Grosuplje (centrala) 
sP 908 
GROSUPELJSKI OE 
2002 
352(497.4 Grosuplje: 
FANTJE PO POLT G 
bo 12. oktobra 2002 ob 18. uri v Kulturnem domu 
v Račni. 
Vljudno vabljeni! SV. MIHAEL 
op. q? ~ 
NUDIMO: 
pizze iz krušne peči 
ocvrte lignje, sir i 
okusne domače sladice 
hišno solato 
Delovni čas: 
od ponedeljka do petka 
od 10.00 do 22.00 
sobota, nedelja 
od 12.00 do 22.00 
VSE JEDI VAM 
LAHKO DOSTAVIMO Sv. Mihael - del novega mozaika v grosupeljski cerkvi 
kratkim izdelal pater dr. Marko Ivan Rupnik. 
Slovenski Miha je soimenjak francoskega Michela, 
nemškega Michaela, španskega Miguela, mad­
žarskega Mihalvja, angleškega Michaela oz. Mikea. 
ruskega Mihaila oz. Miše, v slovenščini pa se mu 
pridružijo še Mihael, Mihela, Miša, Mišo, Mihajlo. In 
vsa ta imena izvirajo iz enega samega - Mihaela. V 
hebrejščini, od koder izhaja, pomeni "kdo je kakor 
Bog" (Mi-ha-el - "kdo kakor Bog"). Ime se povezuje z 
nadangelom Mihaelom, ki ga lahko najdemo 
upodobljenega v treh cerkvah grosupeljske občine: 
Na oltarni steni, kot del novega mozaika, je v grosu­
peljski cerkvi, katere zavetnik je. 
VTroščinah in pod Boštanjem stoji na vrhu glavnega 
oltarja. 
Mihael je v Svetem pismu nadangel, ki se bori proti 
zlu. Skupaj z nadangeloma Gabrielom in Rafaelom 
praznuje 29. septembra. Bog mu naroča naloge, ki 
zahtevajo posebno moč, zato ga izročilo imenuje tudi 
angelski knez, kot borec za dobro se imenuje angel 
pravičnosti, navzoč pa naj bi bil tudi pri umirajočih in vodil duše v nebo. Naj­
pogosteje je upodobljen z 
mečem ali sulico, kot borec 
zoper zmaja, ki ga prebada, 
pa tudi s tehtnico v rokah, ker 
tehta duše. 
P. Marko Ivan Rupnik ga je 
v svojem najbolj znanem 
mozaiku, v kapeli Odre-
šenikove matere v Rimu, 
prikazal kot tistega, ki takrat, 
ko duša s svojimi dobrimi deli 
ne preseže teže svojih gre­
hov, s prstom "doda" težo 
dobrim delom, da reši dušo. 
Za zavetnika ga imajo 
katoliška cerkev, Nemčija, 
bančni uslužbenci, radijci, 
lekarnarji, trgovci, peki, meril­
ci, izdelovalci avtomobilov, 
vojaki, vitezi, krojači, steklarji, 
pleskarji, livarji, zlatarji, umi­
rajoči, je zavetnik pokopališč 
in ubogih duš ter priprošnjik 
pred bliskom, neurjem in za 
srečno smrt. 
Dobro in zlo. Prav in 
narobe. Večno iskanje odgo­
vorov in meja med enim in 
drugim. V današnjem času je 
pogosto zaslediti misli o tem, 
da ni več absolutnih odgo­
vorov na vprašanje dobrega 
in zlega, da nihče ne more 
dati pravih odgovorov o tem. 
Meja dobrega se je neznan­
sko razširila, zlo pa kot da ne 
obstaja. Toleranca do vsega. 
Pa je to res? Če ljudje bivamo 
skupaj, in to očitno počnemo, 
že odkar smo, potem morajo 
med nami obstajati neka 
osnovna privila, U nam omogočajo skupno življenje, 
npr. da ne ubijamo drug drugega. In se bo našel kdo, 
ki bo našel vojne, ko se "lahko" ubija. Ali so vojne 
dobre? Cilj ne more opravičevati sredstev, saj je cilj 
lahko dober, sledstva pa so zelo slabo izbrana. Če si 
npr. država želi, da bi bili vsi ljudje izobraženi, lahko 
pobije neizobražene ali pa jih izobrazi. Očitno različni 
sredstvi za dosego cilja. Za izkoreninjenje terorizma 
lahko pobiješ vse ljudi držav, iz katerih terorizem dom­
nevno izvira. Vendar, ali nisi potem sam terorist in si še 
povečal sovraštvo med ljudmi? 
Obstaja meja med dobrim in zlim, ni še izginila. In 
tudi ne bo, zato da lahko živimo skupaj. 
Med svetniki, ki jih lahko najdemo upodobljene v 
cerkvah naše okolice, in godujejo v tem času, so tudi: 
sv. Kozma in Damjan (26. 9.), sv. Hieronim (30. 9.), sv. 
Terezija Deteta Jezusa (1.10.), sv. Frančišek Asiški (4. 
10.) in sv. Luka (18.10.). 
Alenka Oblak , ki ga je pred 
CEMENTNI IZDELKI 
SLADKI 
MOŠT 
JE ŽE V 
PRODAJI 
Delovni čas: 
ponedeljek 
- petek 
9-12 in 15-19 
sobota 9-12 VINSKA KLET 
VIDMAR - TROŠT 
OBRTNIŠKA 2 • GROSUPLJE 
PRODAJA ODPRTIH VIN 
VIPAVSKEGA 
VINORODNEGA OKOLIŠA 
tel: 01/ 787-34-66 
GSM 040/716-614 
8AVIGNON, 
LAŠKI RIZLING, 
MALVAZIJA, 
MEŠANO BELO, 
CABERNET SAVIGNON, 
MERLOT 
OD 270 SIT 
DO 380 SIT 120020146,8/9 
iS 
Telefon: • 1 /7 Glasilo 
prebivalcev 
občine 
Grosuplje 
Letnik XXXVII 
številka 8-9 
avgust-september 
2002 
Zgodbe o kruhu 
Do SVEŽINE PO 
TISOČLETNEM RECEPTU 
Krjavljev kruh, ki je 
narejen s kislim 
testom, je letos prejel 
zlato priznanje na 
ocenjevanju Žitne 
skupnosti. 
Čeprav še niso poznali kvasa, 
so Egipčani že pred pet tisoč leti 
ZAMESILI KVAŠEN KRUH. DEL TESTA 
SO PREPUSTILI UČINKOM VROČEGA 
PODNEBJA IN SPOZNALI PROCES 
KISLEGA VRENJA TESTA. KlSLO TESTO 
SO VAROVALI KOT NEKAJ SVETEGA, 
ZARADI NJEGOVIH PREDNOSTI 
GA ŠE DANES UPORABLJAJO V REDKIH 
SLOVENSKIH PEKARNAH. MED NJIMI 
so mojstri v Pekarni Grosuplje, 
SICER NAJSODOBNEJE OPREMLJENI 
PEKARNI PRI NAS. 
Kako je mogoče, da je kislo testo še vedno 
nepogrešljivo v številnih hlebcih, ki jih 
pečejo napredni grosupeljski peki, smo 
vprašali Barbaro Zaje Tekavec, tehnologinjo 
v Pekarni Grosuplje. 
"Mojstrstvo pri peki kruha pomeni za našo 
pekarno v prvi vrsti znati združiti 
tradicionalno znanje ter sodobne tehnološke 
možnosti in seveda okuse. Prednosti kislega 
testa so mnoge, zato je tako uspešno 
kljubovalo času. Z njegovim dodatkom je 
kruh bolj kiselkast in aromatičen, predvsem 
pa sočen. Drugačna je tudi njegova sredica, 
ki jo prepoznamo po bolj žilavi, elastični 
strukturi. Tega ne more nadomestiti kvas, 
ki pa ga ob tem prav tako uporabljamo. 
Z dodatkom kislega testa kruh še dolgo 
ohrani svojo svežino in se ne drobi." Barbara Zaje Tekavec: "Kruhi z dodatkom 
kislega testa se ne drobijo, prepoznamo 
pa jih po prožnejši sredici, naravno 
podaljšani svežini in kiselkasti aromi." 
Če kljub sodobnim postopkom tudi danes 
še vedno posegamo po njem, ne preseneča, 
da so ga nekdaj dojemali kot čudež. 
Ponovno vrednost pa kislo testo v 
današnjem času pridobiva tudi zaradi 
svojih vplivov na zdravje. "Ker je kislo 
testo popolnoma naravnega izvora, je ta 
kruh povsem brez umetno pridelanih 
sestavin in dodatkov, kar je za nas še 
posebnega pomena. " Potrebno si je vzeti čas 
Za kruh iz kislega testa in njegove 
prednosti pa si je še vedno potrebno 
vzeti čas. "Kruh z dodatkom kislega 
testa traja, a tudi nastaja daljši čas. 
Po zamesi testo najprej počiva, peki 
oblikovalci pa ga šele drugi dan 
oblikujejo in pečejo, " pojasnjuje 
grosupeljska tehnologinja. "Sodobna 
oprema nam olajša marsikateri 
postopek, učinki dodajanja kislega testa 
pa ostajajo enaki. Kislo testo sicer kvasa 
ne nadomesti v celoti, vendar so kruhi 
z njegovim dodatkom vsakič 
prepoznavni. V Pekarni Grosuplje 
s kislim testom pripravljamo kar 
nekaj hlebcev. Priljubljeni Dolenc 
ter Malnarjev in Krjavljev kruh ga 
vsebujejo največ, " zaključuje Barbara 
Zaje Tekavec. 
lekarna (jrosuplje 
avgust-september 2002 
IGRICE (tudi) Z "GROSUPELJSKIMI ODMEVI"? 
Že nekaj let se srečujemo s svo­
jevrstnimi pojavi na slovenski medijski 
sceni. Nas pa v tem trenutku najbolj 
zanimajo igrice, ki jih poleg Gro­
supeljskih odmevod "iz oči v oči tik 
pred volitvami" doživlja kar 71 občin v 
Sloveniji. Najprej pa nekaj iz zakulis-
ja. 
Pred dobrimi tremi leti nas je na 3. 
srečanju lokalnih medijev v Slo­
venskih Konjicah eden od medijskih 
kraljev na Betajnovi v slovenski dolini 
šentflorjanski prepričeval, naj v 
časopisih pišemo le o ljudeh in ne o 
dogodkih. Že takrat so mu nekateri 
dovolj jasno izrekli na videz oportuno 
nezaupnico. Zdaj pa se je šele pravza­
prav pokazalo, na katerem zelniku je 
zrasla ta izjava. Očitno je želel pišočim 
priporočiti, naj pišejo le "povesti o 
dobrih ljudeh". Ostali pa, ki se ne bi 
držali teh navodil, bi se le zapletali z 
mišicami močnejših ali pa z eno od vej 
oblasti, ki bi zelo na hitro dala vedeti, 
kako se tej deželi streže. Najbolj 
razvpit primer v Sloveniji je poznan 
pod primerom Petek. 
Pri Grosupeljskih odmevih smo 
sicer izhajali iz veljavne zakonodaje, a 
smo se še dodatno zaščitili z avto-
rizacijami, oziroma so bile objavljene 
vse novice, za katerimi so stali pre­
poznavni avtorji s polnimi imeni, pri­imki in naslovi. Tako niso bili poleg 
nekaterih zelo zapoznelih in neaktual­
nih prispevkov objavljeni tudi neka­
teri, ki niso bili podpisanimi in za 
katere uredništvo ni moglo dati roke v 
ogenj. Tako bi napravilo verjetno 
vsako uredništvo, ki želi kolikor toliko 
normalno poslovati. Po drugi strani pa 
nam (zato) v lanskem letu sprejeti 
Zakon o medijih ni naprtil nekih novih 
vsebinskih posegov pri delu. 
Zato nekatere pripombe, da ne 
objavljamo vseh stvari v časopisu, 
držijo samo v zgoraj navedenih 
primerih. Vse ostalo pa so zgolj natol­
cevanja. 
Prav posebej pa je treba omeniti 
dogajanje v času predvolilne kampan­
je. O količini formalne kampanje smo 
v maju iz uredništva Grosupeljskih 
odmevov na občinski svet že poslali 
predlog. V tem trenutku pa nas bolj 
zanima vsebinski del. Sicer spodaj 
navedeno razmišljanje ni vzeto iz 
kakršnega koli našega načrta ali pro­
gramske zasnove, temveč je le 
povzetek dogajanj, ki se vse bolj ures­
ničuje tudi na naši lokalni politični 
sceni. 
Predvsem smo priča ponovni pola­
rizaciji z nekaterimi novimi in nekoliko 
bolj prikritimi elementi, pa tudi z nes­
ramnostmi brez primere. Namesto pozitivnih usmeritev se še vedno 
glavni obrisi (predčasno začete kam­
panje) kažejo z diskreditacijami dru­
gače mislečih in političnih nasprot­
nikov. Močno je prepoznavno še 
vedno proticerkveno razpoloženje, na 
drugi strani pa zagovarjanje "tekovin 
revolucije". 
O streljanju z ostrimi in večkrat tudi 
zastrupljenimi puščicami na ured­
niško delo Grosupeljskih odmevov s 
strani posameznikov (celo "profesio­
nalnih in neodvisnih novinarjev") ali 
ustanov v tem trenutku prav zato ni 
vredno zgubljati besed, saj se 
vsakršno utemeljevenje in pojasnje­
vanje izrodi že v temeljih. 
Višek neustrezega dogajanja na 
področju "nadzora medijev" pa se Je 
očitno pokazal z odločbo Ministrstva 
za kulturo. Zgodba se Je začela že 
marca letos, ko naj bi 12. 3. na obči­
no prejeli poseben dopis, v katerem 
so Jo opozorili na obveznost prigla­
sitve v razvid medijev po novem 
Zakonu o medijih. Tega dokumenta 
uredniškemu odboru niso posre­
dovali, 21. 3. pa Je ista oseba z mi­
nistrstva na občino celo poslala 
dokument, ki med drugim pravi: "Z 
zadovoljstvom sem ugotovil, da so 
navedbe v impresumu (kolofonu) in 
objavljeni oglasi v skladu z vsemu relevantnimi določili Zakona o medi­
jih." 
V najboljši veri, da so zadeve ure­
jene, pa so nam iz istega ministrstva 
2. 9. 2002 poslali ODLOČBO, V 
KATERI PREPOVEDUJEJO OBČINI 
GROSUPLJE OPRAVLJANJE DEJAV­
NOSTI RAZŠIRJANJA PROGRAMSKIH 
VSEBIN PREK TISKANEGA MEDIJA 
GROSUPELJSKIH ODMEVOV. 
Potem se Je začelo... Na koncu Je 
le zmagal razum, vendar ostaja 
grenak priokus. 
Naj za konec dodam še, da si ne 
domišljam velikih premikov k nekoliko 
bolj človeškemu obnašanju tudi v 
takšnih situacijah. Kljub vsemu pa ste 
se tudi v tej (kot že v mnogih drugih) 
izkazali nekateri sodelavci, ki znate in 
hočete razmišljati s svojo glavo ter so 
vam resnicoljubje in naklonjenost do 
konstruktivnega reševanja tudi nepri­
jetnih zapletov pomembnejši od 
iskanja krivcev in dlake v jajcu. To pot 
krivcev zagotovo ni bilo pri 
Grosupeljskih odmevih. 
Hvala vsem, ki ste v tej smeri 
naredili karkoli in si boste za tak način 
reševanja različnih vsakodnevnih 
problematik še naprej prizadevali. 
Za prijazno Grosuplje 
odgovorni urednik Jože Mlkllč 
SOLA IN MORALNE VREDNOTE 
Šola, še posebej osnovna šola, naj 
bi imela zelo pomembno vlogo pri 
oblikovanju mlade osebnosti. 
Naloga šole je dvojna. Šola izo­
bražuje (razvija učenčeve telesne in 
duševne, zlasti miselne sposobnosti, 
jih seznanja z dejstvi in dosežki z 
vseh področij prirodoslovnih, huma­
nističnih in družbenih ved), hkrati pa 
učence načrtno vzgaja (duhovno, 
vrednostno in značajsko) ter uvaja v 
družbo in kulturo. 
Prav vzgoji pa današnja šola 
namenja premalo pozornosti. Šola 
se mora poleg posredovanja znanja 
truditi tudi za to, da bodo imeli ljudje 
pravilen odnos do sebe, da se bodo 
spoštovali in zaupali vase, a se 
hkrati ne bodo precenjevali. Učen­
cem je potrebno vzbuditi željo po 
znanju in osebnostni rasti in da se 
trudijo biti dobri ljudje. 
Moralne vrednote označujemo kot 
moralno, značajsko pozitivno last­
nost, odličnost. Če si v življenju 
prizadevamo zanje, pomeni, da se 
trudimo za poštenost, spoštovanje in 
nenazadnje tudi pohvalo. 
Kako vrednote pridobiti in ohrani­
ti? Kot vse, kar je vredno truda, tudi 
pridobivanje vrednot zahteva precej 
truda In prizadevnosti. Postaviti si 
moramo cilj in nato storiti vse, kar je 
v naši moči, da ga uresničimo v vsak­
danjem življenju. 
Vzgoja za vrednote se mora pričeti 
čimbolj zgodaj v otroškem življenju. 
Temeljna pravica in dolžnost staršev 
je vzgoja svojih otrok, saj je najboljše 
okolje za vzgojo družina. 
Nobenega dvoma pa ni, da tudi 
verska vzgoja s strani staršev, ve­
rouk in razne oblike dela z mladino, 
ki jih organizira Cerkev, veliko poma­
gajo k pravilnemu moralnemu obliko­
vanju mladine. Zato mora prispevek 
vere ceniti vsaka država, ki ji je za 
resnično občo blaginjo. MORALNE VREDNOTE ZA MLADE 
SAMODISCIPLINA 
je vrednota, ki nam je v pomoč na 
različnih življenjskih področjih. 
Samodisciplina pomeni imeti oblast 
nad seboj; da rečemo "da" tistemu, 
kar je prav, in "ne" tistemu, kar je 
narobe. Samodisciplina zahteva: 
ubogljivost, dosledno upoštevanje 
napotkov, ravnanje v skladu s pravili, 
lepo vedenje, upoštevanje urnika, 
pravilno ravnanje s časom... 
Starši in učitelji pri vzgoji za 
samodisciplino otrokom lahko poma­
gajo, potrebno pa je veliko vaj, ki jih 
morajo otroci storiti sami. 
SOČUTJE 
je vrednota, ki nam pomaga 
razumeti sočloveka. Pride nam v 
navado, če se vprašamo "Kako bi se 
počutili, če bi bili na njegovem 
mestu?" Ob odgovoru na to vprašan­
je bomo znali in zmogli deliti boleči­
no in bridkost sočloveka. V življenju 
vsakdo preživlja žalostna obdobja. 
ODGOVORNOST 
je pripravljenost sprejeti posledice 
lastnih dejanj in ravnanj. Pomeni 
sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih 
najboljših sposobnostih in nato stati 
za tem, kar smo storili. Odgovoren 
mladostnik ali mladostnica ne prela­
ga svojega dela na drugega in ne 
pozablja na delo, se ne izgovarja in 
ne kaže s prstom na druge. 
Mladi zelo radi govorijo o svojih 
pravicah. Vsako pravico pa spremlja 
ustrezna odgovornost. 
PRIJATELJSTVO 
je vrednota, ki nam lepša življenje. 
Prijatelje je potrebno modro izbirati. 
Vaši prijatelji veliko povedo o nas. 
Dobri prijatelji nam pomagajo na 
poti navzgor, slabi pa nas potegnejo 
navzdol. 
Iskanje in sklepanje prijateljstev je 
za mnoge ljudi težavno. Manj 
naporno bo, če bomo manj razmiš-
1/VinaO HCDMilOM 
HNM3SIC 3Z 
3C IDOIHZ tw 
OMFAOIOD I 
USndOd % 0L 
r10SIAU3Sl^l)ISNI0N]a^lA010U13dVZ oo si oa 00 6 oo 
01080S A 
oo'ći oa oo sl ao hi 
oo'5l oa oo 6 ao 
mijjd oa tnirraaakiod ao 
sto iMAOisa Ijali o tem, da bi imeli prijatelje, in 
več o tem, da bi bili prijatelji. Pravi 
prijatelji drug drugemu posredujejo 
vrednote, so si zvesti, si zaupajo, 
kadar smo potrebni pomoči, nam jo 
dajejo. 
DELO 
je vrednota, ki ima v življenju velik 
pomen. Odnos, ki ga imamo do svo­
jega dela. je pomemben zato, da 
svoje delo dobro opravimo in da ob 
tem uživamo. Delo je mogoče opra­
viti temeljito ali brezbrižno, z vesel­
jem ali s slabo voljo. Mnogi ljudje 
poskušajo, da bi se delu izognili; mis­
lijo, da bo življenje brez dela boljše. 
Večina kmalu ugotovi, da je življenje 
brez dela dolgočasno. 
Delo življenju prinaša zadovoljstvo 
in dostojanstvo. Zelo pomembno je, 
kakšen poklic si izberemo, da mu 
bomo z veseljem posvečali čas. 
Odziv na notranji klic! 
POGUM 
je vrednota, ki se prav tako obliku­
je z vajami. Korak za korakom, po 
malem, se moramo poskusiti soočiti 
s svojimi strahovi in ravnati tako, kot 
nam narekuje vest. Šele z vajami in s 
časom bodo nekateri strahovi minili. 
To je del življenja, kjer je smiselno 
segati više in više. Pogum zahteva 
tudi modrost - poštenost do sebe, da 
prepoznamo okoliščine, ki se jih boji­
mo, a se z njimi moramo soočiti. 
Nekaterim pa se v resnici moramo 
izogniti. 
VZTRAJNOST 
je vrednota, ki je v življenju zelo 
pomembna. Življenje ni sestavljeno 
le iz zmag, pač pa ga sestavljajo tudi 
porazi. Prav tu pa nastopi vztrajnost. 
Spodleti nam znova in znova, dokler 
nam končno le uspe. Vztrajnost je 
tisti glas v nas, ki nam pravi: "Če 
nismo uspeli prvič, poskusimo 
znova." Poslušanje tega glasu je 
pomemben del odraščanja. 
POŠTENOST 
je vrednota, ki nam pove, na 
kakšnem glasu je kdo. Če za nekoga 
rečemo, da je pošten, pomeni, da 
govori po pravici, drži besedo in 
stori, kar je rekel. Kadar ljudje vedo, 
da smo pošteni, nas imajo radi, se 
zanesejo na nas in želijo biti v naši 
bližini. Že samo ena laž lahko 
povzroči, da smo na slabem glasu. 
Ob lažnivcu noče biti nihče. In zelo 
dolgo traja, da slab sloves mine. 
Poštenost ima svojo ceno - že stari 
grški filozof Demosten je dejal, da "je del Božje podobe v nas ljubezen 
do resnice". 
ZVESTOBA 
Biti zvest pomeni imeti resen 
odnos do drugih in biti pripravljen 
izkazati zvestobo s svojimi dejanji. 
Zvesti smo lahko mnogim ljudem ali 
skupinam - družini, prijateljem, svoji 
šoli, cerkvi, domovini... Zvestoba 
vselej pomeni, da ne upoštevamo le 
lastnih potreb, pač pa se po potrebi 
postavimo na drugo mesto. Zahteva, 
da za tiste, ki jih imamo radi, ob 
pravem času storimo pravo stvar. 
VERA 
Večini vernikom je vera v Boga 
opora za moralnost. Vera podpira 
vse vrednote in ustvarja skladnost 
med njimi. Z njo vrednote šele dobijo 
svoj smisel. 
Vse glavne svetovne religije so vir 
discipline in moči za to, da živimo 
dobro, kot tudi da pri tem poma­
gamo drugim. Navajajo nas k ude­
janjanju skupnih vrednot. Med vera­
mi so seveda zelo pomembne ra­
zlike. Vsaka daje svoje odgovore na 
vprašanja o človeškem obstoju. 
Kljub razlikam pa večina ver spodbu­
ja k prizadevanju za enake vrednote. 
Prispevka sta bila objavljena v 
zloženki z naslovom: VELIKI ŠMAREN 
NA MAGDALENSKI GORI - 15. 
AVGUST 2002 - V POČASTITEV MARI­
JINEGA VNEBOVZETJA IN DRŽAVNE­
GA PRAZNIKA TER V SKLOPU 
PRIPRAV NA PRAZNOVANJE 500 LET­
NICE ŠOLE V ŠMARJU po knjigi 
VVilliama J. Benetta - Moralne vred­
note za mlade. 
Angelca Llkovlč 
V mesecu septembru 
smo vpisovali otroke v 1. 
razred 8-letne osnovne šole 
za šolsko leto 2003/04. 
Otroke, rojene 1.1997, ki bodo 
v šolskem letu 2003/04 
začeli delati po programu 1. 
razreda 9-letne osnovne šole, 
bomo vpisovali v februarju 
2003. 
Osnovna šola Brinje, Grosuplje GROSUPEUSKI ODMEVI 
Glasilo prebivalcev 
občine Grosuplje 
Ustanovitelj časopisa: 
Občinski svet občine Grosuplje 
Odgovorni urednik: 
Jože Miklič 
tel. popoldne 
786-07-22, 786-07-21 
GSM 041-982-233 
e-mail: jozem@sioi.net 
Uredniški odbor: 
Jakob Muller, Barbara Pance, 
Janez Pintar, 
mag. Tatjana Skubic, 
Vera Šparovec, Matjaž Trontelj 
Naslov uredništva: 
1290 Grosuplje, Taborska 2 
(hišna centrala 788 87 50) 
Lektoriranje: 
Marija Samec 
Oblikovanje in fotografije: 
Jože Miklič 
COBISS-ID: 61148160 
ISSN:1 580-0911 
Računalniška priprava: 
AMSET - MACEDONI 
1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 
Tisk: 
PARTNER GRAF d.o.O. 
1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 
V skladu z določili Zakona o medi­
jih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 
006-611/2002 z dne 13. septembra 
2002 lokalni časopis "Grosupeljski 
odmevi" vpisan v razvid medijev pri 
Ministrstvu za kulturo Republike 
Slovenije. Na podlagi Zakona o 
davku na dodano vrednost (Ur. list 
RS št. 89/98) spada časopis med 
izdelke, za katere se obračunava 
davek na dodano vrednost po stop­
nji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat 
mesečno v nakladi 5.250 izvodov in 
ga prejemajo vsa gospodinjstva v 
občini brezplačno. 
PRISPEVKE ZA ČASOPIS V 
OKTOBRU JE TREBA ODDATI 
DO PONEDELJKA, 
14. OKTOBRA 2002. 
Nenaročenih besedil, fotografij in 
drugih gradiv za objavo ne vračamo. 
Nepodpisanih in oddanih prispevkov 
po datumu za oddajo ne objavljamo. 
Sporočila, ki se nanašajo na kritiko 
katerekoli pravne ali fizične osebe in 
posegajo v področje, kjer bi lahko 
prišlo do sporov po Zakonu o javnih 
glasilih, je treba oddati na papirju z 
lastnoročnim podpisom in polnim 
naslovom, za pravne osebe pa mora 
biti dodan še žig. V skladu s pro­
gramsko zasnovo in uredniško poli­
tiko si pridržujemo pravico do kraj­
šanja besedil. 
Oglasno trženje: 
Pravne osebe: z naročilnico 
Fizične osebe: plačilo po računu 
Cene oglasov so bile potrjene na 
občinskem svetu in objavljene v 
Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in 
dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka 
na dodano vrednost od oglasov je 20 %. 
Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni 
obliki in so dogovorjene velikosti, je treba 
oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/patec-
za barvne v CMYK razslojitvi) na domači 
naslov odgovornega urednika najpozneje 
štiri dneve po roku za oddajo ostalega 
gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase 
lahko pošljete tudi na elektronski naslov 
amset@siol.net, vendar je potrebno 
vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo 
pošljete na naslov odgovornega urednika 
najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­
va. 
Za oglase, predstavitvene članke in zah­
vale je poteg polnega naslova potrebno 
navesti tudi davčno številko naročnika. 
Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova 
naročnika, ne bodo objavljene. 
KNJIŽNICA GROSUPLJE 
AdamieavA 15 
ŽUPAN IN SVETNIKI/SVETNICE ENOTNO PROTI PREDSTAVNIKU ROMOV 
8. avgusta je imel občinski svet izred­
no sejo. Po dopolnjenem zakonu o 
lokalni samoupravi, ki je stopil v veljavo 
12. junija, namreč pripada na bližnjih 
občinskih volitvah izvoljenemu pred­
stavniku/predstavnici romske skupnosti 
eno mesto v Občinskem svetu Občine 
Grosuplje. Zato bi moral občinski svet 
spremeniti občinski statut in imenovati 
občinsko volilno komisijo za Rome ter 
komisijo za pripravo volilnega imenika 
pripadnikov romske skupnosti v občini 
Grosuplje. 
Po besedah župana je k zakonski 
uvrstitvi občine Grosuplje med "romske" 
občine prispeval tudi medijski in 
strokovni "hrup" v zvezi z urejanjem 
romske problematike v občini. V občini je 
sicer bilo pet romskih naselij, vsa so bila 
nelegalna. Romi iz treh naselij so bili pre­
seljeni na občinsko zemljišče Smrekec, 
ki je bilo komunalno urejeno, dobili pa so 
tudi bivalnike. Vendar se del Romov s 
preselitvijo ni strinjal, imeli pa so pomis­
leke tudi zaradi bivalnikov. Ena romska 
družina se je zato nanovo naselila na 
sicer kmetijskem zemljišču. 
4. marca, koje bila dopolnitev zakona 
o lokalni samoupravi še na stopnji pred­
loga, je župan na Državni zbor naslovil 
pomislek: maloštevilna in nehomogena 
romska skupnost v občini Grosuplje po 
njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev 
za zastopanost v občinskem svetu: V 
občini živi domnevno 180 Romov in 
Romk, od teh je več kot dve tretjini otrok, zato romska skupnost nima niti 0,5 % 
volilnih upravičencev. 
Župan je tudi podprl pritožbo, ki so jo 
na Ustavno sodišče vložili trije naši 
občani, od katerih sta dva: B. Predalič in 
dr. Peter Verlič občinska svetnika SDS, in 
poudaril, da nima zadržkov pred pred­
stavnikom Romov v občinskem svetu -
vendar ko bodo stvari izpeljane ustavno 
ter pozval svetnike in svetnice, naj glasu­
jejo po vesti neglede na morebitne 
državne sankcije. 
M. Kranjc (LDS) je proti zakonski 
uvrstitvi občine Grosuplje med "romske" 
občine navedel pet pomislekov svetniške 
skupine LDS: 1. Zakonodajalec ni opre­
delil kriterijev za določitev občin z rom­
skim prebivalstvom in ni upošteval 
načela avtohtonosti, 2. Zakonodajalec ni 
upošteval načela enakosti pred zakonom 
vseh Romov: tudi v drugih občinah živijo 
Romi, pa ne bodo imeli svojega pred­
stavnika v občinskem svetu. 3. Zakon o 
lokalni samoupravi navaja avtohtonost 
Romov, vendar je ustava ne omenja. 4. 
Ustava govori le o posebnem zakonu o 
Romih, ne pa o reševanju romske prob­
lematike v kakih drugih zakonih. 5. 
Zakon o evidenci volilnih upravičencev 
zahteva poleg podatka o imenu tudi 
podatek o stalnem bivališču volivca. 
Poudaril je, da se nobene manjšine ne 
prešteva, zato je število Romov v občini 
Grosuplje nepomembno, vendar so bili v 
svetniški skupini LDS Grosuplje v dilemi: 
po programu so za pravice vseh manjšin, tudi za pravice romske skupnosti, zago­
varjajo pa tudi korektnost zakonov in se 
zavedajo odgovornosti do drugih kra­
janov. Zato je podprl pobudo za oceno 
ustavnosti sprejetega zakona, ker pa 
ocena ne bo zaustavila izvršitve zakona, 
je predlagal, da občinski svet sprejme 
zahtevo za začasno odredbo: če jo spre­
jme organ lokalne samouprave, Ustavno 
sodišče mora o njej odločati. 
B. Predalič (SDS), prvopodpisani na 
pobudi za oceno ustavnosti dopolnitve 
zakona o lokalni samoupravi, naslovljeni 
12. avgusta na Ustavno sodišče, se je 
zahvalil za izraženo podporo in še enkrat 
navedel utemeljitev pobude: zakonoda­
jalec ni predpisal meril za ugotovitev 
občin z romskim prebivalstvom, ampak 
je arbitrarno postavil nekatere občine v 
neenakopraven položaj z drugimi, s 
čimer je kršena pravica do enake obrav­
nave pred zakonom; zakonodajalec si je 
z naštetjem romskih občin samovoljno 
vzel pristojnost, ki pripada občinskim 
svetom, s čimer je kršena pravica 
občanov, da preko svojih voljenih pred­
stavnikov odločajo o pomembnih zade­
vah občine; napadeni zakon pa tudi ni bil 
sprejet po ustavno predpisanem tri­
faznem postopku, s čimer je bila kršena 
pravica javnosti, da se v fazi sprejemanja 
zakona seznani z njegovo vsebino in 
izrazi svoja mnenja in stališča. 
S. Žveglo (ZLSD) zelo moti, da Ustava 
večinskemu narodu zagotavlja samo 
pravico biti voljen, ne pa biti izvoljen, tako kot se z zakonom zdaj zagotavlja pred­
stavniku romske skupnosti. "Nisem 
nestrpen do nikogar, spoštujem vse na­
rode in vere, ne želim pa, da bi bil naš 
slovenski narod izločen." 
Smolič (LDS) je v razpravi poudarila, 
da so Romi v naši občini med najrevne­
jšimi in da nimajo zagotovljenih osnovnih 
življenjskih pogojev, čeprav si občina 
prizadeva, da bi se njihov položaj 
izboljšal. Tudi na ravni države je bila leta 
1995 ustanovljena posebna komisija, ki 
jo vodi minister Ivo Bizjak, toda zaradi 
pomanjkanja denarja je ostalo vse le na 
papirju. Osebno pa je prepričana, da 
romska skupnost v občini Grosuplje še ni 
toliko zrela, da bi v občinskem svetu 
imela svojega predstavnika. 
M. Trontelj (SLS) je zagotovil, da svet­
niška skupina SLS podpira vse 
predložene pobude, hkrati pa poudaril, 
da je zakonsko dopolnilo, ki ne navaja 
meril in ne temelji na analizah 
dejanskega stanja, nedopustno. 
Postopki, ki ne temeljijo na objektivnosti 
in slovenskih interesih, vodijo v anarhijo 
in v državljansko nepokorščino, je 
poudaril svetnik Trontelj in omenil 
možnost občinskega referenduma. 
Po mnenju J. Intiharja (LDS) bi morali 
Romi veliko več delati, šele potem bi 
lahko imeli tudi pravice: Romi črpajo 
samo privilegije, ne izpolnjujejo pa 
zakonov, ne skrbijo za obvezno šolanje 
otrok in niso dovolj civilizirani in orga­
nizirani. Pri glasovanju ZA spremembo občin­
skega statuta, po kateri bi bil 1 član 24-
članskega občinskega sveta predstavnik 
romske skupnosti, se je vseh 16 prisot­
nih svetnikov in svetnic vzdržalo, PROTI 
spremembi pa jih je glasovalo 10, zato 
sprememba ni bila sprejeta. Pač pa so 
vsi glasovali ZA zahtevo Občinskega 
sveta Občine Grosuplje, da Ustavno 
sodišče oceni skladnost zakona o občin­
ski samoupravi in da sprejme zahtevo za 
začasno zadržanje navedenega zakona, 
tako da Romi na bližnjih volitvah ne bi 
volili svojega občinskega svetnika. 
V nadaljevanju seje je občinski svet 
razpravljal o imenovanju občinske volilne 
komisije za Rome in o imenovanju 
komisije za pripravo volilnega imenika 
pripadnikov romske skupnosti v občini, v 
kateri so bili predlagani Vida Kolesa, 
predstavnica Centra za socialno delo 
Grosuplje, Andrej Struna, predstavnik UE 
Grosuplje, ter dva predstavnika romske 
skupnosti: Dušan Zupančič in Teo 
Brajdič. 
Predalič (SDS) je menil, da bi z imeno­
vanjem komisij stvar prejudicirali, M. 
Kranjc (LDS) pa je označil morebitna 
sklepa o komisijah za absurdna. Ob 
glasovanju nihče od svetnikov in svetnic 
ni bil ZA in nihče ni bil PROTI ustanovitvi 
navedenih komisiji, zato komisiji nista bili 
izglasovani. 
J. Miiller 
DEL ZGODBE 0 USPEHU 
W 
Dr. Rado Bohinc, minister. 
Grosuplje, 3. september 2002 - V 
Motelu Grosuplje je v prisotnosti mi­
nistra za notranje zadeve, dr. Rada 
Bohinca, direktor Slovenskega inšti­
tuta za kakovost in meroslovje dr. 
Igor Likar uradno podelil certifikat 
Upravni enoti Grosuplje. Slovesnosti 
so se poleg uslužbencev upravne 
enote in povabljenih gostov iz ostalih 
upravnih enot ter nekaterih večjih 
podjetij iz Grosupljega udeležili tudi 
župani Iz območja, katerega pokriva 
upravna enota (Dobrepolje - Anton 
Jakopič, Grosuplje - Janez Lesjak, 
Ivančna Gorica - Jernej Lampret). V svojem nagovoru je načelnica 
Nevenka Dolgan poudarila, da 
"poti nazaj ni - je samo še pot na 
bolje" in se obenem zahvalila svo­
jim sodelavcem, še posebej pa 
članom sveta za kakovost. Minister 
pa je poudaril, da so certifikati, ki 
so jih nekatere upravne enote že 
dosegle, le del prizadevanj v 
državni upravi, ki pa se bodo 
morale izkazati še posebej v 
bodočem delu, ki jih čaka. 
Pohvalno je, da je na grosupeljski 
upravni enoti letno dosežena stop­
nja rešenih zadev 97 %-na, kar je 
kar precej nad slovenskim 
povprečjem, a jih čaka še 
nedorečena regionalizacija, s 
katero pa Slovenija že precej 
zamuja in s katero se bodo morali 
delavci na upravnih enotah 
spopasti (morda?) že v naslednjem 
letu. Nekaj podobnega je dejal tudi 
grosupeljski župan Janez Lesjak, 
ki je delavce "slikovito potolažil": 
"Ni vam bilo lahko, sedaj vam bo 
še težje!" 
V kulturnem programu so sode­
lovali gledališka igralka Simona 
Zore Ramovš, mama Steklasa s cit-
rami in hčerka z violino iz občine 
Ivančna Gorica, dobrepoljska vo­
kalna ženska skupina Mavrica z 
umetniško vodjo Anko Fabjan in 
grosupeljski Big Band orkester z 
dirigentom Bracem J. Doble-
karjem. 
Jože MI klic 
Občane občine Grosuplje, ki se 
ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, 
obveščamo, da je bil v občinskem 
glasilu Grosupeljski odmevi v mesecu 
novembru leta 2001 objavljen VII. 
razpis za dodelitev posojil iz sredstev 
občinskega proračuna za področje 
kmetijstva v občini Grosuplje. Sredstva 
posojila niso bila v celoti porabljena in 
so še na razpolago. V razpisu so bili 
natančno navedeni pogoji za prido­
bitev posojil, ki so ostali nespremen­
jeni, razen obrestne mere, ki se je po sklepu župana Občine Grosuplje na 
pobudo komisije za dodelitev posojil iz 
sredstev občinskega proračuna za 
področje kmetijstva v občini Grosuplje 
znižala, in sicer iz TOM +1,9% na TOM 
+0,0%. 
Objavljen je bil tudi način pridobitve 
sredstev posojila in potrebna doku­
mentacija, ki mora biti priložena vlogi 
za dodelitev sredstev. Vse zainteresi­
rane za pridobitev sredstev, ki so pred­
met VII. javnega razpisa, obveščamo, 
da lahko vlogo z vso potrebno dokumentacijo oddajo na naslov: 
Občina Grosuplje, Urad za gospodarst­
vo, družbene dejavnosti in finance, 
Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. Vse 
dodatne informacije glede razpisnih 
pogojev VII. razpisa za dodelitev sred­
stev za kreditiranje kmetijstva in nači­
nom dodelitve sredstev lahko zaintere­
sirani dobijo na prej navedenem 
naslovu. 
Urad za gospodarstvo, družbene 
dejavnosti In finance Občine 
Grosuplje SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSU­
PLJE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE 
v mesecu maju, juniju, juliju in avgustu 2002 
Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa 
športa izjavnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje 
(Uradni list RS, št. 42, z dne 15. 05. 2002) 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in 
dopolnitvah ureditvenega načrta "Pri Bambiču" (Uradni list 
RS, št. 45, z dne 24. 05. 2002) 
Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih 
stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na 
območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 47, z dne 29. 
05. 2002) 
Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodelitvi posojil iz 
sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v 
občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 47, z dne 29. 05. 2002) 
Odlok o poimenovanju ulic v zazidalnih načrtih TOC III, 
DVORI III in DVORI IV (Uradni list RS, št.50. z dne 07. 06. 
2002) 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev 
prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine 
Grosuplje (Uradni list RS, št. 50, z dne 07. 06. 2002) 
Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine 
Grosuplje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 52, z dne 14. 06. 
2002) 
Popravek o odlokih o prostorskih ureditvenih pogojih za 
prostorske planske celote (Uradni list RS, št. 52, z dne 14. 
06. 2002) Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o zazidalnem 
načrtu Obrtna cona v pentlji Cikava (Uradni list RS, št. 54, z 
dne 21. 06. 2002) 
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Ponova vas 
(Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) 
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Sela (Uradni 
list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) 
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Mali Vrh 
(Uradni list RS, št. 54, z dne 21. 06. 2002) 
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini 
Grosuplje (Uradni list RS, št. 55, z dne 27. 06. 2002) 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in 
dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona Sever, 
Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z dne 10. 07. 2002) 
Sklep o javni razgrnitvi osnutkov Odlokov o spremembah 
in dopolnitvah zazidalnih načrtov DVORI III in DVORI IV 
(Uradni list RS, št. 60, z dne 10. 07. 2002) 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o ureditvenem 
načrtu "Družbeni dom" Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z 
dne 10. 07. 2002) 
Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na 
območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št.77, z dne 30. 
08. 2002) 
KREDITIRANJE KMETIJSTVA V OBČINI GR0SUPUE PO 
POGOJIH IZ VII. RAZPISA, OBJAVLJENEGA V NOVEMBRSKI 
ŠTEVILKI GROSUPELJSKIH ODMEVOV V LETU 2001 
Clanl sveta za kakovost. 
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sred­
stev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, 
št. 48/95 in 47/02) 
VIII. RAZPIS 
za dodelitev posojil Iz sredstev občinskega proračuna In bančnih sredstev 
za področje kmetijstva v občini Grosuplje 
Vsebina in pogoji razpisa: 
1. Skupni znesek razpisanega posojila iz sredstev občinskega proračuna in 
sredstev Nove Ljubljanska banka d.d., Podružnica Moste, Nove Fužine 33, 
Ljubljana znaša 18.000.000,00 SIT. 
2. Namen posojila: graditev, prenova in adaptacija gospodarskih objektov 
kmetije, nakup in posodobitev opreme, razširitev in posodobitev ter pridobivanje 
novih zmožnosti na kmetijah za dopolnilne dejavnosti, za nakup in urejanje 
kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel, za programe predelave in trženja ter 
za nakup standardnih traktorjev s štirikolesnim pogonom in zaviranjem ter za 
nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 
3. Posojila so prednostno namenjena: 
- za dograditev in adaptacijo začetih investicij, ki bodo zagotavljale večje 
zmogljivosti na kmetiji, 
- za razširitev in posodobitev ter pridobitev novih zmogljivosti kmečkega turiz­
ma, 
- za posodobitev in razvoj domače obrti in podobnih dejavnosti na kmetijah, 
-za posodobitev in razvoj predelovalnih in pridelovalnih zmogljivosti na kmeti­
jah in 
- za novogradnje gospodarskih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti, 
- za nakup traktorjev s štirikolesnim pogonom, z najmanjšo močjo 40 KW in 
štirikolesnim zaviranjem, 
- za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 
4. Za posojilo lahko zaprosijo občani občine Grosuplje s slovenskim držav­
ljanstvom, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Investicija mora biti na 
območju občine Grosuplje. 
5. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v največji meri izpolnjujejo 
sledeče pogoje: 
- so kmetijski zavarovanci, 
- so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oz. 
imajo naslednika, 
- so kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetijsko izobrazbo, 
- imajo dokumentacijo za gradnjo ali jo pridobivajo, 
- ekonomska upravičenost investicije. 
