilo več varno prihajati v hišo in odhajati iz nje po že precej načetih betonskih stop­ nicah, še posebej pozimi, ko so še zaledenele povrhu. Tako je sicer s težkim srcem, a vendarle vdana v božjo voljo odšla v Dom starejših občanov v Grosuplje. Enako zvesto, kakor je v Račni redno obiskovala cerkev, je bila tudi tam njena glavna pot do cerkve in nazaj. Vedno oblečena v svetle barve in z modrim trakom v laseh, ki so še poudarjali modrino njenih mirnih oči in beli­ no las. V belo-modre barve lurške Marije je imela prebarvano tudi pohištvo v stanovanju. Rada je imela Marijo, krasila je njene kapelice, še posebej tisto pri studenčku in pri Lukežkovih, nekaj časa tudi cerkev na Kopanju. Če je bilo treba, je sestavljala razne pozdravne in zahvalne govore duhovnikom in drugim ob različnih priložnostih, zbirala in učila otroke za nastope, še pose­ bej za prvo sveto obhajilo. Za našo župnijo pa je še posebej zaslužna z izda­ jo 80 strani obsegajoče Poljudne zgodovine župnije Kopanj leta 1970. Sama je iz kronike in drugih zapiskov zbrala podatke in tudi plačala tiskarske stroške - vse za čast in slavo kopanjske Marije in v zahvalo ljudem, ki so skr­ beli za njeno svetišče. Pepca nam je s svojim rednim vsakodnevnim gibanjem po svežem zraku (poleti seje celo hodila kopat v retje na domači parceli za Kopanjem, kar je bilo tiste čase (v njenih zrelih letih) za odrasle velikanska redkost, saj so se ljudje spotikali celo ob nas, bajtarske otroke, ki smo si hodili "riti namakat", kakor so nam govorili, v veliko bolj tople kotanje po Logu, kot je bilo tisto Pepcino retje v senci Kopanja in daleč od oči javnosti), uživanju v velikih in majhnih lepotah narave, s svojo življenjsko držo, da ne stori nikomur nič slabega, če mu že dobrega ne moreš, zgled za zdravo, preprosto življenje, ki ohranja telesne in duševne moči do poznih let. - Naj v miru počiva v varstvu kopanjske Marije in v bližini tabernaklja z Najsvetejšim, ki ga je poleg Marije tako zvesto častila do konca svojih dni. Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči In nenadomestljivi Izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre In prababice ANTONIJE OGRINC s Sp. Slivnice 66, se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sose­ dom za pomoč v težkih trenutkih, v katerih ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev. Enako se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so našo drago pokojnico pospremili na njeno zad­ njo pot. Hvala tudi župnikoma Francu Šuštarju in Francu Novaku za molitve in lepo opravljen pogrebni obred, enako tudi g. Kastelicu za lepo slovo od naše mame, in cerkvenemu pevskemu zboru s Police. Zahvaljujemo se tudi zdrav­ nikom in patronažnim sestram iz ZD Grosuplje. Vsem tistim, ki ste naši mami v življenju kaj dobrega storili, jo spoštovali in jo imeli radi, pa še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ANA CEFERIN (1936-2002) Memorialna iskrica Bilo je leta 1969. Na učiteljski konferenci grosu­ peljske osnovne šole je tovarišica ravnateljica ocenila koncert črn­ skih duhovnih pesmi New svving quarteta v dobrepoljski župnijski cerkvi kot pojav klerikalizma: župnik sme v cerkvi opravljati verske obrede in imeti verouk, ne sme pa organizirati necerkvenega koncerta, saj skuša z njim okrepiti in razširjati klerikalni vpliv. Hkrati je ostro napadla nepri­ sotno M. K., tedaj učiteljico na Polici, ker je pela v grosupeljskem cerkvenem zboru. "Učiteljica ne uči samo v razredu, ampak s svo­ jim zgledom pomembno sooblikuje zavest in vrednote svojih učencev pa tudi njihovih staršev. Ali lahko učiteljica na cerkvenem koru vzga­ ja mladino v duhu socializma?" Morda so se nekatere učiteljice in učitelji strinjali, vendar izvajanj tovarišice ravnateljice glasno niso podprli, drugače misleči pa so, zavedajoč se možnih posledic takih argumentov, previdno mol­ čali. Tudi sam sem molčal. Po svoji javni praksi sem bil tuj liku social­ ističnega učitelja, vendar mi tovar­ išica ravnateljica te pomanjkljivosti ne prej ne pozneje ni očitala. Oglasila pa se je kolegica Ana Čeferin, primorsko temperament­ na in odkrita: Kultura je vrednota in kdor jo ustvarja ali širi, vsak, tudi dobrepoljski župnik ali poliška učiteljica, sta vredna ne samo pohvale, ampak tudi podpore. Nekoč pozneje sem se Ani zah­ valil za zagovor kulture in ustvarjal­ nosti pa tudi človekovih pravic, in takrat me je prijazno povabila, naj jih obiščem in bom videl dela umetnikov, ki sta si jih z možem kupila. Vendar je moja življenjska pot kmalu zavila drugam. Nikoli je nisem obiskal, v neizbrisnem spominu pa seje ohranil fragment resnično kulturne in solidarne Ane. J. Muller Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob prerani In boleči izgubi našega moža in očija TINETA DROBNICA iz Male vasi pri Grosupljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, vaščanom, skavtom, delavcem Osnovne šole in vrtca Škofljica za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, darove za cerkev, svete maše, sveče in za vso izkazano pomoč. Posebna zahvala sodelavcem MPGE d.o.o. Grosuplje za pomoč in podporo tako v času njegove bolezni kot ob smrti, še posebej pa g. Stanetu za izrečene besede slovesa. Lepa hvala za tople besede in lepo opravljen obred g. župniku Tonetu Hostniku in g. kaplanu Janezu Mraku. Hvala tudi Šentjurskemu oktetu za lepo izbrane in zapete pesmi. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste se v tako velikem številu od njega še zadnjič poslovili. žena Olga, hčerki Sabina In Janja Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA Vsem, ki ste skupaj z nami prehodili zad­ njo pot k večnemu počitku naše drage JUSTINE MESOJEDEC, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih in delili z nami boleči­ no. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter počastili njeno slovo s čudovitim cvetjem in številnimi svečami. Hvala tudi g. župniku za pogrebno bogoslužje. Mož Franc, sinova Franci In Zlatko z družinama In mama Francka ...in potem pride slovo, s solzami orosi nam oko. Pa vendar: upanje na ponovno snidenje ostane. Na god Janeza Krstnika, 24. 6. 2002, je za vedno zaprla trudne oči draga mami, babi In sestra MARIJA STAJNK0 s Sp. Blata pri Grosupljem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ji stali ob strani v njenem trpljen­ ju in dela polnem življenju. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali svečke, za svete maše ali za potrebe cerkve, jo pospremili na njeni zadnji poti ter poskrbeli, da je bilo njeno zadnje slovo lepo. Hvala g. kaplanu Janezu Modicu in g. Jožetu Adamiču za pogrebni obred, Samorastnikom za ganljivo petje in Andreju za odigrano Tišino. Hvala tudi njenim sosedom s Sp. Blata. Posebej pa se za vso pomoč zahvaljujemo družinama Kozlevčar in Zaje z Gatine. Žalost ob izgubi dragega človeka je laže prenesti, če veš, da v njej nisi sam. Zlata In Andrej ter ostali sorodniki Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. V 79. letu je kljub upanju in močni volji sklenila življenjsko pot naša skrbna mama, sestra, babica, prababica In tašča FRANČIŠKA JANČAR iz Luč. Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sosedom in kolektivu Motvoz in platno za darovano cvetje, sveče in svete maše ter ustno In pisno izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Andreju Sinku za lepo opravljen obred slovesa ter pevcem župnije Žalne. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikim številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sinova France In Jože ter hčerka Fanl z družinami In ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica MILANA CVETKOVIČA st., roj. 29.1.1928, se iskreno zahvaljujemo, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala PGD Sp. Slivnica za organizacijo pogreba in za ganljive poslovilne besede, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi ZD GROSUPLJE, dr. Dolinarju in patronažnima ses­ trama Janji in Klavdiji. Žalujoči vsi njegovi Tiho vse: med življenjem in smrtjo edino drevo na gmajni šumi, po cesti nekdo gre z dušo potrto, kakor da onstran strmijo oči. (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob boleči In nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in nonota ANDREJA LIKARJA iz Grosupljega. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem miličnikom, MNZ Ljubljana, Policijski postaji Grosuplje, ZLSD, Zvezi borcev Grosuplje, Lovski družini Nova Gora, Klubu Maksa Perca Ljubljana, Radiu Zeleni val, krajanom in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga 13. aprila 2002 spremljali na njegovi zadnji poti in ga boste kot dobrega in pokončnega ohranili v trajnem in lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi! Vsi stojimo v krogu upanja. Drug drugemu si podajamo plamen. Sleherna luč na svoj način obeta, da tema nima zadnje besede. (D. McCaulev) ZAHVALA V 80. letu življenja Je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica MARIJA KASTELIC rojena Zupančič iz Ponove vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in Društvu upokojencev, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter izrazili spoštovanje s tem, ko ste jo z nami pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se g. župniku dr. Francu Šuštarju za molitev in lepo opravljen obred, ge. Fani Kralj in g. Adamiču za pomoč pri organizaciji pogreba ter pevske­ mu zboru Samorastnik za sočutno zapete pesmi. Zahvaljujemo se za strokovnost in prijaznost osebju Doma starejših občanov Grosuplje. Hvala vsem, ki sejo boste spominjali. Vsi njeni. V DUŠI UJETA BOLEČINA ZA VEDNO V NAS ZDAJ SPI. IN VENDAR BOŠ MED NAMI KOT VEČNA ZVEZDA TJA DO KONCA DNI. ZAHVALA V petek 6. septembra 2002 je po dolgi bolezni zaspal mož, ata in stari ata ANTON TRONTELJ iz Grosupljega, Partizanska 21. Pokopali smo ga 8. septembra 2002 na pokopališču v Št. Juriju. Ob izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorod­ nikom in vsem, ki so nam zvesto stali ob strani, ga obiskovali v času njegove dolge in težke bolezni. Posebno zahvalo izrekamo patronažnim sestram in dr. Grabljevčevi iz ZD Grosuplje, osebju infekcijske klinike iz Ljubljane, še posebej med. sr. Janji Slemenjak, Združenju MSS - podružnici Grosuplje, Društvu upokojencev Grosuplje, Karitasu Grosuplje, pevcem, duhovnikom, PGD Ponova vas in ostalim gasilcem ter vsem ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Gospodu Mehletu hvala za lepe poslovilne besede. Hvala za cvetje, sveče in darove za potrebe cerkve. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Ata, hvala, ker si bil z nami! Kolesarski izlet "PO RIMSKI CESTI" Škocjan, 15. avgust - Organizacijski odbor "Stati inu obstati", ki deluje v okviru Kulturnega društva Škocjan, je v sodelovanju z Gasilskim društvom Škocjan ter Prodajalno in servisom koles Sprinter (CYCLES ŠKERLJ) iz Grosupljega organiziral kolesarski izlet "PO RIMSKI CESTI". Kljub zaradi velikega šmarna razširje­ nemu vikendu in dopustom se je na vesel­ je pobudnikov tega kolesarskega izleta Jožefa Marolta, Martina Tomažina in Andreja Adamiča pred gasilskim domom v Škocjanu zbralo blizu 70 kolesarjev in kolesark. Ob velikem zadovoljstvu organi­ zatorjev se je izletnikom pridružil tudi že stalni gost prireditev v škocjanskih hribih, grosupeljski občinski svetnik dr. Peter Verlič z ženo Barbaro. Pot je izletnike vodila mimo škocjanske cerkve, nato po gozdni makadamski cesti do Ponikev, kjer je prečkala cesto Rašica - Dobrepolje. Kolesarji in kolesarke so se Pod kolodvorom pri Velikih Laščah, od koder je lep razgled na rojstne kraje Trubarja, Levstika in Stritarja, okrepčali s čajem ter se prek Malih Lipljen vrnili h glavo, pamet v glavo, psa na vrvico, škar­ je in metlo v roke pa je za varnost kole­ sarjev in pešcev v naseljih ogromno stor­ jenega." In razlaga: "S čelado kolesar poskrbi za preprečevanje poškodb glave. V prometu morajo biti pozorni in predvide­ vati dejanja ostalih udeležencev prav vsi: kolesarji, pešci in avtomobilisti. Slednji se morajo strogo držati omejitev hitrosti, predvsem na cestah skozi naselja. Za varnost kolesarjev in pešcev pa lahko ogromno storijo tudi prebivalci hiš ob ces­ tah. Pes, ki laja skozi vrtno ograjo ali razraščena živa meja sta pogosto vzrok za to, da pešec stopi s pločnika oz. da kole­ sar zapelje proti sredini ceste. Če v tistem trenutku po cesti (po možnosti z nepri­ lagojeno hitrostjo) pripelje avto, je nesreča praktično neizogibna." Kaj pa metla? "Po nrA^i Utehi 3 u jJ/ajaH SJJUJJJJJJJISU jj/ausjljjo, njjj">u jjjaifoJjV'jjii Ja jj/aJaJ tudi $8biM llitt Oj. MaOf Va/JM gasilskemu domu v Škocjanu. Tu je vsak udeleženec dobil okrepčilo, ki so ga v sodelovanju z Mesarijo Javornik pripravili škocjanski gasilci, ter spominsko medaljo. Izlet je minil brez padcev, do okvare pa je prišlo le na enem kolesu. Za popravilo slednje je poskrbel Franci Škerlj, ki je udeležencem tudi razložil in pokazal, ka­ tera orodja in katere rezervne dele naj ima kolesar vedno pri sebi. Dr. Peter Verlič se je ob prejemu spominske medalje pošalil, češ da je v Škocjanu dobil svoje prvo športno odliko­ vanje, nato pa je v prijetnem razpoloženju v nekaj preprostih nasvetov strnil svoje izkušnje sodnega izvedenca za raziskave vzrokov prometnih nesreč: "Čelado na cestah, npr. skozi Smarje-Sap, je ob robovih še pesek od lanske oz. pred­ lanske zime. Večkrat vidim, da gospe iz hiš ob cesti ta pesek pometajo. Ne vem, če se zavedajo, da poleg estetike skrbijo tudi za cestno-prometno varnost. S pometanjem, čeprav to ni njihova dolžnost, morda preprečijo padec kolesar­ ja ter zmanjšajo zavorne poti avtomobilov, ki se ustavljajo ob robovih cest. Preventiva je osnova prometne varnosti." Navedeno pa seveda ni aktualno samo za udeležence izleta "PO RIMSKI CESTI", ampak ob začetku novega šolskega leta prav za vse udeležence v prometu. Janez Plntar BALINARJI DU GROSUPLJE SO SE IZKAZALI Na devetnajstem balinarskem turnirju četvork za prehodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje so se pomerili upokojenci BK Gajniče, ki so pokal osvojili v letu 2001, upokojenci DU Ivančna Gorica, DU Šmarje-Sap in DU Grosuplje. Prehodni pokal so prepričljivo osvojili balinarji DU Grosuplje. Balinarje DU Šmarje-Sap in BK Gajniče so premagali s 13:3, DU Ivančna Gorica pa s 13:0. Tako so osvojili 6 točk, BK Gajniče 4. DU Šmarje-Sap 2, DU Ivančna Gorica pa je ostalo brez točke. Tekmovanje je potekalo v prijetnem športnem vzdušju. Po tekmovanju seje srečan­ je tekmovalcev nadaljevalo v bifeju Doma, kjer je bil ekipi DU Grosuplje podeljen pre­ hodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje, tekmovalci pa so bili lepo pogoščeni. Prehodni pokal so balinarji DU Grosuplje osvojili v presledkih že štirikrat, a drugo leto ga nameravajo osvojiti v trajno last. Jože Smole] VPIS NOVIH ČLANOV V SH0T0KAN KARATE KLUB GROSUPLJE V septembru, ob začetku novega šolskega leta, bomo vpisovali nove člane v začetne in nadaljevalne tre­ ninge karateja. Vpisi potekajo v času rednih treningov, vsak dan od 20.30 do 22.00 oziroma v ponedel­ jek, sredo in petek od 17.00 do 19.00 ure v mali telovadnici