6. Pogoji, pod katerimi se bodo dodeljevala posojila: 
- odplačilna doba: do 5 let, 
- obrestna mera: TOM + 0,0 %, 
- način obračunavanja in odplačevanja posojila: mesečni obroki, 
- zavarovanje posojila (vsaj dve obliki): s pobotom na računu pri banki in dodat­
no z zastavo nepremičnine ali zavarovanjem preko zavarovalnice, 
- ostali stroški: stroški odobritve kredita v višini 0,5 % od zneska kredita + str. 
zavarovanja, 
- moratorij: po dogovoru s posameznim kreditojemalcem, vendar največ do 
enega leta, 
- stroškov vodenja kredita ni. 
7. Sredstva tega razpisa lahko prosilci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji 
mora biti priložena naslednja dokumentacija: 
- opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve 
gospodarstva, opisom in predračunsko vrednostjo celotne investicije ter višino 
zaprošenega posojila, 
- odločba o statusu kmeta oz. potrdilo Upravne enote Grosuplje, da se prosilec 
ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, 
- v primeru, če se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom oz. ima kmetijo odprtih 
vrat in zaproša za sredstva posojila za namen turistične dejavnosti, mora dostavi­
ti potrdilo o priglasitvi opravljanja dejavnosti turizma na kmetiji, ki ga izda pris­
tojni organ upravne enote, če se prosilec ukvarja z domačo ali umetno obrtjo 
predloži potrdilo Obrtne zbornice Slovenije o priznanju dejavnosti, 
- zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri je predvidena investicija, star do 
15 dni, ali zakupna ali druga pogodba o uporabi zemljišča, sklenjena najmanj za 
dobo vračanja posojila in overovljena pri notarju, 
- mapno kopijo za zemljišče, na katerem je predvidena investicija, 
- gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od 5 let, 
- predračuni, 
- mnenje kmetijske svetovalne službe o predlagani investiciji, 
- potrdilo o višini katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih zemljišč, 
izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posoji­
la, 
- potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, izdano v mesecu, v katerem prosilec 
vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila, 
- potrdilo o prometu preko kmetijske zadruge oz. ostala potrdila o dohodkih iz 
kmetijske dejavnosti, 
- potrdilo o upravičenosti nakupa mehanizacije v okviru Strojnega krožka, 
- mnenje Kmetijske svetovalne službe o ustreznem nakupu modela traktorja 
s štirikolesnim pogonom in štirikolesnim zaviranjem. 
8. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga, ki v največji meri ustreza 
razpisnim pogojem. Višina odobrenih sredstev je odvisna od kreditne sposob­
nosti prosilcev, ki jo na podlagi dostavljene dokumentacije izračuna banka, s 
katero ima občina sklenjeno pogodbo, glede na višino zaprošenih sredstev prosil­
ca. 
9. Rok za vložitev prošenj poteče 21.10. 2002 ob 11.00 url. Prosilci oddajo 
vloge za dodelitev sredstev z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina 
Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 
Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne infor­
macije in dvignejo razpisne obrazce na vložišču občine. 
10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev posojila 
najkasneje v 20-ih dneh po preteku roka za oddajo vlog. Sklep bo prosilcem 
posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 
11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbrano banko ter med 
prosilcem in banko se bodo uredila na podlagi medsebojnih pogodb. Sklep 
župana o odobritvi sredstev bo občina posredovala izbrani banki, na podlagi 
navedenega sklepa pa bo prosilec sklenil pogodbo o nakazilu sredstev in ostalih 
pogojih z banko. 
Številka: 40305-0219/02 
Datum: 10.09.2002 
OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska 2, 
Grosuplje, objavlja na podlagi 53. 
člena zakona o javnih financah (Ur. 
list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 
30/02), ter pravilnika o postopkih za 
izvrševanje proračuna Republike 
Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 
65/00, 97/00, 9/01 in 66/01), ki se 
smiselno uporabljata tudi za lokalne 
skupnosti, in sklepa o dodelitvi sred­
stev podpore za ureditev pašnikov 
na območju občine Grosuplje št. 
40305-0095/02 z dne 08.07.2002 
I. JAVNI RAZPIS 
za dodelitev sredstev podpore za 
ureditev pašnikov na območju 
občine Grosuplje v letu 2002 
1. Uporabnik proračunskih sred­
stev: Občina Grosuplje, Taborska 2, 
1290 Grosuplje. 
2. Predmet javnega razpisa je 
dodelitev sredstev podpore za ure­
ditev pašnikov na območju občine 
Grosuplje. Sredstva podpore se 
dodeljujejo za: 
• ureditev pašnikov na zemljiščih, 
ki ne smejo biti manjša od 1 ha, 
• razširitev že obstoječih pašnikov, 
katerih površina ne sme biti manjša 
od 0,5 ha. 
3. Okvirna vrednost razpisanih 
sredstev je 2.000.000,00 tolarjev. 
4. Upravičenci do sredstev so 
pravne in fizične osebe, ki se ukvar­
jajo z živinorejo in imajo stalno pre­
bivališče oz. sedež v občini 
Grosuplje. 
5. Občina Grosuplje iz namenskih 
sredstev za podporo naložbam za 
ureditev pašnikov na območju 
občine Grosuplje sofinancira 70% 
stroškov, kar upravičenci dokazujejo 
z računi, oz. sorazmerno glede na 
število vlog in razpoložljiva proračun­
ska sredstva. Upravičenci lahko pri­
dobijo sredstva za namen podpore 
za ureditev pašnikov le enkrat, zato 
v istem letu ne morejo kandidirati za 
pridobitev dodatnih sredstev za isti 
namen tudi na drugih proračunskih 
postavkah. 
6. Sredstva na podlagi tega javne­
ga razpisa pridobijo upravičenci na 
podlagi pisne vloge, ki ji mora biti 
priložena naslednja dokumentacija: 
• projektna dokumentacija s spe­
cifikacijo materiala po posameznih 
fazah in vrstah, ki jo pregleda in 
potrdi Kmetijska svetovalna služba, 
• katastrski načrt v katerega je 
vrisana ureditev pašne površine, 
• dokazila o lastništvu: posestni 
list, pogodbo o dolgoročnem zakupu 
(10 let), če se dela opravljajo na 
najetih površinah, 
• opis kmetijskega gospodarstva, 
ki ga upravičenec pripravi sam; 
7. Merilo za dodelitev sredstev je 
popolna vloga. 
8. Rok za oddajo vlog poteče v 
petek 18.10.2002 ob 11.00 url, 
odpiranje vlog bo v ponedeljek 
21.10.2002 ob 9.00 uri v sejni sobi 
Občine Grosuplje, Taborska 2, 
Grosuplje. 
Vloge za dodelitev sredstev pod­
pore za ureditev pašnikov z vsemi 
potrebnimi prilogami vložijo prosilci 
na naslov: Občina Grosuplje, Urad za 
gospodarstvo in družbene dejavnos­
ti, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer 
dobijo tudi vse dodatne informacije. 
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti 
kuverti z navedbo naslova prosilca in 
z oznako "SOFINANCIRANJE URE­
DITVE PAŠNIKOV - NE ODPIRAJ". 
9. Župan Občine Grosuplje bo 
sprejel sklep o dodelitvi sredstev za 
sofinanciranje urejanja pašnikov v 
20-ih dneh od poteka roka za 
vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem 
posredovan v petnajstih dneh. 
10. Medsebojna razmerja med 
Občino Grosuplje in prejemniki pro­
računskih sredstev se bodo uredila s 
pisno pogodbo. 
OBČINA GROSUPUE 
ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje objavlja na podlagi odloka o proračunu Občine Grosuplje za 
leto 2002 ( Ur. list RS, št. 22/02 in 52/02), sklepa o dodelitvi sredstev podpore 
naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje - uvajanje 
integriranega in ekološkega kmetovanja št. 40305-0243/02 z dne 22. 8. 2002 
in v skladu z določili pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. 
list RS, št. 13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za 
lokalne skupnosti, 
JAVNI RAZPIS 
za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na 
območju občine Grosuplje za leto 2002 - uvajanje Integriranega in 
ekološkega kmetovanja 
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 
1290 Grosuplje. 
2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore naložbam za pre­
strukturiranje kmetij, in sicer za sofinanciranje stroškov integrirane in ekološke 
pridelave na kmetijskih gospodarstvih, ki se izvajata pod natančno določenimi 
pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za sofinanciranje: 
- priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali 
ekološkega kmetovanja, 
- investicij in tehnoloških posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega 
kmetovanja, 
- izobraževanja in svetovanja s področja integriranega ali ekološkega kmeto­
vanja. 
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investici­
jskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovanje, mora 
vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investici­
jskega programa. 
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnoloških 
posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če gre za 
vzdrževalna dela ali spremembe oz. posege, ki v skladu z odlokom o določitvi 
pomožnih objektov ( Ur. list RS, št.64/96, 6/97, 17/97 in 7/99) pomenijo poseg 
v prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o nastalih stroških pred­
ložiti tudi odločbo upravnega organa o priglasitvi del ( Upravna enota Grosuplje). 
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnoloških 
posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če za posege, ki 
v skladu z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Ur. list 
SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list Rs, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 
in 44/97) spreminjajo prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o 
nastalih stroških predložiti tudi gradbeno dovoljenje ( Upravna enota Grosuplje). 
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja s 
področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, mora v vlogi natančno obraz 
ložiti tematiko izobraževalne ali svetovalne dejavnosti ter priložiti dokazila o 
nastalih stroških. 
3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 1.000.000,00 tolarjev. 
4. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z vel­
javnimi smernicami ukvarjajo z integriranim ali ekološkim načinom kmetovanja. 
5. Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore največ do višine 70 % 
stroškov, kar dokazujejo z računi oz. sorazmerno glede na število vlog in razpo­
ložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen 
podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kan­
didirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih 
postavkah. 
6. Sredstva tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge 
(razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo: 
- opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve 
in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi upravičenec sam, 
- uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo 
vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje, 
- mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe, 
- dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, 
ekološke kmetovalce, 
- računi in druga dokazila o nastalih stroških, 
ekološko pridelavo, 
- v primeru, če zaproša za sofinanciranje izdelave razvojnih ali investicijskih 
programov, fotokopijo programa, 
- v primeru, če zaproša za sofinanciranje investicij in tehnoloških posodobitev 
v smislu posegov v prostor, odločbo o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje, 
- v primeru, če zaproša za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja, vlogi 
priloži obrazložitev tematike izobraževanja in svetovanja. ki združuje integrirane ali 
povezanih z integrirano ali 
7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 
Rok za oddajo vlog poteče v četrtek, 24. 10. 2002 ob 11.00 uri, odpiranje 
vlog bo v ponedeljek, 28. 10. 2002 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, 
Taborska 2. Grosuplje. 
8. Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, 
družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo 
tudi vse dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z 
navedbo naslova prosilca in z oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA 
PRESTRUKTURIRANJE KMETIJ ". 
9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za prestrukturi­
ranje kmetij najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo 
prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 
10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih 
sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. 
OBČINA GROSUPUE, 
ŽUPAN Janez Lesjak 
Izjava za javnost ob 5. izredni seji Občinskega sveta občine Grosuplje PONOVNO PRIHAJA CAS ZA SPREMEMBE 
Naša mlada država stoji pred novimi usodnimi izzivi. Zakličimo si, da se pri­
hodnost še ni zgodila in čaka na nas v mesecu novembru, času volitev. 
Slovencem je bila pisana obsodba. Tega še ni tako dolgo, ko so nas teptali celo 
notranji nasprotniki s svojimi zavezniki. In če se nam danes ni treba boriti več za 
obstoj naroda, s tem še ni rečeno, da se smemo vdajati brezskrbnosti. 
Sedanjosti se gotovo ne da primerjati s preteklostjo. A to ne pomeni, da le-te 
ni treba pozabiti. Kdor namreč pozna pretekle strahote, ta zna tudi bolj ceniti to, 
kar imamo danes, hkrati pa se tudi bolj zaveda, kaj vse še je vedno narobe. 
Čas, v katerem živimo, ni naklonjen duhovnim vrednotam. Vse, kar je duhovne­
ga, plemenitega, vse to je potisnjeno v stran in zanemarjeno. Človek se je od­
daljil od narave in s tem tudi od samega sebe. 
Prav pomanjkanje srčne kulture je izraz duhovnega obubožanja in očitno zna­
menje notranje revščine pri tolikih ljudeh v današnjem času. Kaže se v pohlep­
nosti, napuhu, brezčutnosti do sočloveka, neodgovornosti, surovosti, napadal­
nosti in celo divjaštvu, ki se ne ustraši niti pred skrunitvijo grobov. 
Staro reklo pravi: Globje ko pogledaš v preteklost, dlje v prihodnost vidiš. Ko 
iščemo odgovore na velike izzive našega časa, se moramo zato z upanjem in 
odločnostjo zazreti v narodni spomin, saj bomo tam našli svoj pravi obraz, svoj 
ponos in navdih za prihodnost. Prisluhnimo zgodovini in prepoznali bomo to, kar 
je resnično dobro za nas. V N.Si Novi Sloveniji Krščanski ljudski stranki se 
zavedamo odgovornosti pred volilci. Trdimo, da pravega razvoja ne more biti, če 
se ljudje ne prepoznamo v njem. Naše načelo pri delu je, ustvarjati spremembe 
za bolj pravično in varno Slovenijo. Z delom, znanjem in zaupanjem v ljudi bomo 
gradili prihodnost na konkretnih projektih v našem življenju in delavnem okolju. 
Ustvarjajmo spremembe za narodov blagor - za prihodnost naših otroki" 
Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Mihael Kadunc 
DUHOVI PRETEKLOSTI SE ŠE 
VEDNO PREBUJAJO... Na svoji 5. izredni seji, kije potekala 28. 
8. 2002 je, po mnenju članov in članic 
svetniškega kluba Liberalne demokracije 
Slovenije, občinski svet občine Grosuplje 
pokazal dovolj politične modrosti in raz­
sodnosti, da je argumentirano in brez po-
pulističnih pridihov razpravljal o možnostih 
za vključitev predstavnika romske skup­
nosti v občinski svet naše občine. 
Pri odločanju o vsebini tega, s spre­
membami Zakona o lokalni samoupravi 
narekovanega sklepa, nas je vodilo več 
načelnih usmeritev in nekaj zelo resnih 
pomislekov. 
V LDS smo vedno odločno zagovarjali 
pravice manjšin. Katerihkoli, med njimi 
tudi romske skupnosti. Vendar pa so spre­
membe Zakona o lokalni samoupravi, po 
našem mnenju odprle vsaj tri resna 
pravno-formalna in hkrati zelo vsebinska 
vprašanja, ki so nas vodila pri odločanju. 
Naj jih zelo na kratko naštejemo: 
Občina Grosuplje, Taborska 2, 
Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena 
zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 
79/99,124/00, 79/01 in 30/02), ter 
pravilnika o postopkih za izvrševanje pro­
računa Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 
13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se 
smiselno uporabljata tudi za lokalne skup­
nosti, in sklepa o dodelitvi sredstev za sofi­
nanciranje nakupa ali menjave hladilnih 
naprav in molznih strojev na območju 
občine Grosuplje št. 40305-96/02 z dne 
28. 8. 2002 
I. JAVNI RAZPIS 
za dodelitev sredstev za nakup ali 
menjavo hladilnih naprav in molznih stro­
jev na območju občine Grosuplje v letu 
2002 
1. Uporabnik proračunskih sredstev: 
Občine Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 
Grosuplje. 
2. Predmet javnega razpisa je dodelitev 
sredstev podpore za nakup ali zamenjavo 
hladilnih naprav in molznih strojev na 
območju občine Grosuplje. Sredstva pod­
pore se dodeljujejo na podlagi: 
- računa, ki ne sme biti starejši od 
enega leta, 
-pogodbe o nakupu, ki prav tako ne 
sme biti starejša od enega leta. 
3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev 
je 2.000.000,00 tolarjev. 
4. Upravičenci do sredstev so pravne in 
fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmeti­
jstvom in imajo stalno prebivališče oz. 
sedež v občini Grosuplje. 
5. Občina Grosuplje iz namenskih sred­
stev za podporo naložbam za nakup ali 
zamenjavo hladilnih naprav in molznih 
strojev na območju občine Grosuplje sofi­
nancira 70 % stroškov, kar upravičenci 
dokazujejo z računi ali pogodbami o 
nakupu, oz. sorazmerno glede na število 1. Po našem mnenju spremembe 
Zakona o lokalni samoupravi pomenijo 
nepopolno izvrševanje Odločbe Ustavnega 
sodišča, ki narekuje zakonodajalcu, da 
uredi problem zastopanosti romske man­
jšine v organih lokalne skupnosti. 
Zakonodajalec namreč ni upošteval 
navodil iz obrazložitve Odločbe Ustavnega 
sodišča in morda predvsem tudi pomis­
lekov v podanih ločenih mnenjih ustavnih 
sodnikov Čebulja in Testena, povezanih 
predvsem z določitvijo kriterijev za 
vključitev posameznih občin v seznam 
občin, ki morajo zagotoviti zastopanost 
Romov v občinskih svetih. Odsotnost jas­
nih in nedvoumnih kriterijev za navedbo 
teh 20 lokalnih skupnosti je v večini 
prizadetih občin povzročila največ nejevol­
je. 
2. Ravno v povezavi z nejasnim nači­
nom določitve seznama občin, se pod velik 
vprašaj postavlja tudi enakopravnost 
Romov med seboj. Namreč, tisti, ki živijo v 
občinah, ki niso vključene v seznam 20 
občin, so gotovo v drugačnem, po našem 
mnenju slabšem pravnem položaju kot 
tisti, ki tam živijo. 
3. Velik problem je tudi odsotnost v 65. 
členu Ustave RS navedene zakonske pod­
lage za urejanje posebnega statusa 
romske populacije. V več kot enajstih letih 
od sprejema Ustave namreč še vedno 
nimamo Zakona o romski skupnosti, ki bi 
krovno urejal pravice in dolžnosti romske 
skupnosti, ki živi v Sloveniji. Prav tako pa 
nas moti tudi pomanjkanje drugih, 
mogoče še pomembnejših zakonov, ki bi 
urejali položaj Romov na področjih zdravst­
va, šolstva, delovnega prava, sociale in 
drugih. Mnenja smo, da bi jasnejše in bolje 
domišljene zakonske rešitve na teh 
področjih pomenile hitrejši in večji korak k 
dvigu kvalitete bivanja romske skupnosti v 
naši državi. 
Poleg teh, nedvomno zelo resnih pomis­
lekov, pa se pridružujemo še vsaj dvema, 
pravno bistveno zapletenejšima vprašanje­
ma, ki sta se pojavljala tudi v javnosti: 
1. Vprašljiv pojem avtohtonosti romske 
manjšine. Avtohtonost je kot ustavna kate­
gorija opredeljena v 64. členu v primeru 
italijanske in madžarske manjšine. V 65. 
členu Ustave, ki posebej govori o romski 
skupnosti, o avtohtonosti, ki pa jo navaja in 
uvaja spremenjeni Zakon o lokalni 
vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. 
Upravičenci lahko pridobijo sredstva za 
namen podpore za nakup ali zamenjavo 
hladilnih naprav in molznih strojev le 
enkrat, zato v istem letu ne morejo kan­
didirati za pridobitev dodatnih sredstev za 
isti namen tudi na drugih proračunskih 
postavkah. 
6. Sredstva tega javnega razpisa prido­
bijo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki 
ji mora biti priložena naslednja doku­
mentacija: 
- opis kmetijskega gospodarstva, ki ga 
upravičenec pripravi sam, 
- račun oz. pogodba o nakupu ali zamen­
javi hladilne naprave in molznih strojev, ki 
pa ne sme biti starejša od enega leta, 
7. Merilo za dodelitev sredstev je popol­
na vloga. 
8.. Rok za oddajo vlog poteče v četrtek 
17.10.2002 ob 11.00 uri, odpiranje vlog 
bo v četrtek, 17.10. 2002 ob 13.00 uri, v 
sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 
cesta 2,1290 Grosuplje. 
Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina 
Grosuplje, Urad za gospodarstvo, 
družbene dejavnosti in finance, Taborska 
cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi 
vse dodatne informacije. Vloge morajo biti 
dostavljene v zaprti kuverti z navedbo 
naslova prosilca in oznako "VLOGA ZA 
DODELITEV SREDSTEV ZA NAKUP ALI 
ZAMENJAVO HLADILNIH NAPRAV IN 
MOLZNIH STROJEV'. 
9. Župan občine bo sprejel sklep o 
dodelitvi sredstev podpore za prestrukturi­
ranje kmetij najkasneje v 20 dneh od pote­
ka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosil­
cem posredovan v osmih dneh po spreje­
mu. 
10. Medsebojna razmerja med Občino 
Grosuplje in dobitniki proračunskih sred­
stev se bodo uredila s pisno pogodbo. 
OBČINA GROSUPLJE 
ŽUPAN Janez Lesjak samoupravi, ni govora. 
2. Evidenca volilne pravice je za romsko 
skupnost opredeljena v 40. členu Zakona 
o evidenci volilne pravice (ZEVP-1). Kot del 
evidence za pripadnike romske skupnosti 
je poleg imena, priimka, spola in datuma 
rojstva navedeno stalno prebivališče, ki pa 
gaje za pripadnike te skupnosti zelo težko, 
če ne nemogoče, določiti. 
Zaradi navedenih pomislekov svetnice 
in svetniki Liberalne demokracije Slovenije 
nismo mogli glasovati za predlog spre­
membe Statuta občine Grosuplje. Nismo 
pa bili tudi proti njegovemu sprejetju. Pri 
tem poudarjamo: 
- da smo v celoti za to, da se poseben 
položaj romske skupnosti v celoti in čim­
prej uredi; 
- da smo za to, da predstavniki romske 
skupnosti sodelujejo na vseh nivojih 
demokratičnega odločanja v državi 
Republiki Sloveniji; 
- da smo proti temu, da je številčnost pri­
padnikov romske skupnosti edini kriterij za 
opredelitev možnosti za njihovo partici­
pacijo v organih odločanja oziroma smo 
proti preštevanju manjšin. 
Zato smo v nadaljevanju te točke 
dnevnega reda soglasno podprli predlog, 
da Občinski svet občine Grosuplje sproži 
zahtevo za preveritev ustavnosti spre­
memb Zakona o lokalni samoupravi, ki so 
jo predstavniki svetniških skupin pripravili 
in uskladili v roku 7 dni. 
Mnenja smo, da je to edina pravno in 
moralno pravilna pot iz neprijetnega 
pravnega položaja, v katerem smo se 
znašli. Na žalost smo že pred odločanjem 
na seji vedeli, da pred seboj nimamo 
dobrih in slabih rešitev, temveč le slabe in 
zelo slabe. Po našem trdnem, prepričanju 
smo se odločili pravilno. V dobrobit vseh 
občanov in občank naše lokalne skupnos­
ti. Tudi tistih, ki so pripadniki romske skup­
nosti. 
Za Klub svetnikov in svetnic Liberalne 
demokracije Slovenije 
dr. Miroslav Kranjc 
Dogajanje, povezano z zahtevo 
ustavnemu sodišču, in dokumente, 
povezane z omenjeno problematiko, 
lahko redno spremljate na spletnem 
naslovu: http://www.grosuplje.lds.si/ 
aktualno.html 
SREČANJE NA 
LAVRIČEVI KOČI 
V soboto, 7. septembra 2002, so 
občinski odbori Liberalne demokracije 
Slovenije Dobrepolje, Grosuplje In 
Ivančna Gorica priredili že 6. tradicional­
no srečanju članov In članic vseh treh 
občinskih odborov. 
Na srečanju, ki se ga je v lepem vre­
menu znova udeležilo tudi veliko število 
simpatizerjev, je bilo seveda veliko govora 
tudi o prihajajočih lokalnih volitvah, na 
katere smo se pričeli intenzivno pripravljati 
že lani. Občinska odbora Liberalne 
demokracije in Združene liste socialnih 
demokratov Grosuplje sta srečanje izkoris­
tila tudi za podpis Sporazuma o sodelo­
vanju pri podpori kandidatu za župana 
občine Grosuplje Janezu Lesjaku. 
Ob podpisu tega pomembnega spo­
razuma, ki pomeni nadaljevanje trdne 
podpore sedanjemu županu občine 
Grosuplje, sta predsednika obeh občinskih 
odborov Stane Žvegla in dr. Miroslav 
Kranjc poudarila, da se je v času 
županovanja Janeza Lesjaka občina 
Grosuplje močno razvila in pričela bolje 
izkoriščati svoje naravne danosti in poten­
ciale ljudi, ki v njej živijo in delajo. 
Seveda pa napredek občine Grosuplje 
še zdaleč ni dosegel svojega vrha. Ob 
ustrezni podpori v občinskem svetu bo 
mogoče v naslednjem mandatu še bolje in 
učinkoviteje voditi občino Grosuplje po poti 
gospodarskega razvoja in zviševanja 
kvalitete bivanja, kar je v svojih besedah 
ob podpisu sporazuma poudaril tudi 
župan občine Janez Lesjak. 
dr. Miroslav Kranjc 
predsednik 00 LDS Grosuplje ... čeprav je od takrat minilo že sko­
raj šestdeset let. Na to in na dogodke 
med narodnoosvobodilno vojno je 
spomnila Krajevna organizacija zveze 
borcev Grosuplje, ki je v začetku julija 
na Kavcah pripravila srečanje borcev 
in bork. Kraja dogodka niso izbrali 
naključno, saj je prav tam življenje 
končal Stojan Šuligoj - Jope, partizan. 
Njegova smrt je simbolna, bil je žrtev 
izdaje lastnih ljudi, je bilo slišati na 
srečanju. Slavnostni govornik Franc 
Štibernik je poudaril, da je bilo fašis­
tičnemu okupatorju jasno, da si mora 
za vzdrževanje okupacijske oblasti 
poiskati zaveznike, bolje rečeno 
hlapce in s pomočjo cerkve mu je 
uspelo. Štibernik je izpostavil dve 
vprašanji: ali si generacije, rojene v tis­
tih časih in kasneje, lahko predstav­
ljamo dileme, pred katerimi so se 
znašli naši starši: komu verjeti: aktivis­
tom narodno osvobodilne fronte ali 
duhovščini, ki je novačila vojake za 
pomoč okupatorju, v zameno pa nudi­
la lepe uniforme in toplo posteljo. 
Danes govoriti, da so partizani s svo­
jimi akcijami izzvali nasilje in pov­
račilne ukrepe okupatorske vojske in 
njenih pomagačev in ob tem 
zamolčati, da so se na podoben način 
proti okupatorju borili tudi drugi evrop­ski narodi, kaže na to, daje med nami 
še veliko hlapcev, ki bi bili pripravljeni 
zatajiti svoj rod, je omenil slavnostni 
govornik. Kritično se je dotaknil tudi 
prispevka v junijski številki Gro­
supeljskih odmevov. Povedal je, da 
avtor ob tem, ko dejanja partizanov 
označuje kot nesmiseln teror in 
uporabo fizičnega nasilja, pozablja na 
to, da so sovražniki Slovencev ropali 
ter zapirali in streljali tiste, ki niso 
slepo upoštevali njihove volje. Tako ali 
tako pa je težko z današnjimi očmi pre­
sojati takratne dogodke. Vojna ni nikoli 
pravična in vedno so prizadeti tudi 
nedolžni. Franc Štibernik je opozoril 
tudi na to, da zaslug slovenskih parti­
zanov ne bo mogel nihče izničiti in da 
je bilo prelite veliko slovenske krvi 
zaradi tistih, ki svoja dejanja opraviču­
jejo z borbo prati komunizmu. Taki 
izgovori vodijo v nove delitve in 
sovraštvo, ki sijih današnje generacije 
ne zaslužijo, je zaključil Štibernik. 
V prvi julijski soboti so na Kavcah 
nastopili tudi moški pevski zbor Vokal 
Grosuplje, recitatorka Nada Rovšek in 
harmonikar Franc Marn, delegacije 
zvez borcev iz Grosupljega in okolice 
pa so k spomeniku Stojanu Šuligoju 
položile venec in cvetje. 
Tadeja Anžlovar V Grosupljem 
ogromna podpora 
neodvisni 
predsedniški 
kandidatki 
Barbari Brezigar 
S prvim šolskim dnem so začeli teči 
roki za volilna opravila. Tako je tudi 
volilni štab neodvisne predsedniške 
kandidatke Barbare Brezigar začel zbi­
rati potrebnih 5.000 podpisov v pod­
poro njeni kandidaturi. Število volivk in 
volivcev, ki so svoj podpis overili na UE 
Grosuplje, pa je že v prvem tednu pre­
seglo vsa pričakovanja. Med prvimi so 
podporo Barbari Brezigar s svojimi pod-
i pisi izrazili tudi predsednik 00 SDS 
Grosuplje Božo Predalič, predsednik 
00 N.Si Grosuplje Miha Kadunc in 
skupni kandidat Koalicije Slovenija za 
župana občine Grosuplje dr. Peter 
Verlič. 
DRUGI ROJSTNI DAN NOVE SLOVENIJE 
• KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE 
Sredi poletja (27. 07. 2002) smo v naši stranki NSi - Krščanski ljudski stranki 
slavili drugo obletnico ustanovitve. Grosupeljski člani in simpatizerji smo to pri­
liko izkoristili za prekrasen izlet čez Kranjsko Goro, preko Vršiča v dolino Trente 
na Mirenski grad pri Novi Gorici. 
V polnem zelo udobnem avtobusu smo bili zbrani od najmlajših (6 let) do stare­
jših (70 let). Vreme nam je bilo posebej naklonjeno, ker ni bilo prehude vročine. 
Občudovali smo najprej svet pod nami, saj so se meglice ravno dvigale iz doline. 
V Trenti pa je bilo nebo čisto in vršaci so bili nad nami kot na dlani. Peljali smo 
se mimo ruske kapelice, se za trenutek ustavili in v mislih zaželeli vsem pokojn­
im večni mir in pokoj. Nekateri smo šli k izviru Soče. V Trenti smo obiskali nepo­
zaben muzej z vsemi značilnostmi tega kraja. Vsi smo bili dobro razpoloženi, saj 
nas je ves čas spremljala harmonika, tako daje naš zbor marsikdo občudoval. 
Čas nas je prehiteval, da smo komaj prišli do začetka svete maše na 
Mirenskem gradu. V prepolni veliki in prekrasni cerkvi smo prejeli posebne 
milosti, saj nas je spremljala zborovska in ljudska pesem in nazadnje še novo-
mašni blagoslov. Po maši smo se dalj časa zadrževali okoli cerkve, od koder je 
čudovit razgled v dolino in se seznanili z zanimivostmi tega kraja. V športnem 
parku v Orehovljah se nas je zbralo na ljudski veselici okoli 2.000 članov in sim-
patizerjev. Tu nas je prisrčno pozdravil občinski predstavnik nato pa so se zvrstili 
razni govorniki (dr. Bajuk, g. Peterle, predstavnik zamejskih Slovencev, dr. 
Brezigerjeva ter gost SDS-a dr. Brejc). Vsi so ugotavljali, da se je naša stranka v 
kratkem času zelo okrepila, saj se nam pridružujejo spoštovani državljani, kate­
rih cilj je naši državi vrniti poštenost, delavnost, odgovornost, vztrajnost s pogu­
mom in zvestobo veri. Če bomo vsi člani delali na tem s svojim zgledom, bo 
učinek kmalu viden, v nasprotnem primeru pa nas bo povozil liberalni kapita­
lizem, ki sloni na načelih že preživetega komunizma, ki nas je pahnil v nesluteno 
zadolženost in razprodajo našega bogastva tujcem. V slogi je moč, zato je zadnji 
čas, da desnica združi svoje moči in naj ne naseda propagandi, ki nas razdvaja. 
Povratek nas je vse strnil v eno samo pesem, saj smo bili ob gostoljubju naših 
Primorcev okrepljeni z dobro jedačo in zdravo primorsko pijačo, za kar se jim 
moramo prisrčno zahvaliti. 
Ana Gore ROMI V OBČINSKEM SVETU? 
KAM VSE TO PELJE? 
V Slovenski ljudski stranki (SLS) -
občinskem odboru Grosuplje v zadnjem 
obdobju z zaskrbljenostjo spremljamo 
aktualna dogajanja v družbi in s tem 
posamezne poteze nekaterih ministrstev 
in državnih ustanov. Gre za teme, ki zapol­
njujejo časopisne strani in čas na televi­
zijskih in radijskih postajah. 
Če začnemo pri zgodbah o nacional­
nem interesu, potem se nam postavlja 
vprašanje, kaj sploh je nacionalni interes 
za državo Slovenijo? Je to ozemeljska 
celovitost slovenske zemlje iz ustavne lis­
tine ob osamosvojitvi, morda del gospo­
darstva v večinski lasti domačih podjetij, 
slovenski jezik in kultura na vseh segmen­
tih družbe, morda zaposlovanje in vračan­
je Slovencev po svetu v domovino in 
podobno? 
O primeru Joras je bilo povedanega že 
veliko in v Slovenski ljudski stranki bomo 
dodali le to, da se Jošku Jorasu zahvaljuje­
mo in mu izražamo globoko spoštovanje in 
podporo za njegovo patriotsko držo. Z 
zaporom in preiskavami na domu so mu 
bile kršene osnovne človekove pravice. Je 
zagotovo novodobni Čedermac ali 
Slomšek. 
Kaj je pri tem zaskrbljujoče? Mlačnost in 
mlahavost, neodločnost in neodzivnost 
vladnih predstavnikov in predsednika 
države, kot da ne gre za usodo slovenske 
zemlje in lastnine, ki je v demokraciji sveta, 
in kot da ne gre za usodo slovenskega 
državljana. Če samo pogledamo, kako se 
ameriška vlada bori in prizadeva za var­
stvo ameriških državljanov po vsem svetu 
glede kazenskega sodišča, je potem 
vsakomur kolikor toliko jasno, kakšna je 
naša diplomacija. 
Praktično so se že vsi subjekti v Sloveniji 
zedinili, da so bile kršene osnovne 
človekove pravice g. Jorasu, vendar vse do 
sedaj, ko to pišemo, se varuh človekovih 
pravic v Sloveniji še ni oglasil. Iz zadnjega 
obdobja pa se lahko spomnimo, kako hitro 
seje oglašal in reagiral v preteklosti bodisi 
ob izjavah g. nadškofa Rodeta glede 
slovenske šole in vzgoje v njej, s katerimi je 
nadškof celovito predstavil stanje, kje smo, 
oziroma je nalil čistega vina. Varuh 
človekovih pravic pa je menil, da gre za 
nestrpnost in vsiljevanje nekih načel laični 
družbi. Naprej: poglejmo primer s tako-
imenovane avtonomne cone Molotov v 
Ljubljani! Varuh je takoj reagiral in podal 
svoje mnenje. V primeru Jorasa, ko je šlo 
za ugrabitev, prepoved stika z odvetnikom 
in druga kršenja, pa ni bilo potrebnega 
komentarja. Zaskrbljujoče, mar ne? 
Nadaljnji primer v slovenski družbi je 
zavzemanje Urada za lokalno samoupravo glede podeljevanja svetniških mest pred­
stavnikom romske skupnosti. Urad je brez 
kriterijev in meril, analiz in realnih 
podatkov predlagal spremembo zakon­
odaje s področja lokalne samouprave, ki 
določajo obvezo, da občine zagotovijo do 
eno svetniško mesto predstavnikom 
romske skupnosti tudi v občni Grosuplje. 
Do sedaj še nismo izvedeli za strategijo 
Urada za lokalno samoupravo, kaj pravza­
prav s to spremembo želi doseči. Nekatere 
občine so se bile prisiljene upreti temu z 
vsemi pravnimi sredstvi in zadovoljno ugo­
tavljamo, da smo to storili tudi v občini 
Grosuplje. 
Takšen način dela Urada za lokalno 
samoupravo pa se nam zdi naravnost 
neodgovoren in neresen od državnih 
uslužbencev. Država se, to je dejstvo, 
veliko ukvarja z manjšinami v Sloveniji, 
sodeluje z njimi in pripravlja zakonodajo za 
izboljšanje njihovega statusa. To samo po 
sebi ni nič narobe, vendar pa pri tem 
opozarjamo na določeno recipročnost. Če 
samo opozorimo na probleme slovenske 
manjšine v Italiji in Avstriji, kjer so Slovenke 
in Slovenci dnevno podvrženi pritiskom 
raznih nacionalističnih krogov, kjer se 
posamezniki dnevno prizadevajo za ohra­
nitev dosedanjih pravic, tu pa po našem 
mnenju in dovolj pritiskov na sosednje 
vlade za zaščito naših slovenskih ljudi, ki 
živijo onstran meja. 
Po drugi strani pa imamo po svetu 
ogromno Slovencev, ki govorijo slovenski 
jezik, so slovenske krvi in živijo slovenske 
vrednote in se želijo vrniti v Slovenijo in s 
svojim pridobljenim znanjem v tujini lahko 
prispevajo k vsestranskemu razvoju 
slovenske države. Do sedaj ni bilo politične 
volje, želje naše vlade po urejanju zako­
nodaje in statusa za naše državljane. 
Slovenci po svetu, ki se želijo vrniti v 
Slovenijo, ne zahtevajo nič drugega kot to. 
da se jim omogočijo osnovni pogoji za 
preživetje. Slovenci po svetu, ki so prepoz­
navni kot priden in delaven narod, bi lahko 
s svojimi znanji in izkušnjami le bolj odprli 
vrata v svet slovenskemu gospodarstvu. 
Za to državo to ni slovenski nacionalni 
interes. Žal ni volje po tem v delu slovenske 
družbe, ki ima v tem trenutku škarje in plat­
no. Slovenci po svetu si želijo le strehe nad 
glavo za nov začetek. V Slovenji po 
osamosvojitvi propadajo številne voja­
šnice, le nekatere so preuredili v začasne 
begunske centre, ki so po odhodu 
beguncev prazne, danes pa bi bilo potrebo 
z majhnimi sredstvi to preurediti in bi lahko 
uredili začasne slovenske hiše, po vzoru 
tujine. 
Svetovni slovenski kongres vsako leto Pobudniki za oceno ustavnosti novele Zakona o 
lokalni samoupravi: Dušan Hočevar, dr. Peter Verlic in 
Božo Predalič 
Pred časom je vlada sprejela novelo 
Zakona o lokalni samoupravi. V spremen­
jenem zakonu je določila 20 občin, ki bi 
morale najkasneje do 2. septembra spre­
meniti svoje statute tako, da bi bilo v 
občinskem svetu zagotovljeno pred­
stavniško mesto pripadniku romske skup­
nosti. Vlada je med občine, ki po njenem 
prepričanju morajo imeti Roma v občinskem 
svetu, uvrstila tudi občino Grosuplje. Že v 
času sprejemanja novele zakona je 
poslanec DZ Janez Janša nasprotoval 
takšnemu parcialnemu reševanju romske 
problematike. Predlagal je tudi amandma, s 
loterim bi bilo Grosuplje izločeno iz paketa 
"romskih" občin. Žal je vladni glasovalni 
stroj, predvsem z glasovi LDS in ZLSD, pred­
lagani amandma gladko zavrnil. 
V mesecu avgustu sta občinska svetnika 
Božo Predalič in dr. Peter Verlič skupaj z 
Dušanom Hočevarjem pripravila in na 
Ustavno sodišče vložila Pobudo za oceno 
ustavnosti omenjenega Zakona. Pobudo so 
podprle tudi nekatere izmed "prizadetih" 
občin, v drugih pa so podporo izrazili 
posamezni svetniki. 
Občinski svet Občine Grosuplje je spre­
membo občinskega statuta obravnaval na 
svoji izredni seji 28. avgusta in spremembo 
z glasovi SDS, SLS in ZLSD gladko zavrnil. 
Občinski svet je na isti seji na predlog 
socialdemokratov soglasno sprejel tudi 
sklep, da na Ustavno sodišče vloži Zahtevo 
za oceno ustavnosti novele Zakona ter 
hkrati iz predstavnikov vseh političnih strank 
imenoval komisijo za oblikovanje te Zahteve. 
Za predsednika komisije je bil soglasno izvol­
jen Božo Predalič. 
Tvorce In vlagatelje Pobude za oceno 
ustavnosti novele Zakona o lokalni 
samoupravi Boža Predaliča, dr. Petra 
Verllča in Dušana Hočevarja smo poprosili 
za kratek pogovor. 
Najprej nam, prosim razložite, v čem je 
razlika med "vašo" Pobudo za oceno 
ustavnosti In Zahtevo za oceno ustavnosti, 
ki Je bila vložena v Imenu občinskega 
sveta? 
Vsebinsko je razlika minimalna, saj je bila 
Zahteva, ki je bila vložena v imenu 
občinskega sveta, izdelana na osnovi naše pobude, ki pa smo jo v 
nekaterih delih ustrezno 
dopolnili. Proceduralno pa 
je razlika zelo velika. 
Zahtevo, ki jo vloži pred­
stavniški organ lokalne 
samouprave (v našem 
primeru občinski svet), 
Ustavno sodišče v vsakem 
primeru obravnava, med­
tem ko lahko našo pobudo 
sodišče zavrže, če meni, 
da smo predlagatelji 
izkazali premajhen pravni 
interes. 
Nam lahko opišete 
razloge, ki so vas navedli 
k sestavi In vložitvi vaše 
pobude? 
Med gradivom, ki ga je 
občinska uprava poslala 
svetnikom za sejo občin­
skega sveta, je bil tudi 
predlog spremembe ob­
činskega statuta, tako da 
bi bilo predstavniku Romov avtomatično 
zagotovljeno mesto svetnika v našem 
občinskem svetu. Predlogje občinska upra­
va obrazložila s spremembo Zakona o 
lokalni samoupravi. Čudilo nas je, zakaj je 
na seznamu "romskih" občin občina 
Grosuplje, ni pa npr. sosednje Ljubljane, ki 
nima nič manj romskih prebivalcev. Kaj hitro 
smo ugotovili, da ne obstajajo nikakršni 
zakonski kriteriji, po katerih so bile te občine 
izbrane. 
Ali to preprosto pomeni, da se Je 
Grosuplje znašlo na seznamu le zato, ker 
tako ustreza vladi oz. dovolj velikemu 
številu vladnih predstavnikov? 
Lahko bi bilo tudi tako. 
Kaj so vaši glavni očitki noveli Zakona o 
lokalni samoupravi? 
Vlada se je v svoji obrazložitvi spremem­
be Zakona sklicevala na odločbo Ustavnega 
sodišča, ki naj bi od nje zahtevala omenjeno 
spremembo. Ko smo proučili sodbo 
Ustavnega sodišča, smo hitro ugotovili, da jo 
je vlada upoštevala le delno. Bistveni del 
sodbe, ki od vlade terja zakonsko določitev 
jasnih kriterijev, na podlagi katerih potem 
občine same ugotavljajo, ali na njihovem 
ozemlju živi avtohtona romska skupnost, pa 
je preprosto ignorirala. Ravno tako ni upošte­
vano določilo Ustavnega sodišča, ki zahteva 
določitev morebitnih dodatnih kriterijev, kot 
so npr. število avtohtonih Romov, njihova 
organiziranost in podobno. Upoštevano je 
bilo le določilo, ki je od vlade terjalo določitev 
potrebnih rokov. A celo pri tem določilu meni­
mo, da je imelo Ustavno sodišče v mislih 
roke potrebne za uresničitev prvih dveh 
določil. 
V katerih delih Je, po vašem mnenju, 
novela Zakona v neskladju z Ustavo 
Republike Slovenije? 
Ne samo, da vlada ni v celoti upoštevala 
sodbe Ustavnega sodišča, temveč je celo 
zavzela stališče, da sodbe ni pametno spoš­
tovati. Stakim ravnanjem je bila Ustavnemu 
sodišču odvzeta funkcija nadzora nad 
zakonodajo in hkrati kršeno načelo delitve 
oblasti. Vlada je kar po lastni presoji določila 
"romske" občine, kar ni v skladu z Ustavo, 
saj komentar k njej za 138. člen pravi: 
"Država s svojimi predpisi ne sme samo­
voljno in arbitrarno posegati v samoupravni 
položaj občin". Sporna novela postavlja v neenak (privilegiran) položaj Rome v vladno 
izbranih občinah v primerjavi z ostalimi 
Romi, s čimer se kljub pozitivni diskriminaci­
ji krši načelo enakosti pred zakonom. 
Sporenje tudi način sprejemanja zakona po 
skrajšanem postopku. Tak način spreje 
manja zakona je v neskladju z 89. členom 
Ustave RS, ki predvideva trifazni način spre­
jemanja zakonov. Hitri in skrajšani postopek 
je dopusten le izjemoma in še to v primeru, 
kot so izredne potrebe države. Predvsem pa 
smo prepričani, da bi zakonodajalec moral 
spoštovati 65. člen Ustave RS, ki predvideva 
sprejetje posebnega zakona, ki naj bi celovi­
to reševal problematiko in položaj romske 
skupnosti v RS. 
Ali Je, po vašem mnenju, glede na tradi­
cionalen način življenja Romov sploh 
možno brez težav In pomanjkljivosti ugp-
toviti stanje avtohtonih Romov v neki obči­
ni? 