OŠ Louis Adamič na Tovarniški cesti. Včlanijo se lahko dekleta in fantje vseh starosti, z veseljem sprejema­ mo tudi odrasle. Prav tako pa potekajo vpisi v OŠ Šmarje-Sap vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 16.30 ure v telo­ vadnici šole. Uroš Perme II. POLETNA KARATE S0LA 'Al •1 Shotokan karate klub Grosuplje je v juliju uspešno organiziral 2. tradicionalno polet­ no karate šolo v Pineti pri Novigradu. Zbrali smo se v čudovitem okolju počitniškega naselja Pineta, ki je v lasti istoimenskega podjetja iz Kranja. Število udeležencev se je podvojilo v primerjavi z lansko udeležbo, saj nas je bilo letos kar 38 navdušencev. Skupina je bila starostno zelo različna, od osnovnošolcev, dijakov in študentov pa do odraslih. Za varnost in dobro počutje mlajših udeležencev smo poskrbeli tudi izven redne vadbe. Treninge je vodil klubski trener in mentor Esad Bogaljevič, mojster karateja 3. DAN, kateremu so pri vodenju pomagali Ado, mojster karateja 2. DAN ter Miha in Tadeja, mojs­ tra karateja 1. DAN. Kljub hudi vročini smo vsak dan opravili dva redna treninga, neka­ teri pa so se udeležili tudi dodatnih treningov. Razpoloženje in disciplina sta je bila vseskozi na višku. Ob koncu 10-dnevnega bivanja so nekateri preverili svoje znanje na izpitu za višje pasove. Na njihovo in vsesplošno zadovoljstvo so vsi uspešno opravili izpite. Med drugimi smo dobili tudi dva nova mojstra karateja 1. DAN. Poletno karate šolo smo zaključili z podelitvijo diplom in svečano večerjo. Sklenili smo, da se naslednje leto spet vrnemo v še večjem številu in nadaljujemo klubsko tradicijo, kar potrjuje že sprejem prvih prijav za naslednje leto. Desetdnevna poletna karate šola je poleg resnega in trdega dela nudila tudi veliko razvedrila v medsebojnem druženju. Uroš Perme HUMANITARNI MARATON "SAVA 2002" Grosupeljski kolesarji smo v svoj letni program že drugo leto zapored vstavili humanitarno akcijo pod nazivom Humanitarni maraton Sava 2002. To je akcija, ki ima poleg športnega podviga, prepeljati 240 km dolgo slovensko diago­ nalo, višji in plemenitejši namen. V okviru te akcije zbiramo denarna sredstva in jih podarimo ljudem, ki so tovrstne pomoči potrebni. Letošnja akcija je ponovitev lanske v okviru katere smo zbirali denar za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Z zbranimi sredstvi smo omogočili sedmim šolarjem iz naših krajev julijsko čofotanje v morju in sončni žarek na nji­ hovo srce. Letošnjo humanitarno pomoč, smo namenili družini, katere življenje se je znašlo na robu. Živijo v naši neposred­ ni bližini, vendar mi tega zaradi naše kratkovidnosti in njihovega ponosa ne opazimo. Oče invalid, zaradi slabo sto­ ječega podjetja in svoje nemoči ne preje­ ma plače. Mati nezaposlena, brezupno tava in išče delo. Trije šoloobvezni otroci vprašljivo zrejo okoli sebe in se sprašuje­ jo, kaj so storili narobe, da pri njih ni več tako kot je nekoč že bilo. Družina živi, če temu lahko rečemo življenje, v najetem stanovanju in edini vir preživetja so otroške doklade. Njim smo namenili denar in najlepše želje, da se tudi njim zgodi kaj lepega. Kot sem že uvodoma omenil je športni del te akcije premagati 240 kilometersko razdaljo od mejnega prehoda Rateče do mejnega prehoda Obrežje. Maraton smo imenovali po naši najdaljši reki Savi, kat­ era nam je s svojo strugo pomagala določiti traso. Podvig smo opravili 24. Junija 2002, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. V gosjem redu nas je pet­ najst kolesarjev pognalo pedala nego­ tovim kilometrom nasproti. Jutro je bilo sveže in kolesarjenje prijetno. Prvih pet­ deset kilometrov je bilo premaganih dokaj hitro. Na prvem postanku v Begunjah, smo dotočili bidone in zajtrko- vali. Pot nas je nato vodila naprej proti Kranju. Temperatura se je pričela dvigo­ vati, tempo stopnjevati in pri nekaterih, koncentracija popuščati. Nato seje zgodi­ lo. Na zožanem delu cestišča, se nam je na pot postavil pločnik in nesrečno pre­ vrnil našega predsednika na hrbet. K sreči jo je odnesel brez zlomov, a pot je moral nadaljevati v spremljevalnem vozilu. Kljub tej nesreči, smo pot nadalje­ vali. Naslednji postanek smo pripravili v Smledniku. Podeželski dvorec in mogoč­ na platana pred njim sta nam nudila gos­ toljubje in gosto senco. Dodobra smo se prepojili z vodo in z bananami začeli pripravljati zalogo energije za nadaljevan­ je. Pot smo nadaljevali skozi Gameljne, Tacen, skozi našo prestolnico in se preko Panc in Šmarja pripeljali v Grosuplje. Tu, na polovici našega podviga, so nam veličasten sprejem pripravila naša dekle­ ta in ostali člani društva. Z burnim aplav­ zom so nas pospremili pred naše klubske prostore in nas pogostili. Grosupeljski postanek smo izkoristili za veliko porcijo makaronov in polnjenje rezerv s hladno vodo. Okoli druge ure popoldan smo hrabro nadaljevali začeto pot.. Sonce je neusmiljeno segrevalo ozračje in asfalt se je bližal temperaturi, ko začne menjati agregatno stanje. Voda v bidonu se je segrevala hitreje, kot smo jo uspeli popiti. V