Ta problem seje pokazal že ob poizkusu 
sestave volilnih komisij in priprave volilnih 
imenikov za Rome. Nomadski način življen­
ja je v romski skupnosti še močno prisoten, 
zato je praktično nemogoče ugotoviti 
natančno število naseljenih Romov v 
posamezni občini. Verjetno bi bilo ravno 
zaradi preseljevanja in slabe evidence 
stalne naselitve Romov mnogo primerneje 
reševati to problematiko na državnem nivo­
ju odločanja - podobno, kot je to rešeno z 
manjšinami. Konec koncev takšno reševan­
je terja tudi Deklaracija o pravicah pripad­
nikov narodnih ali etičnih, verskih in 
jezikovnih manjšin, ki jo je Generalna 
skupščina OZN sprejela leta 1992. 
Deklaracija ima v drugem členu jasno 
določilo, ki pravi, da imajo pripadniki man­
jšin pravico, da na državni ravni učinkovito 
sodelujejo pri odločitvah v zvezi z manjšino, 
ki ji pripadajo. Regionalni nivo odločanja pa 
je v omenjeni deklaraciji naveden v primeru 
primernosti. 
Verjetno je za pripravo tako zahtevnega 
opravila, kot je pobuda za oceno ustavnos­
ti nekega zakona, potrebno temeljito poz­
navanje zakonodaje, pa tudi ogromno 
vloženega časa? 
Res je. Proučitev in priprava kvalitetne 
pobude, ki izpodbija nek zakon, ki ga je 
pripravila vlada v svojih službah, je ne glede 
na to, da je zakon lahko sporen, in ne glede 
na to, da je bil lahko sprejet le zaradi glaso­
valne moči vladne koalicije, zahtevno opra­
vilo. Pri pripravi pobude smo se s svojimi 
izkušnjami ter znanjem vsi trije uspešno 
dopolnjevali (dr. Peter Verlič je bil pred 
časom državni sekretar na Ministrstvu za 
promet in zveze, Božo Predalič opravlja ma­
gistrski študij na Fakulteti za državne in 
evropske študije, Dušan Hočevar pa v tem 
času ravno končuje specialistični študij 
javne uprave - opomba pisca). 
Prosil bi vas še za sklepno misel. 
Želeli bi poudariti, da ne nasprotujemo 
temu. da bi imeli Romi možnost soodločan­
ja o zadevah, ki se tičejo življenja njihove 
skupnosti. Ravno nasprotno. Menimo, da bi 
to celo prispevalo k večji kvaliteti sobivanja. 
Ta cilj pa mora biti dosežen nearbitramo in 
na podlagi ustreznega zakona. Predvsem 
pa je potrebno soodločanje doseči najprej 
na državnem nivoju. Ne zdi se nam pošteno, 
da si vlada preprosto opere roke in skrb za 
Rome prepusti zgolj občinam, pri tem pa ni 
pripravljena niti finančno pomagati. 
Janez Plntar 
pripravi srečanje slovenskih zdravnikov, ki 
delujejo po svetu, vendar jih prav nihče ne 
povabi, da bi se vrnili v Slovenijo in delovali 
pri nas. Prav nasprotno! So nezaželeni, 
medtem ko jih na veliko vabimo od dru­
god, predvsem iz nam bližnjih držav nek­
danje skupne države. 
In še zadnji sklop, za katerega 
Slovenska ljudska stranka na Grosupljem 
izraža zaskrbljenost. To je medijski "linč" 
predsedniškega kandidata g. Franceta 
Arharja. Za večino medijev v Slovenji je pri 
predsedniškem kandidatu najpomemb­
nejše, kolikšna je njegova plača. Niso 
pomembna stališča in vrednote, ki bi jih 
kot predsednik zagovarjal, pač pa je 
najbolj pomembno to, koliko je zaslužil. 
Zanimivo je to, da so v glavnem le pri dr. 
Arharju ves čas opozarjali na bruto plačo, 
ne pa na neto, kar ljudi najbolj zanima, saj je neto tisto, kar dobimo v denarnico. 
Logično, da tega ni, ker potem to ne bi bil 
več "škandal". 
V Sloveniji je po naši oceni veliko 
posameznikov v državnih službah ali neo-
lastninjenih državnih podjetjih, ki prejema­
jo bistveno večjo plačo kot dr. Arhar, če 
seštejemo vse sejnine in dnevnice v nad­
zornih svetih. Dr. Arhar je po našem mnen­
ju človek visoko moralno etičnih načel in 
oseba, ki v Evropi uživa ugled kot 
sposoben ekonomist in kot tudi 
posameznik, katerega beseda nekaj velja. 
Je človek, ki zna prisluhniti sočloveku, saj 
ima krščanska načela v vsakdanjem živ­
ljenju, od tega tudi številne dobrodelne 
aktivnosti in darovanje ljudem, ki resnično 
potrebujejo pomoč. Vendar zaradi skrom­
nosti dr. Arharja in nezanimanja medijev za 
to plat medalje ve, žal, premalo ljudi. Da na tam mestu ne omenjamo nek­
danjega generalnega sekretarja Rdečega 
križa, ki je imel dobrodelnost v dobrodelni 
ustanovi samo pri besedah. Danes pa se 
že dokazujejo nepravilnosti njegovega 
poslovanja z revizijami računskega sodišča 
in drugimi preiskavami o nepravilnostih. 
Njemu je še marsikdo podoben v aktualni 
slovenski politiki, ki z besedami govori eno, 
z dejanji stori pa drugo. Žal ljudje večkrat 
podprejo tistega, ki lepo govori, kot pa ljudi 
dejanj. 
Naj ob tem razmišljanju na koncu le še 
zapišemo, da imamo Slovenke in Slovenci 
tako oblast, kot jo izvolimo oziroma tako, 
kot si jo zaslužimo. Kam pa gre Slovenija, 
je že drugo poglavje. Upamo, da naša skrb 
za usodo Slovenije ni odveč. 
Slovenska ljudska stranka, 
občinski odbor Grosuplje 
ODBOR ZA ZAŠČITO SLOVENSKIH 
DRŽAVLJANOV PRED TUJO DRŽAVO 
Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi spremljal zgodbe piranskega občinskega svetnika 
Joška Jorasa, še posebej v drugi polovici meseca avgusta, koje bil zaradi domnevnih 
prekrškov aretiran s strani hrvaških oblasti in odpeljan v zapor v Pulju, plačati pa bi 
moral tudi globo. Tega Joško Joras, ki je slovenski državljan in živi na ozemlju republike 
Slovenije, seveda ni storil, saj bi s tem priznal, da spada pod jurisdikcijo sosednje 
Hrvaške. Ponudbo za plačilo globe pa je dalo Zunanje ministrstvo republike Slovenije in 
s tem izkazalo zelo nepatriotski in pišmeuhovski odnos do svojih državljanov. Tudi druge 
institucije državnega aparata, vlada, še posebej predsednik vlade, notranje ministrstvo 
in policija, niso ukrepali, zato je pobudo za rešitev zadeve Joras prevzela civilna družba. 
Kot član Sveta Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa sem sode­
loval pri ustanovitvi Odbora za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo, 27. avgus­
ta letos. Odbor, katerega predsednik je postal pesnik Dane Zaje, soustanovitelji pa so 
tudi dr. Jože Pučnik, Niko Grafenauer, Tone Peršak, dr. Janez Dular, mag. Andrej Aplenc 
in drugi, je sprejel izjavo, ki jo je nekaj dni zatem objavila večina slovenskih tiskanih medi­
jev, v soboto, 31. avgusta popoldne, pa je Odbor s približno tristo soudeleženci s kul­
turnim programom protestiral proti ravnanju hrvaških oblasti in neukrepanju naših tudi 
pred slovensko kontrolno točko na Dragonji. Obe potezi odbora sta bili v javnosti zelo 
pozitivno sprejeti, nanju pa je morala odgovoriti tudi slovenska vlada, ki je po odgovoru 
hrvaškega zunanjega ministra na pismo dr. Rupla spoznala (prav tako in predvsem pa 
tudi slovenska javnost), na kako nizkem nivoju so naši diplomatski odnosi in kako daleč 
je še rešitev določitve južne meje. 
Seveda si vsi želimo, da bi se skupna rešitev vendarle našla in to brez žrtev, ribiških 
vojn, takšnih in drugačnih političnih zapornikov (kar je Joras s svojim zavednim obnašan­
jem zagotovo bil). Vprašanje pa je, ali bo naša vlada ohranila Piranski zaliv v naših rokah 
(tak je vedno bil, vključno s Savudrijskim polotokom) ali pa bo klonila pred sosedo. 
Upajmo, da bo izkoristila priliko; to bo namreč ena izmed zadnjih možnosti, da lahko 
Slovenci sami določamo svojo mejo in s tem svoj življenjski prostor. Doslej smo ga žal 
samo izgubljali. 
Andrej Štrus VLOGA OBČINE GROSUPLJE V ZAGOTAV­
LJANJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA 
IZJAVA ST.l 
Dne 21. 8. 2002 so policijski organi Republike Hrvaške aretirali slovenskega 
državljana Joška Jorasa, stanujočega v Sečovljah 1, in ga odpeljali v zapor v 
Pulju. 
Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa se je zato danes, 
27. 8. 2002, izoblikoval civilnodružbeni Odbor za zaščito slovenskih državljanov 
pred tujo državo ter sprejel naslednjo izjavo: 
Pri določanju meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta se 
slovenski in hrvaški parlament v osamosvojitvenih dokumentih z dne 25. 6. 
1991 soglasno sklicevala na dejansko stanje tistega dne. Z nobenim mednaro­
dnopravnim aktom do danes ta dogovor ni bil veljavno spremenjen (lani parafi­
rani sporazum med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade ni bil ratificiran 
ne v slovenskem ne v hrvaškem parlamentu). Na tej podlagi stoji hiša Sečovlje 1, 
v kateri živi gospod Joško Joras, neizpodbitno na slovenskem ozemlju. Zato je 
bilo dejanje hrvaške policije kršitev nedotakljivosti ozemlja Republike Slovenije in 
ugrabitev slovenskega državljana. 
Odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo zahteva takojšnjo in 
brezpogojno osvoboditev ugrabljenega slovenskega državljana, izplačilo odškod­
nine za prizadejano krivico in opravičilo slovenski državi za kršitev njene 
ozemeljske suverenosti. 
Vlado Republike Slovenije in posebej zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla 
pozivamo, naj slovenski javnosti pojasnita, zakaj se tako neodločno odzivata na 
omenjene kršitve slovenske meje in na krivice, ki jih morajo prenašati slovenski 
državljani na obmejnem območju. Opozarjamo ju na vsebino prisege, ki sta jo 
izrekla ob svojem imenovanju v parlamentu. 
Poudarjamo, da je treba ukrepati takoj, kajti zaradi gladovne stavke gospoda 
Joška Jorasa je ogroženo njegovo življenje. 
Odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo bo pozorno spremljal 
dogajanje in se dejavno zavzemal za pravično rešitev nastalega položaja. 
Predsednik odbora, Dane Zaje 
ZEDINJENA SLOVENIJA V ZEDINJENI EVROPI 
DRAGA MLADIH 2002 - forum mladih za mlade 
Opčine pri Trstu - Draga mladih je tradicionalni forum mladih, ki se je letos že dva-
najstič dogajal na Opčinah pri Trstu in v treh različnih krajih po Sloveniji. Letos seje 
Draga mladih začela v četrtek, 29. avgusta, na Komnu na Krasu, v Beltincih in 
Ljubljani, nadaljevala pa v petek, 30. in soboto, 31. avgusta na Opčinah pri Trstu. Na 
njem seje razpravljalo o pomembnih, zanimivih in včasih provokativnih temah, ki zan­
imajo slovensko mladino na obeh straneh slovenske meje. Zasnova Drage mladih 
sloni na idejah foruma "starejših" v Dragi, vendar želi idejo demokratične debate in 
kritičnega mišljenja ponesti še med mlade ljudi. 
Letos je še posebno aktualno približevanje Slovenije Evropski uniji. Veliko je že bilo 
povedanega o gospodarskih in političnih posledicah vstopa Slovenije v to zvezo evrop­
skih držav, le redki pa se sprašujejo, kako bo to vplivalo na celoten slovenski narod. 
Bomo ob vključitvi v EU Slovenci izgubili del narodne identitete? Bo odprava mej z 
Italijo in Avstrijo pomenila več priložnosti za sodelovanje z našima manjšinama? Kako 
se bo slovenska mladina na obeh straneh meje in v različnih regijah odzvala na vse 
izzive in priložnosti, kijih EU prinaša? Se mladi zavedamo pomena ponovne združitve 
Evrope in različnih evropskih vrednot? Vse to so bila vprašanja na Dragi mladih, kjer 
so udeleženci z gosti iskali odgovore. 
V četrtek. 29. avgusta, je bil uraden začetek srečanja v treh različnih krajih in 
videokonferenca na temo odnosa mladih do prebliževanja Slovenije v EU. V Beltincih 
je tako potekla razprava na temo "Evropski vlak pelje le v Ljubljano", v Ljubljani na 
temo "Ljubljana, evropska prestolnica mladih" in v Komnu na Krasu "Čezmejno sode­
lovanje mladih". V petek, 30. avgusta, so se udeleženci zbrali na Opčinah pri Trstu ter 
sodelovali in oblikovali delo po posameznih delavnicah, kot so bile kreativna, no­
vinarska, športna, internetna, za mladinske voditelje in projektna. V petek je 
udeležence obiskal tudi Evrobus, kije mladim delil informacije o Evropski uniji. 
V soboto, 31. avgusta, je bila osrednja okrogla miza z naslovom "VEČ EVROPE, VEČ 
SLOVENIJE". Na osrednjem dogodku mladih so o slovenski zamozavesti, nacional­
nem interesu in o izzivih vključevanja Slovenije v EU za slovensko mladino govorili dr. 
France Arhar, predsednik uprave Zavarovalnice Vzajemna in predsedniški kandidat, 
mag. Vinko Ošlak, pisatelj in Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika 
in predsednik Urada za manj razširjene jezike v EU. Udeleženci "Drage mladih" so se 
nato udeležili tudi 37. študijskih dnevov Draga, ki jih pripravljajo starejši. 
MATJAŽ TRONTEU V Državnem zboru je bil v prvi polovici 
letošnjega leta sprejet Nacionalni program 
varnosti cestnega prometa v Republiki 
Sloveniji. Dokument opredeljuje ključne 
skupine in probleme, ki jim je potrebno z 
vidika izboljšanja prometne varnosti 
nameniti vso pozornost in sicer: pešci, kole­
sarji, mladi vozniki, hitrost in alkohol. 
Pešci so žrtve nesreč zaradi neustrezne­
ga ravnanja voznikov, svojih napak in 
neustreznih površin za pešce. Posredni 
vzrok mnogih nesreč, kjer so udeleženi 
pešci, je neustrezna ureditev naselij, kjer ni 
varnih površin, urejenih prehodov za pešce 
in niso izvedeni ukrepi za umirjanje 
prometa. Še zlasti ogrožena skupina 
pešcev, med katerimi je bistveno več žrtev 
kot v drugih starostnih skupinah, so mlajši 
otroci, šolarji ter starejši od 65 let. 
Podobno kot med pešci je tudi med kole­
sarji najbolj ogrožena starostna skupina 
nad 65 let. Med mlajšimi pa izstopa starost­
na skupina otrok med 14. in 18. letom. 
Številni kolesarji so žrtve prometnih nesreč 
zaradi nedograjenih in neurejenih kole­
sarskih stez, tako v naseljih kot tudi zunaj 
njih. 
Vzrok 43% prometnih nesreč z mrtvimi 
ter 34% prometnih nesreč s telesno 
poškodovanimi je neprilagojena hitrost, ki 
na lestvici vzrokov vodi že desetletja. 
Zmanjšanje hitrosti lahko poleg ustreznega 
nadzora m kaznovalne politike rešujemo 
tudi z različnimi napravami in ukrepi za 
umirjanje prometa v naseljih ("ležeči polica­
ji", naprave za meritve hitrosti ipd). Alkohol, kot veliko zlo v prometu, pa bo 
potrebno reševati z ustrezno "alkoholno 
politiko, z različnimi preventivnimi in propa­
gandnimi programi. 
V Nacionalnem programu je za izvajanje 
teh nalog opredeljena Nacionalna organi­
zacija za varnost cestnega prometa, v kateri 
naj bi delovala vsa pristojna ministrstva (za 
promet, šolstvo, znanost in šport, finance, 
zdravje in gospodarstvo) in ki mora tesno 
sodelovati z lokalnimi skupnostmi. 
Nacionalni program varnosti v cestnem 
prometu na lokalni ravni nalaga izključno 
pristojnost za izvajanje ukrepov varnosti 
cestnega prometa občinskim svetom. 
Občinski sveti morajo na lokalni ravni: 
- sprejeti program varnosti cestnega 
prometa z opredeljenimi cilji in nalogami, 
- zagotoviti ustrezno strokovno podporo 
za nadziranje opredeljenih programskih 
nalog in skrbeti za njihovo kakovostno izva­
janje, 
- predlagati dodatne aktivnosti, če so te 
potrebne za zagotavljanje varnosti cestne­
ga - prometa na območju samoupravnih 
lokalnih skupnosti, 
- sodelovati z nacionalno organizacijo za 
varnost cestnega prometa. 
Zaradi naštetega bo potrebno na novo 
opredeliti tudi vlogo in aktivnosti sedanjega 
občinskega Sveta za preventivo in varnost v 
cestnem prometu, prepričan pa sem, da se 
bo s sprejetimi obvezami na najvišjem 
občinskem nivoju povečala tudi učinkovi­
tost sedanjega občinskega Sveta za pre­
ventivo in varnost v cestnem prometu. Predlagam, da se občina programa 
varnosti cestnega prometa loti čimpreje, kot 
prednostno nalogo pa opredeli plan projek­
tov v občini na področju izgradnje prometne 
infrastrukture, ki bo zagotovila: 
- varne površine za pešce v naseljih 
občine Grosuplje, 
- urejene prehode za pešce, 
- celovite ukrepe za umirjanje prometa v 
okolici šol in vrtcev v občini, 
- pospešitev izgradnje neurejenih kole­
sarskih stez in poti v občini. 
Program bo potrebno finančno ovred­
notiti in sprejete obveze preliti v bodoče 
občinske proračune. Trenutno stanje, ko se 
v izboljšanje prometne varnosti v občini 
namenja zgolj 300.000 tolarjev letno pri 2 
miljardah občinskih prihodkov, nam daje 
slutiti, da je v naši občini do cilja še dolga 
pot, vsako ugasnjeno človeško življenje v 
prometni nezgodi pa je neprecenljivo. 
V Odloku o cestnem prometu občine 
Grosuplje je kot ena izmed nalog 
občinskega odbora za prostor, komunalno 
infrastrukturo in ekologijo opredeljena tudi 
aktivnost dajanja pobud na področju izgrad­
nje prometne infrastrukture z vidika 
izboljšanja prometne varnosti. Prepričan 
sem, da se bo Odbor v bodoče aktivno 
vključil v delo občinskega sveta pri razreše­
vanju problematike izboljševanja prometnih 
površin za pešce in kolesarje v naši občini. 
Vsi skupaj - za boljšo prometno varnost! 
dr. Peter Verllč, predsednik Odbora za 
prostor, komunalno Infrastrukturo In 
ekologijo 
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 
Za ta članek sem se odločil po kar nekaj 
dogodkih in doživetjih. Predvsem po precej 
številnih srečanjih z nebodigatreba stvar­
mi, ki jih vsak dan v velikih količinah proiz­
vajamo, pa dostikrat ne vemo, kam bi z 
njimi in se jih rešimo kar v bližnjem jarku, 
ker so pretežke, da bi jih odnesli v bližnjo, 
za to pripravljeno posodo. 
Pri prebiranju zadnje številke Grosu­
peljskih odmevov sem na zadnjih straneh 
našel veliko raznih poročil o takšnih in dru­
gačnih aktivnostih za zdravo telo, o 
aktivnostih za zdrav duh pa le malo vesti. 
Osvajamo visoke alpske vrhove, tudi sam 
sem med njimi, po čim težjih plezalnih 
smereh, osvajamo takšne in drugačne 
pokale v občinskem, državnem, 
evropskem in celo v svetovnem merilu, 
kolesarji nabirajo tisoče kilometrov z bolj ali 
manj zvenečimi cilji, mnogi se merijo v 
različnih ekipnih športih in dejavnostih ter 
skrbijo tudi za dobro počutje svojih štiri-
nožnih prijateljev. In prav je tako. Tudi stari 
Grki in Rimljani so zelo skrbeli za zdrav 
videz svojega telesa in so v ta namen imeli 
številne gvmnasis in termalna kopališča s 
takšnimi in drugačnimi maserji. Tudi v 
naših telovadnicah skrbimo za različno 
oblikovano telo, ki naj ne bi bilo preveč 
zamaščeno in bilo čimbolj vitko, mišično in 
vzdržljivo za vsakovrstne napore. Vse to 
človek rad gleda in o tem z užitkom prebi­
ra. 
Sam sem udeleženec številnih planin­
skih izletov in tur ter prekolesarim kar pre­
cej kilometrov po bližnji in daljni okolici. Na 
vseh teh poteh pa mi ni prva skrb le utrje­
vanje telesa, nabiranje kilometrov in število 
osvojenih vrhov, temveč se rad ozrem tudi 
po okolici, si ogledam zanimivosti krajev, 
naravne znamenitosti in se zanimam, kako 
tam ljudje žive, na kakšen način si prigara­
jo svoj vsakdanji kruh. V gorskih predelih si je namreč vsakdanji kruh veliko težje pride­
lati, kot pa v ravninskem svetu. 
In ravno zaradi takega opazovanja oko­
lice sem se tudi odločil za ta članek. 
Skrbimo za svoje zdravo telo, svoj duh pa 
pogosto zanemarjamo. Vsebolj namreč 
pozabljamo na lepo naravo. Koder koli 
potujem po naši okolici, vsepovsod 
opažam vse preveč tistih nebodigatreba 
stvari, ki jim po domače pravimo smeti. 
Pred prvomajskimi prazniki so grosupeljski 
skavti organizirali po Gosupljem pobiranje 
smeti. Povabili so tudi sokrajane in 
tabornike. Tudi midva z ženo sva se te akci­
je udeležila in sva bila menda edina 
neskavta v tej akciji. Pobirala sva smeti ob 
cesti proti Stari vasi, ker na svojih kole­
sarskih poteh ne želiva ob cesti gledati 
smeti. Med pobiranjem sem kar nekaj 
naključnih kolesarjev povabil k akciji, ven­
dar brez uspeha. Po dveh meseceh je ob 
tej isti cesti tako, kot da ni bilo nič smeti 
pobranih. In kakšne smeti videvamo? Tudi 
takšne, kijih odmetavajo kolesarji. Namreč 
od Grosupljega do Stare vasi in Dol je 
strašno daleč, žeja zelo velika in smetnjaki 
zelo daleč, da plastenk "Zale", tudi poldru­
gi liter velike, in kolesarskih bidonov ni 
mogoče prinesti do smetnjakov. Zanimivo! 
Čisto vodo bi radi pili, kako pa do čiste vode 
priti, nas ne briga. Da slučajo grosupeljski 
kolesarji ne bi bili preveč prizadeti, ne mis­
lim, da to počnejo samo oni, veliko je takih, 
vendar zelo zanimivo, da sva z ženo kole­
sarski bidon z napisom "Grosupeljsko kole­
sarsko društvo" našla celo ob cesti v alp­
sko dolino Vrata v strmem klancu od slapa 
Peričnika proti Aljaževemu domu. Pravi 
planinci smo se že kar navadili, da smeti s 
hribov prinesemo domov, najdejo pa se 
tudi drugačni. Na nekaj podobnega se 
bodo morali navaditi tudi vsi ostali 
udeleženci raznih športov v našem okolju. Veliko rdečih in zelenih pločevink se najde 
tudi po naših gozdovih. Pri nabiranju gob 
se najde veliko ostankov raznih posod od 
goriva in še česa, ki ne daje lepe časti kme­
tom. Po gozdovih okoli Lovske koče na 
Rožniku je vse polno raznih strelskih 
ostankov, ki tudi našim lovcem ne dajejo 
časti. Mogoče bi tudi lastniki štirinožnih pri­
jateljev začeli razmišljati, da psi ne bi delali 
kupčke po tujih vrtovih in zelenicah. Kdo bo 
vse to očistil, še posebej ker plastičnih 
ostankov narava zlepa ne predela? 
Tudi to je razvijanje zdravega duha v 
zdravem telesu. Namreč, če duh ni zdrav, 
je telo zdravo? Ob koncu tega razmišljanja 
vabim vse uporabnike našega prelepega 
okolja, da smeti sploh ne odmetavajo 
kamor koli in jih tako ne bo potrebno pobi­
rati, vsekakor pa bilo potrebno, da se vse te 
smeti pobere. Kako, pa naj vsakdo sam 
poskrbi. Ali se dovolj zavedamo, kaj bomo 
pili v prihodnosti in od kakšne hrane bomo 
živeli? Ko nam bo zmanjkako čiste vode, 
bo vse prepozno. Tudi uporaba kemikalij 
na kmetijskih površinah za pridalavo več in 
čim lepših kmetijskih pridelkov ima velike 
negativne posledice, ki se jih v celoti ne 
zavedamo. Nekoč mi je neki kmet odgovo­
ril na to temo, da krompir zase kupi pri 
kmetu v odročnem kraju, kjer imajo pre­
malo denarja za umetna gnojila in škropi­
va. Zelo zanimiva morala! Kje je naš zdrav 
duh? Kakšno naravo bomo pustili zanam­
cem? Bodo naši otroci veseli narave, 
kakršno jim bomo pustili? Vsekakor pa se 
zavedam, da bo voda pri izviru Krke -
menda že vemo, da tja teče vsa voda iz gro­
supeljskega okolja - še naprej nepitna in 
bodo ribe iz Krke imele še naprej čuden 
priokus. Utopija ali kruta realnost? 
Vsem bralcem zato želim lepo okolje in 
prijetno bivanje v naši lepi deželici. 
Tine Oblak 
6. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU 
Jezersko - Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je od 28. julija pa do 4. avgusta 2002 na Jezerskem 
organizirala 6. tabor slovenskih otrok po svetu. Gre za tradicionalno druženje otrok. Slavnostni začetek tabora je bil v 
nedeljo, 28. julija ob 17.30, pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem. Ob tej priložnosti so se zbrali otroci - udeleženci 
tabora, njihovi starši in sorodniki iz Slovenije, predstavniki slovenskih organizacij v tujini, predstavniki slovenske vlade, 
slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa ter predstavniki veleposlaništev držav, iz katerih so prišli 
udeleženci tabora, kakor tudi domačini - Jezerjani. 
Za skoraj 90 otrok iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice in ZDA, ki so se družili teden dni tudi 
z vrstniki iz Slovenije, je slovenska konferenca pripravila zanimiv program medsebojnega spoznavanja in druženja ter 
izmenjave dogodivščin iz svojega okolja. Vodja tabora je bil gospod Davo Karničar, Slovenec, ki je kot prvi človek na svetu 
smučal z najvišje gore na svetu. Naši mladi rojaki po svetu so se izjemno razveselili lepih doživetij v domovini svojih (sta­
rih) staršev in z naključnimi obiskovalci. Matjaž TrontelJ 
RAZVOJNI PROGRAM 
LJUBLJANSKE URBANE 
REGIJE 
Pri pripravi skupnega razvojnega pro­
grama južnega dela Ljubljanske regije 
(LUR) so bile opravljene tudi zaključne 
faze. Ker je območje interesne regije 
južno od Ljubljane sestavni del 
Ljubljanske urbane regije, se skupni 
razvojni program v skladu z Zakonom o 
pospeševanju skladnega regionalnega 
razvoja vključuje v regionalni razvojni 
program LUR-a. To pa zahteva še 
določena usklajevanja. Območje naše 
interesne regije ima v primerjavi s sev­
ernim delom Ljubljanske urbane regije 
precej svojih značilnosti, ki v marsičem 
pomenijo prednost, v nekaterih zade­
vah pa tudi pomanjkljivost. 
Kot posebna prednost je v tem 
območju zelo močna identiteta območ­
ja kot celote, posebej pa njegovih ses­
tavnih delov. Zato smo ohranitvi in 
nadaljnjemu razvijanju te identitete 
dali poseben poudarek ob prepričan­
ju, da Je vsa območja treba gospo­
darsko razvijati vendar na način, ki bo 
dolgoročno prinašal ne samo gospo­
darske ampak tudi druge koristi. Tudi 
za občino Grosuplje, posebej pa še za 
njeno središče, je to izrednega pome­
na. 
Problem usmerjanja nadaljnjega 
razvoja celotne Ljubljanske urbane 
regije je predvsem v poenotenju razvoj­
nih konceptov in razvojnih politik. V 
strokovnih, pa tudi v političnih krogih 
se uveljavlja mnenje, da ne potrebuje­
mo velike Ljubljane po številu prebival­
cev, pač pa dopolnjevanje njenih 
funkcij s funkcijami drugih centrov regi­
je. Tem izhodiščem bi se morali pri­
lagoditi tudi koncepti za razvoj 
posameznih vej gospodarstva in 
negospodarstva. To še posebej velja za 
razvoj prometne infrastrukture, s 
poudarkom na javnem potniškem 
prometu. 
Skupna razvojna programa za se­
verni in južni del Ljubljanske urbane 
regije sta pokazala tudi na enostranski 
vpliv Ljubljane na njeno zaledje. Ta se 
kaže predvsem v tem, da kljub 
razmeroma visokemu odstotku visoko 
kvalificiranih ljudi v njenem zaledju, 
večina njih hodi na delo v Ljubljano, ker 
v drugih centrih in manjših krajih ni 
dovolj primernih delovnih mest. 
Značilno je, da tudi med visoko kvalifi­
ciranimi ljudmi prevladuje miselna 
odvisnost od Ljubljane. Praktična 
Javno komunalno podjetje 
Grosuplje d.o.o., 
Cesta na Krko 7, Grosuplje 
RAZPISUJE 
prosto delovno mesto 
elektrotehnik - energetik 
Pogoji: 
- končana najmanj V. stopnja elektro 
smeri 
- dve leti delovnih izkušenj 
- vozniški izpit B kategorije 
- poznavanje dela na računalniku -
word in excel 
- poznavanje procesov v avtomati­
zaciji proizvodnje 
Delovno razmerje bomo sklenili za 
določen čas, z možnostjo zaposlitve 
za nedoločen čas. 
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 
8 dneh po objavi na naslov: Javno 
komunalno podjetje Grosuplje 
d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 
Grosuplje posledica tega je, da ni dovolj prisotna 
želja po vzpostavljanju strokovno zelo 
zahtevnih delovnih mest tudi v 
območjih blizu Ljubljane. Močna dnev­
na delovna migracija v Ljubljano bo 
seveda obstajala tudi v prihodnje, njen 
relativni pomen in s tem tudi obseg pa 
bi se ob primernih in medsebojno 
usklajenih razvojnih konceptih posa­
meznih panog lahko vsaj relativno 
zmanjšal. Pomen Ljubljane bo še 
vedno velik, v vrhunskih zadevah 
morda še bolj kot doslej, vendar na 
drug način, to je z dopolnjevanjem 
vrhunskih funkcij med Ljubljano in 
zaledjem. 
Gornjo ugotovitev potrjuje tudi dejst­
vo, daje doba informatike prinesla tudi 
nov pogled na pojmovanje delovnega 
mesta, ki omogoča večjo razpršenost 
kvalitetnih delovnih mest v prostoru in 
s tem zmanjšuje potrebo po zelo veli­
kih tokovih dnevne delovne migracije. 
Pri snovanju nadaljnjega razvoja infra­
strukture je treba predvsem stremeti k 
uvajanju sinergičnih učinkov različnih 
oblik prometnih povezav, posebej še 
povezav avtobusnih linij z železniškimi 
progami. 
Strateški del regionalnega razvojne­
ga programa Ljubljanske urbane regije, 
ki ga je pripravila Ljubljanska razvoja 
agencija, se pri zasnovi vizije opre­
deljuje za somestje, ki naj bi bilo pre­
pleteno z naravo in z visoko kakovostjo 
življenja. To naj bi bila tudi osnova za 
določitev strategij za doseganje ciljev. 
Eden od zelo oprijemljivih ukrepov za 
izboljšanje opremljenosti zaledja 
Ljubljane bi lahko bila tudi podpora za 
uvajanje različnih izobraževalnih orga­
nizacij v centrih somestja in tudi novih 
srednjih šol, splošne in strokovne 
usmeritve, saj demografski potencial 
tega območja to vsekakor omogoča. 
Glede nadaljnjega razvoja poselitve 
v celotnem območju oziroma v njego­
vih delih lahko veliko pripomore 
poenotenje meril za izdelavo podrobnih 
prostorskih planskih aktov. 
Eno od ključnih vprašanj nadaljnjega 
razvoja regije je razvoj poselitve nas­
ploh in s tem povezan tudi razvoj 
podeželja. Srečujemo se namreč s 
težnjami koncentracije prebivalstva v 
bližini glavnih prometnih osi, stagnacijo 
ali celo zmanjšanjem števila prebival­
cev v Ljubljani ter praznjenjem številnih 
naselij v odročnih območjih regije. To 
še posebej velja za hribovita območja 
oziroma naselja v višjih nadmorskih 
višinah. Zametki pozitivnega prebival-
stvenega razvoja se tudi v teh območjih 
že kažejo. Vprašanje poselitvenega 
razvoja se neposredno navezuje tudi 
na ustvarjanje možnosti, da bi 
sposobnosti ljudi na različnih 
področjih življenja kolikor Je le 
mogoče prišle do Izraza. V strokovnih 
krogih temu pravijo tudi pospeševan­
je razvoja človeških virov. 
Skupni problem občin v neposred­
nem zaledju Ljubljane, kakor tudi 
odročnih občin, je problematika 
nadaljnjega razvoja kmetijstva in nje­
gove preobrazbe. V mnogih primerih 
sploh ne moremo govoriti o naseljih, ki 
bi bila izrazito kmetijska, pač pa gre le 
za različne stopnje vpliva ruralnosti ali 
urbanosti. Kombinacija urbanih in 
ruralnih funkcij sicer prinaša s seboj 
številne probleme, po drugi strani pa 
tudi ugodnosti. V izrazito podeželskih 
območjih pomeni prisotnost urbanih 
funkcij tudi boljšo opremljenost ter s 
tem tudi ugodnejše pogoje za ohran­
janje poselitve. 
Dr. Lojze Gosar GOSPODARJENJE V OBČINI GROSUPLJE - NAD DRŽAVNIM 
POVPREČJEM IN USMERJENO V PODJETNIŠTVO 
Kolikor ljudi, toliko mišljenj, prav vsi 
pa imamo prav. Če bi bila razvoj in 
blaginja rezultat seštevanja odločitev, 
kako do razvoja in blaginje, potem bi 
doživeli poraz. Za napredek so potreb­
na odrekanja. Potrebna sta trud in trdo 
delo. To dvoje pa nima posebnih 
zaslug za lagodno zadovoljstvo. 
Priznati moramo, da smo v precej­
šnji meri še vedno občina s kmetijskim 
značajem. Veliko nas je okusilo težak 
kmečki kruh. Prav je, da se tega 
zavedamo in spomnimo, pogubno pa 
bi bilo, da na tem še vedno vztrajamo. 
Nujno je, da krenemo tja, kjer bodo 
boljši rezultati. Podjetništvo-obrt in 
drugo, na trdnih temeljih sloneče 
gospodarstvo, bo dalo moč za ohra­nitev naše skupnosti in tudi našega 
podeželja. Poziv državi, naj le s 
finančnimi injekcijami krije težave 
kmetijstva, je v bistvu le poziv ostale­
mu gospodarstvu, da naj da več. Vsi 
pa vemo, da imajo tudi davki svoje 
meje. 
Če si to priznamo ali ne, imajo poli­
tične stranke pomembno vlogo pri 
gospodarjenju. Trdim, daje bila občina 
Grosuplje zadnje štiri leta izrazito pod­
jetniško naravnana ; predhodnih osem 
let pa "kmetijsko". Smer daje najbrž 
predvsem župan. Biti mora vztrajen in 
včasih tudi zoprn, da pridobi potrebne 
glasove političnih strank - svetnikov. 
Prisotnost misli, da se slepo prilaga­
jamo podjetništvu, je najbrž upočasni-
1. PRIHODKI GOSPODARSTVA (SIT v tisočih) 
Obč. DOBREPOUE Obi GROSUPUE Obč. IV. GORICA 
Prihodki 1997 6.037.634 29.492.678 10.269.494 
Prihodki 2000 7.622.183 36.103.297 18.058.595 
Prihodki 2001 9.126.235 40.871.588 20.436.664 
Index 2001/1997 151 138 199 
Index 2001/2000 119 113 113 
2. DOSEŽEN DOBIČEK OZIROMA IZGUBA (SIT v tisočih j 
Obč. DOBREPOUE Obč. GROSUPUE Obč. IV. GORICA 
Dobiček 1997 170.928 694.737 328.522 
Izguba 1997 -59.743 -216.862 -328.725 
Dobiček 2000 152.871 1.153.240 829.491 
Izguba 2000 -15.652 -786.293 -132.470 
Dobiček 2001 125.401 1.347.064 985.320 
Izguba 2001 -200.340 -389.852 -144.951 
Ind. dobič. 2001/1997 73 194 299 
Ind. izgub. 2001/1997 335 180 44 
Ind. dobič. 2001/2000 82 116 118 
Ind. izgub. 2001/2000 1284 49 109 
DOBIČEK IN IZGUBA GOSPODARSTVA SLOVENIJE (SIT v tisočih) 
Dobiček za leto 2000 303.288.563 
Izguba za leto 2000 -185.768.122 
Dobiček za leto 2001 337.564.175 
Izguba za leto 2001 -637.007.549 
Ind. 2001/2000 dobiček 111 
Ind.2001/2000 izguba 342 
3. DOBIČEK IN IZGUBA NA ZAPOSLENEGA (SIT v Iteočih) 
DOBREPOUE GROSUPLJE IV. GORICA SLOVENIJA 
Dobiček na 399 518 618 647 
zaposlenega 2000 
Izguba na 40 353 98 396 
zaposlenega 2000 
Dobiček na 237 584 683 713 
zaposlenega 2001 
Izguba na 436 169 100 1345 
zaposlenega 2001 
Največjo rast dobička je doseglo gospodarstvo občine IV. GORICE, največje 
zmanjšanje izgube od leta 2000 na leto 2001 pa gospodarstvo GROSUPLJEGA. 
4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN BREZPOSLENIH PO OBČINAH IN DRŽAVI. 
DOBREPOUE GROSUPUE IV. GORICA SLOVENIJA 
Zaposleni v letu 383 2224 1342 468.677 
2000 
Zaposleni v letu 459 2305 1442 473.445 
2001 
Brezposelni v letu 105 665 498 104.583 
2000 
Brezposelni v letu 88 592 466 104.316 
2001 lo dinamiko, zavrlo je pa ni. 
Kljub "podjetniški" politiki pa kmeti­
jstvo ni bilo prikrajšano. Za kmetijstvo 
je bilo v naši občini v zadnjih štirih letih 
namenjenega več denarja, kot v času 
pred 1998 - v obdobju kmetijske poli­
tike. V letu 1997 je bilo za kmetijstvo 
izplačanih 19,552 milijona SIT, v letu 
2000 pa 32,59 milijona SIT. Plan za 
leto 2002 predvideva 41,4 milijone SIT 
občinskega denarja, kar pomeni 2,1 
krat več kot leta '97. Kljub takšnim 
številkam trdim, da je bilo zadnje štiri 
leta "obdobje podjetništva". Prihodek, 
dobiček in videnje v naravi to potrjuje­
jo. Gospodarstvo občine Grosuplje je 
bilo uspešno. Naj za svoje trditve nave­
dem še nekaj številk. 
(Glej tabele levo spodaj) 
V občini Grosuplje je 2,6 % brezposel­
nih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe. 
Uspeh gospodarstva občine Grosuplje 
in naših sosednih občin, v primerjavi s 
povprečjem države, je predvsem v izred­
nem znižanju izgube in primernem zvišan­
ju dobička, doseženega na delavca. 
Razlogov za ta lep uspeh je gotovo več. 
Pomemben delež pa ima gotovo tudi poli­
tika občine. 
Predvsem pravočasni zazidalni načrti, 
primerna cena komunalne opremljenosti 
in primeren ter strokoven nastop občin­
skih služb, so pritegnili nove podjetnike. Z 
večjim prihodkom so novi investitorji tudi 
poživili ostalo gospodarstvo. Začetek 
novih gradenj je zaposlil gradbenike in 
instalaterje. Povečana dejavnost podjetij 
pa potrebuje usluge in kooperante. Krog 
dodajanja nove vrednosti se zapira in 
samopospešuje. 
Kot očiten primer napredka lahko 
navedemo pogled na obrtno podjetniško 
cono TOC pri avtocesti v Grosupljem. 
(Glej spodnji sliki!) 
Uspeh grosupeljskega gospodarstva je 
torej viden tudi v naravi. Prepričan sem, 
da se je obdobje napredka naše občine 
šele dobro začelo in da lahko v prihodnje, 
ob ohranitvi tovrstne zdrave in razvojno 
usmerjene miselnosti, pričakujemo še 
nove vzpodbudne rezultate, predvsem pa 
kvalitetnejše pogoje za delo in življenje. 
Tudi za kmete. 
Jože Intlhar 
OBVESTILO UPRAVNE ENOTE 
OD 10 .08. 2002 
NE IZDAJAJO VEČ 
VODNOGOSPODARSKIH 
SOGLASIJ IN V0DN0G0SP0 
DARSKIH D0V0UENJ 
Dne 10.8.2002 je z uveljavitvijo 
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 
67/2002) prenehal veljati Zakon o 
vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 
29/86 in Uradni list RS, št. 15/91 ter 
52/2000). S tem dnem je tudi prene­
hala obveznost upravnih enot za 
izdajanje vodnogospodarskih sogla­
sij in vodnogospodarskih dovoljenj, 
razen za tiste zadeve, ki do uveljav­
itve novega zakona, to je do 
10.8.2002, še niso bile dokončane. 
Vloge za izdajo vodnogospo­
darskih soglasij oziroma vodnih 
soglasij je potrebno od 10.8.2002 
dalje posredovati Agenciji Republike 
Slovenije za okolje, Območna pisar­
na Ljubljana, Slovenčeva 95, 1000 
Ljubljana. 
Nevenka Dolgan, načelnica 
Slika zgoraj: Pogled junija 1999. 
Slika desno: Isti pogled avgusta 2002. 
• foto Jože Intihar 
VIRI: 
- Agencija RS, sektor za statis­
tiko in informiranje 
- Proračun občine Grosuplje, 
- Zavod za zaposlovanje 
TIPRO KEYBOARDS D.0.0. 
- MULTINACIONALKA? KOMUNALNI ODPADKI PO NOVEM 
Uspelo jim je nekaj, kar ne velja za 
večino slovenskih podjetij, saj direk­
tor g. Milan Čelan razlaga: "Že dolgo 
na svetovnem trgu prodajamo 
izključno proizvode, ki so v celoti 
plod našega znanja in se prodajajo 
pod našo blagovno znamko." Lani so 
ustvarili za 8 mio EUR prometa. 93% 
proizvodnje izvozijo na zahtevna 
tržišča Italije, Nemčije, Velike 
Britanije, Francije, ZDA, Japonske, 
Avstralije, Nove Zelandije, Singa-
purja, Južne Afrike, Skandinavije, 
Beneluxa, Švice, Španije, Portu­
galske in Argentine. Zaposleni v pod­
jetju prihajajo iz 10 držav. 
V torek, 10. septembra 2002, je 
podjetje Tipro Kevboards d.o.o. 
pripravilo tiskovno konferenco. 
Podjetje ima poslovne in proizvodne 
prostore na Ljubljanski cesti 64, to je 
na lokaciji med avtocesto in novo 
bencinsko črpalko. 
Za sklic tiskovne konference so 
imeli tri razloge. Prvič, zaključujejo 
razvoj nove družine izdelkov 
(TouchMe in Cameleon tipkovnice), 
za katero ocenjujejo, da bo prinesla 
veliko preokretnico v poslovanju pod­
jetja. Drugič, tiskovno konferenco so 
pripravili kot zaključek letnega sre­
čanja z najpomembnejšimi poslovni­
mi partnerji iz 14-ih držav sveta. 
Tretjič, "...ker redko informiramo 
javnost o tem, kaj smo in kaj 
delamo," uvodoma razloži direktor 
podjetja. "V okolici, to je v Sloveniji in 
na Hrvaškem, smo manj poznani kot 
v tujini." 
Poslujejo že od leta 1985. Bili so 
prvo podjetje v takratni Jugoslaviji z 
zasebnim kapitalom. Dovoljenje so z 
velikimi napori dobili od takratne 
slovenske oblasti. V preteklosti so 
bili v domačem prostoru znani kot 
distributer Cherrv proizvodov. Leta 
1996 so pridobili certifikat kakovosti 
po ISO-9001 ter pričeli s sistematič­
nim prodorom na svetovni trg. Danes 
so v prvi vrsti razvojno in proizvodno 
podjetje na področju inteligentnih 
vhodnih enot, to so prosto programa-
bilne tipkovnice, čitalci, displeji. Tako 
lahko po naročnikovih željah in potre­
bah tipkovnice sestavljajo, jih dopol­
nijo s čitalniki magnetnih kartic, pri­
lagodijo obliko, tipke programirajo 
poljubno, jih osvetlijo z različnimi 
barvami,... Specializirali so se za 
posamezne tržne niše na primer za 
tipkovnice registrskih blagajn, ben­
cinskih črpalk, sodelujejo z bankami, NEVVS / TouchMe™ 
IO 1 , NEWS • CDMPANV • OFFICES • DISTPiaiJTKJN » FAI 
TOUCH IT. 
it is ReaL. Gat a tasta of tomorrovv vuith tha naw TouchMn 
famtly lina. 
Cauple togothar touchacraan, program mah In kayB, 
card '•.!•(•" •.. -ii'.fii..,-. iriantitn,• • modulaa, ... 
Ctimh mati ona are un limit od. 
Gnt TouchMe tnchnical Hocumnnt.flt.ton 
Oownload P»rt1 [4 JMB| Oownk>ad ParM? |3 SMB| 
Taka a vtrtual tour toa laam mora a bou t TouchMa 
••• i"'i- and funtiona. 
(NOTt TIMa, dmmo tluvrcn« tha TIPRO MO r , 
Ml fuin.tnirHi um in Lina rtrnn ara nkui nvailnhia ««•> ttm inn 
laaaMM -..-...i, |M i 
Predstavitvena stran na internetu. 
finančnimi ustanovami, naredili so 
celo tipkovnico za trgovce z vrednos­
tnimi papirji ali valutami. 
Rezultati podjetja dokazujejo, da 
so uspeli in da so v svojem tržnem 
segmentu v svetovnem vrhu. Pred 
leti so 90% prometa ustvarili z dis­
tribucijo, danes le še borih 8%. 
Glavnino prometa danes predstavlja­
jo posli z znanimi kupci. To so podjet­
ja, ki spadajo v vrh svetovne 
ponudbe: Siemens, Fujitsu, Toshiba, 
Skidata, Avery Berkel, Hitachi. Lani 
so ustvarili za 8,8 milijonov EUR 
prometa, od tega 93% v tujini. V letu 
2001 so dosegli 37 odstotno rast. Od 
čistega lanskega dobička 659 tisoč 
EUR so si lastniki razdelili le 10%, 
ostalo so investirali v nov program, ki 
vstopa na trg (TouchMe in Ca­
meleon). "Na svetovnem trgu smo 
znani kot drag, vendar zelo 
kakovosten ponudnik. Brez slednje­
ga na zahtevnih zahodnih trgih 
danes ne moreš prodati še tako bril­
jantne ideje." pravi direktor Čelan. 
Poleg sedeža v Grosuplju imajo 
svoja podjetja oziroma predstavništ­
va na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, 
Angliji in Avstraliji. Skupaj jih je v 
podjetju zaposlenih 77. Kratkoročno 
želijo pridobiti več projektov na 
Japonskem. Zato so že maja pričeli z 
ustanavljanjem novega podjetja 
Tipro Japonska. 
Kot svojo prednost navajajo tudi 
notranje lastništvo podjetja. To 
pomeni, da vsi lastniki v podjetju 
aktivno delajo, razen dveh. Poleg 
lastnikov iz Slovenije in Hrvaške je solastnik partner iz Anglije. 
Pričakujejo, da bo konec leta v pod­
jetje vstopil nov partner, zelo znano 
japonsko podjetje. 
In v čem je po njihovem mnenju 
ključ uspeha? Zaposleni prihajajo iz 
desetih držav. Razlike obstajajo, ven­
dar naj bi to prinašalo tudi prednosti. 
Baza zaposlenih prihaja iz Slovenije 
in Hrvaške. To sta državi, ki sta v 
svetu informatike neznani. Zato 
menijo, da razmišljajo drugače od 
konkurence ter zato lahko kupcem 
ponudijo rešitve, ki so v mnogočem 
drugačne od ponudbe konkurentov. 
In nenazadnje, pravijo, da je način 
nastajanja novih izdelkov pri njih rev­
olucionaren. Pravijo, da prodajajo 
svoj način razmišljanja. To potrjuje 
njihov logo: "Osredotočeni na vaše 
bodoče potrebe." 
To pomeni, da v fazi nastajanja 
izdelka kupca poslušajo, kaj želi, kaj 
pričakuje. Vendar se tu njihova zgod­
ba šele začne. Kajti kupcu ne želijo 
ponuditi nečesa, kar že obstaja, 
ampak nekaj novega. Zato kupca 
"skenirajo", to pomeni gredo skozi 
celoten proces, v katerem se bo nji­
hov izdelek uporabljal ter ponudijo 
izvirno rešitev, drugačno kot 
konkurenca. Zato se večkrat dogodi, 
da kupci katere od idej na začetku ne 
sprejmejo najbolje ali jih zavračajo. 
Tako je bilo na primer tudi z MID, 
modularno programabilno tipkovni­
co, danes pa predstavlja standard na 
dvojem področju. 
Mag. Tatjana Jamnih Skuhic 
GROSUPUE 
(osebno razmišljanje) 
Mestno naselje Grosuplje ima 
kabelsko televizijo, na katerem lahko 
vidimo tudi oddaje studia TV 
Grosuplje. Te so raznolike in za­
nimive tako za krajane Grosupljega 
kot tudi za ostale. 
Žal to kabelsko omrežje še ni 
dovolj razvejano na ostale kraje in 
krajevne skupnosti. Poznano mi je, 
da bo v bližnji prihodnosti to 
"novost" dobilo tudi naselje Šmarje -
Sap. 
Verjetno je najbolj gledana oddaja 
prenos sej Občinskega sveta Občine 
Grosuplje, saj so gledalci, ki imajo 
TV priključek, lahko dovolj neposred­
no informirani o delu občinskega 
sveta in občinske uprave kakor tudi 
ostalih delavcev državne uprave, ki 
so predstavljeni na posameznih odd­
ajah. 
Mestno naselje Grosuplje je samo 
po sebi že tako veliko, da ima KDO BO TEBE LJUBIL? 
posebne specifične probleme razvo­
ja, posebno urbanističnega kot 
bodoče pravo mesto. Le ti se zelo 
razlikujejo od ostalih krajevnih skup­
nosti v občini. Zato menim, da bi 
morala večjo vlogo pri kreiranju poli­
tike razvoja kraja in njegove širše 
infrastrukture prevzeti s polno 
odgovornostjo za kraj Grosuplje kra­
jevna skupnost in svet s svojimi svet­
niki. 
TV Grosuplje predlagam, da se ob 
pomembnejših sejah sveta krajevne 
skupnosti Grosuplje vključi tudi TV in 
tako neposredno predstavi svojim 
krajanom plane dela in ob zaključku 
leta tudi poroča o doseženih rezul­
tatih oziroma poroča, zakaj posa­
mezni cilji oziroma naloge niso bile 
dosežene. 
S takimi oddajami enkrat ali 
dvakrat letno bi se TV kabelska 
Grosuplje po mojem mnenju bolj 
angažirano vključila v dogajanje v 
sami krajevni skupnosti Grosuplje in 
doprinesla k racionalnejšim rešitvam za infrastrukturo v kraju, za kulturno, 
športno in turistično poživitev ter vse 
drugo dogajanje v kraju, v povezavi z 
občinskim svetom, županom in 
strokovnimi službami Občine. 
Krajevna skupnost in svet kra­
jevne skupnosti s svetniki mora 
postati lobist v pozitivnem smislu 
svetnikom v občinskem svetu za 
argumentirane in strokovno utemel­
jene predloge nadaljnjega razvoja 
kraja v zadovoljstvo sedanjih in 
bodočih krajanov, kakor tudi ostalih 
krajevnih skupnosti, saj občani le-
teh veliko dela, šolanja, varstva 
otrok, kakor tudi cestne in krajevne 
infrastrukture neposredno koristijo. 
Obenem pa moramo vedno težiti k 
razvoju v urbanih naseljih, saj bodo v 
njih živeli naši otroci. 
KS mora postati drugi, če ne prvi 
parlamentarni dom za krajane KS 
Grosuplje. Za samo mestno naselje 
pa po mojem mnenju zagotovo prvi 
dom krajevnega odločanja in dela. 
Anton Žitnik VZPOSTAVITEV EVIDENC 
Javno komunalno podjetje Grosuplje, 
izvajalec javne službe ravnanja s komunal­
nimi odpadki v občini Grosuplje, je z uveljav­
itvijo novega Odloka o ravnanju z odpadki v 
občini Grosuplje, dolžno čimprej vzpostaviti 
celovit način ravnanja z odpadki. Ob nujno 
potrebni uvedbi sistema ločenega zbiranja 
in prebiranja komunalnih odpadkov, je 
potrebno že v začetni delovni fazi tudi 
vzpostaviti potrebne evidence, ki se nanaša­
jo na zbirna in prevzemna mesta, ekološke 
otoke in podatke o vrstah, tipih in velikostih 
zabojnikov za odpadke, vse v povezavi z 
osebnimi podatki o povzročiteljih. Izvajalec 
javne službe je namreč dolžan voditi tudi 
osebne evidence povzročiteljev in istočasno 
zavezancev za plačilo komunalnih storitev, 
občinskih ekoloških taks oziroma deleža za 
razširjeno reprodukcijo in republiških taks 
zaradi obračuna in eventualne izterjave 
plačila storitev oziroma taks. Podatke iz 
osebnih evidenc lahko izvajalec uporablja 
izključno samo za predvideni namen. 
Izvajalec pridobiva zahtevane podatke od 
povzročiteljev, ki so te podatke dolžni dati 
izvajalcu neposredno, resničnost podatkov 
pa preverja preko uradnih evidenc. 
Za fizične osebe so osnova za obračun 
nosilec gospodinjske skupnosti in število 
članov te skupnosti, v večstanovanjskih 
objektih pa skupno število oseb posamezne 
stanovanjske skupnosti. Zavezanci za plači­
lo pa so ali nosilec gospodinjske ali upravnik 
stanovanjske skupnosti oziroma hišni svet. 
Število oseb posameznega zavezanca je 
napisano med osnovnimi podatki na 
vsakem računu, ki ga občani prejmete s 
posebno položnico vsak mesec. Zavezanci 
lahko pri določitvi števila oseb za izračun 
najmanjše količine odpadkov uveljavite ola­
jšavo za vključno tretjega in večje število 
mladoletnih otrok v posamezni gospodinjski 
skupnosti. Izjema pri plačilu pa so tisti 
občani, ki bivajo v domovih za starejše 
občane, ki so stalno oziroma začasno pri­
javljeni na naslovih v drugih občinah ali vtuji-
ni ali pa so študentje izven kraja stalnega 
bivanja. Oproščeni plačila storitve so tudi 
občani, ki so dokumentirano odsotni več kot 
tri mesece zaradi služenja vojaškega roka, 
službenega potovanja ali bolnišničnega 
zdravljenja. 
Nenaseljene hiše se obravnavajo kot 
počitniški objekti z občasno uporabo (pri 
obračunu se upošteva ocenjenih 60 I pre­
ostanka komunalnih odpadkov tedensko), 
pri tem pa so izvzeti objekti, ki niso več 
primerni za bivanje in nimajo vodovodnega 
priključka. 
Povprečna obračunska količina pre­ostanka komunalnih odpadkov znaša 1301 
na osebo na mesec. Strošek prevzema in 
odlaganja mesečne količine odpadkov sku­
paj z republiško takso, občinsko takso oziro­
ma deležem za razširjeno reprodukcijo in 
DDV-em znaša za občana 746,79 SIT, če 
odlaga odpadke v svoj zabojnik in 559,61 
SIT, če odlaga odpadke v skupni zabojnik na 
zbirnem mestu. Prekomerne količine 
odpadkov lahko občani odložijo samo v 
namenske bele vrečke z oznako Javnega 
komunalnega podjetja Grosuplje, kijih kupi­
jo na sedežu podjetja oziroma pri šoferju 
smetarskega vozila. V ceni vrečke je zaraču­
nan tudi odvoz in odlaganje tako oddanih 
odpadkov. Cena za 50 I vrečko je 120 SIT, 
za 80 I pa 180 SIT. 
Gospodarske družbe, samostojni podjet­
niki, upravne in druge neprofitne organizaci­
je na področju kulture, izobraževanja, društ­
va in podobno, so dolžni z izvajalcem javne 
službe skleniti pogodbo o prevzemu komu­
nalnih odpadkov. Ob podpisu pogodbe se z 
vsakim povzročiteljem dogovorimo o predvi­
denih vrstah, sestavi, ločevanju in količini 
predvidenih odpadkov ter lokaciji prevzema. 
V treh občinah je cca 1300 tovrstnih 
zavezancev, pogodbo pa jih je do konca 
meseca avgusta podpisala polovica. 
Pozivamo tudi ostale, da to storijo čimprej! 
Največ pripomb zaradi obveznega pod­
pisa pogodbe je s strani občanov, ki imajo 
razna zastopstva in prodajo po telefonu, ins­
talaterjev in drugih, ki imajo večinoma 
terensko delo, avtoprevoznikov, prav tako pa 
tudi s strani predstavnikov neprofitnih 
dejavnosti, kot so razna kulturna, športna, 
turistična društva, krajevne skupnosti ali 
politične stranke. Izjeme glede podpisa 
pogodbe so le pravne osebe, ki so v 
mirovanju in brez prometa na računih. 
Vsak od navedenih oseb mora odlagati 
odpadke praviloma v svoj zabojnik, izjeme 
so le v primerih, ko se osebe različnih 
dejavnosti na isti lokaciji odločijo za skupni 
zabojnik, ali pa osebe, ki opravljajo 
dejavnost na domu in odlagajo odpadke v 
individualni zabojnik, ki je namenjen tudi 
gospodinjski rabi. 
Opažamo, da se je velika večina 
povzročiteljev šele ob podpisu pogodbe 
resno soočila z dejanskimi in vedno večjimi 
količinami odpadkov, kijih proizvedejo tudi s 
svojo dejavnostjo. 
Istočasno pa je razveseljivo tudi spoznan­
je, da se je vsak pripravljen takoj racional­
izirati, tako glede količin kot tudi glede 
možnega ločevanja odpadkov in vračanja 
koristnih odpadnih surovin specializiranim 
organizacijam. Nekateri imajo z njimi že 
sklenjene ustrezne pogodbe. 
JESENSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV 
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da 
bomo izvajali jesenski odvoz kosovnih odpadkov po naslednjem urniku: 
Ponedeljek 30 09.2002 KS Mlačevo, KS Žalna, KS Račna, KS Ilova Gora 
Torek 01. 10.2002 KS Sp. Slivnica, KS Št. Jurij, KS Škocjan 
Sreda 02. 10.2002 KS Polica, KS Grosuplje - okolica 
Četrtek 1)3. 10.2002 Grosuplje naselje 
Petek 04. 10.2002 KS Šmarje - Sap 
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski 
aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. 
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na 
dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpad­
ke^ 
PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV 
Vjesenskem času bomo organizirali tudi prevzem nevarnih odpadkov izključno 
iz gospodinjstev. Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in 
maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi 
živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. 
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od 
podjetnikov. 
Naša prihodnost je čisto okolje! 
Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Janez Skarlovnlk 
DATUM NASELJE STO J NO MESTO ČAS ZBIRANJA 
sobota 19.10 2002 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdav Domu 8,00 - 10,00 h 
sobota 19 10.2002 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Vele 10,30- 12,00 h 
sobota 19.10.2002 Stična Parkirišče pri samostanu 12,30- 13,30 h 
sobota 19.10.2002 Zagradec Parkirišče pri trgovini KZ 14,00- 15,00 h 
sobota 19.10.2002 Krka Parkirišče pri gostilni Nace 16,30- 16,30 h 
sobota 19.10.2002 Muljava Parkirišče- gostilna Obrščak 17,00- 18,00 h 
ponedeljek 21.10.2002 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem pod. 14,30- 15,30 h 
ponedeljek 21 10.2002 Veliko Mlačevo Parkirišče pri gasilnem domu 16,00- 17.00 h 
ponedeljek 21.10.2002 Mala vas / Gros. Parkirišče pri zadružnem domu 17,30- 18,30 h 
torek 22.10.2002 Videm Parkirišče pri trgovini Vele 14,00- 15,30 h 
torek 22 10.2002 Kompolje Parkirišče pri gasilnem domu 16,00- 17,00 h 
torek 22.10.2002 Ponikve Parkirišče pri gasilnem domu 17,30- 18,30 h 
sreda 23.102002 Grosuplje Parkirišče za trgovino Zdenko 14,00 - 16,00 h 
sreda 23.10.2002 Šmarje Sap Parkirišče pred družbenim domom 16.30 - 17.30 h 
ZUPANOV OBISK V NOVI 
DVORANI NA POLICI 
Polica, sreda, 4. septembra 2002 - Po približno enem letu se Je župan Janez Lesjak 
z J ožetom Mlklavčičem oglasil v KS Polica. Po predhodnem terenskem ogledu so si 
skupaj s predsednikom KS Polica, Andrejem Ferjanom, ogledali izvedene projekte v 
bližnji preteklosti in mesta, na katerih naj bi začeli čim prej nove krajevne naloge. 
Predsednik KS Ferjan je uvodoma povedal, da je bila v lanskem letu dokončana in 
finančno pokrita večja investicija javne razsvetljave na Peči, v načrtu pa je, da bi se čim 
prej začela dela na cesti Polica - Sp. Brezovo, uredil trg pred cerkvijo na Polici in začela 
pripravljalna dela za poslovilni objekt mrliške vežice. 
Župan je Poličane pohvalil tudi zaradi obširno zastavljenega in izvedenega projekta 
prenove gasilskega doma z večnamensko dvorano. V predstavitvi "občinskih načrtov" pa 
je ponovil že znane težave, ki smo jih že večkrat zapisali: križišče pri Logotu je nevarno, ni 
pločnikov, ni semaforjev, prometni kaos ("Cestna politika države je na psu," je dejal 
župan), problem poliških vodovodov in njihovo vzdrževanje, zaostalo reševanje odpadnih 
vod in kanalizacijskih povezav s čistilno napravo ter vedno hujše hudourniške meteorne 
vode. Na vse to je dodal g Kragelj, da je problem tudi v občinskem urbanizmu, ko načr­
tuje nove zgradbe, ne poskrbi pa se za sočasno primerno izgradnjo cest in ostale infra­
strukture. Tako bi se temu moralo streči tudi po veljavni zakonodaji. 
Krajani so ponovno izpostavili pluženje snega, vlaganje sredstev v telefonijo v pretek­
losti, premajhnem številu zabojnikov za odpadke, poti za kmetijske stroje in še nekatere 
druge krajevne probleme, o katerih pa smo v glavnem že pisali v lanskem letu. 
Jože Mlkllč 
100 let gasilstva v ŠtJuriju Posodobljen 
gasilski dom na Polici "ZMAGALI SMO" 
Polica - sobota, 13. julija - Veliko slavje, ki so ga pripravili poliški gasilci ob odprtju temeljito prenovljenega 
gasilskega doma z veliko, v nadstropju nadgrajeno večnamensko dvorano, so začeli z mašo v domači cerkvi sv. 
Jakoba. Maševal je ljubljanski metropolit in nadškof dr. Franc Rode ob somaševanju domačega župnika Antona 
Pahuljeta ter večine župnikov iz grosupeljske dekanije in bližnje okolice. Po maši so v povorki odšli na priredit­
veni prostor, med proslavo pa je s krajšim obredom nadškof blagoslovil prenovljeni gasilski dom. 
"Dočakali smo dan, ko po petih letih 
prizadevanj za ureditev in posodobitev 
doma lahko naša pričakovanja tudi z 
blagoslovitvijo predamo v prvi vrsti našim 
krajanom, kraju, pa tudi širšim potrebam 
in željam v uporabo", je povedal predsed­
nik PGD Polica Franc Vrhovec in nadalje­
val: "...To je objekt, ki omogoča ustrezno 
hrambo gasilskega orodja in opreme ter 
izvajanje gasilskih aktivnosti, ima poslovni 
prostor, v katerem se lahko društvo sesta­
ja in vodi svoje delo. Ima dvorano, ki je več­
namenska in bo služila kraju za vse nje­
gove raznovrstne potrebe." 
Že v petek pred veliko slovesnostjo so 
se zbrali na slavnostni seji, na kateri so 
podrobneje spregovorili o pretečenem 
delu, v katerem so morali premagovati 
nemalo težav. Poliški gasilci so prvi dom 
imeli zgrajen že leta 1928 (tri leta po 
ustanovitvi društva), a so se leta 1973 Temeljito prenovljen gasilski dom na Polici 
Gasilska zveza Grosuplje. Nekaj kreditov 
pa je ostalo še neplačanih, a kot je dejal 
predsednik poliških gasilcev: "Zmagali 
smo." Ob tem se je še zahvalil vsem pro­
jektantom, izvajalcem, nadzoru, pre­
voznikom, darovalcem, sodelavcem in 
vsem ostalim za ogromno število oprav­
ljenih delavnih ur prostovoljnega dela, za 
znanje in sredstva. 
Nadškof dr. Rode je že v pridigi poudaril 
stični področji delovanja pravega kr­
ščanskega človeka in dobrega gasilca -
oba sta vedno pripravljena pomagati 
bližnjemu, med obredom blagoslova pa je 
nadškof obšel zgradbo prenovljenega 
doma in se nato podal v spremstvu 
poveljnika Alojza Zupančiča, domačega 
župnika in predsednika društva tudi v vse 
njegove notranje prostore in jih nato 
poškropil z blagoslovljeno vodo. 
Vozilo je blagoslovil nekdanji šentjurski župnik Ivan Mihelic. 
V nedeljo, 7. Julija 2002, se je zbralo veliko število uniformiranih gasilcev iz 
Gasilske zveze Grosuplje in nekaj tudi od drugod na parkirnem prostoru pred 
gasilskim domom v ŠtJuriju. Od tukaj so se nato razvrstili v slavnostno povorko 
in odšli na prireditveni prostor oziroma športno igrišče ob bodoči novi zgradbi 
osnovne šole, za katero so pred dobrimi štirinajstimi dnevi položili temeljni 
kamen. V pozdravih predsednika društva Nika Mihicinca se je zvrstila cela 
množica povabljenih gostov, še večja pa je bila množica, ki Je prejela različna 
gasilska priznanja in odlikovanja. Ob nagovoru in opozorilu, da bodo gasilci kljub 
vedno večji tehniki morali biti tudi vedno bolj usposobljeni zaradi pasti sodobne 
civilizacije in novih tehnologij, je župan Janez Lesjak predal ključe novega kom­
biniranega vozila GVG-1 / Mitsubishi z visokotlačno črpalko, nekdanji šentjurski 
župnik Ivan Mihelic pa je blagoslovil novo pridobitev. V priložnostnem kulturnem 
programu sta sodelovala tudi dopustniško "okrnjena" Šentjurski oktet in folklor­
na skupina iz Račne. 
"Kako dolge so minute, kako potrebni 
in zaželeni možje in žene so gasilci, 
gasilke, se zavemo šele, ko uničujoč pla­
men hlasta po našem imetju, ko iz 
grozečih plamenov slišimo klic po 
rešitvi, ko zbegana živina nemočno 
čaka..." je zapisal v zbornik ob 100-let-
nici tajnik KS Št.Jurij Dušan Štrus, ki je 
tudi sam že od malih nog gasilec in je 
Župan Janez Lesjak izroča ključe nove­
ga vozila. večkrat v živo sodeloval pri reševanju in 
gašenju. 
Še težje je bilo pred 100 leti. "Hiše so 
bile grajene v večini iz lesa in pokrite s 
slamnato streho. Večkrat so bila poslop­
ja grajena tesno drug ob drugem. Požar, 
ki ga je zanetila strela, neprevidnost ali 
človeška hudobija, je lahko uničil v 
nekaj urah celo vas." Tako je ob jubileju 
zapisal domači župnik Anton Hostnik. 
Ljudje so se nemo spraševali ob 
takšnih nesrečah, dokler ni dozorel čas, 
da so se organizirali... 
"100 let je gotovo magična meja, ki jo 
sanja skoraj vsak posameznik, toda le 
malokomu je dano, da jo dočaka", je 
zapisal predsednik GZ Grosuplje Andrej 
Bahovec. Ta visoki jubilej je sovpadal z 
velikim prebujanjem slovenstva ob raz­
padanju avstroogrske monarhije. Zato je 
z ustanovitvijo "ognjegasnega društva" 
možno zaslutiti tudi rast kulturnih in 
družbenih pobud v šentjurski dolini, kar 
je z drugimi besedami potrdil tudi 
župan: "Prostovoljno gasilstvo v teh 
naših krajih je bilo in bo več, kot pove 
sama beseda." 
Čeprav v župnijski kroniki piše, da je 
takratni šentjurski župnik Matej Sitar 
začel ljudi nagovarjati že leta 1898, da 
bi ustanovili svoje društvo, pa so 
razmere dozorele šele čez štiri leta, koje 
ob pomoči omenjenega domačega odločili pod vodstvom zavzetega poliškega 
gasilca Rudolfa Kralja, da so začeli z grad­
njo in leta 1980 so v njem imeli prvič občni 
zbor. Z nabavo gasilske opreme in orodja 
ter potreb po sodobnejšem načinu dela je 
prišlo na upravnem odboru društva 29. 
10. 1996 do odločitve o povečanju in 
obnovi gasilskega doma z izgradnjo večje 
dvorane. 
Ker so začeli z veliko požrtvovalnosti in 
nekoliko premalo "uradnih papirjev", sojih 
začele obletavati inšpekcije. Po več kot 
enem letu prizadevanj pa jim je le uspelo 
pridobiti gradbeno dovoljenje. Sami so 
odstranili staro ostrešje in porušili vmesne 
zidove, pogodbeni delavci pa sojih pozidali 
po novih načrtih, nakar so sami zvarili 
železno strešno konstrukcijo. Večkrat so 
bili izpostavljeni tudi nevarnostim, pa seje 
na koncu vse le izteklo brez vsakršne 
poškodbe. Številni krajani so prispevali v 
lesu in drugih materialih. 
V letu 2000 je bilo nekaj predaha pri 
delu, ker je zmanjkalo sredstev, a se je 
našlo pet takšnih, ki so brezpogojno verjeli 
v to delo in so posodili svoj denar za nadal-Predsednik poliških gasilcev odpira vrata nadškofu dr. Rodetu, ki je nato 
blagoslovil tudi notranje prostore. 
jevanje del. Pri sofinanciranju pa so gasil­
cem s prispevki pomagali tudi: občina 
Grosuplje s prejšnjim županom Rudolfom 
Rometom in zdajšnjim županom Janezom 
Lesjakom, Krajevna skupnost Polica in V kulturnem delu prireditve sta sodelo­
vala Mešani poliški oktet, Godba 
Dobrepolje, povezoval pa jo je Franc 
Skubic. 
Jože Mlkllč 
župnika in župana Janeza Šiplja bil 
pobudnik za ustanovitev "ognjegasnega 
društva" Ivan Remic - človek gorenj­
skega porekla s podjetniškim duhom, z 
močnim posluhom za kulturo, s pozna­
vanjem zdravilstva ter neumoren, 
vesten in blag šentjurski nadučitelj. 
V zgodovini društva so se zamenjale 
kar štiri države. Kljub temu da so si tota­
litarni režimi vedno želeli prisvajali 
oblast tudi nad delovanjem gasilskih 
društev, pa je njihovo delovanje v osnovi 
ostalo enako. 
Danes društvo šteje 77 članov, 20 
članic, 2 podporna člana, 19 pionirjev in 
17 pionirk - odločnih ljudi, da po svojih 
najboljših strokovnih in človeških močeh 
ter z božjo pomočjo svojega zavetnika 
uresničujejo tradicionalno humanitarno 
pomoč bližnjemu, še posebej v nesreči. 
Jože Mlkllč Kapnik ni roža, ki vsako leto zraste 
V Grosupljem seje kot vrtni okras pojavil lep kos kapnika. Županova jama - tu­
ristično in okoljsko društvo se čuti dolžno opozoriti na ta pojav. 
Vemo, da je mogoče priti do kapnikov po legalni poti. Ko so gradili avtocesto 
proti Primorski, so zainteresirani lahko dobili kapnike, ki sojih odkrili pri kopan­
ju, in to lahko tudi dokažejo. 
Kapniki so čudovite 
tvorbe, ki jih je skozi stoletja 
ustvarila narava v podzem­
nih jamah in tja tudi sodijo. 
Društvo bi rado opozorilo 
predvsem na to, naj tako 
krašenje vrtov ne bi prešlo v 
navado in naj ne bi veljalo 
kot vabilo k ropanju jam in 
prestavljanju kapnikov v 
vrtove. 
Županova Jama - turis­
tično In okoljsko društvo 
Grosuplje I 
DELAVNI IN IZNAJDLJIVI 
PONOVSKI GASILCI 75-LETNICA PGD GATINA 
Ponova vas - sreda, 14. avgusta 2002 - Zaradi predhodno slabega vreme­
na, ko so nameravali ponovski gasilci pripraviti tekmovanje in proslavo z 
veselico v soboto, 10. avgusta, so vse to organizirali kar sredi tedna, na pred­
večer velikega šmarna. 10 društvenih ekip, ki so tekmovale za prehodni pokal 
Tabor, je tekmovalo na prireditvenem prostoru v Št.Juriju. Po tekmovanju pa 
so iz zbornega mesta na začetku Ponove vasi odšli na prireditveni prostor ob 
gasilskem domu. Predsednik društva Jože Mehle je v pozdravnem nagovoru 
dejal, da se s tem dnem zaokroža dokaj celovito in večletno delo na prizade­
vanjih ponovskih gasilcev za nabavo in dograditev primerne sodobne opreme. 
Nato je simbolično s ključi predal v uporabo orodno vozilo mercedes sprinter 
in kombi-bus z enako oznako, g. župnik Anton Hostnik pa ju je blagoslovil. 
Ze petega tekmovanja po vrsti za prehodni pokal Tabor so se udeležili gasilci iz nasled­
njih društev: Gatina (dve ekipi), Hudo, Polica, Ponikve, Ponova vas, Radohova vas, Sp. 
Slivnica, ŠtJurij in Zagradec pri Grosupljem. Po manjšem zapletu, saj so gasilci tekmovali 
praktično brez pravil (potreben je bil le čas od startnega mesta, prek sestavljanja 
gasilskega orodja, črpanja vode in podiranja dveh tarč - rdečega petelina, oziroma tako, 
kot če bi šli na gašenje požara, kjer pa se rado marsikaj zatakne...) so ugotovili, daje bila 
prva ekipa Gatine 2., druga ekipa ŠtJurija in tretja Gatina 1. 
Iz rezultatov je bilo tudi razvidno, da so nekatere ekipe med sodelujočimi precej 
izboljšale časovne rezultate iz preteklih let. Ker pa je bila ekipa Gatine pred tem že dvakrat 
prva, so se na tekmovanje (za vsak slučaj) temeljito pripravili, se pripeljali kar z dvema 
ekipama in posegli po prvem mestu. Tako jim je pripadel pokal v trajno last, ponovski 
gasilci pa bodo morali za bodoča tekmovanja nabaviti nov pokal. Morda je tudi zaradi teh 
dveh razlogov bilo moč začutiti nekoliko povečano vznemirjenje med člani obeh društev, 
za katero pa upamo, da se bo v bodoče prelevilo v še bolj plodno sodelovanje, saj so oboji 
(tako Ponovci kot Gatinci) dokazali, da v grosupeljskem gasilstvu nekaj pomenijo. 
Na gasilski prireditvi so poleg tekmujočih gasilcev sodelovali tudi gasilci in gasilke v 
svečanih uniformah, z orodnimi, poveljniškimi in kombiniranimi vozili. Parado je vodil 
domači poveljnik Jože Kocjan. Na proslavi je poleg predsednika GZ Grosuplje Andreja 
Bahovca in še nekaterih drugih spregovoril tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije, 
Grosupeljčan Božo Knez, kije med drugim izpostavil tudi nerazumevanje države do gasil­
cev, ki med drugim od njih zahteva plačevanje 20 %-nega davka na dodano vrednost pri 
nabavi gasilske opreme in orodja ter dokazal, da se kaj takega ne dogaja nikjer v 
evropskem prostoru, saj jim opremo država (oziroma dežela) enostavno podari v uprav­
ljanje. 
V kulturnem delu pa so sodelovali: Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom 
Draga Zakrajška iz Žalne in plesalca akrobatskega R&R Plesnega studia M iz Grosupljega 
Tina Kuhelj in Anže Jakopin, po proslavi pa je bila velika vrtna veselica, na kateri je (kot že 
nekajkrat doslej) igral priznani narodno-zabavni ansambel Ptujskih 5. 
Jože Mlkllč Letos je PGD Gatina praznovalo 75-
letnico obstoja, ki so jo proslavili z 
veliko vrtno veselico in blagoslovitvijo 
novega vozila, s katerim so povečali 
varnost prevoza desetin in izboljšali 
operativno sposobnost društva. 
Začetek slovesnosti je naznanila glas­
na koračnica, ob kateri seje vila para­
da gasilcev in gasilskih vozil, sledile so 
deklamacije mladih gasilk, prevzem in 
blagoslovitev novega vozila, prisotne 
pa so nagovorili in pozdravili predsed­
nik PGD Gatina Vinko Trontelj, 
poveljnik Gasilske zveze Grosuplje 
Avgust Burger, predsednik občinske 
Gasilske zveze Andrej Bahovec in čla­
nica komisije za ženske pri Gasilski 
zvezi Slovenije Minka Marinčič. Po 
slovesnosti je sledila velika gasilska 
veselica, kjer so se ob dobrem 
kozarčku poveselili vsi vaščani in ostali 
gostje. 
Ob 75. obletnici so gasilci sklenili 
trud minulih let in ugotovili, da se 
lahko pohvalijo z veliko prostovoljnimi 
urami, ki so jih namenili za kakovost­
nejše skupno bivanje in življenje na 
podeželju. "Uredili smo garažo za kom­
binirano vozilo, uredili mladinsko 
sobo, namestili nov strop v dvorani in 
PREPRIČLJIVA 
ZMAGA GASILCEV 
IZ RAČNE 
Spodnja Slivnica, 21. 7. 2002 - Na 
Spodnji Slivnici Je 21. 7. 2002 
potekal 5. gasilski kviz. Letos se ga 
Je udeležilo 9 ekip okoliških gasilskih 
društev (PGD Račna, Čušperk, Škoc-
jan, Ponova vas 1, Gatina, Grosuplje, 
Mala Nova Gora, Ponova vas 2 in 
Spodnja Slivnica). Z obilico znanja Je 
zmagala ekipa iz Račne. 
Kviz se je začel z žrebom vrstnega 
reda ekip, iz katerih so sestavili tri 
predtekmovalne skupine. Iz vsake se 
je nato najboljša ekipa uvrstila v 
finale. Celotno tekmovanje je potekalo 
pod nadzorom komisije, ki so jo ses­
tavljali: Dušan Križman (predsednik 
PGD Sp. Slivnica), Božo Knez (član 
Gasilske zveze Slovenije) ter Uroš 
Horvat in Anton Mehle (oba gasilska 
člana). Sledil je kviz, v katerem so 
morali tekmovalci odgovoriti na 5 
vprašanj, za vsak odgovor pa je bilo le 
10 sekund časa. Vsa vprašanja so se 
nanašala na poznavanje gasilskih 
pravil, pripomočkov, znanja o poteku 
gasilskih tekmovanj itd. Iz prve 
skupine se je v finale uvrstila ekipa 
PGD Grosuplje, iz druge skupine ekipa 
PGD Čušperk in iz tretje PGD Račna. 
Slednja je dobila tudi vseh 5 možnih 
točk. 
Božo Knez, član Gasilske zveze 
Slovenije, je nato čestital vsem 
ekipam in tudi organizatorjem. Dejal 
je, da s tem vzpodbujajo znanje o 
gasilstvu. Trem ekipam, ki so se 
uvrstile v finale, je zaželel veliko sreče, 
gasilcem Sp. Slivnice pa lep zaključek 
kviza in enako za gasilsko veselico. 
Sledila je podelitev priznanj sponzor­
jem, ki jih je podelil Dušan Križman, 
predsednik PGD Sp. Slivnica. 
Po žrebu skupin se je začelo finale. 
Vsaka ekipa je dobila po 5 vprašanj. 
Tretje mesto so zasedli gasilci iz 
Čušperka in si prislužili nagrado, in 
sicer bon v vrednosti 20.000 sit. Na 
drugo mesto so se uvrstili gasilci iz 
Grosupljega ter z njim dobili bon v 
vrednosti 30.000 sit. Prvo mesto pa so 
si prislužili člani gasilskega društva 
Račna in tako tudi prvo nagrado - bon 
v vrednosti 40.000 sit. Poleg nagrad­
nih bonov so vse tri ekipe prejele tudi 
pokale. 
Po končanem kvizu se je začela 
gasilska veselica s skupino Čuki. 
Kristina Zaje 4 i 1'LVOVANNA UNION Juri 
®f ,t *f m MVOVAUNA UNION J!ar"j"l'> 
Gatinski gasilci - dobitniki pokala Tabor v trajno last, ki so zasedli 1. in tudi 3. 
mesto na tekmovanju v Št.Juriju. Tekmovanje je organiziralo PGD Ponova vas. 
jo opremili, opravili posek lesa, ki so 
ga darovali krajani," je povedal predse­
dujoči Vinko Trontelj, ki že peto leto 
zastopa in predstavlja gasilsko društvo 
na Gatini, sklicuje in vodi seje društva 
ter skrbi, da društvo deluje v skladu s 
statutom. 
Gospod Vinko Trontelj, kakšen Je 
bil razvoj v PGD Gatina v zadnjih 
nekaj letih? 
V zadnjih petih letih je PGD Gatina 
pridobilo na področju gasilske opreme 
2 gasilska avtomobila, in sicer kom­
binirano vozilo z 2200-litrsko cisterno 
in vozilo za prevoz operativne dese­
tine. Na področju izobraževanja smo z 
domačimi predavatelji izvedli tečaj za 
čin gasilec in tako pridobili kar nekaj 
operativnih članov. Vsa leta smo se 
udeleževali gasilskih tekmovanj v 
Gasilski zvezi Grosuplje, dvakrat smo 
sodelovali na regijskem in enkrat na 
državnem tekmovanju. 
Koliko Je članov In slmpatlzerjev? 
Kakšne so njihove zadolžitve? 
PGD Gatina ima 100 polnoletnih 
članov in 39 pionirjev ter mladincev. 
Simpatizerji pa so praktično vsi 
občani vasi Gatine, Praproč, Sp.Blata, 
Sp. Duplic, s področja, ki ga pokriva 
'naše gasilsko društvo. Nekaj več kot 
20 članov deluje v upravnih odborih 
društva, vsi člani pa skrbimo za 
požarno preventivo. 
Povejte kaj o tekmovalni skupini 
Gatina 2, ki Je zmagala v Ponovi vasi. 
To je udarna tekmovalna desetina, 
ki se na tekmovanjih kali že od pio­nirske tekmovalne desetine dalje. 
Njihovi uspehi pa so rezultat trdega in 
discipliniranega dela ter prijateljskega 
druženja. 
Kakšen Je položaj PGD Gatina v 
primerjavi z ostalimi občinskimi 
društvi. Se z društvi z daljšo tradicijo 
In močnejšim finančnim zaledjem 
lahko kosa po opremi, znanju, 
usposobljenosti za gašenje? 
PGD Gatina v primerjavi z ostalimi 
sedemnajstimi društvi v Gasilski zvezi 
Grosuplje zavzema v svoji kategoriji 
dokaj vidno mesto po usposobljenosti 
članov za gašenje, izobrazbi članov in 
gasilski opremi, ki pa ni več primerna 
za novejši način gašenja, to je z malo 
vode in visokim tlakom doseči velik 
učinek. Zgledno pa je tudi sodelovanje 
v Gasilski zvezi Grosuplje. 
Društvo se lahko pohvali tudi z 
učinkovitim delom članic pri različnih 
društvenih In krajevnih dejavnostih! 
Društvo ima 23 polnoletnih članic in 
16 pionirk in mladink. Za delovanje 
članic v našem društvu, Gasilski zvezi 
Grosuplje in pa tudi na državnem nivo­
ju, pa ima veliko zaslug naša članica 
Minka Marinčič. Vsekakor so članice v 
društvu dobrodošle, saj na svoj način 
prispevajo k pestrejšemu delovanju. 
Moram pa poudariti, da PGD Gatina 
deluje kot povezovalna ustanova vseh 
krajanov tudi na področju kulture, 
ekologije in gradnje cest, pokopališča 
in ostalih dejavnosti, kijih prinese živ­
ljenje na deželi. 
Barbara Pance 
SKAVTSKE NOVIČKE 
S ŠKOCJANSKO - TURJAŠKEGA KONCA 
Počitniške radosti so že za nami in zopet je tu novo šolsko leto. Upam, da smo 
si čez poletje nabrali dovolj novih in svežih moči za reševanje šolskih in obšolskih 
dejavnostih. 
V juniju smo imeli zaključni skavtski tabor na Uskovnici s projektom "USKOVNI-
CA 2002", katerega se je udeležilo 25 skavtov in skavtinj. Na tem taboru smo 
postavljali bivake, delali vozle, kurili vse mogoče ognje in se orientirali. 
Pogovarjali smo se o prehranjevanju v naravi in najbolj osnovni prvi pomoči, učili 
smo se Morsejevo abecedo in še in še. Povzpeli smo se na Viševnik, kjer smo 
svoje znanje tudi preizkusili, ob tem pa smo spoznali tudi dobrosrčnost in med­
sebojno pomoč. Seveda pa brez pospravljanja in pomoči v kuhinji tudi ni šlo. Da 
pa smo lahko izpeljali ta projekt in bili na tem taboru, se v imenu skavtske 
skupine ŠKOCJAN - TURJAK 1 zahvaljujem za finančno pomoč občini Velike 
Lašče in gospodu županu Antonu Zakrajšku. 
Počasi pa se pripravljamo na nove izzive in naloge, ki nas čakajo na poti, po 
kateri bomo hodili v tem šolskem letu. Popotniki in popotnice moramo izpeljati 
še potovalni tabor, ki bi ga morali že imeti. 
To jesen startamo tudi z mlajšimi, in sicer z izvidniki in vodnicami in bi 
ob tej priložnosti povabil vse, ki se želijo priključiti skavtom in spoznati nji­
hovo delo in življenje. Za informacije lahko pokličete na telefon: 040/22 
34-97 ali 01/7873 102. 
Marko Šavll 
Vabimo vse, ki si želijo spoznati skavte (srednješolce, študente, mlade po 
srcu, osnovnošolce od 5. do 8. razreda...), da se nam pridružijo. 
Kdaj? - V ponedeljek, 30.9.2002 ob 17.30 
Kje? - Na parkirišču pri cerkvi v Grosuplju 
Kdo vabi? - Skavti iz stega Grosuplje 1 
Informacije: 040/215 746 ali 01/78 73 297 - Toni 
IZ KOKOŠJE JUHE 
Poletni tabor grosupeljskih skavtov 
Samo od sebe se razume, da smo se 
grosupeljski skavti v tem skavtskem 
letu, ki se zaključuje, veliko ukvarjali z 
besedo SKOK. Spremljala nas je skozi 
vse 11. leto in nas opozarjala, da mora 
biti vsak Skavt Kot Odgovoren Krajan. 
V to smer je bilo naravnano vse delo 
med letom. Vrhunec in ob enem nagra­
da posameznika za njegov prispevek 
pa je bil poletni tabor. Klan (mladi od 
17 do 20 let) so se odpravili na Češko, 
noviciat (mladi, stari 16 let) na 
Primorsko, oboji na potovalni tabor, mi 
iz čete (mladi od 11 do 16 let) pa na 
štirinajstdnevni stoječi tabor. Taborili 
smo na zelo lepem tabornem prostoru 
ob Savi, ne daleč od Radovljice. 
Naslov tabora je bil "Iz kokošje 
juhe". S kokošjo smo mislili na našo 
čudovito Slovenijo. Že med letom je 
vsak vod (skupina 5 do 8 fantov ali 
deklet) dobil nalogo, da predstavi 
značilnosti ene od slovenskih pokrajin. 
Tako smo se seznanili s pokrajino, 
njeno arhitekturo, načinom življenja 
nekoč in danes ter z veliko drugimi za­
nimivostmi. 