mišice se je naselila utrujenost. Toda nas je gnalo naprej. Gnala nas je volja in želja po uspehu. Gnala nas je misel na plemenito delo, ki ga opravljamo. Naslednji postanek, Šentlovrenc. Zopet stara zgodba. Hlajenje pregrete glave, zaužitje okoli litra hladne tekočine, mogoče še kakšna banana in naprej. Naprej skozi Trebnje, Mirno proti Mokronogu. V tem delu je vročina dosegla vrhunec. Termometer se je povzpel na rekordnih 38 stopinj. Ker je obstajala nevarnost dehidracije, smo vrinili postanek v Mokronogu. Tu pa zopet voda, voda, voda. Ko smo nekoliko ohladili pregreta telesa, smo nadaljevali po dolini reke Mirne proti Sevnici. V Sevnici se nam je nepričakovano pridružil član profesionalne kolesarske ekipe Acqua Sapone Martin Derganc in z nami nadaljeval pot proti cilju. Mladi profesion­ alec nam je s svojo pojavo in zgledom vlil dodatno moč in energijo tako, da so se zadnji kilometri iz agonije pretvorili v pri­ jetno kolesarjenje. Skupaj smo prepeljali Krško, Brežice in cilj je bil na vidiku. Zadnjih nekaj kilometrov smo kolono postrojili v dve vrsti in se z vzkliki zmago­ valcev pripeljali na cilj. Na cilj humani­ tarnega maratona Sava 2002. In kdo smo bili junaki letošnjega podvi­ ga: Andrej Jerman, Tomaž Staniša, Peter Bizjak, Blaž Malnar, Miro Plaveč, Vinko Žitnik, Toni Hren, Stane Savič, Tine Zaje, Janez Dremalj, Srečo Gjerek, Zdravko Igličar in Grega Hribar vsi člani KD Grosuplje, ter gosta iz prijateljskih Hitrih polžev Dušan Hamun in Janez Štangar. V vozilih sta nas spremljala Franc Škerlj in Tone Habjan. KO Grosuplje, Andrej Jerman VGA (VELIKOUPELJSKA GOSTILNIŠKA AGENCIJA) VAS (D EZ) IN FORMIRA VROČE CENE IN HLADEN TUŠ V eni izmed grosupeljskih trgovin so nedavno imeli tako vroče cene, da so jih morali namesto s klimo napravo hladiti kar s hladnim tušem. ZMEDA Z VODO Ob podelitvi certifikata ISO 9001 VELIKOupeljski regionalni vladi seje VELIKI (z)medijski hiši na nesrečni 13. strani zapisalo, da so ODPRLI VODOHRAM. Prisežem pa, da nisem pil vode, temveč kakovosten cviček iz šent- jarnejskega okoliša. V SRED(ln)0 pri zadevi PETEK Generalna državna tožilka je poudari­la, da namesto slovenjgraškega tožilstva ne more določiti drugega, in pojasnila, da mimo zakona ne bo delala, pa če gre za PETKA ali SVET- KA. Slednji seje že pritožil, da nima nič pri tej zadevi, zadevo pa bodo najbrž vzeli v roko v SREDO, a še ne vedo katero. RIMLJANI Zadnjič so se peljali trije kolesarji po eni od makadamskih cest še iz časa Rimljanov. Ravno, ko so modrovali, da bi ustanovili svojo stranko za obnovo razdrte ceste, pa je enemu počila guma. Vidite! Zaradi tega so Rimljani jahali na konjih ali pa so hodili peš. Prisežem pa, da me letos ni bilo med kolesarji. Za vse pač ne morem biti kriv! STREL V PRAZNO... Po izjemnem podvigu nekdanjega velikoupeljskega učitelja kitare, Martina Mokronajzerja, smo povprašali, če bi se upal preplavati tudi Radensko polje, pa je dejal, da med odpadnimi voda­ mi, plastiko, gradbenimi in drugimi odpadki še ni plaval - bo pa morda poizkusil. jj^ežek Zagraški PIZ-BOE V DOLOMITIH G K LIMBERK NA TRITISOČAKU KOLESARJENJE PO DOLOMITIH Za julijsko turo v italijanskih Dolomitih smo izbrali prekrasno in vendar za neko­ liko izurjene noge sorazmerno lahko osvojljivo goro, ki s svojim vrhom sega preko tri tisoč metrov visoko v nebo. Povod za ta izlet je bila misel, izrečena na nekem seminarju, da kdor hoče prav spoznati in ljubiti naše gore, mora videti in občutiti tudi tuje. Odločili smo se za enodnevno turo. Odhod od doma je bil ob koncu prve ure porajajočega se novega dne. Ko smo se zbrali pri avtobusu, priključili smo se skupini naših prijatel­ jev v starodavnem mestecu Radovljica, je bila ura tri zjutraj. Z malce mešanimi občutki glede vzpona smo pogledovali vodjo karavane, ko pa nas je ta premer­ il od nog do glave, rekoč "dobri ste", se nam je samozavest kar nekoliko dvigni­ la. Precej časa smo se vozili po Avstriji, ob rekah Zilji in Dravi, do mesta Toblach, kjer smo prestopili v Italijo. Pokrajino, kakršno smo videli na avstrijskem Tirolskem, je bilo čutiti še dolgo potem. Kajti dežela Tirolska sega veliko nižje, kot to določa "krivična " meja z Italijo. Pot je peljala mimo turistično znanega gorskega kraja in jezerca Misurina, kjer je tudi izhodišče za turo na Tre Cime. Po nekaj urah vožnje po Italiji smo prispeli do slovitega smučarskega središča Cortina d'Ampezzo. Živopisano, v alpskem slogu zgrajeno mestece smo si ogledali kar z avtobusa, ker smo si želeli naprej. Nad dolino se vzpenja več hribov in vzpetin, na katerih so smučarske naprave za mondene goste. Najbolj impozantna in zanimiva gora nad mestom je Monte Cristallo s spoštljivo višino 3216 m. Ob pogledu nanjo smo se v duhu že pripravljali na naš vzpon, ki pa ga še dolgo ni bilo. Pred nami je bilo še visoko gorsko sedlo s serpentinami in tesnimi tuneli. Prometni znak z omejeno višino je hotel preprečiti prehod našemu previsokemu in pregosposkemu avto­ busu. Kasneje se je izkazalo, da se vodja odprave ni zmotil, pač pa je zatajil zastareli prometni znak. Potniki smo skoraj uro časa preživeli v precejšni negotovosti, kar je bilo tudi dobro, da se nismo dolgočasili. Po spustu s sedla je pot vodila po lepi in ovinkasti cesti med množico gorskih kolesarjev in po italijansko (pre)drznih motoristov. Naš vrli šofer se je držal prometnih pravil, kot se spodobi, v prvi prestavi v hrib in enako navzdol. Tako smo po osmih urah potovanja prispeli na gorski prelaz Passo Pordoi (2239 m), kjer je avtobus končal svoj del poti. Nas pa je že čakala lepa in tehnično izredno dovršena vzpenjača in nas je ponesla v vrtoglave višave, skoraj navpično ob steni. Od gondolske postaje, ki čepi kakor orlovsko gnezdo prav na robu pet- stometrske stene, je do vrha gore bilo za poldrugo uro tehnično ne preveč zahtevne hoje. Malo po mokrih skalah, nekaj po snegu, večinoma pa po lepi kamniti stezi. Na vrhu je kip Matere Božje, kakor je v italijanskih hribih precej pogosta navada, ter majhna planinska koča z nekaj postrežbe in razglednicami. Razgled je bil čudovit na vse strani. Pred nami so kar v vrsti kipeli v nebo sami tri-tisočaki, med njimi tudi znana Marmolada, ki je kar pogost cilj sloven­ skih hribovcev, vmes pa so ozke in divje doline pa tudi lepa prodišča in grebenske steze. Najbolj navdušeni med nami so menili, da je tu "dela" za cel teden in ne za en sam dan, ki nam je bil na voljo. Pogled navzdol je segel v zeleno dolino na vijugasto cesto, po kateri smo se pripeljali. Najbolj oddaljeni hribi so se zavijali v nežne meglice in skrivali svoj pravi obraz. Ko se je skrilo sonce, so namesto deževnih kapelj poletele prve redke snežinke. Razvili smo klubsko zastavo in se fotografirali za spomin in prijatelje, ki niso uspeli biti zraven. Prvotno je bil povratek zamišljen kot spust prav do sedla po daljši poti. Zaradi nekoliko slabših vremenskih razmer smo spet izkoristili adrenalinsko udobje gondole. Na sedlu Pordoi smo si "privezali dušo" in nakupili nekaj spominkov v prijaznih trgovinicah. Še zadnji pogled in fotografski posnetek je bil namenjen zavzetemu vrhu in ostale­ mu svetu naokrog, potem pa je naša odprava krenila proti domu oziroma novim dogodivščinam nasproti. Da je pot nazaj bila pestra in tudi utrudljiva, dokazuje že dejstvo, da je trajala prib­ ližno devet ur. Ravno ko smo prispeli v staro dobro Radovljico, so spet zabrneli mobiteli (nekateri smo pozabili prestavi­ ti čas bujenja), ki so nas pred 24 urami zbudili za pohod iz občutno prekratkega spanca. Ob povratku je padla ideja, da pri izdelavi plana za prihodnja leta ne smemo pozabiti na lepe in razkošne Dolomite, vmes pa bomo pridno obisko­ vali še lepše slovenske gore. Marjan Perme PANCE 2002 S 1. septembrom se je končala večmesečna kolesarska akcija v organizaciji Kolesarskega društva Grosuplje, "Vzponi na Pance". Že drugo sezono zapored smo poganjali pedala na priljubljeno izletniško točko in rezultati so pokazali, da je bila organizacija te prireditve več kot upravičena. V vpisno knjigo na Pancah se je letos vpisalo 309 kolesarjev, od tega 85 deklet, ki so skupaj opravili 9736 vzponov. Absolutni rekorderji, katerih je v letošnji sezoni kar pet, so se na vrh podali 128-krat. Torej vsak dan od konca aprila do 1. septembra. Ti heroji so: Jože Brežic, Brane Černič, Robert Rejec, Milan Grčman in Milan Maček. Sledijo jim Blaž Šircelj s 119 vzponi, Iztok Šuštar s 116 in Damjan Rejec s 114 vzponi. Pri dek­ letih je lanskoletni primat ohranila Mojca Zupančič, ki je ožigosala Zadnji julijski konec tedna smo grosu­ peljski kolesarji izkoristili za obisk Dolomitov. Ta gorski masiv se nahaja v severovzhodnem delu Italije, točneje v provincah Trento, Bolzano in Belluno. Njegova zgodovina sega približno 200 milijonov let nazaj, ko je bilo to področje del morskega dna. Dokaz so številne izkopanine in fosilni ostanki školjk, polžev, spužev ter velikih primerkov amonitov. Evolucija in tektonski premiki zemlje so skozi stoletja ustvarjali in ustvarili enega najčudovitejših gorskih masivov na svetu. Za izhodišča našega trodnevnega raziskovanja Dolomitov smo si izbrali Arabbo. Turističen kraj, ki leži na koncu ozke doline v vznožju mogočnega gorskega masiva Sella na nadmorski viši­ ni 1602 m in predstavlja glavno letovišče ene od štirih Ladinskih dolin, doline Livinallongo. V hotelu, kjer smo se namestili, nas je sprejel direktor in nam zaželel prijetno bivanje. Na pročelje so izobesili slovensko zastavo in nam s tem izrekli dobrodošlico. Ta drobna pozornost nam je vsem godila in nam vrnila na Jadranu razmajano turistično samoza­ vest. Prvi dan našega bivanja smo izkoristili za namestitev, ogled kraja in posvet o podvigih, ki so nas čakali v naslednjih dneh. Vinko, ki je med drugim prevzel odgovornost vodje ekspedicije, nam je pripravil načrte in opise tras ter nam kot izkušen dolomitski kolesar podal napotke za kolesarjenje v teh krajih. Po obilni večerji, polni italijanskih specialitet, in utrujeni od potovanja, ter polni pričako- IS MMMT " . vanj, smo se kmalu odpravili v sobe in