Ustanovili smo svojo občino, imeli 
prave županske in svetniške volitve. Po 
volitvah je naša občina zaživela v vsem 
svojem blišču. Glavno dogajanje je bilo 
v trgovanju. Vsak je imel svojo vlogo -
nalogo, da oskrbuje občane z določeno 
dobrino, ki pripomore k boljšemu živ­
ljenju. Bili smo tako dobri poslovneži, 
da smo v proračun občine prispevali 
kar precej denarja. Kar smo "pridelali", 
je bilo seveda obdavčeno za plačo 
naših občinskih funkcionarjev, nekaj 
denarja pa je ostalo za infrastrukturo, 
naslednje volitve ... Začutili smo, kako 
naj bi delovala občina. Morda se v pri­
hodnjih letih kdo izmed nas odloči, da 
kandidira tudi na pravih volitvah in 
pokaže, kakšne odgovornosti smo se 
naučili pri skavtih v mladosti. 
Ker smo skavti vedno pripravljeni in 
se trudimo, da se učimo z delom, smo 
si morali tudi sami kuhati. Veliko ljudi 
misli, da si skavti s seboj pripeljemo 
kuharja, ki nam pripravlja slastne 
obroke. Ne, temu ni tako. Zavedamo se 
pomembnosti reka "Kar se Janezek 
nauči, to Janez zna". Ravno tu je za 
mladega človeka lepa priložnost, da 
stopi v stik z naravo. V bljižnjem 
grmovju smo si uredili kuhinje. Kaj 
pravzaprav sodi k lepo urejeni kuhinji na taboru? Vsekakor je zelo pomemb­
no ognjišče, ki mora biti varno in tudi 
učinkovito. Suhih drv ne sme manjkati 
in zanje smo se morali kar pošteno 
znajti, saj nas je dež obiskoval precej 
pogosto. Uredimo si tudi jedilnico, tako 
udobne stole kot mizo, nikakor pa ne 
smemo pozabiti na prostor za shranje­
vanje posode. Le-ta mora biti resnično 
čista, da nas ne napadejo najrazlične­
jše bakterije, ki nas lahko pošljejo 
domov. Za vse to smo poskrbeli, 
voditelji pa tudi vedo, kako nas vzpod­
buditi - vodi med seboj tekmujemo v 
urejenosti, imamo namreč nena­
povedano ocenjevanje kuhinj. 
Zanimiva nam je bila tudi hrana, saj 
smo poiskali hrano, značilno za 
posamezne slovenske pokrajine. Tako 
smo se preizkusili v pripravljanju 
ješprenja, ajdovih žgancev, bograča, 
peki rib in mnogo drugih dobrot. Res je, 
da smo se včasih spraševali, kako se 
kaj pripravi, se posvetovali, spraševali 
voditelje in na koncu nam je uspelo. 
Morda je bilo včasih malo preslano, 
pekoče, a smo vse pojedli, saj smo se 
potrudili sami. Kdor se ne trudi, ne je, 
to je njegov problem. Popoldan smo 
imeli različne aktivnosti -štafetne igre, 
igranje odbojke, vodne igre ... 
Podali smo se tudi na odgovorno in 
naporno pot preživetja. Pripravili so 
nam jo naši popotniki in popotnice 
(mladi od 16. leta naprej). Pot preživet­
ja smo kot naročeno pričeli na začetku 
neurja. Dež je padal tako močno, da 
nas je kar malce bolelo in tudi mokri 
smo bili do kosti. Na poti smo imeli 
kontrolne točke z zadolžitvami. Morali 
smo iti po označeni poti, plezati po 
vrveh, teči, se potapljati v blatu in vodi, 
lesti čez veje in grmovje, na koncu pa 
še zaplavati v mrzli Savi. Bilo je res 
adrenalinsko. 
Ker smo spoznavali Slovenijo in 
njene pokrajine, smo imeli na tem 
taboru kar dva potepa. Na potep se 
odpravimo sami, brez voditeljev, naša 
naloga je, da se znajdemo, se 
preizkusimo v orientaciji, branju zem­
ljevida in izpolnjevanju danih nalog. Na 
poti smo morali opisati značilnosti kra­
jev, ki smojih obiskali in o njih poročati. 
Tako smo med drugim obiskali Kropo, 
Radovljico, Begunje, Brezje, HE Moste, 
idr. Za nas je potep tudi preizkušnja. Ali 
znamo skrbeti drug za drugega, 
upoštevati, da je v skupini pomemben 
vsak posameznik, ali znamo drug 
drugega sprejemati z vsemi njegovimi 
značilnostmi. To je tudi idealna pri­
ložnost, da postanemo še boljši pri­
jatelji. Mislimo, da nam je to uspelo. 
Naše vtise iz tabora smo strnili v 
časopisu tabora z naslovom "SKOK v 
kokošjo juho". 
Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki 
so pripomogli, da smo se imeli na 
taboru lepo: našim popotnikom in 
popotnicam (noviciatu in klanu), last­
niku zemljišča, tehničnim pomoč­
nikom, g. župniku za kombi in nenazad­
nje našim staršem, ki so nas pustili, da 
mladost preživljamo na drugačen 
način. Na način, ki ga večina naših 
sovrstnikov ne pozna oz. jim to ni 
omogočeno. Veseli bomo, če se 30 let taborniškega rodu Louis Adamič Grosuplje 
ŽE OSMIČ NAM JE KOLPA DALA 
NAVDIH ZA NADALJNJE DELO... 
11. julija zjutraj marsikdo ni mogel ver­
jeti, da se je končno začelo. 8 drznih se 
je že ob 7. uri zjutraj podalo proti Kolpi. 
Peš. 13 ostalih je popoldne naložilo na 
tovornjak vse, kar je v naslednjih dnevih 
predstavljalo dom 80 taborečim. Nato so 
se odpravili proti Kolpi. Z avtomobili, da 
bodo čimprej postavili tabor. Pohodniki in 
"forpatrolovci" so se srečali v Zagradcu. 
Eni polni energije, drugi rahlo zmedeni 
zaradi sonca, asfalta in bolečih nog. 
Naslednji večer je tabor že imel svojo 
pravo podobo, stali so že vsi šotori. 
Pohodniki pa so bili že čisto blizu Bele 
krajine. V soboto so se na taboru postav­
ljale malenkosti, ki naš tabor ločijo od 
ostalih. Pohodniki pa so prišepali do 
Semiča. Z eno samo željo, zaplavati v 
topli Kolpi. Tako so še isti večer prespali 
v taboru. V nedeljo so počivali. Eni in^ 
drugi. Kajti že naslednji dan seje z avto-l^ 
bodo/boste vtem skavtskem letu, kije 
pred nami, odločili in stopili med nas. 
Spoznali boste veliko zanimivega, se 
zabavali, se veliko novega naučili in ko 
boste skavtstvu rekli "da", vam bo to 
postalo način življenja. Splača se. Pa 
bodite vedno pripravljeni. 
Grosupeljski skavti 
- Izvidniki In vodnice 
Kaj lahko dobim, 
če postanem skavt? 
• družbo 4000 skavtov iz vse 
Slovenije in 28 milijonov skavtov iz ce­
lega sveta 
• "pot preživetja", če si želim adrena­
lina, vode, blata,... 
• poletne večere ob tabornem ognju, 
počitnice z prijatelji 
• če rad uživam v pogovorih, jih 
dobim na srečanjih s skupino 
• uživati ob kitari in petju 
• če rad/a spoznavam druge mlade 
in zanimive ljudi, so zame srečanja 
skavtov iz Slovenije, pa tudi mednarod­
nih srečanj se lahko udeležim 
• naučim se, kako si pripraviti opre­
mo za počitnice ali potovanja 
• še več samozavesti 
• naučim se pripraviti ali voditi 
kakšno aktivnost 
• če rad/a občasno delam z mlajšimi, 
imam tudi to možnost 
• naučim se kakšnih spretnosti (npr. 
kako speči banano s čokolado v žerjavi­
ci, kaj naredim, da se nikoli ne izgubim) 
• nočne aktivnosti ("kraja zastave") 
• spoznavam Slovenijo 
• uresničim kakšno svojo idejo, željo 
• če postanem voditelj, imam pod­
poro drugih voditeljev. 
Ali veš, da so (bili) med skavti tudi 
znanstveniki (Thor Heverdahl, ki je pre-
plul Pacifik na splavu), glasbeniki (Paul 
McCartnev, Jim Morrison), od 214 
astronavtov jih je 142 skavtov (Neil 
Armstrong), mnogi športniki, politiki 
(švedski kralj Kari Gustav XVI.), režiser­
ji (Steven Spilberg), pisatelji - tudi Fran 
Milčinski je bil skavt (napisal Skavt 
Peter), ... ter 66 mladih iz Grosuplja in 
okolice? busa ulila reka otrok. Prej tihi tabor je 
zaživel. Vsepovsod se je slišal smeh. 
Taborjenje 2002 seje končno začelo. 
Kaj je lepšega za mlade tabornike, ki 
že čez leto pridno delajo in se učijo o 
taborniškem življenju, kot da to v dvanaj­
stih dneh tudi sami doživijo? In kaj bolj 
prevzame tiste, ki o tabornikih ne vedo 
ničesar, kot pravo taborniško vzdušje in 
kopica novih prijateljev? Tako so letos 
najmlajši spoznali vse panoge ta­
borniškega mnogoboja, uživali v kopici 
kreativnih delavnic, kjer so izdelovali 
zmaje, risali na les, kamne, steklo. 
Podali so se na dvodnevni pohod, kjer so 
si sami postavili bivak, skuhali golaž in 
prespali sredi gozda. Ob večerih so 
poslušali pravljice, peli pesmice, iskali 
ranjence, ki so jih nato oskrbeli. Malo 
starejši in najstarejši pa so postavljali 
pionirske objekte, podali so se na celod­
nevni izlet s kanuji, pripravljali so se na 
nočno orientacijsko tekmovanje, preko 
delavnic spoznavali timsko delo in dru­
gačnost. Odpravili so se na tridnevni 
pohod, kjer so se predvsem učili ori­
entacije. Niti slabo vreme jih ni oviralo. 
Ob večerih so se kopali v Lahinji in Kolpi, 
postavili so si bivake in skuhali pravo 
večerjo. Kot predjed so poskusili kuma-
rično solato z jogurtom (ki sojo na koncu 
pojedli vodniki), poskusili so sadno juho, 
za glavno jed so jedli krompirjev golaž in 
ribe, pečene v žerjavici, za posladek pa 
še vanilijev puding s sadjem. 
Mnogo stvari pa so najmlajši in malo 
starejši počeli skupaj. Med Uro Kuro so 
igrali vaterpolo na suhem, nogomet z 
rokami, namizni tenis z metlicami in še 
mnogo narobe stvari. Skupaj so lovili 
zadnje belokranjske čarovnice, ki so jim 
le na skrivni izrek izdale mnogo skrivnos­
ti. Seveda so vsako jutro pridno posprav­
ljali šotore, popoldan so se kopali, ponoči 
pa stražili večni ogenj in zastavo, ki so jo 
marsikomu ukradli izpred nosa. 
In za vse, ki smo se trudili, da bi se 
imeli taboreči lepo, so bili največje plači­
lo nasmejani obrazi in obljube ob 
slovesu, da se vidimo naslednje leto. 
Preden je v soboto dopoldan odpeljal 
avtobus, je po licih steklo kar nekaj sol-
zic. In ko so otroci prispeli v Grosuplje, je 
tabor že začel izgubljati svojo podobo. 
Šotori so padali kot za stavo, ognja ni bilo več, kuhinja seje podrla... In v ponedel­
jek zvečer so bile vse stvari v skladišču, 
kjer bodo počakale na naslednje leto. 
Mi pa ne počivamo, kajti naše misli so 
že uprte v prihodnost. S septembrom se 
začne naše jubilejno leto, kajti naslednje 
leto naš rod praznuje trideset let delo­
vanja. V okviru te že kar visoke obletnice 
bo potekalo ogromno projektov. Že v sep­
tembru naj bi zaživela naša spletna 
stran, hkrati pa bomo izvedli projekt 
"Vrtec", kjer bomo taborništvo predstavili 
najmlajšim, konec oktobra bomo, tako 
kot lani, pomagali pri ureditvi grobov ob 
prazniku mrtvih, v decembru bo sloves­
na novoletna čajanka, v januarju bo izšla 
jubilejna knjižica, v februarju bomo v 
času zimskih počitnic odšli na zimovan­
je, v marcu bo dokončan dokumentarni 
film o našem rodu, ki počasi že nastaja. 
V mesecu aprilu pa bo vrhunec našega 
proslavljanja. V jubilejnem tednu, ki bo 
potekal od 21. do 26. aprila, bomo imeli 
vsak dan na kolodvoru postavljeno sto­
jnico, kjer vas bomo usmerjali na kup 
dejavnosti. Tam se bodo dogajale razne 
igrice, lahko boste izvedeli vse o 
taborništvu in našem rodu, vrtel se bo 
naš dokumentarni film. V ponedeljek se 
bomo posvetili predvsem otrokom in 
bomo skupaj z njimi s kredami risali po 
Kolodvorski ulici. V torek, ob dnevu zem­
lje in tabornikov, bomo skupaj izvedli čis 
tilno akcijo. V sredo bo potekala okrogla 
miza za mlade, kjer bomo ugotavljali, ali 
taborništvo še vedno privlači najstnike, 
za najmlajše pa bo potekala kreativna 
delavnica. V četrtek bomo predstavili igre 
medvedkov in čebelic, starostne enote 
od 7 do 11 let. Vsi se boste lahko podali 
na fotoorientacijo po Grosupljem in na 
koncu uživali ob palačinkah. V petek 
bomo postavili improvizirani tabor, nekaj 
pionirskih objektov, otvorili bomo razsta­
vo, zvečer pa bo slavnostni občni zbor. 
Od meseca maja do septembra bomo 
vzdrževali razstavo in naše akcije 
posvetili našemu jubileju. Zadali smo si 
kar veliko nalog, da bi lahko primerno 
počastili naš jubilej. Vendar verjamemo, 
da si to zaslužimo in da nam bo skupaj 
uspelo. Z NARAVO K BOLJŠEMU 
ČLOVEKU! 
Jasna Baje - Jessle 
JAKA SELES ZNOVA DRŽAVNI PRVAK 
Avtomobilske pnevmatike so še v zraku cefrali in kot pokošeni 
predirljivo ječale, kosi črne gume so se padali na zemljo, pločevina se je 
Dva Matjaža - Obe mrcini, modro in plavo jekleno kobilico, je obdelal Matjaž Ivane 
(desno), tudi najvišje uvrščeni Grosupeljčan. Levo je lastnik lani 
nagrajenega zelenca Matjaž Dremelj. (Foto: Barbara Pance) 
Občina Grosuplje vas obvešča, da ima na 
razpolago še nekaj terminov za najem 
bungalova v Čateških Toplicah, in sicer: 
06.10. do 11.10.2002 
13.IO. do 18.10.2002 
20.10. do 25.10.2002 
27.10. do 31.10.2002 
03.11. do 08.11.2002 
lO.ll. do 17.11.2002 
17.11. do 22.11.2002 
24.11. do 01.12.2002 
01.12. do 08.12.2002 
08.12. do 15.12.2002 
15.12. do 22.12.2002 
Cena Je 7.000,00 SIT na dan (najem bun­
galova in 5 kart za kopanje v termalnih 
bazenih). Plačilo je možno v več obrokih, 
odvisno od višine obveznosti. Prijave spre­
jema: Občina Grosuplje, Komisija z 
dodelitev terminov koriščenja počitniških 
objektov, Taborska 2, Grosuplje, pisno ali 
po telefonu št. Ol 78 88 750. 
Bazeni na zimski termalni rivieri so po 
požaru v lanskem letu že obnovljeni in nor­
malno obratujejo. 
T3 Najamem (starejšo) hišo na mirni lokaciji 
za slikarski atelje in bivanje. Tel. 031 359 396. nevarno razgrela in goste bele meglice 
so prepredle pokrajino, silile v pljuča 
in očesu jemale vid. Naključni 
mimoidoči so zmajali z glavami, 
neposredne priče pa so bodisi kričale 
bodisi zaprepadeno zrle dogajanje. 
Opis zveni kot človeška mora, kruta 
prometna nesreča, ki jemlje življenja 
in dnevu utrne sijaj. A ni tako. 
Slikoviti opis je le delček, izvzet iz 
celodnevnega pločevinastega pekla, ki 
se je prvo septembrsko soboto razvnel 
na Velikem Mlačevem, na prireditveni 
ravnici pod Boštanjem. Vanj je treščil 
vsakdo, ki v avtomobilskem svetu kaj 
velja. Največji slovenski, zagotovo pa 
tudi edini pravi avtomobilski šov, je v 
izvedbi A3M in car hifi cluba v 
Grosuplje zaneslo že lani, poučeni pa 
vedo povedati, daje letos presegel vsa 
pričakovanja. Tako po številu bolj ali 
manj poučenih firbcev kot resnih tek­
movalcev se je približal pettisoči 
obiskovalčevi glavi. Jeklenih lepotcev 
pa se je predstavilo več kot petsto. 
Prišli so člani BMW kluba pa člani 
kluba VW hroščev, citroena in 200 
škofeljskih oldtimerjev. Vsi pa so pasli 
poglede na predelani pločevini, ki sojo 
tekmovalci kot spretne avtomobilske 
mojškre prikrojili atraktivnemu izgledu 
svojega avtomobila. 
240 prijavljenih na avtotuning šov 
se je že od zgodnjih jutranjih ur kot 
jara kača vilo proti Dolenjski - iz vseh 
slovenskih pokrajin so se natepli, pa 
tudi iz sosednjih republik Italije, 
Avstrije, Hrvaške in celo Nemčije - le 
peščica pa si je izborila mesto v final­
nem izboru. Podelili so pokale za 
najlepše predelano zunanjost, naj­
lepše predelano notranjost in najbolj 
ekstremno predelavo. 
Med peterico najlepših, najspek-
takularneje predelanih in elegantno 
izpopolnjenih jeklenih mrcin se je z 
unikatno predelavo modrega BMW 
uspelo preriniti tudi Grosupeljčanu 
Matjažu Ivancu, kije na ogled postavil 
kar nekaj po svoje predelanih vozil. 
Nasploh so Grosupeljčani prireditev 
vzeli za svojo. Vedno več jih je in vedno 
bolj skrbijo za svoje motorne šti-
rikolesnike. Najprej so razstavljena 
vozila pregledali strokovnjaki, glas 
publike pa je odločil zmagovalca. 
Morda je primeren očitek organizator­
ju, da takšno glasovanje tekmovanju 
prej kot ne jemlje kredibilnost in 
pomen. 
Bolje so se odrezali prijavljeni za 
avtoakustični preizkus, ki na Gro­
supljem teče že tretje leto. Med 120 
udeleženci mednarodne zasedbe so Stari, novi državni prvak, še aktualni evropski podprvak, ki bo 
oktobra ponovno branil slovenske barve na evropskem prvenstvu - Jaka Seles. 
izbirali najboljše tri v več kategorijah in 
posebej merjenju glasnosti, hkrati pa 
je potekal tudi slovenski in hrvaški 
finale. Najpomembnejši je gotovo 
dosežek našega krajana Jake Selesa, 
ki je med profesionalci po štirih 
slovenskih tekmah staremu nazivu 
državni prvak pridal tudi novi državni 
naslov, še vedno pa nosi lento 
evropskega podprvaka. 
Še najbolj pa je gledalcem obsedlo 
duha kurjenje gum, t. i. burn out, v 
katerem se je zopet opogumil naš 
vešči obvladovalec krmila Matjaž 
Ivane. Za nameček pa se je zagrelo 
tudi nekaj gledalcev, ki so svoje 
vragolije izkazovali na travnem in tlakovanem terenu. 
Večerne ure so napolnili zvoki dveh 
grosupeljskih ansamblov, a večina 
udeležencev tekmovanja jo je že prej 
mahnila proti domu. Prireditev se je 
lepo ukoreninila, potrebno pa bi jo bilo 
negovati, izboljšati in dopolniti pro­
gram tudi za zvedave obiskovalce, še 
posebej pa prirediti strokovna tek­
movalna pravila za kreatorje avtomo­
bilskih mask. Tekmovanje je pozitivno 
ocenil tudi organizator projekta Stanko 
Janežič, končni sklep pa je za vse 
gotov: avtomobilisti, na snidenje ob 
letu osorej! 
Barbara Pance 
Eden od zanimivih "oldtimerjev" s pomanjšanim marcedesom. 
Pance Foto Barbara 
bircai Canon 
UPI 
TABORSKA 4, GROSUPLJE 
tel 01/ 786 37 OO, fax 01/ 786 37 91 
e-mail: biros@siol.net 
FOTOKOPIRANJE: 
(pri večjih količinah popusti) 
A4 črnobela 10,90 sit 
A4 ČB študentje In dijaki 7,50 sit 
A4 barvna kopija 195,00 sit 
VEZAVA, 
PLASTIFICIRANJE DO A3, 
PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, 
PRODAJA BIRO OPREME CANON IN RICOH, 
telefaksi, printerji, kalkulatorji, 
fotoaparati, karuše, tonerji Itd. 
SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV 
IN OSTALE BIRO OPREME. 
FOTOKOPIRANJE 
NAČRTOV, 
DIGITALNO 
SKENIRANJE 
IN PRIPRAV 
ZA ARHIV. 
DELOVNI ČAS: 
od ponedeljka do petka 
od S.OO do 12.OO 
In od 13.OO do 17.00 
sobota 
od 3 OO do 11.30 VELEPRODAJA 
RIBIŠKE 
OPREME 
IN 
KLOBUKOV 
"PAJK". t* 
F & G Podržaj -..p. 
F&G Podržaj s.p. 
podjetje za proizvodnjo 
štedilnikov 
1290 Grosuplje, Perovo 13 
mobitel 041/ 280-202 
TAKOJ REDNO 
ZAPOSLIMO 
KV 
KLJUČAVNIČARJA POLICA 2b 
Grosuplje 
tel. 01/786-08-05 
GSM 041/705-772 
http: //www. sfs. si 
\<s. želite imcH 
modne, ročno izdelane 
čevlje po meri -
me obiščite. 
Popravljam tudi 
vse vrste obutve 
in usnjeno galanterijo. 
ČEVLJAR 
UČENCI OS BRINJE SE UČIJO ŠTIRIH TUJIH JEZIKOV 
i * i 
4 A 
Z začetkom septembra se Je začelo 
novo šolsko leto, zato smo na Grosupljem 
konec avgusta obiskali osnovno šolo 
Brinje, v kateri so razni obrtniki In drugi 
delavci končevali zadnja popravila In 
izboljšave, In se pogovarjali z ravnateljico 
Ireno Kogovšek. Učenje angleščine je za otroke brez­
plačno, ker stroške krije Občina, za pouče­
vanje ostalih treh fakultativnih jezikov pa 
prispevajo starši sami. 
Ker je bilo lani leto evropskih jezikov, so 
se učenci seznanili tudi z nekaterimi drugi­
mi jeziki: ruščino, italijanščino, make-
donščino..., in sicer do take mere, da bi bili 
sposobni pozdraviti, predstaviti se in 
navezati stike. 
ZAKLADI ŠOLSKE KNJIŽNICE 
V sobo je vstopila prof. Jelka Gros, ki 
sicer poučuje angleščino in nemščino, 
hkrati pa vodi tudi šolsko knjižnico. Prijazna 
ravnateljica jo je takoj pritegnila v pogovor. 
Izvem, da ima šola sicer 70 računalnikov, 
vendar si posebej prizadevajo, da bi pri 
učencih razvili tudi klasično bralno kulturo. 
V knjižnici, ki združuje literarturo za učence 
in učitelje, imajo 20.000 zvezkov. Dela, 
določena za domače branje, kupujejo v do 
25 izvodih. Na vprašanje, ali plačuje te 
nakupe Občina, prof. Gros pohvali svojo rav-
PREDSTAVITEV ŠOLE. 
Letos je v šolo Brinje vpisanih 506 učenk 
in učencev, in sicer v Brinju 20 oddelkov 
(434 otrok), 3 kombinirane oddelke s pri­
lagojenim programom (15 otrok) in v 1 
oddelek vzgoje in izobraževanja za otroke z 
zmerno in težjo razvojno motnjo (4 otroci) 
ter v 4 oddelke na podružnični šoli Polica 
(53 otrok), 
V šoli Brinje dela 45 pedagoških 
delavcev, skupaj s tehničnim in upravnim 
osebjem pa jih je 60. 
POUK TUJIH JEZIKOV. 
Učenci se lahko od vključno tretjega 
razreda dalje učijo angleščine. Lani se je 
angleščine v 3. in 4. razredu prostovoljno 
učilo 90 učenk in učencev, nemščino, kije 
tudi fakultativni jezik, seje učilo - od 3. do 
8. razreda - skupaj 100, od vključno 6. 
razreda dalje pa se lahko učijo tudi 
španščine (lani 34) in francoščine (lani 19). 
Angleščino in nemščino poučujejo po tri, 
španščino in francoščino pa po 1 učiteljica. nateljico, ki da, v skladu s svojimi pristoj­
nostmi, nakupe zelo podpira. Letno dobijo 
600 novih knjig in revij, pred preselitvijo so 
jih skoraj dvakrat več. Zdaj veliko denarja 
požrejo razne materialne investicije. 
Prejemajo tudi 78 naslovov periodike, od 
tega 24 v angleškem, nemškem, špan­
skem in francoskem jeziku. Izposoj pa so 
imeli lani 13000. 
LETOS ŠE 13 DRUGIH INTERESNIH 
DEJAVNOSTI. 
Učenci OŠ Brinje bodo letos lahko v špor­
tih izbirali med nogometom, namiznim teni­
som, gimnastiko, hokejem na rolerjih, pla­
vanjem, odbojko, košarko, rokometom pa 
planinstvom, šahom, plesom... 
Zelo privlačna in kvalitetna je Vesela 
šola, kjer imajo vsake 14 dni novo temo: 
konje, žita, nebotičnike... Edina izmed 
krožkov prinaša 5 točk za vpis v srednjo 
šolo. V lanskem šolskem letu so trije učen­
ci šole Brinje v Veseli šoli dosegli naslov 
državnega prvaka oz. prvakinje. 
J? 
VRTNARSTVO FRBEŽAR 
Mali Vrh 19, 1393 Šmarje-Sap 
Tel.: 01 780-42-60, fa« 780-49-6,7; qsm: 040 32-44-55 
(nad Um tlom i\i( u sli I Julijini- Novo mesto) 
VELIKA IZBIPA 
UGODNE ČEME 
STROKOVNI NASVET 
PRIJAZNA POSTPEŽBA 
- mačehe, marjetice, spominčice - okrasne čebulice 
- resa - sveče 
- trajnice - zemlja in pesek za grobove 
- okrasne grmovnice in drevnina - suho cvetje in aranžmaji 
- ciklame, kaktusi in druge lončnice - darilni program 
- lončne krizanteme - okrasni lonci 
- nasadi 
UPEJANJE IN VZDRŽEVANJE VPTOV! 
Vsak večji nakup nagradimo! Vabljeni! Poleg športov in izobraževanja so med 
interesnimi dejavnostmi tudi pevski zbor, 
kreativno pisanje, novinarsko-kreativni 
krožek, prometno-kolesarski krožek - lani 
se je več učencev uvrstilo na državno tek­
movanje - bralna značka v slovenskem, 
angleškem ali nemškem jeziku, v lanskem 
šolskem letu je pri angleški bralni znački 
sodelovalo 77 učencev in učenk, 13 od njih 
pa je prejelo tudi priznanja. Pri ekobralni 
znački, ki skrbi za okoljsko vzgojo, je sode­
lovalo 90 učencev in učenk. 
Šola organizira tudi naravoslovni tabor in 
poletne ter zimske šole v naravi. Vsako leto 
izdajo učenci tudi šolski zbornik, svojo šol­
sko revijo, grafično vzorno oblikovano in 
opremljeno z risbami in fotografijami, pa 
sta izdala tudi 1. in 2. razred in obe imajo 
na internetu! Tudi na šoli Polica so v pretek­
lem šolskem letu izdali rokopisni zbornik, v 
katerega so učenci in učenke nabrali boga­
to zbirko narečnih in starih besed in rekel. 
ŠOLSKI ŠPORTI. 
Šola Brinje sodeluje v vrsti šolski šport­
nih tekmovanj: občinskih, regijskih, 
državnih. V malem nogometu, našteva rav­
nateljica, so naši v preteklem šolskem letu 
osvojili 2. mesto, v odbojki smo bili na 
državnem šolskem prvenstvu 8., v atletiki 
je na državnem prvenstvu tekmovalo 5 
naših, v metanju žogice smo bili državni 
prvaki, dobri so bili tudi naši strelci, akro­
batiki pa so zasedli 20. in 21. mesto. 
Kot nagrado za uspešno organiziranje 
zaključne prireditve šolske akrobatike je v 
lanskem šolskem letu 12 naših gimnas-
tičark 1 teden bivalo v športnem taboru v 
Seči pri Portorožu. Naša šolska športna 
dvorana je res lepa, dobro akustično izoli­
rana in dobro opremljena. Žal pa v mali 
dvorani zamaka. 
POMANJKLJIVOSTI ŠOLSKE 
STAVBE. 
Raziskave so pokazale, da v učilnicah 
temperatura presega normative. Klima­
tizacija prostorov žal ni priporočljiva, od 
inšpektorske službe pa tudi še nismo dobili 
odgovora, zato ne vemo, kakšna bi lahko bila sanacija tega problema. 
Arhitektonski problem je tudi šolska jedil­
nica - točno pod zgornjim hodnikom. 
Razen tega jedilnica nima umivalnika. 
Problemi so tudi s premajhno funkcional­
nostjo kuhinje in križanjem čiste in nečiste 
poti v njej. 
Stoli, na ploščah katerih seje začel lušči­
ti lak, so pa zamenjani in tudi puščanje stre­
he je bilo - še v roku garancije - odprav­
ljeno. Preizkusna evakuacija iz šolske 
stavbe je odkrila pomanjkljivosti alarmnega 
sistema, ki so bile odpravljene. Celoten pro­
jekt je bil zasnovan preveč z vidika estet-
skosti, premalo pa sta bila upoštevana funkcionalnost in stroški vzdrževanja. 
VESELJE DELATI Z MLADIMI. 
S preselitvijo v novo šolo, pravi ravnatelji­
ca Irena Kogovšek, sem upala, da se bom 
lahko v veliko večji meri posvetila pedagoš­
ki problematiki, vendar mi, žal, polovico 
časa še vedno poberejo stavbni problemi. 
Razen tega bomo prihodnje šolsko leto 
postali devetletka, zato bo spremenjen pro­
gram prvega in sedmega razreda. Imeli 
bomo 22 oddelkov, torej 4 prostore prema­
lo. Tako je res dosti skrbi, vendar imam v 
delu z mladimi tudi veliko zadovoljstva in 
zelo veliko veselja. 
Jakob Muller 
trgovina s spodnjim perilom in nogavicami 
VMAXIM0 TUDIV 
BLIŽAJOČIH SE 
JESENSKIH DNEH! 
V NAŠI BOGATI IZBIRI 
BOSTE VEDNO NAŠLI 
TUDI NEKAJ ZASE! 
Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1290 Grosuplje 
Tel./fax: (01) 786-46-49 
^gnalnlškl 'nženj|.jh Marko Kastelic s.p., Sad 2,1296 Šentvid pri Stični 
fB # ^ Razvoj informacijskih sistemov ~ programska oprema -predstavitve 
I \\% na inierne^ " računalniška oprema - logistika v proizvodnji in distribuciji 
Mutnir JArtik.lt \lumnf [ Dooodki i I note met 
Brili 5* 'is fc Uvoz 
j : 'II 
I na zalo? 
Sila ',1 >««»" Dcv 
100CC Ptpgtarfttf < 
10003 jPragiamtVa 
1 ftOCv : Pi »jn*n ivV n Fon Nazi* Povp cen« M*/ 
Mi ' Vodite podietie enostavno in učinkovitoj 
Faktura 4.0 osnovna verzija - 48.000,00; Materialno poslovanje 4,0 - 19.000,00: 
Potni nalogi 4.0 - 19.000.00: Knjiga prejetih in izdanih računov 4,0 - 27.000,00: 
Knjiga prihodkov in odhodkov za enostavno knjigovodstvo 4.0 - 29.000.00: 
Enostavno knjigovodstvo z obračunom DDV 4.0 - 42.000.00; Dnevnik 4.0 - 16.000.00: 
Obrazci 4.0 - 19.000,00; Maloprodaja 4.0 - 80.000,00; Megasoft 4.0 - 149.000,00: 
FaktTarif 4.0 - 115.000,00:Obračun prispevkov 4.0- 19.500.00: Arhiviranje • Brezplačno 
/ita piedstavite 
AMDJ1 
A iega podjetja na Internetu Zi 
^Zaposlitev, sodelovanje. 
Vas veseli delo na področju visokih informacij: 
tehnologij Od kandidatov pričakujemo 
- poznavanje tehnologij in orodij (Delphi MT 
HTML, ISAPI/CGI. MSSOi. SOAR ACTIVE 
- voljo do učenja 
- znanje angleškega jerika 
- vsaj peta stopnja izobrazbe, pridobljena 
z rednim izobraževanjem 
Kandidati pošljite kratek življenjepis na nas nai 
Dostava računalnika dom 
Začetni uvajalni tečaj 
Izbor konfiguracije pcTOjčih 
željah in Po'^,^^ 
AdtmidtvA 16 i soft@i soft-s p. s i 
iSoft 8 http://www.isoft-sp.si 
tel.: 01 78-05-044 fax: 01 1 
Programska oprema: 041 520-365. 041 232-508 
Računalniški sistemi: 041 377-122 01 723-26-75 
VELIKI ŠMAREN NA 
MAGDALENSKI GORI 
Magdalenska gora, 15. avgusta - V počastitev cerkvenega in državnega 
praznika Marijinega vnebovzetja (velikega šmarna) ter v sklopu priprav na 
praznovanje 500-letnice šole v Šmarju so Turistično društvo Magdalenska 
gora, župnija Šmarje-Sap in krajevna skupnost Šmarje-Sap pripravili že tra­
dicionalno prireditev. Praznovanje se je, tokrat že osmič zapored, začelo z 
darovanjem maše za domovino, sledila pa je kulturno-družabna prireditev. 
Osrednja tema letošnjih razmišljanj je bila ŠOLA IN MORALNE VREDNOTE 
ZA MLADE, glavni predavatelj pa minister za šolstvo in šport v Bajukovi 
vladi, dr. Lovro Šturm. 
Dr. Lovra Sturma je predstavila Angelca Likovič. 
Ob cerkvici na vrhu vzpetine seje tudi 
letos zbralo veliko ljubiteljev Mag-
dalenske gore z njenega vznožja ter iz 
bližnje in daljne okolice. Med obiskovalci 
je bilo opaziti tudi kar precej grosu­
peljskih občinskih svetnikov. Slovesnost 
se je začela s prihodom zapravljivčkov, v 
katerih so se pripeljali dr. Šturm, 
duhovniki in drugi gostje. Spremljali so 
jih konjeniki Valvasorjeve konjenice. 
Pri maši za domovino so somaševali 
štirje duhovniki. Arhidiakon Vinko Vegelj 
je v pridigi ovrgel zastarelo podobo o 
enookem bogu, ki "vse vidi in vse ve", ter 
osvetlil sodobni pogled na vero in Boga. 
"Tako kot otrok ne potrebuje le hrane in 
obleke, ampak tudi ljubezen (objem, 
stisk, poljub), tudi kristjani potrebujemo 
ljubezen in oporo - to je naša vera in to je 
naš Bog," je poudaril. 
Življenje in delo nekdanjega ustavne­
ga sodnika, ministra za šolstvo ter pisca 
komentarja slovenske ustave dr. Lovra 
Šturma je na kratko predstavila njegova 
nekdanja sodelavka, bivša državna 
sekretarka Angelca Likovič. V krajšem 
predavanju je dr. Šturm poudaril pomen 
organiziranega šolstva pri ohranjanju 
narodove kulturne in politične identitete. 
Opozoril je na nekaj prelomnic v razvoju 
slovenskega šolstva - od začetkov orga­
niziranja osnovne šole do pojava prve slovenske klasične gimnazije in 
slovenske univerze. "Napake, ki so se v 
šolstvu delale po 2. svetovni vojni, se 
poznajo še danes. Hiba slovenskega šol­
stva je v tem, da se posreduje in prever­
ja predvsem faktografsko znanje, 
uporabna vrednost znanja pa ima pre­
majhno veljavo. Izobraževanje bi se 
moralo temeljiteje dopolnjevati z vzgojo 
in posredovanjem vrednot," je poudaril. 
Šmarski župnik Jože Mrvarseje zavzel 
za plodnejše sodelovanje družine, šole 
ter Cerkve pri vzgoji in izobraževanju 
otrok. Izpostavil je, da morata biti šola in 
cerkev v vsakem slovenskem kraju pros­
tor omike in kulturnega življenja. 
Zbrane je pozdravil tudi predsednik 
Organizacijskega odbora za proslavo 
500-letnice šole v Šmarju, Matjaž 
Trontelj. Na kratko je predstavil priprave 
na prihajajoči visoki in enkratni jubilej ter 
vse ljudi dobre volje povabil k dejavnemu 
sodelovanju v pripravah na tako častitlji­
vo praznovanje. 
V kulturnem programu je nastopil MPZ 
Samorastnik. Razvoj šole od nekdaj do 
danes ter ljudski običaji pa so našli pros­
tor v dialogu "Pod kozolcem". Sledilo je 
družabno srečanje ob zvokih dua Drago-
Band. Organizatorji so poskrbeli tudi za 
hrano in pijačo. 
Janez Plntar 
KRESOVANJE 2002 
Na Magdalenski gori je ponovno 
vzplamtel kres. Vsi smo bili ponovno 
zbrani kot na dan državnosti, ko 
smo rekli, da za nas ukazi niso več 
sprejemljivi. Hoteli smo in želimo 
biti samostojen in neodvisen narod, 
ki se kljub hudemu boju ni predal, 
ampak uresničeval svoje sanje. 
Po enem letu, od kar je kres 
zagorel prvič po dolgih, dolgih letih 
premora, smo se zopet zbrali na 
Magdalenski gori in podoživljali tis­
tih deset dni, ko nam je šlo za 
nohte. Borili smo se skupaj, pa naj 
so bili to otroci, možje in žene, pa 
tudi starejši. 
Člani društva so skupaj z obisko­
valci zakurili kres ob 21. uri. Kres je 
gorel počasi, postopoma so iz 
posameznih delov kresa švigali pla­
meni vse do tedaj, dokler ni zagorel 
v vsej svoji veličini. Marsikakšnemu 
obiskovalcu se je ustavil pogled ob mogočnih plamenih, ki so oplazili 
tudi obzidje. Nikomur ni primanjko­
valo dobre volje. Večerje bil hladen, 
vendar pa je toplina kresa, ki je 
segal vedno višje in višje, ogrela 
tudi najbolj "zmrznjene". Seveda 
nismo samo sedeli in gledali, kako 
kres plamti, ampak smo tudi kaj 
dobrega pojedli in popili zraven. 
Organizatorji (Turistično društvo 
Magdalenska gora) so bili s prired­
itvijo zadovoljni, saj je vedno več pri­
jateljev dobre volje, ki se pridejo na 
Magdalensko goro spočit od 
napornega dneva, tedna, meseca.. 
Veseli so vsakega novega obraza, ki 
ga srečajo na prireditvi, pa tudi za 
redne goste jim ni vseeno. 
Člani društva vabijo: Pridite, oglej­
te si ta prečudoviti hribček in uživaj­
te z nami. 
Lea Janežlč SOLA NE SME BITI TABU 
Šmarje-Sap. 8. septembra - Naslednji kamenček v mozaiku priprav na praznovanje 500-letnice šole v Šmarju Je bilo predavan­
je dr. Stanka Gerjolja o vlogi šole pri vzgoji In Izobraževanju ter pogovor na to temo. Zadeva je seveda zaradi začetka novega 
šolskega leta še kako aktualna, dogodek pa je pomenil tudi popestritev farnega žegnanja. 
Dr. Gerjolj je že v mašni pridigi nakazal 
nekaj iztočnic za nadaljnje diskusije. 
Potegnil je vzporednice med berilom o 
Tobijevem odraščanju in ženitvi ter vzgojo 
za življenje. Podobno kot oče Tobiju, tudi 
starši svojim otrokom ob odhodu od doma 
dajejo navodila in nasvete. Če gre za 
odhod v šolo, na izlet, na zabavo ... so ti 
nasveti povezani predvsem z varnostjo v 
prometu in obnašanjem. Še bolj pa mora­
jo biti odločitve premišljene, ko gre za 
pomembnejše življenjske mejnike, kot je 
npr. odhod od doma zaradi izobraževanja, 
službe ali poroke. 
Znanje se prenaša iz roda v rod in se 
prečiščuje, zato imajo starejši več življenj­
skih izkušenj. Kljub emocionalni 
navezanosti na svoje otroke pa morajo 
starši svojim potomcem omogočiti, da se 
sami spoprimejo s svojimi problemi. Prej 
ali slej bodo v to tudi prisiljeni. Mladi mora­
jo dobiti priložnost, da se izkažejo. Pri nava­
janju na samostojnost je zato odločilna 
vloga izvendružinske osebe oz. ustanove, 
ki na gojenca ni tako zelo čustveno 
navezana. Naloga teh ustanov (vrtca, šole, 
Cerkve) je dopolnjevanje družine na 
področju vzgoje in izobraževanja. Starši 
zato morajo biti motivirani, da ustanove 
razvijajo v tako smer, da se bodo družina in 
vrtec, družina in šola, družina in Cerkev 
dopolnjevali. Po maši je v Turenčku sledil sproščen 
pogovor. Izoblikovalo se je mnenje, da je 
slovenska šola še vedno preveč faktograf­
ska, kar je ostanek bivšega sistema, ki si 
gojencev enostavno ni upal vprašati po nji­
hovem mnenju o določenih temah. V tem 
smislu je Matjaž Trontelj dr. Gerjolju zas­
tavil vprašanje, kaj bi s krščanskega vidika 
na področju šolstva morali najprej spre­
meniti? 
Dr. Stanko Gerjolj je pojasnil, da ne gre 
toliko za spremembe s krščanskega kot z 
antropološkega vidika. Tako je otrokom in 
njihovim staršem potrebno omogočiti 
izbiro na področju vrednot. Eden izmed 
predmetov o sistemu vrednot je tako lahko 
tudi verska vzgoja. Pogovor o šoli ne sme 
biti tabu tema. Starši morajo brez bojazni 
povprašati po vsem, kar jih zanima, in 
poskušati uveljaviti tako šolo, ki bo 
ustrezno dopolnjevala družino. Namesto 
suhoparne faktografije je pri izobraževanju 
potrebnih več izzivov in ustvarjalne 
uporabe znanja. Pri vsem tem pa je treba 
upoštevati različne sposobnosti in tipe 
posameznikov. 
Angelca Likovič je opozorila na to, da bi 
morala šola poleg izobraževanja nuditi tudi 
kvalitetno vzgojo. Pri tem je pomemben 
osebni stik med učitelji in učenci - nikakor 
pa ni dovolj pol razredne ure na teden za 
cel razred. Predlagala je angažiranje staršev v svetih staršev in organizacijo 
klubov staršev ter se zavzela za odpiranje 
cerkvenih vrtcev ter osnovnih in srednjih 
šol. Poudarila je, da morajo biti starši 
pokončni in zahtevati svoje uzakonjene 
pravice. 
Mnogi, med njimi tudi dr. Peter Verlič, 
smo se strinjali, da starši večkrat zelo 
slabo poznajo veljavne zakone in pravil­
nike. Dr. Verlič je menil, da so šole večino­
ma odprte za pobude, le pobuda mora biti 
podana na pravem mestu - roditeljskem 
sestanku. Poudaril je, da bomo imeli tako 
šolo, kot si jo bomo ustvarili sami, saj se 
Evropska skupnost z organizacijo šole v 
svojih posameznih članicah ne bo ukvar­
jala. Zavedati se moramo, da je šola stvar 
staršev in ne države. 
Mlajši sogovorniki so se zavzeli pred­
vsem za izbirnost predmetov že v osnovni 
šoli, posamezni starši pa so opozorili tudi 
na selektivno ocenjevanje, do katerega 
hote ali nehote pride v manjših krajih. 
Okrogla miza je izzvenela z ugotovitvijo, 
da je pred sedanjimi in bodočimi starši še 
veliko izzivov. Ponosno pa se lahko ozremo 
tudi na že prehojeno pot, saj je končno 
dosežek že to, da starši lahko javno 
razpravljajo o tem, kakšno šolo si želijo za 
svoje otroke. Za vedno več staršev šola ni 
več tabu. 