se predali spancu. Četrtkovo jutro nam je kljub slabi napovedi postreglo z obetavnim vre­ menom. Krepilen zajtrk, pregled opreme, nekaj hrane in pijače za na pot in smo šli. Naš prvi gorski prelaz, ki smo ga napadli, je bil legendarni Passo Pordoi. Leži na nadmorski višini 2239 m in je najvišje ležeči prelaz na tem področju. Povezuje dolini Val di Fassa in Livinallongo. Pordoi ima za kolesarje poseben pomen. Na njem je cilj ene od najtežjih etap kole­ sarske dirke po Italiji in kot tak predstav­ lja izziv za vse, ki jim je kolo priraslo k riti. Po ogledu spomenika trikratnemu zmagovalcu dirke po Italiji, legendarnemu Faustu Coppiu, kije bil inje še vedno kralj Pordoia, smo se spustili v 1465 m visoko ležeči Canazei. V zgodovini je bil to kraj gozdarjev in rokodelcev, sedaj pa je, z razvojem turizma in izgradnjo številnih hotelov postal najpomembnejše turis­ tično središče doline. Skozi Canazei nas je pot vodila na drugi prelaz, na 2056 m visoki Passo di Fedaia. Prelaz leži ob aku­mulacijskem jezeru Lago di Fedaia ob samem vznožju mogočne 3342 visoke Marmolade, najvišjega vrha Dolomitov. Pogled na mogočno goro, pokrito z več­ nim snegom in ledom, nas je za nekaj trenutkov ustavil in nas hipnotiziral z lepo­ to in mogočnostjo narave, ki nas je obkrožala. Spust skozi ozko sotesko Serrai di Sottogunda, ki malo spominja na naš Blejski Vintgar, preko Maria Ciapele nas je pripeljal do 1040 m nad morjem ležeče Rocca Pietore, male turistične vasice, kjer seje naša pot obrnila navzgor. Do cilja v Arabbi nas je ločilo še 600 višin­ skih metrov in 15 dolžinskih kilometrov. Pozno popoldan smo razjahali in rahlo utrujeni, vendar polni novih vtisov, smo odšli pod osvežujoč tuš in na težko pričakovano večerjo. Po večerji pa zopet predstavitev trase naslednjega dne in zaslužen počitek. V petkovem jutru nas je pozdravilo sonce. Po jutranjem ritualu smo ob deveti uri stali na startu najtežje preizkušnje našega dolomitskega kolesarjenja. Zadali smo si prekolesariti pot okoli Gruppo di Sella, tako imenovano "Sella rondo". To je pot okoli najmogočnejšega gorskega masiva v Dolomitih. Prvi prelaz, ki se nam je postavil na pot je bil 1875 m visoki Passo di Campolongo. Prelaz povezuje dolini Livinalongo in Badia, ter predstavlja odlično izhodišče za pohodniške in alpi­ nistične ture na okoliške vrhove. Spust nas je pripeljal v turistično in gospodarsko središče Val Badie, Corvaro. Kraj leži na nadmorski višini 1558 m na obrobju gorovja Sella in Sass Songher. Simpatičen kraj, ki se pozimi spremeni v človeško mravljišče, saj je eno od glavnih izhodišč številnih žičnic po okoliških smučiščih. Nadaljevali smo proti Passo Gardeni. 2137 m visoki prelaz je glavna prometna žila med Val Badio in Val Gardeno. Postavljena je med dve gorski verigi. Med mogočno Sello na jugu in serijo kamnitih stolpičev Cira na severu. Prelaz ponuja čudovit razgled preko razsežnih zelenih pašnikov na oddaljene Ampezzo Do­lomite. Sledil je kratek spust v dolino in napad na tretji prelaz tega dne, Passo Sella, 2214 m visoki prehod med dolina­ ma Fassa in Gardena. Postavljen je na sam začetek masiva Sella, po katerem nosi tudi ime. Razgled s tega prelaza dobesedno jemlje dih. Proti severu se ponuja kraljevi razgled na gorovje Sassolongo. Na jugu čudovita panorama celotnega gorovja, v kateri je najbolj opaz­ na bleščeča belina ledenika na Marmoladi. Kljub vsej lepoti smo se morali odpraviti naprej. Zelo strm spust proti Canazeiu je na preizkušnjo postavil zavore naših dvokolesnikov. Močno trenje zavornih ploščic in kolesnih obročev je preprečilo, da bi "padli" v dolino in nas je ohranilo cele in zdrave, pripravljene za novo preizkušnjo. Naskok na Passo Pordoi z zahodne strani. V nogah zbrani dolžinski in višinski kilometri so nas preko krčev in bolečin opozarjali, da smo z močmi na koncu. Toda klasična trasa ita­ lijanske pentlje z vsemi napisi vzpodbude na asfaltu je v nas sprostila adrenalin. Do vrha smo se pripeljali kot v transu in z dvignjenimi rokami prepeljali ciljno črto Pordoia. Sledil je še spust v Arabbo, pod tuš, na večerjo, posvet in v mehko posteljo. Soboto, zadnji dan dolomitskega bivan­ ja, smo izkoristili za osvojitev gorskega prelaza Passo Giao. Cesta na 2236 m visoki prelaz se je vijugasto vzpenjala proti vrhu in na nekaterih mestih dosegla naklon 15 %. Ravno prav, da smo zado­ voljili potrebo po samotrpinčenju, ki je prav gotovo prisotna v vsakem kolesarju, ki se poda na tako pot. Čudovit občutek ob osvojitvi šestega dolomitskega prelaza in razgled na severna pobočja Cinque tori, Gusella in Nuvolao je bila nagrada za vloženi trud. Z osvojitvijo prelaza Giao se je končalo naše kolesarjenje po Dolomitih. Končala se je čudovita epizoda nadaljevanke odkrivanja in spoznavanja nepoznanih krajev ter druženja s čudovitimi ljudmi. Andrej Jerman svoj evidenčni list 108-krat, sledijo ji Majda Škulj s 103, Janja Ahčin s 102 in Klavdija Ferkulj s 100 vzponi. Med vsemi kolesarji, ki so se potegovali za priznanja različne žlahtnosti, se jih je 114 