Janez Plntar 
mm mm 
Naša občina je znana tudi po tem, da v 
njej deluje precej izvenšolskih dejavnosti, 
ki so prisotne v kraju različno dolgo časa in 
ponujajo mladim priložnost za koristno 
uporabo prostega časa in za razvijanje 
takšnih in drugačnih sposobnosti. Začetek 
šolskega leta je običajno čas za pred­
stavitev aktivnosti novim zainteresiranim 
posameznikom in največji interes društev 
ali klubov je vključitev osnovnošolske mla­
dine. Pridobivanje novih članov doslej ni 
potekalo organizirano, organizacije so na 
bolj ali manj uspešen način propagirale 
svojo dejavnost, zato smo člani LAS 
(Lokalne akcijske skupine za preprečevan­
je uporabe in zlorabe dovoljenih in pre­
povedanih drog v občini Grosuplje) prevzeli 
pobudo in za učence obeh grosupeljskih 
osnovnih šol organizirali skupno pred­
stavitev - SEJEM DEJAVNOSTI. 
Zanimanje za sejem, ki je potekal pod 
geslom "Droga? Ne, hvala. Nimam časa!", 
je bilo veliko. Poleg LAS se je osnovnošol­
cem namreč predstavilo čez deset organi­
zacij: grosupeljski skavti in taborniki, vsi 
karate klubi, košarkaški in rokometni klub, 
planinsko društvo, skakalni klub iz Račne 
ter dva plesna kluba. Predstavitve so zelo 
dobro uspele: vsak udeleženec sejma je 
imel na voljo stojnico, na in ob kateri je 
pripravil reklamni material: letake, 
zloženke, video posnetke s tekmovanj ali 
taborjenj, pokale, medalje, nagrade, 
takšno in drugačno opremo, vsem šolar­
jem pa so se predstavili tudi z demon­stracijo aktivnosti. 
Otroci so predstavitev zelo hvaležno 
sprejeli, društva pa pridobila kar nekaj 
novih članov. Člani LAS želimo, da bi se 
novi člani v novih sredinah dobro znašli in 
da bo nova aktivnost predstavljala kvalitet­no vsebino, ki bo zapolnila in osmislila nji­
hov prosti čas. Tudi tako bodo lahko na 
ponudbo "Droga?" odgovorili z "Ne, hvala. 
Nimam časa!" 
Za LAS Grosuplje 
Andrej Štrus, predsednik 
ENDURANCE NA GROSUPLJEM 
Konjeniški klub Grosuplje je v soboto, 
10. 8. 2002, organiziral veliko konjeniško 
prireditev Št. Jurij 2002. Prireditev se je 
začela že zelo zgodaj (ob 7.uri zjutraj), ko so 
na prireditveni prostor začeli prihajati tek­
movalci za uradno trening tekmo v 
endurancu na 30 km. 
Po prijavi in veterinarskemu pregledu 
konj, so tekmovalci startali v prvi krog (15 
km). Del proge je bil v malo slabšem stanju 
zaradi obilnih padavin, zato so imeli tek­
movalci predpisano hitrost 10km/h, tako 
da so imeli luro in 30 min časa, da se vrne­
jo na cilj. Vsi konji so bili pod budnim oče­
som Marjana Kastelica, dr. vet. med. ves 
čas prireditve. 
Po drugem veterinarskem pregledu sta 
žal odnehala dva konja, eden zaradi previ­
sokega srčnega utripa, drugi pa zaradi 
padca. Okoli 11. ure seje še ostalih 11 tek­
movalcev odpravilo v 2. krog Tretji veteri­narski pregled so opravili vsi konji, najnižji 
konjev srčni utrip na tekmi pa je bil 40 
udarcev/min, kar nam pove, da konji še 
niso v tako dobri kondiciji. 
Medtem ko smo čakali na razglasitev 
rezultatov, je potekalo tekmovanje v spret-
nostnem jahanju. Med sabo se je pomerilo 
8 jahačev. Najprej so lovili šentjurski 
venček (sinjska alka), kjer smo dobili dva 
zmagovalca, ki sta v vseh treh krogih 
pobrala vse venčke. Tekmovalcem pa seje 
nato malo zalomilo pri jahanju okoli sodov. 
Končni zmagovalec spretnostnega jahanja 
je bil tako Milan Kaplan iz Velikih Lašč. 
Jahači so lovili tudi stolčke in najbolje se je 
odrezal Andrej Markelj iz Hočevja. 
Končni rezultati v endurancu so bili znani 
šele pozno popoldan. Predsednik KK 
Grosuplje Alojz Potočnik je vsem tekmoval­
cem podelil spominska priznanja, vsem 
konjem pa rozete. Prvo mesto sta si tako priborila Milady in Alojz Mohar, drugo Skipp 
Away in Lucija Jereb iz KK Medijan, tretje pa 
Gusztv in Branko Makovec, prav tako iz KK 
Medijan. Naši člani so se odrezali zelo 
dobro in si razdelili četrto, peto in šesto 
mesto. 
Podelili smo še nagrado za fair play, ki jo 
je dobil Tomaž Omahen, kije kljub manjšim 
težavam uspešno prijahal na cilj. 
Vreme nam je bilo naklonjeno, gledalci in 
tekmovalci so bili zadovoljni, glavni gostje 
prireditve (konji) pa so se varno vrnili na 
svoje domove. 
Zdaj že tradicionalne konjeniške prireditve 
KK Grosuplje so tudi letos obiskali tekmoval­
ci in gledalci iz cele Slovenije in Italije, najbolj 
pa smo ponosni na tako množično udeležbo 
tekmovalcev v endurancu. Tekmovalci v 
spretnostnem jahanju pa so vsako leto 
boljši. Vidimo se spet prihodnje leto. 
Helena Mlkllč 
MARIJA MARINČIČ - GASILKA Z DUŠO IN TELESOM 
Marija Marinčič (Minka) je po rodu Savinjčanka, rojena v vasi Gomilsko. Ko ji je bilo tri leta, je s starši priromala v Grosuplje, kjer je preživljala brezskrbna otroš­
ka leta do začetka vojne. Po končani šoli se je zaposlila v tovarni Motvoz in platno in skrbela za številno družino, saj je mati ostala sama s šestimi otroki. Že zarana 
pa se je pridružila gasilcem, ki so do danes ostali njeno največje zadoščenje in življenjska radost. 
Kdaj ste se začeli ukvarjati z gasil­
sko dejavnostjo? 
Pri 14 letih sem vstopila v PGD 
Grosuplje, Motvoz in platno pa me je 
1954. poslal na prvi enomesečni 
industrijski tečaj za gasilce, ki sem ga 
uspešno zaključila in pridobila čin 
podčastnice. Takrat sem tudi začela 
tesneje sodelovati z gasilci, saj sem 
bila vedno pripravljena pomagati 
človeku v stiski. Leta 1967 sem spoz­
nala svojega življenjskega sopotnika, 
se z njim poročila in se preselila na 
Gatino. Takrat sem se tudi vključila v 
PGD Gatina. 
Kaj Je bilo tisto, kar vas Je priteg­
nilo med gasilce? 
Veselilo me je delo, vedno se je 
dogajalo kaj novega - taka kot sem, mi 
je bilo gasilsko delo v veselje. 
Katere so bile vaše prve dolžnosti 
In zadolžitve, s katerimi ste se 
soočali? 
Moja prva dolžnost je bila biti dober 
član društva. Kmalu sem bila izvoljena 
v OU društva in od tedaj delujem na 
več funkcijah, trenutno pa opravljam 
delo tajnice. Vedno sem videla delo, ki 
ga je bilo potrebno opraviti v ga­
silskem domu, pridobivala sem zau­
panje vaščanov, ki sem jih vzljubila, 
oni pa mene. Z vsemi sem v dobrih 
odnosih. 
Sodelovali ste tudi pri zametkih 
kulturniškega življenja na vasi, ki Je 
danes pomembna, obstranska pa­noga gasilskega društva? 
Kulturno dejavnost v naši vasi je po 
vojni dvignila pokojna svakinja Minka 
Marinčič, Šimenca po domače, sama 
pa sem sodelovala po svojih zmožnos­
tih. Kulturno gibanje krepimo skozi 
vsa leta in si tudi želim, da bi se razvi­
jalo še naprej. Sedanji kulturniki -. 
gasilski podmladek - nam vsako leto 
priredi pustno zabavo in še kaj. Tudi 
sama pristavim svoj piskrček, saj sem 
vsake prireditve, ki se odvija na vasi, 
zelo vesela. Fante in dekleta moram 
resnično pohvaliti! 
Kot gasilka ste dosegli več priz­
nanj In postopnih napredovanj. 
Kakšen čin zastopate v PGD Gatina? 
Res sem dosegla nekaj visokih priz­
nanj, napredovanj v PGD Gatina, pa 
tudi na ravni GZ Grosuplje in GZ 
Slovenije. Čin, ki ga ponosno nosim na 
paradni obleki, je gasilski častnik prve 
stopnje. Moja želja je, da bi še napre­
dovala, močno upam, da bom opravila 
izpit mentorice članic. Vedno me žene 
naprej, koraka nazaj ne poznam. 
Ste tudi predstavnica gasilk v 
Gasilski zvezi Slovenije. Kakšno 
odgovornost prinaša visoko Imeno­
vanje? 
Sem članica sveta GZ Slovenije in 
delujem v regiji Ljubljana II., ki je ses­
tavljena iz šestih gasilskih zvez, in 
sicer Kočevja, Ribnice, Loškega 
Potoka, Vidma-Dobrepolja, Ivančne 
Gorice in Grosupljega. Sklicujem seje, 
ker seje potrebno marsikaj dogovoriti 
in prirejam posvete članic regije. 
Nazadnje se je posveta, ki je potekal 
maja v Dobrepolju, udeležilo 115 
članic gasilk. Vzporedno se odvijajo 
medzvezna in društvena srečanja. 
Namen teh srečanj je medsebojno 
spoznavanje, izmenjava idej za 
nadaljnje delo članic. Druži nas 
ljubezen do naše gasilske organizacije 
in prijateljstvo ter zaupanje med člani­
cami. 
Ste najbolj aktivni med grosu­
peljskimi ženskami, ki so se odločile 
priključiti gasilcem. Kaj, menite, 
lahko storite ženske za razvoj te 
dejavnosti? In kakšno Je zanimanje 
žensk za gasilstvo nasploh? 
Aktivna sem res, saj sem z dušo in telesom gasilka. Gasilski dom pa je 
moj drugi dom, tam si oddahnem in se 
naužijem gasilskega duha. Ne bom 
zanikala, kjer so gatinski gasilci, je 
tudi Minka. Upam, da tako mnenje o 
meni gojijo tudi ostali. Pet let že delu­
je komisija za delo s članicami in od 
tedaj se je stanje zelo izboljšalo. 
Imamo 280 članic, dvignila pa se je 
tudi tekmovalna dejavnost, saj je 
članicam uspelo priti na sam državni 
vrh. Zelo se trudijo in lahko rečem, da 
imamo dobre tekmovalne ekipe. 
Grosuplje, Čušperk, Račna, Polica, 
Šmarje-Sap, Ponova vas so ekipe, ki si 
zaslužijo pohvalo. Ostale članice pa 
delujejo v drugih smereh; prirejamo 
proslave ob dnevu žena in mate­
rinskem dnevu, ob sv. Florjanu in orga­
niziramo srečanja v okviru naše 
gasilske zveze. 
S čim se ženske v gasilstvu spopri­
jemajo, na katerih področjih se lahko 
najdejo In udejanjajo prostovoljno 
delo? 
Članice se udeležujejo proslav, kijih 
ni malo. V naši zvezi imamo 65 parad­
nih uniformirank, zato je na proslavah 
vedno lepa udeležba. Včasih pa nas je 
bilo manj, od ena do pet članic. 
Veselilo bi me, če bi se dejavnost 
obdržala in šla še na bolje, žalostna 
pa bom, če bo zanimanje začelo upa­
dati - vloženi trud bo zaman. Lahko pa 
rečem, da imam dobre, pridne in 
delovne članice, brez katerih ne bi 
dosegla vidnih rezultatov. Članice 
opravljamo različne funkcije v PGD in 
zasedamo dogovorna mesta. Če se 
samo ozremo po Sloveniji, lahko vidi­
mo Štajerke, Prekmurke, Prlečke na 
mestih poveljnic, predsednic, tajnic, 
mentoric, sanitetnih delavk, obenem 
pa moram priznati, da so ženske iz 
krajev ob Dravi dosti bolj aktivne, 
delovne in uspešne kot pa Dolenjke. 
Dolenjska se je začela prebujati zad­
nje desetletje in okrepila vrste članic 
gasilk, ki jih pri svojem prostovoljnem 
delu vodita veselje do organizacije in 
čut do sočloveka, ki potrebuje pomoč 
v nesreči. 
V soboto pozno dopoldne smo se 
zbrali v CŠOD Gorenje nad Zrečami. 
Tako med spremljevalci, kot med 
varovanci je bilo veliko napetosti in 
pričakovanj, saj nismo vedeli, kaj se bo 
v nadaljnjem tednu dogajalo. Po obil­
nem kosilu smo razpakirali kovčke in 
se počasi privajali novemu okolju, ter 
se spoznavali. Sprva smo bili vsi malo 
plašni. Prve ovire med nami so se 
podrle po spoznavnem večeru. 
V nedeljo po zajtrku smo se odpra­
vili na lažji pohod proti Lovrenškim 
jezerom. Nekateri so kar pošteno sopi-
hali, saj je Goran s psom Bingom pre­
vzel vodilno mesto in nas urno gnal 
naprej. Utrujeni smo prišli nazaj in 
dobesedno popadali na postelje. 
V ponedeljek smo se razdelili v tri 
skupine in risali s svinčnikom, ter 
slikali z voščenkami in vodenimi barvi­
cami. Prav prijetno je bilo gledati 
varovance kako uživajo. Popoldne je 
ena skupina odšla na kopanje v Zreče, 
druga, pa seje ukvarjala s športom in 
drugimi aktivnostmi. 
V torek je sledila izdelava mask. 
Eden od varovancev ni mogel delati 
mask, ker seje bal balonov, drugi pa, 
ker ima diabetes (HA, HA). Popoldne je 
bilo poučno, saj smo izvedeli vse o 
fotografiji. Zvečer pa je bil na vrsti kviz 
in ob njem obilo smeha. 
V sredo smo obiskali farmo jelenov, Ste bili kot gasilka kdaj zapostavl­
jeni, da kot ženska ne sodite v 
moško okolje. S čim ste Jih prepričali 
v nasprotno? 
Bili so časi, ko je bila ženska zapos­
tavljena. Ni mogla doseči in izvesti tis­
tega, kar je želela. Sedanji čas nam 
omogoča, da svoje delo lahko 
nemoteno opravljamo in smo zmožne 
veliko napraviti v naši gasilski organi­
zaciji. Dana nam je možnost 
izobraževanja, pridobivanja znanja, 
tako da smo skorajda enakovredne 
svojim tovarišem gasilcem. Radi nas 
sprejemajo v svoje vrste. Članice 
gasilke lahko veliko pripomorejo pri 
naši humani gasilski organizaciji, delo 
pa sprejemajo po svojih sposobnostih 
in izobrazbi. Kopičimo znanje z razvo­
jem tehnike in ne silimo tja, kjer svo­
jega dela nismo zmožne opraviti. 
Ženske v gasilski organizaciji oprav­
ljamo tudi dela, pri katerih je potrebno 
znanje gasilskih veščin - lahko sodelu­
jemo tudi pri gašenju požarov. No ja, 
priznati pa moram, da moškim le ne 
jemljemo veljave, končno se mora 
vedeti, kdo nosi hlače. Imajo vso bese­
do, hkrati pa smo članice deležne nji­
hove pozornosti, sprejemanja, zato ne 
občutimo nikakršnega ponižanja ali 
razlikovanja. Krepimo medsebojno pri­
jateljstvo in zaupanje. 
Se gasilska dejavnost na 
podeželju razlikuje od organiziranos­
ti v mestu? Podeželje ne poudarja le 
požarne preventive, ampak volonter­
stvo razvija v več smereh? 
Na podeželju se lažje ustvarja, saj v 
mestu vse prebivalstvo le ni naklon­
jeno naši dejavnosti. Aktivnosti v vasi 
se odvijajo na operativnem in preven­
tivnem področju, odvisno od delavnos­
ti in razpoloženja članstva. Če si pravi 
gasilec, lahko veliko narediš! 
Na kateri svoj dosežek v gasilstvu 
pa ste še posebej ponosni? 
Moj staž v gasilski organizaciji teče 
že pol stoletja. Po letih delovanja 
sodim med veterane, a sem še vedno 
aktivna gasilka. Najbolj sem ponosna, 
da vse delo in funkcije, ki so mi nalo-
na kateri so si nekateri kupili jelenjo 
salamo in si ogledali staro pohorsko 
hišo iz leta 1803. Zvečer smo 
preizkušali srečo ob tomboli. 
V četrtek smo dopoldne barvali 
maske, kiparili in ob tem uživali. Po 
malici smo spremljevalci svoje modne 
ideje spremenili v kar spoštovanja 
vredne kreacije. To je bilo smeha in 
veselja. Zvečer, pa so varovanci naše 
kreacije nosili na modni reviji. 
"Manekeni" in "manekenke" so od­
lično opravili svoje delo. Po modni revi­
ji je sledil ples v maskah. Maske so 
bile tako dobre, da smo se med seboj 
težko prepoznali. 
V petek smo iskali pravi zaklad. 
Sestavili smo štiri skupine in vsaka je 
odšla na svojo stran. Izdelali smo 
zemljevide in odgovorili na nekaj 
vprašanj. Sledila je malica. Po njej smo 
se odpravili po zaklad, zemljevid pa 
nam je bil v pomoč. Po nekaj tavanja 
po stranpoteh smo ga vsi našli. 
Zabava je bila popolna. Popoldne smo 
ustvarjali spominčke, katere bomo ob 
odhodu podarili najboljšemu prijatelju. 
Zvečer je bil poslovilni večer, na 
katerem so se podeljevale nagrade in 
priznanja. Le ta so si vsi varovanci še 
kako zaslužili. 
V soboto smo se po zajtrku poslovili 
z željo, da se še kdaj snidemo. žene, opravljam korektno in pošteno. 
Ponosna sem na izvolitev za poveljni-
co PGD Gatina pred petindvajsetimi 
leti, katere mandat sem opravljala 
polpeto leto. Tedaj so pisali, da sem 
postala prva poveljnica v Sloveniji. Kot 
predstavnica Sveta članic Slovenije, 
funkcije, ki mi je bila zaupana in jo z 
veseljem opravljam, pa včasih pomis­
lim, da premalo naredim. Druga ljubl­
janska regija je velika, zato se vestno 
trudim, da bi bile članice aktivne pri 
delu, dajem jim poguma, moči in jim 
svetujem. Najbolj pa sem ponosna na 
GZ Grosuplje, kjer sem predsednica 
komisije za delo s članicami. Ob tem 
bi se rada zahvalila Božu Knezu za 
nesebično pomoč, pa tudi ostalim 
vodilnim za njihovo razumevanje. 
Kolikšen pa Je odsek In kakšna Je 
kakovost dela članic v PGD Gatina, 
če ga primerjate z ostalimi sloven­
skimi društvi? 
PGD Gatina zastopa 25 članic. 
Lahko bi bile bolj aktivne, saj imamo 
tekmovalno ekipo mladink, priprav­
ljamo proslave, udeležujemo se izle­
tov, nazadnje smo se srečale z 
gasilkami Loškega Potoka. Potrebno 
je samo delati; vsa odgovornost je na 
ramenih predsednice komisije za delo 
s članicami. Večkrat poudarim, če 
funkcijo prevzameš, jo tudi izvršuj, a 
napredek je skromen. 
Kakšni pa so vaši načrti za prihod­
nje? 
Zelo sem zaskrbljena. Mandat se 
izteka, drugo leto bodo volitve in prišli 
bodo novi obrazi, novi funkcionarji. Ali 
bodo razumeli delo članic in nam 
dali podporo pri nadaljevanju dejav­
nosti? Upam, da se bomo sporazumeli 
in še bolje delali. Sama sem še 
pripravljena delati, kot sem doslej, in 
pomagati krepiti gasilsko tradicijo. 
Ponosno stopam po prehojeni poti 
gasilstva v upanju, da bom še kaj 
dobrega naredila za razvoj te velike, 
humane organizacije. Z dušo in srcem 
sem gasilka, čeravno me najeda jesen 
življenja. 
Barbara Pance 
Risba Grosupeljčana Jožeta Šiške, ki jo 
je narisal na doživljajskem taboru. 
Spremljevalci: Helena Pečnlk, 
Mateja Kramžar, Mateja Bučan, 
David Juvan NIKO MIHIČINAC K.D. 
NEPREMIČNINE 
KOlODVORšk 3, 1290GR0SUp\uE 
01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 
GSM1041-d5\258 
SMS: m\58@UN^M0BITiL.SI 
E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI 
URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI 
PRODAMO: 
- zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in na Rakitni; 
- stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi 
nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Vidmu, Št. 
Juriju.Vel. lipljenih); 
- etažo nadstandardne hiše v Grosupljem. 
- kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; 
- manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 
m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; 
- kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; 
- stanovanja; 
- poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. 
UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN 
GRADBENEGA DOVOLJENJA. 
DRUGE STORITVE: 
- sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po 
telefonu); 
- pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do 
notarske overitve; 
- pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do 
vpisa v zemljiško knjigo. 
SVETOVANJE: 
Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, 
vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! DOŽIVLJAJSKI TABOR 
ZLATOMASNIKU 
Ko stopal si na pot, ki 
Gospod ti jo je dal, 
korak je negotovo 
ti dostikrat zastal. 
In ko si šel preg praga, 
zapuščal rodni dom, 
te spremljal je iz nebes 
staršev blagoslov. 
Prek vseh čeri v življenju 
te vodil je Nekdo... 
Skrivnostna sila Njega, 
ki dal si mu roko. 
In večni bil sopotnik 
na tvojih je poteh, 
spodbujal v preizkušnjah 
te v temnih je nočeh. 
In to je Božja volja, 
ki dala ti je dan, 
da bereš zlato mašo 
med nami spoštovan. 
Naj spremlja in varuje 
Gospod te še naprej! 
Ostani zvest služabnik, 
kot bil si vse doslej! 
DARINKA KOVAČ 
DROBEN ŠOPEK 
Tebe, dragi moj prijatelj, 
misel moja je objela, 
tvojo bol je zaslutila 
in na pot sem se podala... 
Tja na goro, Bogu blizu, 
vodil me je korak, 
pogled je božal cvetje, trave, 
vdih je bil ves svež in blag. 
V tem koščku raja zajokala 
tiho sem vsa ganjena, 
misel z NJim se je izlila: 
zahvala, prošnja, krik v nebo. 
Nabrala drobnega sem cvetja 
v tem raju podarjenega, 
z ljubeznijo ga v šopek stkala, 
prijatelj, zate, da ti lepše bo... 
Mojca Kastellc 
Vsakdo se lahko ujezi 
- to res ni težko. Toda težko se je 
ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v 
pravem trenutku, iz pravega razloga 
in na pravi način. - ARISTOTEL, 
Nikomahova etika 
"Za vse je svet dovolj bogat, če kruh 
delil bi z bratom brat." 
(Simon Gregorčič) 
"Na svetu je dovolj dobrin za potrebe 
vseh ljudi, ni pa dovolj dobrin za 
pohlep ljudi." 
(Gandhi) 
"Nima pojma, moj sin, kako malo 
pameti vlada ljudem!" - Oxenstein 
Zavod za prostorsko, 
m komunalno in 
y stanovanjsko urejanje 
Grosuplje, d.o.o. 
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA 
ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA 
OBJEKTA 
vam nudimo: 
- izdelavo lokacijske 
dokumentacije 
- izdelavo projektne 
dokumentacije za vse 
vrste objektov 
- pridobivanje projektne 
dokumenatcije za 
gradbeno dovoljenje 
Najdete nas na 
Taborski cesti 3 na Grosupljem 
in po telefonu 
01 786 30 78 ali 01 786 05 42. UH0VNI POKLIC V ŠMARJU 
V nedeljo, 25. avgusta, Je gospod 
Stanko Kastellc, zlatomašnlk, doma 
z Velikega Vrha, skupaj s stlšklm 
opatom dr. Antonom Nadrahom In 
domačim župnikom Jožetom 
Mrvarjem opravil zahvalno daritev za 
50 let svojega mašnlštva, za svoje 
pokojne starše, brate In sestre, za 
vse pokojne farane In za nove 
duhovniške In redovnlške poklice. 
Opat dr. Nadrah je v zlatomašni 
pridigi primerjal duhovni poklic z 
delom inženirja, ki gradi most čez 
veliko reko - duhovnik pa gradi most 
skozi življenje v srečno večnost, z 
delom zdravnika, ki zdravi človeška 
telesa - duhovnik pa z oznanjevan­jem Božje besede rešuje človeka 
večne smrti, in z delom učitelja, ki 
poučuje svetne znanosti - duhovnik 
pa poučuje duhovne znanosti, Božje 
in cerkvene zapovedi. 
Klicanje v duhovni poklic je včasih 
rahlo, zori pa v osebni vernosti, v 
veselju do duhovniškega ali redov-
niškega življenja ter v vernem 
družinskem in farnem okolju. Bog 
vsakomur pušča svobodo, ker spoš­
tuje človeka, zato naj tudi starši in vsi 
drugi spoštujejo svobodo odločitve. 
Po zahvalni pesmi in rokovanju z 
zlatim slavljencem so pridne gospo­
dinje vsem postregle z domačimi 
dobrotami. 
J. Miiller 
Z LATO M AS NI K STANKO KASTELIC 1952-2002 
Z duhovnikom Stankom Kastelicem, Pirčevim gospodom z Velikega Vrha pri Šmarju, ki trden in svež preživlja dneve pokoja v cistercijanski opatiji v 
Stični, sva iz križnega hodnika čez samostanski park z vodometom in ribicami stopila v spominsko sobo p. Simona Ašiča, ki nama jo je odprl ustrežljivi 
br. Florijan. 
SPOMINI NA MLADA LETA... 
Doma, na Velikem Vrhu, zdaj onkraj 
avtoceste zahodno od Šmarja, nas je 
bilo deset otrok: osem fantov in dve 
dekleti. Jaz sem najmlajši, ta deseti. 
Imeli smo kar lepo kmetijo, tako da je 
lahko oče gojil 10-12 govedi in 4 konje. 
Ukvarjal se je tudi z lesno in vinsko 
trgovino. Bilje gospodaren, stvaren, ust­
varjalen človek. Po končani vojni so 
nam zemljo seveda odvzeli. Mama je 
lepo skrbela za družino in krščansko 
vzgojo. Dokler je bila živa, smo vsak dan 
zmolili po en del rožnega venca. 
STROKOVNO ŠOLANJE IN 
ZAPOSLITEV... 
Ko sem v Ljubljani končal trgovsko 
šolo, v katero sem se vozil od doma z 
vlakom, sem naredil diferencialne izpite 
ter se vpisal na trgovsko akademijo. 
Akademijo bi mogli primerjati s sedanjo 
srednjo ekonomsko šolo. Končal sem jo 
leta 1934, star 20 let, in se zaposlil pri 
trgovski bolniški blagajni v Ljubljani. 
Njeni člani so bili predvsem trgovski 
pomočniki pa tudi različni uradniki. 
Ustanova je zagotavljala bolniško oziro­
ma zdravstveno zavarovanje svojih 
članov. Delal sem v knjigovodstvu in 
stanoval v Ljubljani. 
NOTRANJI GLAS ME JE VABIL V 
DUHOVNIŠTVO ... 
Ko se je leta 1945 oblast zamenjala, 
je bila naša bolniška blagajna ukinjena 
in zaposlil sem se pri državnem zavodu 
za pokojninsko zavarovanje. Po skupaj 
13 letih službe s številkami in podatki, 
sem leta 1947, star 33 let, odpovedal 
službo in se vpisal na ljubljansko 
Teološko fakulteto. 
Večkrat sem sam sebe prepričeval, 
da nisem za duhovniški poklic, a notran­
ji glas se mi je vedno bolj oglašal. Z 
Bogom sem bil povezan z molitvijo, ki je 
nisem nikoli opustil. In nikoli nisem 
prikrival svoje vernosti. In tudi po vojni 
mi v službi ni tega nihče oponesel, 
čeprav sem bil vedno odkrit. V petih 
letih študija na teologiji sem se 
vzdrževal s svojimi prihranki iz let, ko 
sem bil še zaposlen, saj denarja nisem 
po nepotrebnem porabljal. 
SPOMINI NA PROFESORJE ... 
Anton Trstenjak nas je učil pastoralno 
psihologijo, Janez Janžekovič filozofijo, 
Stanko Cajnkar biblicistiko - doktorji, 
sama velika imena slovenskih duhovnih 
znanosti, obenem pa človeško skromni, 
dobrohotni, odprti, pripravljeni na po­
govor. Njih in še druge svoje profesorje 
sem ohranil v zelo lepem spominu. Od 
napuhnjenih ljudi pa sem se vedno 
obrnil proč. 
Kot študent teologije sem eno leto 
vsako jutro ob 6-ih ministriral škofu 
Antonu Vovku v škofijski kapeli. Zgod­njega vstajanja sem bil navajen od 
doma. Tudi ko sem pozneje delal na fari, 
sem vstajal zgodaj. In še zdaj, ko jih 
imam 88, sem rad zgodaj pokonci. 
POSVETITEV NA MARIJINO 
VNEBOVZETJE, 15. AVGUSTA 
1952... 
Ostali sošolci so bili posvečeni 29. 
junija, na praznik sv. Petra in Pavla, jaz 
pa sem tik pred posvećenjem resno 
zbolel. Po svoji mami pa sem bil zelo 
povezan z Materjo Božjo, ki me od tedaj 
še posebej varuje že 50 let. 
NOVA MAŠA V ŠMARJU ... 
V nedeljo po posvećenju sem imel 
novo mašo v cerkvi Marijinega rojstva v 
domači župniji. "Prijatelji" Cerkve so 
pisali v časopisu, da to ne bo nova 
maša, ampak politična manifestacija. 
Ljudi so prepričevali, da nove maše 
sploh ne bo, čakali so me na železniški 
postaji, da bi me odpeljali proč, v cerkvi 
je zmanjkalo elektrike, najbolj vneti 
nasprotovalec, znani Jaka Perovšek je 
med obredom na konju prijezdil v Božjo 
hišo, heroj Stane Semič Daki in Grad, 
oficir s Škofljice, sta pred mašo sredi 
Šmarja iz avtomobila streljala v zrak, 
Anton Ferbežar, kovač, pa je prišel na 
naš dom na Velikem Vrhu in dekleta so 
izpod kozolca morala odstraniti sva­
tovske mize, ker da sem dobil dovoljen­
je za pogostitev doma, to je v hiši, ne pa 
pod kozolcem. 
Zaradi vsega tega pa je bila nova 
maša notranje še lepša in bogatejša. 
Ljudi je bilo toliko, da vsi niso mogli v 
cerkev, lepo novomašno pridigo pa je 
imel prof. dr. Stanko Cajnkar. 
Ko smo po novi maši doma skupaj 
sedli k mizam, sta se nam pridružila dva 
provokatorja, ki sta vneto udrihala čez 
oblast, da so nas čez en teden lahko kli­
cali na zaslišanja zaradi "blatenja 
oblasti", pritrkovalcu Jožetu Ahlinu, 
občinskemu vratarju, pa so grozili, da ga 
bodo zaradi sodelovanja s klerom 
odpustili iz službe... 
Kmalu nato sem odšel na operacijo. 
SLUŽBA KAPLANA V TREBNJEM... 
S trebanjskim župnikom Oblakom 
sva se vseh 7 let dobro razumela in lepo 
sodelovala. Imel sem veliko dela z vero­
ukom v Trebnjem in na bližnjih Ponikvah 
pri sv. Marjeti. V župnišču so stanovale 
razne stranke, med njimi tudi neki 
uslužbenec notranje uprave. Ta me je 
ovadil, da sem z roko pokazal otrokom, 
naj gredo v cerkev. Zato sem moral na 
zaslišanje v Novo mesto. Z župnikom 
sva se morala zagovarjati tudi zaradi 
procesije, ker je šla mimo barak, v kater­
ih so stanovali mladinci in mladinke, ki 
so gradili tako imenovano avtocesto. 
Verouk sem učil v trebanjski in 
ponikovski cerkvi, in sicer vse delovnike, ker je bilo v obeh šolah veliko otrok: 
350-400 in skoraj vsi so hodili tudi k 
verouku. 
ZA BOŽIČ 1958 V VIŠNJO GORO ... 
Dekan Vidmarje v Višnji Gori vse bolj 
pešal, zato sem mu bil dodeljen za 
kaplana. Ko je kmalu nato umrl, sem 
prosil za premestitev: v župniji je bilo 10 
cerkva, ki se 80 let skorajda niso 
popravljale, na njih so še vedno bili sle­
dovi vojskinih časov, okna farne cerkve 
so bila leta 1958 še zmeraj zabita z 
deskami. Cerkvene stavbe so bile 
potrebne popravila od temeljev do kape 
na zvonikih. Toda škof Vovk mi je zaupal 
in ostal sem v Višnji Gori 37 let. 
IMEL SEM TUDI EKONOMIJO... 
Postopoma sem obnavljal cerkve in 
druge župnijske stavbe. Denarja je bilo 
malo in gradbenega materiala je dolgo 
primanjkovalo. Nekdaj je župnija Višnja 
Gora imela 36 ha zemljišč, po razlastitvi 
ji jih je ostalo 10. Imel sem veselje do 
zemlje in do živali. Začel sem gojiti gove­
do, zlasti bike. Tako sam nisem bil v stis­
ki in v potrebi sem tudi Cerkvi pomagal. 
Farani pa so radi prišli kosit, sušit in 
zvozit seno. V veselje mi je bil velik 
zelenjavni vrt, na katerem sem gojil tudi 
jagode. Vrt smo uredili pri župnišču, na 
sončni legi, dobro sem gnojil in pridelek 
je bil res lep. 
RAD SEM OPRAVUAL 
DUHOVNIŠKO SLUŽBO... 
Prva leta sem imel okoli 30 krstov, 
pozneje nekoliko manj, vendar zmeraj 
čez 20. Krstov je bilo, hvala Bogu, zme­
raj več kot pogrebov. Rad sem opravlja 
liturgične obrede, pridigal, spovedoval 
... Vsako leto sem učil 200 otrok. 
Čudovita so bila prva obhajila, priprave 
na birmo, priprave na poroko ... 
Ko sem jih dopolnil 60, sem se 
upokojil pa delal naprej - do leta 1996, 
ko sem, 82-leten, prepustil dušno 
pastirstvo nasledniku. 
NA ZELENJAVNEM IN BOŽJEM 
VRTU ... 
Cistercijani vstajajo ob pol petih. Ob 
petih že začnejo skupne molitve. Sam 
vstajam malo kasneje, toda ob desetih 
grem na zelenjavni vrt, kjer okopavam, 
zalivam, sadim. Ko na vrtu delam, se 
čas kot da ustavi. Gojim solato, para­
dižnik, papriko, peteršilj, zelje, čebulo, 
najbolj pa mi letos uspevajo kumarice. 
Včasih me potegne na vrt tudi 
popoldne. Ali pa grem na krajši sprehod 
po okolici. 
Tudi na Božjem vrtu še zmeraj rad 
pomagam. Duhovništva nisem nikoli 
imel za konjička, ampak za globoko 
notranje, duhovno doživljanje. Po umiku 
v pokoj sem včasih pomagal na 
romarskih Brezjah in v Portorožu kdaj nadomeščam gospoda Prelca. Zdaj 
hodim tja bolj na počitnice. Sicer pa v 
Stični skupaj s patri še redno mašujem 
ob pol sedmih zjutraj. 
RAZGLEDAL SEM SE MALO PO 
SVETU... 
Leta 1966 sem obiskal nečaka v 
Argentini. S sestro sva se tja peljala z 
ladjo in ob prehodu čez ekvator sem 
videl veseli krst, nazaj sva letela z 
letalom. Prepotovala sva Argentino od 
severa do juga: bila sva v Buenos 
Airesu, Cordovi, Tucumanu, Bari-
lochah... Bil sem na gorovju Cathedral 
in videl njegov Slovenski vrh, ker je prvi 
nanj stopil Slovenec. Čudovita dežela 
desettisočglavih čred in ogromnih polj, 
vendar gospodarsko in politično nesta­
bilna. Prevelik vpliv ameriškega kapita­
la. Zato mi ni prav, da se tudi naše 
banke in najboljša podjetja prodajajo 
tujcem. 
Leta 1996, trideset let pozneje, ko 
sem zaključil dušnopastirsko službo, 
sem bil povabljen v Avstralijo, kjer sem 
ostal pol leta. Doživel sem deželo reda, 
socialne varnosti ter nazorske in verske 
strpnosti. Nihče ne ponižuje drugače 
mislečih ali drugače verujočih. Obiskal 
sem tudi mošejo, kjer so se med obre­
dom verniki s čelom dotikali tal. Imam 
mi je pozneje razložil, da se tako vsak 
sam spoveduje pred vsemogočnim 
Alahom. 
TELEVIZIJE NE GLEDAM... 
Rad pa poslušam operno in cerkveno 
glasbo. Rad tudi berem: Finžgarja, 
Cankarja in Preglja. Pred kratkim sem 
spet bral Tolstojevo Vojno in mir in 
zamislil sem se: kako je bil Andrej 
Volkonski nemiren, ko ga je pekla vest. 
ZLATE ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE... 
Človek brez izkušenj je prazen in 
nestalen. Veliko premalo je govoriti, 
človeku moramo biti blizu v izkušnjah in 
preizkušnjah. Vero iz izkušenj in oseb­
nega prepričanja težko kaj omaje. 
Človek mora najti smisel življenja. Če 
živi v skladu s svojo vestjo, je spokojen, 
zadovoljen in optimističen. Človek se ne 
sme samemu sebi smiliti in prepričan 
mora biti v svoje zdravje. 
Ko sva se z zlatim gospodom 
Kastelicem v samostanskem parku 
poslovila, je bilo sonce že sredi dopold­
neva. Oblečen sem bil v jopič trenirke, 
brezhibno urejenemu mladeniču pri 90-
tih, odkritega in jasnega pogleda, 
pripravljenega na prijazen nasmeh, je 
bila dovolj srajca s kolarjem in kratkimi 
rokavi. 
J. Muller 
UMETNIK SVETOVNEGA SLOVESA USTVARJAL V GROSUPELJSKI CERKVI 
Tridesetletnico blagoslovitve nove cerkve bomo v Grosupljem letos praznovali tako, kot si človek lahko samo želi. V zadnjem letu je bila cerkev popolnoma obnovljena in tako rekoč dokonča­
na. Že nov križev pot, ki smo ga prejeli pred enim letom, je pomenil veliko umetniško obogatitev božjega svetišča. Vrh tega pa je v drugi polovici letošnjega avgusta pater dr. Marko Ivan 
Rupnik s svojo devetčlansko ekipo ustvaril čudovit mozaik, ki naj bi vernike vzpodbujal k duhovni poglobitvi. Vsi, ki smo mozaik videli, smo prepričani, da ima tudi pomembno zgodovinsko 
umetniško vrednost. 
Ze v lanski decembrski številki 
časopisa smo pripravili portret patra dr. 
Marka Ivana Rupnika. Znano je, da je 
pater vodil obnovo Kapele Odrešenikove 
Matere papeža Janeza Pavla II. ter za to 
dobil leta 2000 Prešernovo nagrado. 
Umetnina je že postala vatikanska zna­
menitost, saj si jo ob obiskih pri papežu 
želijo ogledati državniki in poznavalci 
umetnosti iz vsega sveta. Mozaik slovi 
zaradi posebne tehnike, ki je plod umet­
nikovih notranjih doživetij, podedovane 
ljubezni do kamna in dvajsetletnega 
preučevanja moderne umetnosti ter 
modernega ustvarjanja. Pater Rupnik je 
iskal umetnost, ki bi predstavljala odgo­
vor na neko dobo. Našel jo je v 
"slikarstvu", ki namesto mešanja barv 
uporablja naravne kamne in barvne 
plošče. 
Ekipa, sestavljena iz umetnikov raz­
ličnih narodnosti, je trdo delala od zgod­
njega jutra do večera. "Običajno," pravi 
dr. Rupnik, "živimo kot patri. Delamo po 
12 ur na dan, vmes le enkrat na dan na 
hitro nekaj pojemo." Kljub napornemu 
delavniku jim ne zmanjka smisla za 
humor. Delajo z veseljem in dobro voljo. 
Pater Rupnik natančno spremlja njihovo 
delo, spremlja kamenček za ka­
menčkom, ki se spleta v čudovito umet­
nino. V naprej si le grobo, z ogljem, skici­
rajo najpomembnejše poteze. Vse ostalo: 
barve, materiali, velikost in oblike 
posameznih delčkov, nastajajo sproti, 
spontano. Tako enkratno umetnino lahko 
v tako kratkem času ustvari le dobro 
uigrana ekipa talentiranih umetnikov z 
velikim občutkom za materiale. BOGOSLUZNA UMETNOST NI UMET­
NOST GALERIJE. 
Doktor Rupnik opozarja, da bogoslužje 
ne pripada duhovniku, temveč cerkvi. 
Zato nas nagovarja v preprostem jeziku. 
Tako tudi bogoslužna umetnost ni umet­
nost galerije, temveč mora odražati dve 
razsežnosti. Opozarjati nas mora na 
nekaj, kar nas prerašča, je zunaj nas. 
Zato je v sredini podobe Kristus, ki s svojo 
lučjo premaga temo. S svojim križem pri­naša odrešenje, žrelo oziroma gobec 
smrti se ne more več zapreti. Na levi stoji 
nadangel Mihael (to ime v prevodu 
pomeni "Kdo je kakor Bog"). Premaguje 
skušnjave in zlo ter kaže na povoje (v 
dobesednem pomenu), s čimer nas 
opozarja, da je zadnja postaja vstajenje 
in prazen grob. Druga razsežnost, ki jo 
mora odražati bogoslužna umetnost, je 
ta, da moramo določene stvari sprejeti 
takšne, kot so, ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne. "Prostor je sestavljen iz 
snovi in barv, da vse zadiha, zavibrira," 
razlaga svoje poglede pater Rupnik. 
"Kamen te hitro prepriča, da ga sprejmeš 
takega, kot je. Če padeš, se udariš... Zato 
se krščanstvo odloča za čiste barve. 
Podobe so očiščene, preproste; detajli, 
na primer na laseh in mišicah, motijo. 
Potrebno je poudariti tisto, kar je 
bistveno, da se lahko izrazi skrivnost 
vere," nam z globokimi mislimi dr. Rupnik na hitro razloži osnovne misli, ki so ga 
vodile pri delu. 
UMETNOST TRETJEGA 
TISOČLETJA? 
Pater Rupnik pa že razmišlja naprej. 
Zastavi vprašanje, kako bodo prihodnje 
generacije vedele, da je to delo, ki je 
nastalo na začetku tretjega tisočletja, in 
nam že ponudi odgovor: "Trenutno pote­
ka v umetnosti razprava: Ali bo zmagala 
domišljijska, virtualna, internetska umet­
nost in bo umetnost snovi, materije, zem­
lje, barv, stekla, platna postala pretek­
lost?" 
Ko ga v torek zvečer, ko končuje delo 
na Grosupljem, vprašam, če ima čas še 
za odgovor na kakšno vprašanje, odgo­
vori, da bi z veseljem še kaj povedal: 
"...vendar jutri zjutraj ob šestih že pričen­
jamo novo delo v Tamarju." Umetnik, pa 
tako zaposlen kot pravi poslovnež, si mis­
lim. Obljubil je, da bo za Grosupeljske 
odmeve kaj več povedal konec septem­
bra, ko bo mozaik v resnici končan. 
Takrat bo namreč mozaik dopolnil še s 
podobo Marije. 
Zato mi za zdaj ne preostane druge­
ga, kot da vsem bralcem prenesem 
sledeče vabilo. Župnija Grosuplje vas 
vabi k slovesnosti ob tridesetletnici 
cerkve, ki bo na zadnjo nedeljo v sep­
tembru, to Je 29. septembra 2002. 
Takrat bo ob 16. uri slovesno sveto 
maso vodil g. škof Alojz Uran. Ob tej 
priložnosti bo tudi blagoslovil mozaik. 
Vabljeni! 
Mag. Tatjana Jamnlk Skublc 
NA ODRSKIH DESKAH - GOSTOVANJA IN PRIPETLJAJI 
Kultura v KS Mlačevo od 1946 do 1991 leta 
Del igralcev Kralja na Betajnovi leta 1962 z gostovanja na Polici, ki so se na gos­
tovanje odpeljali z znamenitim fičkom Alojza Hrena iz Malega Mlačevega. Stojijo 
Olga Brlan, Marija Kovačič, Marija Potokar, čepijo Anton Novljan (že pokojni), 
Alojz Hren - arhiv sestre Potokar. 
Posebne zgodbe kulturnih skupin iz 
naše soseske so bila gostovanja. 