povzpelo na vrh vsaj 40 krat, kar je bil pogoj za zlato. Za srebrno odličje se je bilo potrebno v knjigo vpisati vsaj 30 krat. Ta pogoj je izpolnilo 35 kolesarjev. Bron seje dalo zaslužiti z vsaj 20 vzponi in takih junakov je bilo 63. V letošnji sezoni smo se odločili nagraditi tudi tiste z vsaj deseti­ mi uspešnimi poizkusi in jih s tem vzpodbuditi za naprej. Priznanja bo prejelo 53 kolesarjev. V letošnjem letu, kar nas še posebej veseli, se je za romanje na Pance odločilo tudi 22 družin. Družina Klemenčič v postavi Bernarda, Blaž, Matija in Maša so do okrepče­valnice Pance-TOP pripeljali 199-krat in prav tako kot lani osvojili prvo mesto. Drugo mesto v kategoriji družin zaseda družina Ferkulj. Klavdija, Jaka in Grega so osvojili vrh 148-krat. Tretja pozi­ cija je pripadla družini Steklačič, za katero so nastopali Dušan, Štefka in Luka, so strmino do cilja premagali 145- krat. Na sklepni prireditvi v soboto 14. septembra bomo nagradili še najstarejše, najmlajše in najhitrejše udeležence ter tistega, ki mu je uspelo v trajanju akcije zgubiti največ kilogramov. Evidentiranje vzponov na Pancah se je sicer končalo, toda kole­ sarjenje se nadaljuje. Nadaljuje se gibanje in druženje v naravi. Nadaljuje in dviguje se kvaliteta našega življenja. KD Grosuplje, Andrej Jerman Grosuplje na začetku nove sezone Preteklo sezono je KK Grosuplje zaključil zelo uspešno. Članski ekipi je uspel pre­ boj v 2. SKL. Mladinci so nekoliko skromnejšo sezono končali na osemnajstem mestu, vendar so si v dodatnih kvalifikacijah vseeno zagotovili nadaljnje nastopanje v 1. SKL. Kadeti so se uvrstili na odlično peto, pionirji A pa na deseto mesto. Obe ekipi bosta tudi v novi sezoni tekmovali v prvi ligi. Letos bodo v prvenstvenih tekmovanjih v okviru Košarkarske zveze Slovenije nastopale članska, mladinska, kadetska in pionirska selekcija. Na novo sezono so se igralci začeli pripravljati že v začetku avgusta. Del kondicijskih priprav pa so člani, mladinci in kadeti opravili tudi v Kranjski Gori. V novo sezono stopa KK Grosuplje z določenimi kadrovskimi spremembami tako v igralskih, kot v trenerskih vrstah. Vodenje članske in pionirske ekipe je prevzel trener Tomi Poplatnik, ki je prejšnjo sezono treniral drugoligaško ekipo KK Nektar Bistrica, v preteklih letih pa tudi mlajše selekcije KK Union Olimpija. V pripravljalnem obdobju so člani odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj, med drugim tudi dve mednarodni. Pomerili so se s katarsko reprezentanco mladih do 20 let, ki se je avgusta na novo sezono pripravljala v Grosupljem v Športni dvorani Brinje. Odigrani sta bili dve tekmi in obe sta se končali z visoko zmago Grosupeljčanov 80 : 43 in 79 : 53. V rednem delu sezone člani tekmujejo v zahodni skupini, 2. SKL. Tekmec naših so ekipe KK Logatec, KK Artplet Kočevje, KK Črnomelj, KK Vipava, KK Portorož, KK Tolmin, KK Jesenice. KK Jezica in KK Ajdovščina. Prvenstvena tekmovanja se začenjajo 12. okto­ bra 2002. Prvo tekmo bodo naši odigrali v domači dvorani, pomerili pa se bodo z Jeseničani. Člani tudi letos sodeluje v tekmovanju za "POKAL SPAR - 2002". V 2. krogu se bodo srečali z ekipo Lastovke Smlednik, v kolikor se uvrstijo v naslednji krog pa se bodo pomerili še s Heliosom iz Domžal. Pionirji, ki so sezono začeli že marca, so redni del zaključili na tretjem mestu svoje skupine. Jesenski del tekmovanj nadalju­ jejo v skupini Al center, 1. SKL, kjer so njihov nasprotnik Union Olimpija A, Litija, in Rudar. Trener Viki Jurečič bo to sezono treniral kadetsko in mladinsko ekipo. Mladinci bodo skupaj z Krko. Jančami STZ, Goplinom Slovan, Celjskim KK in Pivovarno Laško B nastopali v skupini Center, 1. SKL. Kadeti pa se bodo v skupini Zahod 1, 1. SKL, pomerili z Union Olimpijo A, Triglavom, Krko, Jezico in Stražiščem. Prvenstvena tek­ movanja se za mlajše selekcije začnejo 22. septembra 2002. V KK Grosuplje že tretjo leto zapored deluje tudi šola košarke. Vodi jo igralec članske ekipe Teo Hojč. Namenjena je vsem mladim ljubiteljem košarke, še posebaj učencem od prvega do šestega razreda osnovne šole, ki se želijo naučiti osnov košarke in kasneje to zananje tudi nadgrajevati. Košarkarska šola je s treningi začela v sredini septembra 2002. zaključila pa se bodo 31. maja 2003. Treningi potekajo na OŠ Louis Adamič, podružnični šoli Šmarje - Sap in OŠ Brinje, učenci pa so vabljeni k vpisu do 01. oktobra 2002. Alja Gabrijel RAZPORED DOMAČIH TEKEM KK GROSUPLJE (september/oktober) ekipa datum ura Igrajo dvor ^i •% O • CD CD co >o CD >co -5S GL. ' CD "Š CD cts O CD INI e— Tj MALO MLAČEVO 36 tel: 01/ 7861 - 752 GSM 041/663 - 436 Hranilnica LON d.d. Kranj 10. LET HRANILNICE LON d-d- ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE E- LON ZA PRAVNE OSEBE TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (limit, EUMC, bankomati) ZA VSE INFORMACIJE SE OGI^ASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 7H-62-925 Poslovna enota MAGRO (irosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 62 925 Faks: 01/78 61 719