Prva predstava, s katero so se podali v 
gosteje bila igra Veriga leta 1947, ki sojo 
Mlačevci pripravili pod Gabrovim kozol­
cem. Gostovali so kar pod Joškovčevim 
kozolcem v Veliki Račni. Na prireditev so 
se odpravili s konjsko vprego in lojtrnikom. 
Po predstavi so se zadržali še nekoliko v 
Joškovčevi gostilni, nato pa so se nekateri 
odpravili domov kar počez - čez Loge. 
Naslednja predstava, s katero so gosto­
vali, je bila igra Poročil se bom s svojo 
ženo leta 1961. Odšli so prav tako v Veliko 
Račno in nato še v Malo vas pri ŠtJuriju. 
Naslednjič je gostovala dramska skupina 
iz Boštanja s Cankarjevim Kraljem na 
Betajnovi leta 1962 na Polici in v Višnji 
Gori. Prevažali so se z znamenitimi "fički" 
ali pa kar z vlakom. 
Po krajšem zatišju s(m)o nato gostovali leta 1968 s Črno ženo na Polici, v Mali 
vasi, v Višnji Gori in v Šentvidu pri Stični. 
Za prevoz kulis in razne opreme je poskr­
bel avtoprevoznik Stane Zaje - po domače 
Podržajev iz Žalne. Vtovornjakovi kabini je 
bilo prostora za največ še dve osebi, zato 
se nas je pet ali več vozilo skritih za pon­
javo. Ker je bilo večina predstav pozimi ali 
v zgodnji pomladi, smo z njim odšli že več 
kot dve uri prej, da smo najprej naložili vso 
opremo na tovornjak, jo nato v gostu­
jočem kraju razložili, spotoma zakurili peč 
ali pa samo nalagali drva, če so peč 
zakurili že gostitelji, in nato še pripravili 
oder za prvo dejanje. 
Po končani igri smo se skoraj vedno še 
nekaj časa zadržali v gostujočem kraju. 
Na Polici smo odšli samo skozi nekaj vrat 
istega zadružnega doma in že smo bili v 
gostilni, kjer nas je že čakal Tone Obreza iz 
Velike Račne (zdaj Veliko Mlačevo) s svojo klavirsko harmoniko in na "beneško-
slovensko" uglašeno muziko raztegoval 
svoj meh. Podobno je bilo tudi v Mali vasi, 
kjer so se v Vratarjevi gostilni plesalci 
drenjali kar v veži. S frajtonerico se je 
pridružil še Gričarjev Zlatan iz Št. Jurija, ki 
je najraje zaigral tisto - Pri Gričarju na 
peč'. Z muziciranjem so nas nekajkrat pre­
senetili tudi Mohorjev France (zdaj že 
pokojni) in Milan iz Plešivice/Žalne ter 
njun svak Franc Škufca (stanujoč na 
Malem Vrhu), kije prav v naših krajih dobil 
zaradi igranja na diatonično harmoniko 
nadimek Avsenik. V Šentvid pri Stični in v 
Višnjo Goro smo nekateri odšli z vlakom in 
se z vlakom tudi vračali, a smo se vseeno 
ustavili za kakšno urico v Šentvidu v gos­
tilni Na klančku, v Višnji Gori pa pri starem 
Šerku. 
Poznejša gostovanja so bila v pre­
vozniškem pogledu že nekoliko lažja, saj 
je bilo na voljo nekaj več prevoznih sred­
stev. Prav tako so v tem času že nekoliko 
izboljšali odre, zato ni bilo potrebno voziti 
s seboj toliko raznih kablov, dodatne 
razsvetljave in druge osnovne opreme. Za 
osebne prevoze s(m)o koristili svoje kon­
jičke, za prevoz dodatne opreme pa so 
velikomlačevski gasilci posodili kombi, s 
katerim s(m)o se prav radi prevažali, še 
posebej zaradi druščine. 
Tako smo na poti v Dobrepolje v živo 
improvizirali tudi tisto znano anekdoto, ko 
je sopotnik pri šoferju v gosti megli 
zagledal oznako kraja in prebral (bolj po 
domače): "Vidim!" Drugi zadaj pa smo ga 
vprašali: "Kaj vidiš, ko pa je sama megla?" 
- pa še res je bila! To gostovanje pa mi je 
ostalo v spominu še po enem dogodku. 
Ko smo po predstavi odšli v gostilno 
Majolka, smo tam srečali večino članov 
Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, 
ki so si prej ogledali našo igro. Skupaj smo 
sedli za isto mizo in naročili nekaj Štefanov 
vina, pesmi pa so vrele do zgodnjih jutran­
jih ur. 
Natančnega popisa nastopov za vse 
igre, s katerimi s(m)o gostovali po različnih 
krajih (večinoma v nekdanji "veliki" občini 
Grosuplje) se ne da narediti. Po letu 1972 so bila skoraj obvezna gostovanja v 
Grosupljem, Šmarju-Sapu, Mali vasi 
(ŠtJurij), na Vidmu-Dobrepolju, na Muljavi 
in v Ivančni Gorici. Kar nekaj predstav 
posameznih iger pa s(m)o uprizorili tudi v 
samostanski dvorani v Stični, Zagradcu 
pri Krki, v Žalni, v Račni, Šentvidu in na 
Polici. Poleg teh krajev je bilo še nekaj gos­
tovanj v gasilskih domovih v Lučah, na 
Gatini in v Veliki Loki ter v dvorani 
opuščene osnovne šole na Veliki Ilovi Gori. 
Obisk predstav je bil običajno dober, 
ponekod celo odličen, drugje nekoliko 
slabši. Večinoma so predstavam zelo 
pozorno prisluhnili, sem ter tja pa se ljud­
je nikakor niso umirili. Dve, morda tri pred­
stave je obiskalo le nekaj otrok in že na 
začetku smo se spraševali, ali ne bi bilo 
bolje z improvizacijo zaigrati Rdečo kapico 
ali Volka in sedem kozličkov. Priznati je 
treba, da pri takšnem obisku igra ni stekla 
in smo nekaj zahtevnejših monologov in 
dialogov kar izpustili. Tako je prihajalo tudi 
do nenavadnih zapletov na odru, ki so jih 
običajno iz kaše izvlekli izkušenejši igralci. 
Na koncu smo se tudi takšnim zapletlja-
jem večkrat nasmejali. 
Jože Mlkllč NASMEH 
Nasmeh 
kot sončni žarek naj posije, 
ti na žalosten obraz, 
hladne misli naj pogreje, 
osvetli meglen pogled... 
Nasmeh 
kot cvet veselja naj predrami 
vsakdanji ritem žalostink, 
zapojva skupaj novo pesem, 
glasove izlijva v duet... 
Nasmeh 
kot drobna pesem naj poboža 
tvoje ranjeno srce, 
naj bo droben košček sreče 
za lepši danes, za lepši svet... 
Nasmeh 
kot prižgana svečka naj te spomni, 
da si srcu dragocen, 
da si radost mojega spomina, 
v molitve moje vedno ujet... 
Mojca Kastellc 
SANKTPETERBURSKI DEČKI 
24. avgusta je imel v čudoviti cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici koncert deški 
zbor zborovske šole M. I. Glinka iz St. Peterburga. V zboru poje 40 dečkov, starih 
od 6 do 18 let. V sanktpeterburško zborovsko šolo, poimenovano po ruskem 
skladatelju Mihailu Ivanoviču Glinki, vstopijo s 6 ali 7 letom, šolanje pa traja 11 
let. Poleg osnovno - oziroma srednješolskih predmetov poslušajo tudi posebne 
glasbene predmete: zborovsko petje, vokalno tehniko, harmonijo, polifonijo, 
kompozicijo, dirigiranje ter se učijo igranja na klavir in na še eno glasbilo po last­
ni izbiri. 
Na koncertu v Ivančni Gorici so peli odlomke iz liturgije Janeza Zlatoustoga 
(Česnokov) v cerkvenoslovanskem jeziku, dva Duhovna speva A. Brucknerja v 
latinskem jeziku, odlomke iz Evgenija Onegina (Ščedrin), Pozvanjanja (Gavrilin) in 
nekaj narodnih v ruščini ter tri narodne: Pojdam u Rute, Nocoj pa, oh, nocoj in Pa 
se sliš od sv. Vida zgun v slovenskem jeziku. 
Zbor peterburških dečkov pod vodstvom Vladimirja Beglecova (1964), dirigen­
ta z absolutnim posluhom, je poslušalstvo navdušil s svojo bogato zvočnostjo, z 
duhovnimi in čustvenimi interpretacijami, še posebej pa s polnim, toplim 
basovskim solom. 
J. Mullet 
KNJIŽNICA GROSUPLJE 
STRUKLJEV ROD SE SREČUJE ZE 20 LET PEKARNA GROSUPLJE LETOŠNJA SEZONA JE DELOVNA 
Nekatere slovenske rodbine vrsto let vzdržujejo rodbinska srečanja, da na ta 
način ohranjajo pristne sorodstvene vezi in poznanstva tudi mlajših rodov. Letna 
srečanja pa gojijo tudi potomci družine Štrukelj, ki so pognali svoje korenine tudi v 
krajih naše občine, - otroci, vnuki in pravnuki se vsako leto, že polnih dvajset let 
srečujejo s svojimi krvnimi sorodniki. Med 50 in 70 je rednih udeležencev 
družinskih slavij, zadnje pa je potekalo prvo septembrsko soboto na Zavrhu pri 
Sveti Trojici. 
Pobuda za vzdrževanje prijateljskih stikov je zrasla med vsemi člani rodbine, 
vsako leto pa se javijo tudi najbolj zagrizeni, ki poskrbijo za organizacijo in potek 
srečanja, nam je povedal potomec družine Štrukelj, Ludvik Kovačič, čigar dekliški 
priimek njegove mame iz Lobčka je zrasel na rodbinskem deblu Štrukljevih. 
Letošnje praznovanje so začinili s slavljenjem ob osmem križu očeta slovenskega 
veleposlanika v Makedoniji Mitje Štruklja. 
"Veliko ljudi se ne bi poznalo med seboj, naše življenjske poti se ne bi nikdar 
križale, tako pa se dobimo vsaj enkrat v letu in ohranjamo rodbinsko tradicijo, 
povezanost, prijateljstvo," je povedal Kovačič. Vsako leto srečanje obogatijo s 
pestrim programom, ki ga v svoje roke prevzamejo umetniško navdahnjene tete. 
Tako pripravijo slikovite deklamacije, s katerimi vnukom in pravnukom predstavijo 
življenje v preteklosti, starejši pa skupaj obujajo spomine. Povabili pa so že tudi 
Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne. 
"Na začetku je bilo malo nervoze pri posameznikih in osuplost ter huda kri med 
slavljenci, ki jih ponavadi presenetimo s tako številnim obiskom, a se zadrega hitro 
sprosti, saj vse prinesemo s seboj," je razložil potomec Štrukljev. Tokrat so se še 
posebej izkazali: "Stric, se pravi slavljenec, je bil pek in je v svoji mladosti po 
Grosupljem raznašal kruh. To bomo pokazali tudi našim otrokom in jim skušali 
dopovedati, kaj je kruh nekdaj pomenil zlasti odraščajoči mladini. Kako so bili otro­
ci nekoč lačni, mama pa jih je tolažila z mislijo, da je šel tudi kruh spat." 
Eden izmed vnukov pa je njihov rod zaznamoval s pristnim simbolom, ki jih bo 
povezal za vedno. "Krstil je grčo, ki simbolizira naš rod." Ludvik Kovačič je s poseb­
nim žarom v očeh in ljubeznijo do svojih korenin še poudaril: "Upam, da srečanja 
ne bodo zamrla in bodo tudi vnuki in pravnuki, ki se sedaj še udeležujejo prazno­
vanj, našli energijo in interes za ohranjanje naše tradicije. Veliko je odvisno od tega, 
koliko jih bomo navdušili mi, starejši, saj so si naši otroci med seboj vedno manj v 
sorodu. Moj odnos do tovrstnih srečanj je zelo pozitiven, zdi se mi, da redko komu 
uspe ohranjati tolikšno medsebojno povezanost, pri nas pa vsak član pride na 
srečanje z velikim zadovoljstvom. Veseli smo, da nam uspe!" 
Barbara Pance 
Štrukljev rod GENERALNI 
POKROVITELJ 
LETOŠNJEGA 
EX P0NTA 
Ljubljana, 11. septembra 2002 - 9. 
Mednarodni festival EX PONTO je bil 
letos posvečen migracijam. Ponudil je 
osem predstav v izvedbi gledališč, 
pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. 
Tokratni simbol festivala je bil kruh, 
"sveta hrana" vseh kultur. 
Prav zaradi letošnjega simbola so se v 
Pekarni Grosuplje odločili podati svoj 
prispevek k razvoju in predstavitvi gleda­
liške umetnosti ustvarjalcev iz držav nek­
danje Jugoslavije. Direktor festivala EX 
PONTO Damir Domitrovič Kos in direktor 
Pekarne Grosuplje Štefan Plankar sta 
podpisala pogodbo o generalnem 
pokroviteljstvu. "Prepričani smo, da gre v 
tem primeru za več kot poslovno sodelo­
vanje. Organizator je za letošnji simbol 
festivala izbral kruh kot skupni temelj kul­
turnega in socialnega jezika v različnih 
okoljih. Zato smo se odločili, da ga pod­
premo. Pripraviti kruh je ne le veščina in 
veselje, z nastajanjem in uživanjem kruha 
je vselej povezana tudi kultura," je ob tej 
priložnosti poudaril Plankar. 
EX PONTO je potekal od 14. do 22. sep­
tembra v Ljubljani. Otvoritvena sobotna 
predstava je bila zadnja ponovitev 
Hazarskega slovarja Tomaža Pandurja, 
uprizorili so jo na Ljubljanskem gradu ob 
prisotnosti županje Vike Potočnik. Festival 
je poleg dveh gostujočih predstav in 
koprodukcije s kranjskim Prešernovim 
gledališčem ponudil še štiri mednarodne 
koprodukcije, vse pa so se navezovale na 
migracije. Prizorišča dogajanja bodo 
Ljubljanski grad, Drama SNG, Cankarjev 
dom in Šentjakobsko gledališče. 
EX PONTO je ob svojem nastanku leta 
1993 združil kulturnike iz Bosne in 
Hercegovine, ki so se zaradi vojne izselili v 
Slovenijo. Poudarjanje bogastva različnos­
ti kultur in ohranjanja njihove identitete 
ostaja vodilo tudi po skoraj desetih letih 
njegovega obstoja. 
Pekama Grosuplje d.d. tudi za najmlajši slovenski jazz orkester, BIG BAND GROSUPLJE, ki pod 
vodstvom Braca Doblekarja deluje nekaj let in s svojo izvirnostjo in 
dovršeno muzikalnostjo navdušuje ljubitelje tovrstne glasbe širom 
Slovenije. Člani Big banda imajo veliko nastopov, v začetku julija pa so se 
odpravili tudi na slovensko obalo, kjer so imeli turnejo v obmorskih mestih. 
Na koncertih se jim je pridružil tudi znani primorski pevec Tulio Furlanič, ki 
je izvrstno obarval nastope z izvajanjem skladb Franka Sinatre in 
drugih izvajalcev. 
A.Š. 
Mladi jazzovski izvajale 
NOV DIRIGENT PIHALNEGA ORKESTRA GROSUPLJE 
Ena izmed osrednjih glasbenih zasedb v naši občini je Pihalni orkester 
Glasbene šole Grosuplje, ki je v naši sredini dobro poznan, pred kratkim pa je 
praznoval tudi 15. obletnico delovanja. Z jubilejnim koncertom seje z mesta 
dirigenta pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje poslovil dosedanji diri­
gent g. Vlado Škrlec, kije orkester uspešno vodil med letoma 1997 in 2002. 
Po njegovem odhodu se je pojavilo vprašanje o njegovem nasledniku, zato 
sem kot predstavnik občine Grosuplje v svetu Zavoda Glasbene šole 
Grosuplje v našo sredo povabil mladega dirigenta, akademskega klarinetista 
g. Boštjana Dimnika iz Ljubljane. G. Dimnik je izkušen glasbenik, ki igra pri 
Simfonikih RTV Slovenija, kot koncertni mojster pogosto nastopa tako doma 
kot v tujini, do sedaj pa je vodil tudi več orkestrskih zasedb. K eni izmed njih 
sem bil povabljen tudi sam kot studijski bas kitarist, kjer sem spoznal njegov 
način dela. 
Prepričan sem, da bo s svojim bogatim znanjem, s profesionalnim odnosom 
do dela in ogromno dobre volje uspešno nadaljeval delo predhodnikov, enako 
pa pričakujem tudi od članov orkestra. Ne samo ljubezen do dobre glasbe, 
ampak predvsem pridno delo, redno obiskovanje vaj in zavest, da je pihalni 
orkester nepogrešljiv del kulturnega utripa naše občine in da naš kraj pred­
stavlja tudi drugje po Sloveniji, bodo prinesli uspehe. Kot dolgoletni član 
orkestra se skupnega dela veselim; novemu dirigentu želim, da se bo med 
učitelji in učenci Glasbene šole dobro počutil, njemu in orkestru pa želim 
veliko uspeha in veselja pri skupnem delu. 
Andrej Štrus 
KNJIŽNICA 
GROSUPLJE NEKAJ 0 UPORABI LESA V PRETEKLOSTI - I. 
4 O 
Knjižnica Grosuplje 
je v sodelovanju s Pekarno 
Grosuplje v svojih prostorih v začetku 
septembra pripravila razstavo del ilus­
tratorja in karikaturista Boža Kosa, ki 
jo je odprl župan občine Janez Lesjak. 
Razstava bo na ogled do 5. oktobra 
2002. Verjetno ste že iz dosedanjega pisanja, 
spoštovani bralci, začutili, da se večkrat 
sprašujem: "Kaj znamo narediti v 
Grosupljem takšnega, kar bi nas naredilo 
prepoznavne tudi v najnovejših evro-
peizacijskih in globalističnih tokovih. Kar 
nekaj področij je, kjer bi se zares dalo 
veliko narediti, a je v to nedvomno treba 
vložiti precej dela, znanja, pa tudi sredstev, 
čemur pa današnje potrošniško razmiš­
ljanje ni preveč naklonjeno. 
Eno od takih področij je uporaba lesa, ki 
nam ga je "Bog posadil" v to prelepo 
zeleno Grosupeljsko kotlino in okoliške 
griče, mati Narava pa ga vedno znova 
obnavlja z dokaj visokim letnim pri­
rastkom. Zato bi bilo naravno, predvsem 
pa zanimivo, da bi začeli razmišljati o 
kvalitetni uporabi lesa za končne izdelke 
ter morda tudi o prepoznavnih blagovnih 
znamkah na tem področju. 
Med ljudmi v naši širši okolici je bil les 
zelo čislan. S pridom in mojstrsko so ga 
uporabljali Žagarji, mizarji, tesarji, kolarji, 
sodarji, orodjarji, oglarji in drugi. Najdemo 
ga vgrajenega v različnih objektih, opremi 
in drugih izdelkih. Posebno pozornost 
privlači prijazen odnos ljudi do lesa v 
preteklosti. Prav tako pomembna je bila 
zaščita in barva lesa. S tem namenom 
poglejmo nekoliko po posameznih 
področjih, kako je bilo z uporabo lesa 
nekoč v že nekoliko odmaknjeni pretek­
losti. 
ŽAGARSTVO 
Nekaj mlinov je imelo neposredno 
zraven zaradi vodnega pogona zgrajeno 
tudi žago, druge pa so bile napravljene 
popolnoma samostojno. Na venecijankah 
so žagali stavbni les in deske prav tako za 
vsakdanje potrebe okoliških kmetov. Koso 
sekali les, so zelo pazili, kako so ga obde­lovali, kateri les je pristajal za posamezne 
dele zgradb, orodje, pohištvo, posodo in 
drugo opremo. 
Z elektrifikacijo so se nekatere žage in 
mlini "preselili" v bližnja naselja in bližje k 
prometnim cestam - baronova žaga v 
Boštanju, v "Rogovili" pri Mizarstvu 
Grosuplje, Rusova žaga za mlinom. 
TESARSTVO 
Tesarjev oziroma "cimpermanov" je bilo 
v Grosupeljski kotlini vedno veliko - a tistih 
pravih z že kar umetniškim posluhom pa 
nekoliko manj. Veliko hiš v preteklosti je 
bilo lesenih, pa tudi cel niz različnih gospo­
darskih zgradb na kmečkih dvoriščih, ki so 
se kot različne izpeljanke pojavili v času 
terezijanskih kmetijskih reform. Med 
najbolj razvite lesene zgradbe pa vsekakor 
sodi slovenska posebnost - kozolec, ki pa 
se je prav na Dolenjskem in v delu 
Notranjske najbolj razvila. Za stebre pri 
kozolcih so uporabljali hrastov les, za late, 
deske in "špirovce" pa smreko ali bor. 
Zanimivo je bilo nekoč tudi nasproto­
vanje nekaterih posameznikov tako 
množični uporabi lesa za kozolce. Baltazar 
Hacquet (1739-1815), ki je bil v Idriji rud­
niški zdravnik, predavatelj anatomije in 
kirurgije na ljubljanskem liceju, ukvarjal pa seje tudi z naravoslovjem, rudninarstvom, 
etnografijo, ter bil svetovalec jamo-
mercem, zemljemercem in kartografom, je 
zapisal: "Pomisli naj se, koliko debel je bilo 
potrebno za veliko število kozolcev, ki so 
samo v okolju debele ure hoda iz 
Ljubljane. Ali so naši gozdovi številni in 
obširni? - Kozolec je nepotrebna in zelo 
škodljiva naprava, ki jo je treba odpraviti." 
Izgleda pa, da se bo dvesto let po tej ugo­
tovitvi to njegovo razmišljanje dobesedno 
uresničilo s spremembo tehnologije v 
kmetijstvu. 
Vsak tesar je moral imeti kar nekaj 
različnih žag za prežagovanje in zažago-
vanje različnih tramov in leg. Cimerako so 
uporabljali za gladko obtesavo lesa. 
Plenkača je bila nazaj podaljšana sekira. 
Nekatera tesla so na drugi strani običajno 
imela krampu podobno rezilo za grobo 
obsekavo grč in drugo obdelavo. Ne­
pogrešljivo tesarsko orodje je tudi kot, v 
udomačenem jeziku bolj poznan kot 
vinkel. Obvezno so s seboj nosili tudi žnoro, 
ki so jo imeli "namočeno" v suho barvo, da 
so lahko na gladko obtesane stranice začr­
tali nove ravne linije. Za končno obdelavo 
pa so tudi tesarji imeli različne oblice in 
skobeljnike. 
Skrinja z intarzijami iz leta 1855, ki jo je med drugim uporabljala moja 
prababica za shranjevanje tobaka, ki ga je prodajala v svoji trafiki. MIZARSTVO 
Že precej dolgo v preteklosti so se neka­
teri mizarji "specializirali" v stavbne, drugi 
pa v pohištvene. 
Stavbni mizarji so izdelovali okna s 
polkni, vrata s podboji, lese, lavtare... 
Pohištveni mizarji so izdelovali mize, 
klopi, stole, "štokrla", pručke, postelje, 
omare za obleko, skrinje pa tudi skrinje za 
žito. Najbolj usposobljeni so se na teh 
predmetih lotevali tudi zelo zahtevnih 
intarzij, ko so iz različnega lesa naredili 
prave umetnine. 
Najpogosteje so bili pokrovi miz iz javor-
jevega lesa, stoli so bili bukovi ali smrekovi, 
omare iz češnje, oreha pa tudi iz hruške. 
Žage, oblici, dleta, svedri so bili narejeni 
v različnih izpeljankah. Pri lepljenju lesa so 
uporabljali lesene "cvinge". 
Precej lesa so poleg kurjave uporabili 
tudi sami kmetje, ki so si znali napraviti 
različna orodja in pripomočke za vsako­
dnevna opravila. Različno izvedene koze, 
delovne mize-"ponki", "lojtre" in "kovnice" 
pri vozovih, sani za premikanje mlatilnic in 
drugih težjih premetov so bili večinoma 
izdelani iz smrekovega lesa. Držala kram­
pov in ravnic so bila skoraj obvezno nare­
jena iz akacije, držala lopat, vil in motik so 
bila leskova, zobje grabelj so bili drenovi, 
spine so bile iz makojnice (vrste javorja) in 
tako dalje. Nekaj tega orodja in pripo­
močkov so si ljudje na vasi med seboj tudi 
solidarnostno izmenjali ali podarili, pri tem 
pa je precej prispevala tudi sposobnost 
posameznika, ki je znal (ali pa tudi ne) 
narediti nekaj uporabnega iz lesa. 
Zelo veliko so ga uporabili tudi kolarji 
(bobnarji), sodarji, dogarji, pletarji, košarji, 
zobotrebčarji, oglarji in drugi. Več o tem pa 
v naslednji številki. 
Jože Mlkllč 
SMUČARSKI SKOKI SKORAJ SREDI POLETJA OBLETNICA RADIA ZELENI VAL 
Čušperk, 15. september 2002 - V 
"dolenjskem smučarskem skakalnem 
središču" v Čušperku se Je te nedelje 
popoldne odvilo na plastični 30 metrski 
skakalnici državno prvenstvo v smu­
čarskih skokih za dečke do 11. leta 
starosti. Prvi (s skokoma 28,5 In 27,5 m) 
Je bil Nace Šinkovec Iz SSK Alplna Žlrl, 
drugI (s skokoma 27,5 In 27,5 m) Je bil 
Alen Turjak Iz SSK Mlsllnja, tretji (z 
enakima dolžinama kot drugI) pa Je bil 
Aleš Oblak, vendar Je bil v skupnem 
seštevku za tri točke manj uspešen. PONOVNO USPELA 
BoštanJ, od 16. 8. do 18. 8. 2002 -
Tudi letos Je Radio Zeleni val orga­
niziral tridnevno zabavo ob svoji, 
tokrat sedmi obletnici delovanja. 
Celotno dogajanje se Je odvijalo na 
Boštanju In ne v Št. Juriju, kot smo 
bili vajeni prejšnja leta. 
Priznati je treba, da je Boštanj 
enkraten prostor za prireditve, na 
katerih se pričakuje veliko gostov. Že v 
petek je vladala velika gneča. Opaziti 
jo je bilo mogoče že ob prihodu na kraj 
dogajanja. Na sicer velikem parkirnem 
prostoru je bilo resnično veliko avto­
mobilov. Potem so se obiskovalci peš 
odpravili proti odru in središču doga­
janja. Vrstili so se nastopajoči, ki jih je 
bilo tako kot vsako leto veliko, gostje 
pa so bodisi spremljali program, se 
odžejali in najedli ali pa le poklepetali s prijatelji. 
V soboto se je zgodba ponovila. 
Edina stvar, ki je motila obiskovalce, je 
bila gneča. Ljudi je bilo veliko več kot 
prejšnji dan. Čakalo se je pri hrani, 
pijači, pa tudi drugače se ni dalo preti­
rano hitro hoditi. Veliko srečo je imel 
tisti, ki mu je uspelo dobiti prosto mizo 
pod šotorom pri odru. Enako se je 
zgodilo tudi pri torti, ki so jo za obisko­
valce pripravili na Zelenem valu. 
Program se je nadaljeval tudi v 
nedeljo. Popoldanskemu programu za 
najmlajše je sledil narodno zabavni 
večer. Nastopili sta skupini Slapovi in 
Čuki. Program, ki je seveda primeren 
za nedeljski večer. 
Tridnevno rajanje Zelenega vala je 
vsekakor uspelo. 
Kristina Zaje 
Domači dečki iz SSK Račna so se uvrstili: Andraž Prošič na 26. 
mesto, Tadej Cimerman na 51. in Matic Bavdek na 54. mesto. 
Med dečki je skakalo tudi pet deklic. Prve tri so bile Manja Pograjc 
iz SSK Zagore, ki seje uvrstila na 20. mesto med dečki, Katja Požun 
(SSK Zagorje) na 24. in Katarina Kosmač (SSK Stol) na 27. mesto. 
Prireditev je potekala v lepem vremenu s srednje pričakovanim 
obiskom, organizatorji pa so se potrudili, da so bili gledalci sproti 
obveščeni o vseh dogajanjih na prizorišču, rezultate so "obdelali" z 
računalnikom, pa tudi sama razglasitev rezultatov je stekla dokaj 
hitro. Poleg pokalov in praktičnih daril sta prvi med dečki in prva med 
deklicami dobila tudi vsak svojo veliko torto. 
Jože Mlkllč BRALCE IN DOPISOVALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA 
ŠTEVILKA GROSUPEUSKIH ODMEVOV ZARADI BLIŽAJOČIH SE 
VOLITEV IZŠLA V NOVEMBRU, 4. NOVEMBRA. 
PRISPEVKE ZA OKTOBRSKO ŠTEVILKO 
(S PREDVOLILNO PRILOGO) JE TREBA ODDATI DO 
PONEDELJKA, 14. OKTOBRA. 
KOMERCIALNI OGLASI SE LAHKO ODDAJO DVA DNI POZNEJE. 
HVALA ZA RAZUMEVANJE. 
ODGOVORNI UREDNIK JOŽE MIKLIČ 
NAJBOLJŠI 
ČLOVEKOV 
ŠTIRINOŽNI 
PRIJATELJ 
NI STOL -
AMPAK PES! 
ZAČETEK USPEŠNEGA ODPRAVLJAN­
JA NEŽELENEGA VEDENJA JE 
RAZUMEVANJE PASJE ABECEDE. 
Imetniki psov se vsakodnevno srečuje­
mo s položaji in dogodki, ki v pasji glavi 
pomenijo povsem običajno reakcijo na 
posamezen dogodek, človek pa ga razume 
povsem drugače in, kar je najbolj moteče, 
povsem napačno. 
RUNOVA ZGODBA: "Naš Runo se vsak 
dan potepa. V trenutku, ko mu odpnemo 
verigo z vratu, jo ucvre po vasi in ga pol 
dneva ni nazaj. Pri enem od sosedov vedno 
dobi kaj slastnega za pod zob, drugje ga 
zmami prijazna psička, potem preplaši 
tetine kokoši, nazadnje pred šolo počaka 
otroke, s katerimi se vrne proti domu. In 
potem mu s palico pošteno izprašimo 
kužuh, da bo vedel za drugič in spet nazaj 
na verigo. Saj tako nič ne uboga!" 
Pogled z druge strani verige govori dru­
gače: v Runovi glavi veriga pomeni fizično in 
duševno mučenje: fizično, ker mu krati svo­
bodo gibanja, ki mu pripada, saj so pasji 
predniki vsak dan premagovali velike raz­
dalje pri lovu za hrano; in duševno, ker mu 
v kritični situaciji veriga preprečuje pobeg, 
umik. Pes na verigi je "hud" le zato, ker se 
boji, saj se zaveda svojega bistveno slabše­
ga položaja v primerjavi z vsakim prišlekom. 
Obiskovalec se lahko kadarkoli umakne iz 
dosega njegovih zob, Runo pa se ne more 
umakniti več, kot dopušča dolžina verige. 
Vse Runove postojanke zgovorno pripove­
dujejo o tem, kaj mu doma pravzaprav ma­
njka: priboljšek in pohvala, kar mu namen­
ja sosed; družba vrstnikov, ki mu 
nadomešča družbo njegovega skrbnika; 
igra in zadovoljevanje nagona plena, ki ga 
teši pri tetinih kokoših; položaj vodilnega v 
krdelu, ko zaščitniško spremlja otroke, ki se 
mu dobrikajo po poti domov. Pri večini živali 
se igrivost začenja izgubljati, brž ko odraste­
jo. Ljudje pa smo vzredili tudi pse, ki zadržijo 
mnoge lastnosti mladičev, med drugim tudi 
večno željo po igri. To je za ljudi pomembno, 
kajti tudi človek ohranja do konca svojih dni 
zvedavost in igrivost iz otroštva. "Kot večno 
mladostne opice smo si poiskali vrstnika pri 
igri v večno mladostnem volku," pravi 
Stanlev Coren v svoji odlični knjigi "Govorite NEŽELENO VEDENJE - PES JE DRUŽABNO BITJE. 
VEDENJSKE TEŽAVE SO NEVARNEJŠE KOT NALEZLJIVE BOLEZNI. 
po pasje?", prevedeni tudi v slovenščino. 
Pes je krdelna žival, izrazito družabno 
bitje, saj so se njegovi predniki naučili živeti 
v skupini, da so si omogočili preživetje. Volk 
samotar je bil praviloma obsojen na smrt, 
saj si brez pomoči krdela ni uspel zagotoviti 
potrebne količine hrane. Današnjemu psu 
hrano zagotavlja njegov človek, članstvo v 
krdelu, kar je pogoj za to, da se bo počutil 
varnega, pa mu je velikokrat po krivici 
odvzeto. Če je pes izločen iz družine, t.j. nje­
govega tropa, in osamljen, bo seveda izko­
ristil vsako priložnost, da bo zadostil svoje­
mu čutu za druženje. In potem, ko se Runo 
vrne domov, ga pričaka kazen. Runo je 
seveda v svoji pasji glavi povezal vrnitev 
domov z najbolj neprijetnim dogodkom -
fizično kaznijo in verigo, kar ga utrdi v 
prepričanju, da je bil za prihod domov 
kaznovan. Vzrok in posledica si po pasji logi­
ki vedno sledita v zaporedju, čeprav Runov 
skrbnik misli, naj si pes zapomni, da bo 
vedel za drugič. 
Pes se v času svojega življenja nauči pre­
poznavati pomen cele množice človeških 
besed, kar težko rečemo za najbolj razvito 
bitje na zemlji: pasji jezik je marsikateremu 
človeku docela nerazumljiv. Pes se mora 
tudi svojega "jezika" najprej naučiti; če bi 
ostali mladiči v gnezdu vsaj do svojega 
osmega tedna starosti, bi se lahko od 
matere in ostalih mladičev naučili potrebnih 
glasovnih in telesnih signalov. Tako pa prez­
godaj oddani mladiči ostanejo samouki, v 
stikih z drugimi psi pa se učijo z oponašan­
jem vrstnikov. Če tega domačemu psu ne 
omogočimo, se zgodi, da ga skrbnik enos 
tavno označi za "zabitega" in pripne na veri­
go. 
Volčjemu krdelu pomeni sporazumevan­
je z govorico obraza nemalokrat tudi 
vprašanje preživetja. Ko v varni razdalji 
obkrožijo plen, se z glasovi ne morejo spo­
razumevati, saj bi s tem izdali svojo prisot­
nost. Preostane le dobro zaznavna govorica 
volčjega obraza, ki je temu primerno obar­
van. Enako se sporazumevajo tudi današ­
nji psi, poleg tega pa tudi z ostalimi deli tele­
sa: položajem uhljev in glave v celoti, držo 
repa, z govorico oči in nenazadnje s "telešči-
no", t.j. govorico telesa. 
FLOKIJEVA ZGODBA: Pogosto se še sliši 
pripomba iz ust pasjih skrbnikov: "Ja, naš 
Floki, kije delal družbo našemu dedu in je 
poginil lani, je bil tako razumen, le govoriti ni 
znal!" Floki je hodil za dedkom od prvega dne, ko je prišel k hiši. Skupaj sta šla na 
polje in v gozd, za njim je drobil v hlev, kjer 
je dobil prvo pomolzeno mleko, spremljal ga 
je k sosedu na klepet, zvečer je legel k 
nogam in mu ogrel ne le noge, ampak tudi 
srce. Cel dan sta se "pogovarjala", pa tudi 
gospodinja ni imela nič proti, ko sta po 
opravljenem delu (čeprav malo blatna) sku­
paj prikolovratila v hišo. Floki je razbral vse 
znake, ki jih je pri dedku spoznaval dan za 
dnem. Pretanjeno je razlikoval njegova 
razpoloženja, drža telesa in način govora 
sta mu veliko povedala. Seveda pa je temu 
"samoučenju" namenil dolge ure v dedkovi 
družbi. Danes pa Floki vse prevečkrat 
postane Runo... 
V pasjih posvetovalnicah se najpogosteje 
znajdejo psi s svojimi skrbniki, ki tožijo zara­
di naslednjih oblik neželenega vedenja: 
• Pes je ugriznil otroka. 
• Pes se potepa. 
• Pes renči med jedjo na vsakega 
mimoidočega vključno na skrbnika. 
• Pes se nažira - ima motnje hranjenja. 
• Pes se boji poka, strele, predmetov 
nenavadnih oblik. 
• Pes se boji tujcev in deluje nezaupljivo. 
• Pes se vzpenja po ljudeh. 
• Pes pretirano laja. 
Pri večini oblik neželenega vedenja je 
potrebno najprej poiskati vzrok. Morda je to 
najtežji del prevzgoje psa, vendar temeljit 
razgovor s skrbnikom razkrije tudi njemu 
neznane ali davno pozabljene dogodke, v 
katerih tiči bistvo težave. Ker je dokazano, 
da je pes dojemljiv za učenje do svojega 
četrtega leta in čez, za odpravljanje težav 
nikdar ni prepozno. Pomembno je le, 
• da si brez prisile zgradimo potrebno 
avtoriteto, 
• da ohranimo neomajno zaupanje svojega 
psa, saj smo njegov vodja tropa in se mu v 
naši prisotnosti ne sme zgoditi nič slabega, 
ter povezanost z njim. 
Obojega bodo skrbnike psov najbrž tudi 
to jesen poučevali v pasjih šolah. V mnogih 
kinoloških sredinah še vedno priporočajo in 
izvajajo zastarele metode z negativno moti­
vacijo, t.j. kaznovanjem in fizično prisilo. 
Sklepamo lahko, da zato, ker jih je pred leti 
nekdo tako naučil, svojega znanja pa noče­
jo ali ga niso sposobni nadgraditi. Poleg 
tega stare metode prinašajo hitre (a kratko­
trajne) rezultate in ne zahtevajo velikega 
znanja pasje psihologije. Psi, ki se prvič 
znajdejo v novem okolju, reagirajo nanj, na grobe posege skrbnika in na družbo drugih 
psov včasih tudi plaho in nezanesljivo. 
Takega psa takoj označijo za trmastega ali 
celo neumnega. Edini primeren izraz pa bi 
bil nedolžna žrtev nehumanih in nevarnih 
metod šolanja, ki jih vsiljujejo ljudje s sicer 
dolgoletnim stažem, vendar z zelo poman­
jkljivim in zastarelim znanjem. 
Oglejte si tečaje šolanja psov, in če 
opazite naslednje stvari, je bolje, da psa 
vzgajate in šolate sami doma. Naredili 
boste manj škode. Pokazatelji zastarelih 
metod so: 
kovinske ovratnice na zateg 
načrtno izvedeni potegi s povodcem, 
vpitje na pse, 
fizično prisiljevanje v določen položaj, 
"navijanje" ušes ali repa, 
klofute in brce, 
dviganje prednjega dela psa z zategnjeno 
ovratnico ali obešanje, 
"zabijanje" psa v tla, 
in še mnogo podobnih cvetk. Negativne 
motivacije obremenijo psa z negativnim 
stresom. Vpitje, kričanje, groba fizična prisi­
la pri psu takoj sprožijo negativni psihični 
učinek. Strokovnjaki so to že dokazali s 
številnimi poligrafskimi testi. Predvsem so 
psihično zelo občutljivi mladiči. Hitro se 
učijo, prav tako pa se tudi hitro prestrašijo, 
kar zavira učenje. Mladiči ne prenesejo psi­
hičnega pritiska, še posebno pa ne fizične­
ga. Vsak pes je osebnost zase in vsaka 
pasma ima svoje zahteve in značilnosti 
glede šolanja, zato je šolanje brez razlik za 
vse le izguba časa in denarja tečajnikov. 
Upati je, da se bodo letošnji šolarji, ki kot 
laiki pridejo na tečaj šolanja psov. uprli 
zastarelim načinom učenja in od vodje teča­
ja zahtevali učenje brez grobosti po sodob­
nih, psom prijaznih metodah. To je pravica 
skrbnikov, predvsem pa pravica njihovih 
psov. 
V MESECU OKTOBRU ODPIRAMO PRI­
JAZNO BREZPLAČNO PASJO TELEFONSKO 
LINIJO: vsak četrtek od 7. do 8. ure in od 
20. do 21. ure. Na tel. številki 5898 316 
bomo skušali odgovoriti na vaša vprašanja 
glede nakupa, nege, prehrane, preventive, 
vzgoje psov. Pokličite, vprašanja, vključno s 
tistimi s področja zdravja, pa lahko pošljete 
tudi po elektronski pošti na e-naslov: 
astrica.vo/ia.net. 
Mojca Sajovlc STATISTIKA IZ 
"ČRNE KRONIKE" 
V AVGUSTU ZA 
OBMOČJE OBČINE 
GROSUPLJE 
KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR 
Število: 18 
Kraj: 14 v zasebnih prostorih, 4 na 
javnem kraju, 
Razlogi: družinski prepiri, pijančevan­
je, preglasna glasba, prekoračevanje 
odpiralnega časa, točenje alkohola 
pijanim osebam, onemoglost od 
pijanosti na javnem kraju. 
KAZNIVA DEJANJA 
Število: 26 
Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje 
tuje stvari, 
Kaj: nakit, tehnični aparati, denar, 
hrana, mobilni telefoni, 
Kraji: počitniške in zapuščene hiše, 
trgovine, 
Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. 
PROMETNE NESREČE 
Število: 23 
Posledice: materialna škoda, telesne 
poškodbe, 
Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in 
smer vožnje, izsiljevanje prednosti, 
neustrezna varnostna razdalja, 
Čas: prihod na delo in vračanje z dela, 
ob slabih vremenskih razmerah, 
Kraj: na avtomobilski cesti A/2 in 
glavnih cestah R 646 in R 647, v 
naselju Grosuplje, ob parkiranju. 
NAVODILA: 
VOZNIKI, BODITE POZORNI NA 
POVEČANO ŠTEVILO PEŠCEV (OTROK) 
NA CESTI. OB SPREMEMBAH VREME­
NA POVEČAJTE PAZUIVOST. 
Vse kršitve javnega reda in miru, 
kaznivih dejanj in prometnih nesreč 
prijavite na tel. 113. 
Iz poročila PP Grosuplje 
TUDI STAROST JE 
LAHKO LEPA 
Ne pretiravamo, ko pravimo, da je 
družbena skrb za starejše tudi v našem 
okolju iz leta v leto večja; seveda pa ne trdi­
mo, da velja to za vse starejše in na vseh 
področjih v tem okolju. 
Število prejemnikov kosil, ki jih priprav­
ljajo v Domu starejših občanov /DSO/ 
Grosuplje in dostavljajo na domove, 
nenehno narašča. 
Za osvežitev spomina omenjam "primer 
Boh": 
V DU Grosuplje in v kraju se mnogi 
spomnimo zgodbe - sedaj že pokojne - ge. 
Karoline Boh. V spominu nam je ostala kot 
majcena in drobna ženička, iskrivega 
duha in ostrega nastopa za vsakega, ki z 
njo ni bil - po njeni presoji - ustrezno 
ljubezniv. Zadnje mesece je preživela v 
Domu starejših na Grosupljem, kamor je 
poprej več let ni uspelo spraviti niti 
sostanovalcem bloka na Stranski poti 1/b, 
četudi jim je nekajkrat skoraj zažgala blok, 
niti Centru za socialno delo/CSD/, katere­
ga dobra znanka je bila. 
No, takrat je prejemala edina, kot 
najstarejša občanka - 95 let je bila stara -
vsakodnevno kosilo, ki ji ga je nekaj 
mesecev darovalo podjetje Tabor, poprej 
pa OŠ L. Adamiča, prinašali pa smo ga 
članice DU, nekaj časa hišnik s šole in 
učenci. 
Primer je bil toliko zanimiv, da je na 
pobudo DU prejšnji župan sklical na 
posvetovanje takratne predstavnike 
Zdravstvenega doma, CSD, DSO in pobud­
nika DU Grosuplje. Skupaj z vodjo 
občinske službe za družbene dejavnosti 
smo po dolgi razpravi ugotovili, da nobena 
javna služba ne more primera Boh rešiti 
tako, da bi bila gospa zadovoljna. Z DU pa 
gospa še ni imela slabih izkušenj, vanj je 
zaupala predvsem zaradi neposrednega 
odnosa z dvema prostovoljkama, ki ju je 
sprejela kot prijateljsko pomoč. 
Takrat se je pravzaprav začela bolj orga­
nizirana skrb za starejše v tem okolju. 
Pojavljali so se članki v na novo odprtem 
kotičku za upokojence, ki je bit sprejet v 
takratnem uredniškem odboru Grosu­
peljskih odmevov. Tako je bilo domala v 
vsaki številki kaj novega o delovanju DU -
kjer je bilo okoli 80 % vseh starejših 
občanov; štejemo obe DU, to je grosu­
peljsko in šmarsko. 
Bili so posveti, kulturno-zabavna srečan­
ja z razstavami izdelkov in aktivnosti, pa 
poročila o delu posameznih ali skupnih 
aktivnosti starejših v DU, okrogle mize o 
življenju starejših, o pokojninski reformi, ki 
se je v tistem času pripravljala, o nasilju 
nad starejšimi, bilo je veliko polemike okoli 
zdravstvenega varstva nasploh in posebej 
v domači občini, bila je okrogla miza o 
analizi stanja starejših v občini in potem so 
bili pripravljeni rezultati analize z naslovom 
"Skupaj lahko naredimo več za boljše živ­
ljenje starejših; v letih 2000 in 2001je bila 
problematika in način delovanja DU 
Grosuplje predstavljena na festivalih za 
tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem 
domu v Ljubljani, bili so vsakoletni pevski 
nastopi v DSO, organiziranih več pevskih 
in družabnih srečanj v Družbenem domu, 
Gasilskem domu, največkrat pa v osnovni 
šoli Louisa Adamiča, kjer smo in še vedno 
največkrat organiziramo srečanja naših 
članov. Tu namreč ne plačujemo najem­
nine za prostor, ker ravnatelj Gabrijel meni, 
da je šola tudi še naša, ker smo jo zgradili 
predvsem s samoprispevkom. 
V zadnjih letih se je srečanj upoko­
jencev in predvsem občnih zborov udeležil 
tudi župan, tako je bil nenehno seznanjen 
z delom in seveda problemi, ki jih imamo 
starejši. Z odprtostjo in sodelovanjem smo uspeli pridobiti prostore za delovanje, 
nekajkrat smo bili uspešni pri konkuriran­
ju za sredstva za izbrane projekte. 
Tri leta smo prejemali po 0,85 sit za 
vsak dan v letu na člana; to sicer ni veliko, 
vendar je bilo to letno okoli 400.000 sit. 
Zaživele so mnoge interesne aktivnosti. 
Z javno listino je DU izkazalo zahvalo in 
zadovoljstvo za dobro sodelovanje in pod­
poro županu Lesjaku in ravnatelju šole 
Gabrijelu. 
Upokojenci znamo ceniti tako ravnanje 
in si seveda želimo sodelovati tudi v 
bodoče. 
Tako imamo na razpolago šolsko telo­
vadnico, v Kulturnem domu imamo pros­
tor za pevske vaje in nastope, v 
Družbenem domu lahko organiziramo 
posvete, občne zbore in druga za nas 
pomembna srečanja. 
Pri srečanjih nam ni potrebno plačevati 
najemnine - torej se počutimo enakovred­
ni občani, krijemo pa seveda stroške 
neposrednega vzdrževanja. 
Letos smo s projektom na javni razpis 
za kulturne dejavnosti uspeli pridobiti 
zaprošena sredstva za revijo pevskih 
zborov upokojencev Dolenjske in Bele kra­
jine, in zopet je bil pokrovitelj župan in bili 
smo v OŠ Louisa Adamiča. 
Da se vrnem k naslovu tega pisanja. 
Trenutno prejema kosila na dom čez 70 
starejših občanov. Načrtujejo in pripravlja­
jo jih v DSO, ki je razširil svojo dejavnost 
tudi na varovanje zdravja starejših na 
domu; mnogi dobivajo dietno hrano. 
Postopno bodo zagotovo prejemali kosilo 
tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, kar 
zdaj še ni organizirano. 
Tudi CSD Grosuplje ima delavko, ki skrbi 
za odrasle, in s tem tudi za starejše, kar je 
seveda opazno. 
Neposredno sodelovanje prostovoljcev-
upokojencev v skrbi za starejše je izstopa­
joče vidno v DU, pri Rdečem križu in pri 
Karitas. 
Aktivne skupine starejših in mešane 
skupine starejših in mlajših za medseboj­
no pomoč ali za nuđenje pomoči drugim si 
postopno utirajo svoje mesto tudi v naši 
sredini. 
Zagotovo je smotrno, da se v času, ko 
bomo razmišljali o naših predstavnikih, ki 
bodo v bodoče soustvarjali pogoje za našo 
vsakdanjost na vseh nivojih, spomnimo 
na prehojeno pot ter jo, če je le-ta dobra -
nadaljujemo in če je slaba, preusmerimo 
na bolje. Smotrno je podpreti ljudi, ki so 
dokazali z dejanji, da jim ni vseeno, kako 
živijo vse generacije in posebej nemočni, 
drugačni, osamljeni, bolni; da so torej vred­
ni zaupanja. 
Vemo, da je od ustreznih strokovnih in 
organizacijskih znanj in sposobnosti ter v 
enaki meri tudi od zavzetosti in predanos­
ti delu in ljudem odvisna naša uspešnost, 
na katerem koli mestu smo, naj bo to 
doma, v javnih službah ali civilnih 
združenjih v krajevnih skupnosti, občini, 
regiji, državi, idr. In od tega je odvisno, 
kako bomo delovali in živeli. 
Cilj, ki smo ga postavili v DU, bo 
podrejen konkretnim življenjskim potre­
bam starejših ljudi. (Ankete, ki smo jih 
izpolnjevali v letu 2000 pri 620 občanih 
naše občine z nad 64 let ljudmi, in ta, ki 
teče v tem času v treh mestnih ulicah 
Grosupljega in eni vasi v naši občini ter 
zajema vse starejše nad 70 let, skupaj 
100). 
Kot je videti iz doslej zbranih predlogov 
in izraženih potreb ljudi, manjka v tem 
okolju: 
- možnost dobiti takojšnjo pomoč v obli­
ki storitve na domu; NA DEBELEM RTIČU SPET VESELO 
Grosupeljski Rdeči križ je za otroke z območja svojega delovanja tudi letos organiziral letovanje na Debelem rtiču v 
Ankaranu. Tokrat se je kolonije, ki je potekala med 26. julijem in 5. avgustom, udeležilo kar 198 otrok. Najstarejši 
med njimi bodo z letošnjim septembrom napredovali v zadnji razred osnovne šole, najmlajši pa bodo prag učenosti 
šele prvič prestopili. V spremstvu je bilo tudi 18 vzgojiteljic in vzgojiteljev. 
Kljub zelo odmevnim nepravilnostim v 
vrhu RKS, ki so tej dobrodelni organizaciji 
nedvomno povzročile precejšnjo material­
no in moralno škodo, ter napovedi, da bo 
tržni inšpektorat celo prepovedal opravljan­
je gostinske in nastanitvene dejavnosti v 
mladinskem zdravilišču Debeli rtič, je 
Območnemu združenju RKS Grosuplje 
uspelo pridobiti kar nekaj sponzorjev. Tako 
je bil zastavljeni cilj - čimveč otrokom, ki 
imajo sicer manj možnosti letovanja, ker 
izhajajo iz družin z nižjim socialnim statu­
som, omogočiti počitnice na morju - mnogo 
bližji. 
Vse se je srečno izteklo in karavana šti­
rih avtobusov se je odpravila na morje. 
Prizadevne vzgojiteljice in vzgojitelji so 
bivanje po ustaljenem programu popestrili 
z organizacijo različnih kreativnih delavnic 
(novinarstvo, likovno in dramsko ustvarjan­
je) pod skupnim tematskim naslovom 
Sonce, voda, zrak, zemlja. Kot gost se je 
predstavil tudi ilustrator Uroš Hrovat. Otroci 
so svoje znanje lahko pokazali na kvizih ter 
se pomerili v nogometu, odbojki, orientaci­
jskem teku, skokih v vodo, plavanju in 
drugih športnih igrah. Predsednik Pla­
ninskega društva Grosuplje g Štibernik je 
otroke učil prvih plezalnih veščin na umetni 
plezalni steni. V zabavo sebi in otrokom pa sta nogometno tekmo odigrali tudi ekipi 
vzgojiteljev in vzgojiteljic. Za splošno veselje 
in navdušenje mladih navijačev so z zmago 
nad svojimi kolegi poskrbele slednje. 
Ob večerih so na družabnih srečanjih 
izbrali miss in mistra Grosupljega, pripravili 
srečanje gusarjev ter gradili peščene 
gradove. Nastopile so tudi Foxyteens. 
S finančnimi sredstvi, praktičnimi 
nagradami in reklamnimi artikli so letovan­je poleg ostalih podprli tudi: Pekarna 
Grosuplje, PUZ, Razvedrilo, Frizerski salon 
Martina, Društvo za mlade Utrip, Motvoz in 
platno ter Aleksander Čeferin. Foto Travnik 
je prispeval filme ter razvil fotografije, ki so 
bile razstavljene v grosupeljski knjižnici, g 
Andrej Brezec pa je za kiparjenje prispeval 
glino. Hvala vsem! 
Janez Plntar 
- bolj kot oditi od doma v začasno varst­
vo ali v Dom, se kaže želja starejših ostati 
doma ali blizu doma, vendar imeti 
možnost urejene hrane, nege in preskrbe 
po potrebi. Torej nekaj vmesnega med 
centrom za pomoč na domu in negoval­
nim oddelkom. Največ je začasnih potreb 
po negi neposredno po odpustih iz bol­
nišnice. 
Nekaj odgovorov na nekatera vprašan­
ja: 
• DA BI LAHKO OSTAL ČIM BLIŽJE SVO­
JCEV; 
• DA BI LAHKO DOBIL POMOČ TAKRAT, 
KO JO ZARES POTREBUJEM, (NPR. ZA 
TEDENSKO ALI DNEVNO OSEBNO NEGO 
NA DOMU, ZA PLAČILO RAČUNOV NA 
BANKI ALI POŠTI, ZA REDNO NAKUPO­
VANJE OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POT­
REBŠČIN, IPD, ZA SPREMSTVO K 
ZDRAVNIKU, ODNESTI SMETI, PRINESTI IZ 
TRGOVINE, IMETI ZANESUIVO SOSEDO 
ALI DOBROVOUCA/KO/, KI BI VSAK DAN 
POGLEDAL/A/, ČE ŠE ŽIVIM ALI VPRA­
ŠALA, KAKO SE POČUTIM; 
• DA BI V PRIMERU POTREBE IMEL 
MOŽNOST DOBITI USTREZEN NASVET; 
• DA BI DOBIL MESTO V GROSU­
PELJSKEM DOMU STAREJŠIH IN DA BI 
ŠEL VANJ TAKRAT, KO BOM SAM ŽELEL, IN 
ME DOMAČI NE BI SILILI, NAJ ODIDEM. 
Mnogi so pripravljeni sami pokriti 
stroške za navedene storitve. Nekateri pa 
ne, ker nimajo toliko lastnih sredstev, četu­
di imajo npr. posest, vendar je ne morejo 
prodati ali pa ni interesentov, da bi jo lahko 
oddali v najem. Mnoge bremeni prevelika 
hiša, ker so ostali sami, najemnikov se pa 
bojijo zaradi naraščajočega nasilja ali pa 
jim tega ne dovolijo otroci. 
Seveda so tudi taki, ki imajo povsem 
urejene razmere in še ne potrebujejo 
pomoči. 
V Društvu se zavzemamo za sistemske 
rešitve vprašanj, ki niso le problem starej­
ših temveč tudi njihovih otrok - to je sred­
nje generacije in vnukov - torej mlajše ge­
neracije. Želimo, da bi lahko delovali v 
korist vseh in da bi imeti na vseh nivojih 
vodstva, ki bodo naša prizadevanja podpi­
rala in tekoče reševala nastale probleme. 
Marta Hrovatln, vodja komisije za 
soclalna-zdravstvena vprašanja starejših 
POVABILO PROSTOVOLJCEM! 
Pri Centru za socialno delo 
Grosuplje potekata dva projekta, 
namenjena otrokom in mladostnikom. 
Programe vodiva mentorici Mateja 
Anzeljc Bratina - "Prostovoljno delo z 
otroki in mladostniki" in Nuša Mihalič-
"jutRO nove Misli". Pomagajo nama 
prostovoljci - dijaki, študentje in ostali, ki so pripravljeni v svojem prostem 
času preživeti nekaj uric v druženju in 
učenju. Če se nam želiš pridružiti kot 
prostovoljec, naju pokliči na telefon 
781-80-56 ali 781-80-57. 
V mesecu aprilu smo otroke in mla­
dostnike peljali na vikend tabor v 
Zapotok. Pri izvedbi tabora so nam s svojo donacijo pomagali: 
Pekarna - Grosuplje, Vele d.d. -
Grosuplje, Mesarija Mrs. Lan -
Grosuplje, Pekarstvo Gorenc - Ivančna 
Gorica 
Vsem se za sodelovanje zahvaljuje­
mo! 
Mateja & Nuša & Prostovoljci In memoriam -
PEPCI ZAJEC ZA SPOMIN 
Kakor je živela, tako tiho in skoraj neopazno je 11. 7. 2002 odšla od nas 
ena najstarejših župljank župnije Kopanj Jožefa Zajec, daleč naokrog znana 
kot Špeharjeva Pepca ali Špeharjeva učiteljica, po domače pa smo ji rekli kar 
Špeharjeva teta ali teta Pepca. 
Špeharjevi iz Velike Račne so bili ena od trdnih kmečkih družin v vasi. Pri 
hiši je bilo 10 otrok - 5 fantov in 5 deklet. Pepca je bila deveti otrok, ki je 
privekal na svet v januarju leta 1909. Kar dve dekleti sta postali učiteljici -
Franja in Pepca. Za svoj poklic si je Pepca nabirala znanje najprej doma na 
Kopanju, eno leto v Šmarju, nato v Ljubljani pri uršulinkah, kjer je končala 
meščansko šolo. Pet let je bila na učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru. 
Na zaposlitev je morala kar nekaj časa čakati, pa še potem je dobila mesto 
na majhni šoli, oddaljeni 2 uri od Kočevja, med kočevskimi Nemci. 
Kočevarski otroci niso znali slovensko pa tudi knjižno nemško ne in se je z 
njimi težko sporazumevala. Tako seje že v mladosti trdo učila sprejemati, kar 
prinaša življenje. Že takrat si je postavila svoje življenjsko načelo, da je vse 
treba vzeti za dobro. Tako je vzela za dobro tudi povojni čas, ki ni sprejemal 
vernih učiteljev. Pepco so najprej poslali v Belo krajino učit otroke tamkaj­
šnjih Srbov, ker pa se svoji veri in načelom ni bila pripravljena odpovedati, so 
jo pri dvajsetih letih službe upokojili. Vrnila seje v Račno in tu skromno in po 
svoje živela do poznih let. Imela je svoj stil življenja, zato je najraje živela 
sama, čeprav je tudi priznala, da ni lahko biti sam in daje povsem normalno 
in celo zelo modro poročiti se, če je prilika za to. 
Hiša, kjer je stanovala nazadnje, je bil hladna in vlažna, a Pepce to ni moti­
lo. Pri svojem trdnem zdravju seje celo do konca držala načela, da se mraz 
začne z božičem, zato se ni dala prepričati, da bi si zakurila peč prej kot o 
božiču, pa čeprav je zunaj že brila mrzla burja ali naletaval sneg. Nič poseb­
nega seji tudi ni zdelo v takem umivati se, tudi glavo (njeni lasje so bili vedno 
čisti). Poleti si je imela navado pripraviti za kosilo veliko skledo solate s krom­
pirjem, ni pa se branila povabila k mizi pri njej prijaznih ljudeh, kakršna je bila 
npr. Kapinova Minka (mama Marija Palčar). 
Vendar zob časa neusmiljeno gloda tako življenje slehernega od nas 
kakor tudi stvari okoli nas. Tudi za Pepco je prišel čas, ko zanjo ni bilo več 
varno prihajati v hišo in odhajati iz nje po že precej načetih betonskih stop­
nicah, še posebej pozimi, ko so še zaledenele povrhu. Tako je sicer s težkim 
srcem, a vendarle vdana v božjo voljo odšla v Dom starejših občanov v 
Grosuplje. Enako zvesto, kakor je v Račni redno obiskovala cerkev, je bila tudi 
tam njena glavna pot do cerkve in nazaj. Vedno oblečena v svetle barve in z 
modrim trakom v laseh, ki so še poudarjali modrino njenih mirnih oči in beli­
no las. V belo-modre barve lurške Marije je imela prebarvano tudi pohištvo v 
stanovanju. Rada je imela Marijo, krasila je njene kapelice, še posebej tisto 
pri studenčku in pri Lukežkovih, nekaj časa tudi cerkev na Kopanju. Če je bilo 
treba, je sestavljala razne pozdravne in zahvalne govore duhovnikom in 
drugim ob različnih priložnostih, zbirala in učila otroke za nastope, še pose­
bej za prvo sveto obhajilo. Za našo župnijo pa je še posebej zaslužna z izda­
jo 80 strani obsegajoče Poljudne zgodovine župnije Kopanj leta 1970. Sama 
je iz kronike in drugih zapiskov zbrala podatke in tudi plačala tiskarske 
stroške - vse za čast in slavo kopanjske Marije in v zahvalo ljudem, ki so skr­
beli za njeno svetišče. 
Pepca nam je s svojim rednim vsakodnevnim gibanjem po svežem zraku 
(poleti seje celo hodila kopat v retje na domači parceli za Kopanjem, kar je 
bilo tiste čase (v njenih zrelih letih) za odrasle velikanska redkost, saj so se 
ljudje spotikali celo ob nas, bajtarske otroke, ki smo si hodili "riti namakat", 
kakor so nam govorili, v veliko bolj tople kotanje po Logu, kot je bilo tisto 
Pepcino retje v senci Kopanja in daleč od oči javnosti), uživanju v velikih in 
majhnih lepotah narave, s svojo življenjsko držo, da ne stori nikomur nič 
slabega, če mu že dobrega ne moreš, zgled za zdravo, preprosto življenje, ki 
ohranja telesne in duševne moči do poznih let. - Naj v miru počiva v varstvu 
kopanjske Marije in v bližini tabernaklja z Najsvetejšim, ki ga je poleg Marije 
tako zvesto častila do konca svojih dni. 
Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč 
Ne jokajte ob mojem grobu, 
le tiho k njemu pristopite. 
Spomnite, kako trpela sem 
in večni mir mi zaželite. 
ZAHVALA 
Ob boleči In nenadomestljivi 
Izgubi naše drage mame, stare 
mame, tašče, sestre In 
prababice 
ANTONIJE OGRINC 
s Sp. Slivnice 66, 
se najiskreneje zahvaljujemo 
sorodnikom, prijateljem in sose­
dom za pomoč v težkih trenutkih, v 
katerih ste nam stali ob strani, z 
nami sočustvovali, nam izrekli 
ustna in pisna sožalja. Hvala za 
podarjeno cvetje, sveče in darove 
za cerkev. Enako se zahvaljujemo 
tudi vsem tistim, ki so našo drago 
pokojnico pospremili na njeno zad­
njo pot. Hvala tudi župnikoma 
Francu Šuštarju in Francu Novaku 
za molitve in lepo opravljen 
pogrebni obred, enako tudi g. 
Kastelicu za lepo slovo od naše 
mame, in cerkvenemu pevskemu 
zboru s Police. 
Zahvaljujemo se tudi zdrav­
nikom in patronažnim sestram iz 
ZD Grosuplje. 
Vsem tistim, ki ste naši mami v 
življenju kaj dobrega storili, jo 
spoštovali in jo imeli radi, pa še 
enkrat iskrena hvala. 
Vsi njeni. 
ANA CEFERIN 
(1936-2002) 
Memorialna iskrica 
Bilo je leta 1969. 
Na učiteljski konferenci grosu­
peljske osnovne šole je tovarišica 
ravnateljica ocenila koncert črn­
skih duhovnih pesmi New svving 
quarteta v dobrepoljski župnijski 
cerkvi kot pojav klerikalizma: 
župnik sme v cerkvi opravljati 
verske obrede in imeti verouk, ne 
sme pa organizirati necerkvenega 
koncerta, saj skuša z njim okrepiti 
in razširjati klerikalni vpliv. 
Hkrati je ostro napadla nepri­
sotno M. K., tedaj učiteljico na 
Polici, ker je pela v grosupeljskem 
cerkvenem zboru. "Učiteljica ne 
uči samo v razredu, ampak s svo­
jim zgledom pomembno sooblikuje 
zavest in vrednote svojih učencev 
pa tudi njihovih staršev. Ali lahko 
učiteljica na cerkvenem koru vzga­
ja mladino v duhu socializma?" 
Morda so se nekatere učiteljice 
in učitelji strinjali, vendar izvajanj 
tovarišice ravnateljice glasno niso 
podprli, drugače misleči pa so, 
zavedajoč se možnih posledic 
takih argumentov, previdno mol­
čali. Tudi sam sem molčal. Po svoji 
javni praksi sem bil tuj liku social­
ističnega učitelja, vendar mi tovar­
išica ravnateljica te pomanjkljivosti 
ne prej ne pozneje ni očitala. 
Oglasila pa se je kolegica Ana 
Čeferin, primorsko temperament­
na in odkrita: Kultura je vrednota 
in kdor jo ustvarja ali širi, vsak, 
tudi dobrepoljski župnik ali poliška 
učiteljica, sta vredna ne samo 
pohvale, ampak tudi podpore. 
Nekoč pozneje sem se Ani zah­
valil za zagovor kulture in ustvarjal­
nosti pa tudi človekovih pravic, in 
takrat me je prijazno povabila, naj 
jih obiščem in bom videl dela 
umetnikov, ki sta si jih z možem 
kupila. Vendar je moja življenjska 
pot kmalu zavila drugam. Nikoli je 
nisem obiskal, v neizbrisnem 
spominu pa seje ohranil fragment 
resnično kulturne in solidarne Ane. 
J. Muller Ni smrt tisto, kar nas loči 
in življenje ni, kar druži nas. 
So vezi močnejše. 
Brez pomena zanje so razdalje, 
kraj in čas. 
(M. Kačič) 
ZAHVALA 
Ob prerani In boleči izgubi našega 
moža in očija 
TINETA DROBNICA 
iz Male vasi pri Grosupljem, 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, 
znancem, vaščanom, skavtom, delavcem Osnovne šole in vrtca Škofljica za 
izrečena sožalja, podarjeno cvetje, darove za cerkev, svete maše, sveče in za 
vso izkazano pomoč. 
Posebna zahvala sodelavcem MPGE d.o.o. Grosuplje za pomoč in podporo 
tako v času njegove bolezni kot ob smrti, še posebej pa g. Stanetu za 
izrečene besede slovesa. 
Lepa hvala za tople besede in lepo opravljen obred g. župniku Tonetu 
Hostniku in g. kaplanu Janezu Mraku. Hvala tudi Šentjurskemu oktetu za 
lepo izbrane in zapete pesmi. 
Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste se v tako velikem številu od njega 
še zadnjič poslovili. 
žena Olga, hčerki Sabina In Janja 
Ni smrt tisto, kar nas loči. 
In življenje ni, kar druži nas. 
So vezi močnejše. 
Brez pomena zanje 
so razdalje, kraj in čas. 
M. Kačič 
ZAHVALA 
Vsem, ki ste skupaj z nami prehodili zad­
njo pot k večnemu počitku naše drage 
JUSTINE MESOJEDEC, 
se iskreno zahvaljujemo. 
Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih in delili z nami boleči­
no. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter počastili njeno slovo s 
čudovitim cvetjem in številnimi svečami. Hvala tudi g. župniku za pogrebno 
bogoslužje. 
Mož Franc, sinova Franci In Zlatko z družinama In mama Francka 
...in potem pride slovo, 
s solzami orosi nam oko. 
Pa vendar: upanje na 
ponovno snidenje ostane. 
Na god Janeza Krstnika, 24. 6. 2002, 
je za vedno zaprla trudne oči 
draga mami, babi In sestra 
MARIJA STAJNK0 
s Sp. Blata pri Grosupljem. 
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ji stali ob strani v njenem trpljen­
ju in dela polnem življenju. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali 
svečke, za svete maše ali za potrebe cerkve, jo pospremili na njeni zadnji poti ter 
poskrbeli, da je bilo njeno zadnje slovo lepo. Hvala g. kaplanu Janezu Modicu in 
g. Jožetu Adamiču za pogrebni obred, Samorastnikom za ganljivo petje in 
Andreju za odigrano Tišino. Hvala tudi njenim sosedom s Sp. Blata. Posebej pa 
se za vso pomoč zahvaljujemo družinama Kozlevčar in Zaje z Gatine. Žalost ob 
izgubi dragega človeka je laže prenesti, če veš, da v njej nisi sam. 
Zlata In Andrej ter ostali sorodniki 
Skrb, delo in trpljenje 
tvoje je bilo življenje. 
Bolečine in trpljenje si prestala, 
zdaj lahko boš v grobu mirno spala. 
V 79. letu je kljub upanju in močni volji 
sklenila življenjsko pot naša skrbna 
mama, sestra, babica, prababica In tašča 
FRANČIŠKA JANČAR 
iz Luč. 
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, 
prijateljem, sosedom in kolektivu Motvoz in platno za darovano cvetje, sveče 
in svete maše ter ustno In pisno izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi gospodu 
župniku Andreju Sinku za lepo opravljen obred slovesa ter pevcem župnije 
Žalne. 
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikim številu pospremili na njeno 
zadnjo pot. 
Žalujoči: sinova France In Jože ter hčerka Fanl z družinami In ostalo 
sorodstvo ZAHVALA 
Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, 
brata in strica 
MILANA CVETKOVIČA st., 
roj. 29.1.1928, 
se iskreno zahvaljujemo, vsem sorodnikom, 
prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga 
v tako velikem številu pospremili na zadnji 
poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, 
nam izrazili pisna in ustna sožalja. 
Posebna zahvala PGD Sp. Slivnica za organizacijo pogreba in za ganljive 
poslovilne besede, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem 
za zapete žalostinke. 
Zahvaljujemo se tudi ZD GROSUPLJE, dr. Dolinarju in patronažnima ses­
trama Janji in Klavdiji. 
Žalujoči vsi njegovi 
Tiho vse: med življenjem in smrtjo 
edino drevo na gmajni šumi, 
po cesti nekdo gre z dušo potrto, 
kakor da onstran strmijo oči. 
(Srečko Kosovel) 
ZAHVALA 
Ob boleči In nenadomestljivi izgubi 
našega dragega moža, očeta in nonota 
ANDREJA LIKARJA 
iz Grosupljega. 
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim 
sodelavcem miličnikom, MNZ Ljubljana, Policijski postaji Grosuplje, ZLSD, 
Zvezi borcev Grosuplje, Lovski družini Nova Gora, Klubu Maksa Perca 
Ljubljana, Radiu Zeleni val, krajanom in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje 
in sveče ter ga 13. aprila 2002 spremljali na njegovi zadnji poti in ga boste 
kot dobrega in pokončnega ohranili v trajnem in lepem spominu. 
Žalujoči vsi njegovi! 
Vsi stojimo v krogu upanja. 
Drug drugemu si podajamo plamen. 
Sleherna luč na svoj način obeta, 
da tema nima zadnje besede. 
(D. McCaulev) 
ZAHVALA 
V 80. letu življenja Je za vedno zaspala 
naša draga mama, babica in prababica 
MARIJA KASTELIC 
rojena Zupančič iz Ponove vasi. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in Društvu 
upokojencev, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in 
svete maše ter izrazili spoštovanje s tem, ko ste jo z nami pospremili na zadnjo 
pot. Zahvaljujemo se g. župniku dr. Francu Šuštarju za molitev in lepo opravljen 
obred, ge. Fani Kralj in g. Adamiču za pomoč pri organizaciji pogreba ter pevske­
mu zboru Samorastnik za sočutno zapete pesmi. Zahvaljujemo se za 
strokovnost in prijaznost osebju Doma starejših občanov Grosuplje. 
Hvala vsem, ki sejo boste spominjali. 
Vsi njeni. 
V DUŠI UJETA BOLEČINA 
ZA VEDNO V NAS ZDAJ SPI. 
IN VENDAR BOŠ MED NAMI 
KOT VEČNA ZVEZDA 
TJA DO KONCA DNI. 
ZAHVALA 
V petek 6. septembra 2002 je po dolgi 
bolezni zaspal mož, ata in stari ata 
ANTON TRONTELJ 
iz Grosupljega, Partizanska 21. 
Pokopali smo ga 8. septembra 2002 
na pokopališču v Št. Juriju. 
Ob izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorod­
nikom in vsem, ki so nam zvesto stali ob strani, ga obiskovali v času njegove 
dolge in težke bolezni. 
Posebno zahvalo izrekamo patronažnim sestram in dr. Grabljevčevi iz ZD 
Grosuplje, osebju infekcijske klinike iz Ljubljane, še posebej med. sr. Janji 
Slemenjak, Združenju MSS - podružnici Grosuplje, Društvu upokojencev 
Grosuplje, Karitasu Grosuplje, pevcem, duhovnikom, PGD Ponova vas in 
ostalim gasilcem ter vsem ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. 
Gospodu Mehletu hvala za lepe poslovilne besede. Hvala za cvetje, sveče in 
darove za potrebe cerkve. 
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. 
Ata, hvala, ker si bil z nami! 
Kolesarski izlet "PO RIMSKI CESTI" 
Škocjan, 15. avgust - Organizacijski odbor "Stati inu obstati", ki deluje v 
okviru Kulturnega društva Škocjan, je v sodelovanju z Gasilskim društvom 
Škocjan ter Prodajalno in servisom koles Sprinter (CYCLES ŠKERLJ) iz 
Grosupljega organiziral kolesarski izlet "PO RIMSKI CESTI". 
Kljub zaradi velikega šmarna razširje­
nemu vikendu in dopustom se je na vesel­
je pobudnikov tega kolesarskega izleta 
Jožefa Marolta, Martina Tomažina in 
Andreja Adamiča pred gasilskim domom 
v Škocjanu zbralo blizu 70 kolesarjev in 
kolesark. Ob velikem zadovoljstvu organi­
zatorjev se je izletnikom pridružil tudi že 
stalni gost prireditev v škocjanskih hribih, 
grosupeljski občinski svetnik dr. Peter 
Verlič z ženo Barbaro. 
Pot je izletnike vodila mimo škocjanske 
cerkve, nato po gozdni makadamski cesti 
do Ponikev, kjer je prečkala cesto Rašica -
Dobrepolje. Kolesarji in kolesarke so se 
Pod kolodvorom pri Velikih Laščah, od 
koder je lep razgled na rojstne kraje 
Trubarja, Levstika in Stritarja, okrepčali s 
čajem ter se prek Malih Lipljen vrnili h glavo, pamet v glavo, psa na vrvico, škar­
je in metlo v roke pa je za varnost kole­
sarjev in pešcev v naseljih ogromno stor­
jenega." In razlaga: "S čelado kolesar 
poskrbi za preprečevanje poškodb glave. 
V prometu morajo biti pozorni in predvide­
vati dejanja ostalih udeležencev prav vsi: 
kolesarji, pešci in avtomobilisti. Slednji se 
morajo strogo držati omejitev hitrosti, 
predvsem na cestah skozi naselja. Za 
varnost kolesarjev in pešcev pa lahko 
ogromno storijo tudi prebivalci hiš ob ces­
tah. Pes, ki laja skozi vrtno ograjo ali 
razraščena živa meja sta pogosto vzrok za 
to, da pešec stopi s pločnika oz. da kole­
sar zapelje proti sredini ceste. Če v tistem 
trenutku po cesti (po možnosti z nepri­
lagojeno hitrostjo) pripelje avto, je nesreča 
praktično neizogibna." Kaj pa metla? "Po 
nrA^i Utehi 3 u jJ/ajaH SJJUJJJJJJJISU jj/ausjljjo, 
njjj">u jjjaifoJjV'jjii Ja jj/aJaJ tudi $8biM llitt Oj. MaOf Va/JM 
gasilskemu domu v Škocjanu. Tu je vsak 
udeleženec dobil okrepčilo, ki so ga v 
sodelovanju z Mesarijo Javornik pripravili 
škocjanski gasilci, ter spominsko medaljo. 
Izlet je minil brez padcev, do okvare pa 
je prišlo le na enem kolesu. Za popravilo 
slednje je poskrbel Franci Škerlj, ki je 
udeležencem tudi razložil in pokazal, ka­
tera orodja in katere rezervne dele naj ima 
kolesar vedno pri sebi. 
Dr. Peter Verlič se je ob prejemu 
spominske medalje pošalil, češ da je v 
Škocjanu dobil svoje prvo športno odliko­
vanje, nato pa je v prijetnem razpoloženju 
v nekaj preprostih nasvetov strnil svoje 
izkušnje sodnega izvedenca za raziskave 
vzrokov prometnih nesreč: "Čelado na cestah, npr. skozi Smarje-Sap, je ob 
robovih še pesek od lanske oz. pred­
lanske zime. Večkrat vidim, da gospe iz 
hiš ob cesti ta pesek pometajo. Ne vem, 
če se zavedajo, da poleg estetike skrbijo 
tudi za cestno-prometno varnost. S 
pometanjem, čeprav to ni njihova 
dolžnost, morda preprečijo padec kolesar­
ja ter zmanjšajo zavorne poti avtomobilov, 
ki se ustavljajo ob robovih cest. Preventiva 
je osnova prometne varnosti." 
Navedeno pa seveda ni aktualno samo 
za udeležence izleta "PO RIMSKI CESTI", 
ampak ob začetku novega šolskega leta 
prav za vse udeležence v prometu. 
Janez Plntar 
BALINARJI DU GROSUPLJE SO SE 
IZKAZALI 
Na devetnajstem balinarskem turnirju četvork za prehodni pokal Doma starejših 
občanov Grosuplje so se pomerili upokojenci BK Gajniče, ki so pokal osvojili v letu 
2001, upokojenci DU Ivančna Gorica, DU Šmarje-Sap in DU Grosuplje. Prehodni pokal 
so prepričljivo osvojili balinarji DU Grosuplje. Balinarje DU Šmarje-Sap in BK Gajniče 
so premagali s 13:3, DU Ivančna Gorica pa s 13:0. Tako so osvojili 6 točk, BK Gajniče 
4. DU Šmarje-Sap 2, DU Ivančna Gorica pa je ostalo brez točke. 
Tekmovanje je potekalo v prijetnem športnem vzdušju. Po tekmovanju seje srečan­
je tekmovalcev nadaljevalo v bifeju Doma, kjer je bil ekipi DU Grosuplje podeljen pre­
hodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje, tekmovalci pa so bili lepo pogoščeni. 
Prehodni pokal so balinarji DU Grosuplje osvojili v presledkih že štirikrat, a drugo 
leto ga nameravajo osvojiti v trajno last. 
Jože Smole] VPIS NOVIH 
ČLANOV V 
SH0T0KAN 
KARATE KLUB 
GROSUPLJE 
V septembru, ob začetku novega 
šolskega leta, bomo vpisovali nove 
člane v začetne in nadaljevalne tre­
ninge karateja. Vpisi potekajo v 
času rednih treningov, vsak dan od 
20.30 do 22.00 oziroma v ponedel­
jek, sredo in petek od 17.00 do 
19.00 ure v mali telovadnici OŠ 
Louis Adamič na Tovarniški cesti. 
Včlanijo se lahko dekleta in fantje 
vseh starosti, z veseljem sprejema­
mo tudi odrasle. 
Prav tako pa potekajo vpisi v OŠ 
Šmarje-Sap vsak ponedeljek in 
sredo od 15.30 do 16.30 ure v telo­
vadnici šole. 
Uroš Perme II. POLETNA KARATE S0LA 
'Al •1 
Shotokan karate klub Grosuplje je v juliju uspešno organiziral 2. tradicionalno polet­
no karate šolo v Pineti pri Novigradu. Zbrali smo se v čudovitem okolju počitniškega 
naselja Pineta, ki je v lasti istoimenskega podjetja iz Kranja. Število udeležencev se je 
podvojilo v primerjavi z lansko udeležbo, saj nas je bilo letos kar 38 navdušencev. 
Skupina je bila starostno zelo različna, od osnovnošolcev, dijakov in študentov pa do 
odraslih. Za varnost in dobro počutje mlajših udeležencev smo poskrbeli tudi izven 
redne vadbe. 
Treninge je vodil klubski trener in mentor Esad Bogaljevič, mojster karateja 3. DAN, 
kateremu so pri vodenju pomagali Ado, mojster karateja 2. DAN ter Miha in Tadeja, mojs­
tra karateja 1. DAN. Kljub hudi vročini smo vsak dan opravili dva redna treninga, neka­
teri pa so se udeležili tudi dodatnih treningov. Razpoloženje in disciplina sta je bila 
vseskozi na višku. Ob koncu 10-dnevnega bivanja so nekateri preverili svoje znanje na 
izpitu za višje pasove. Na njihovo in vsesplošno zadovoljstvo so vsi uspešno opravili 
izpite. Med drugimi smo dobili tudi dva nova mojstra karateja 1. DAN. 
Poletno karate šolo smo zaključili z podelitvijo diplom in svečano večerjo. Sklenili smo, 
da se naslednje leto spet vrnemo v še večjem številu in nadaljujemo klubsko tradicijo, 
kar potrjuje že sprejem prvih prijav za naslednje leto. 
Desetdnevna poletna karate šola je poleg resnega in trdega dela nudila tudi veliko 
razvedrila v medsebojnem druženju. 
Uroš Perme 
HUMANITARNI MARATON "SAVA 2002" 
Grosupeljski kolesarji smo v svoj letni 
program že drugo leto zapored vstavili 
humanitarno akcijo pod nazivom 
Humanitarni maraton Sava 2002. To je 
akcija, ki ima poleg športnega podviga, 
prepeljati 240 km dolgo slovensko diago­
nalo, višji in plemenitejši namen. V okviru 
te akcije zbiramo denarna sredstva in jih 
podarimo ljudem, ki so tovrstne pomoči 
potrebni. Letošnja akcija je ponovitev 
lanske v okviru katere smo zbirali denar 
za letovanje otrok iz socialno ogroženih 
družin. Z zbranimi sredstvi smo omogočili 
sedmim šolarjem iz naših krajev julijsko 
čofotanje v morju in sončni žarek na nji­
hovo srce. Letošnjo humanitarno pomoč, 
smo namenili družini, katere življenje se 
je znašlo na robu. Živijo v naši neposred­
ni bližini, vendar mi tega zaradi naše 
kratkovidnosti in njihovega ponosa ne 
opazimo. Oče invalid, zaradi slabo sto­
ječega podjetja in svoje nemoči ne preje­
ma plače. Mati nezaposlena, brezupno 
tava in išče delo. Trije šoloobvezni otroci 
vprašljivo zrejo okoli sebe in se sprašuje­
jo, kaj so storili narobe, da pri njih ni več 
tako kot je nekoč že bilo. Družina živi, če 
temu lahko rečemo življenje, v najetem 
stanovanju in edini vir preživetja so 
otroške doklade. Njim smo namenili 
denar in najlepše želje, da se tudi njim 
zgodi kaj lepega. 
Kot sem že uvodoma omenil je športni 
del te akcije premagati 240 kilometersko 
razdaljo od mejnega prehoda Rateče do 
mejnega prehoda Obrežje. Maraton smo 
imenovali po naši najdaljši reki Savi, kat­
era nam je s svojo strugo pomagala 
določiti traso. Podvig smo opravili 24. 
Junija 2002, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. V gosjem redu nas je pet­
najst kolesarjev pognalo pedala nego­
tovim kilometrom nasproti. Jutro je bilo 
sveže in kolesarjenje prijetno. Prvih pet­
deset kilometrov je bilo premaganih 
dokaj hitro. Na prvem postanku v 
Begunjah, smo dotočili bidone in zajtrko-
vali. Pot nas je nato vodila naprej proti 
Kranju. Temperatura se je pričela dvigo­
vati, tempo stopnjevati in pri nekaterih, 
koncentracija popuščati. Nato seje zgodi­
lo. Na zožanem delu cestišča, se nam je 
na pot postavil pločnik in nesrečno pre­
vrnil našega predsednika na hrbet. K 
sreči jo je odnesel brez zlomov, a pot je 
moral nadaljevati v spremljevalnem 
vozilu. Kljub tej nesreči, smo pot nadalje­
vali. Naslednji postanek smo pripravili v 
Smledniku. Podeželski dvorec in mogoč­
na platana pred njim sta nam nudila gos­
toljubje in gosto senco. Dodobra smo se 
prepojili z vodo in z bananami začeli 
pripravljati zalogo energije za nadaljevan­
je. Pot smo nadaljevali skozi Gameljne, 
Tacen, skozi našo prestolnico in se preko 
Panc in Šmarja pripeljali v Grosuplje. Tu, 
na polovici našega podviga, so nam 
veličasten sprejem pripravila naša dekle­
ta in ostali člani društva. Z burnim aplav­
zom so nas pospremili pred naše klubske 
prostore in nas pogostili. Grosupeljski 
postanek smo izkoristili za veliko porcijo 
makaronov in polnjenje rezerv s hladno 
vodo. Okoli druge ure popoldan smo 
hrabro nadaljevali začeto pot.. Sonce je 
neusmiljeno segrevalo ozračje in asfalt se 
je bližal temperaturi, ko začne menjati 
agregatno stanje. Voda v bidonu se je 
segrevala hitreje, kot smo jo uspeli popiti. 
V mišice se je naselila utrujenost. Toda nas je gnalo naprej. Gnala nas je volja in 
želja po uspehu. Gnala nas je misel na 
plemenito delo, ki ga opravljamo. 
Naslednji postanek, Šentlovrenc. Zopet 
stara zgodba. Hlajenje pregrete glave, 
zaužitje okoli litra hladne tekočine, 
mogoče še kakšna banana in naprej. 
Naprej skozi Trebnje, Mirno proti 
Mokronogu. V tem delu je vročina 
dosegla vrhunec. Termometer se je 
povzpel na rekordnih 38 stopinj. Ker je 
obstajala nevarnost dehidracije, smo 
vrinili postanek v Mokronogu. Tu pa zopet 
voda, voda, voda. Ko smo nekoliko 
ohladili pregreta telesa, smo nadaljevali 
po dolini reke Mirne proti Sevnici. V 
Sevnici se nam je nepričakovano pridružil 
član profesionalne kolesarske ekipe 
Acqua Sapone Martin Derganc in z nami 
nadaljeval pot proti cilju. Mladi profesion­
alec nam je s svojo pojavo in zgledom vlil 
dodatno moč in energijo tako, da so se 
zadnji kilometri iz agonije pretvorili v pri­
jetno kolesarjenje. Skupaj smo prepeljali 
Krško, Brežice in cilj je bil na vidiku. 
Zadnjih nekaj kilometrov smo kolono 
postrojili v dve vrsti in se z vzkliki zmago­
valcev pripeljali na cilj. Na cilj humani­
tarnega maratona Sava 2002. 
In kdo smo bili junaki letošnjega podvi­
ga: Andrej Jerman, Tomaž Staniša, Peter 
Bizjak, Blaž Malnar, Miro Plaveč, Vinko 
Žitnik, Toni Hren, Stane Savič, Tine Zaje, 
Janez Dremalj, Srečo Gjerek, Zdravko 
Igličar in Grega Hribar vsi člani KD 
Grosuplje, ter gosta iz prijateljskih Hitrih 
polžev Dušan Hamun in Janez Štangar. V 
vozilih sta nas spremljala Franc Škerlj in 
Tone Habjan. 
KO Grosuplje, Andrej Jerman 
VGA (VELIKOUPELJSKA GOSTILNIŠKA AGENCIJA) VAS (D EZ) IN FORMIRA 
VROČE CENE IN HLADEN TUŠ 
V eni izmed grosupeljskih trgovin so 
nedavno imeli tako vroče cene, da so jih 
morali namesto s klimo napravo hladiti 
kar s hladnim tušem. 
ZMEDA Z VODO 
Ob podelitvi certifikata ISO 9001 
VELIKOupeljski regionalni vladi seje 
VELIKI (z)medijski hiši na nesrečni 13. 
strani zapisalo, da so ODPRLI 
VODOHRAM. Prisežem pa, da nisem pil 
vode, temveč kakovosten cviček iz šent-
jarnejskega okoliša. 
V SRED(ln)0 pri zadevi PETEK 
Generalna državna tožilka je poudari­la, da namesto slovenjgraškega 
tožilstva ne more določiti drugega, in 
pojasnila, da mimo zakona ne bo 
delala, pa če gre za PETKA ali SVET-
KA. Slednji seje že pritožil, da nima 
nič pri tej zadevi, zadevo pa bodo 
najbrž vzeli v roko v SREDO, a še ne 
vedo katero. 
RIMLJANI 
Zadnjič so se peljali trije kolesarji po 
eni od makadamskih cest še iz časa 
Rimljanov. Ravno, ko so modrovali, da 
bi ustanovili svojo stranko za obnovo 
razdrte ceste, pa je enemu počila 
guma. 
Vidite! Zaradi tega so Rimljani jahali na konjih ali pa so hodili peš. 
Prisežem pa, da me letos ni bilo med 
kolesarji. Za vse pač ne morem biti 
kriv! 
STREL V PRAZNO... 
Po izjemnem podvigu nekdanjega 
velikoupeljskega učitelja kitare, 
Martina Mokronajzerja, smo 
povprašali, če bi se upal preplavati 
tudi Radensko polje, 
pa je dejal, da med odpadnimi voda­
mi, plastiko, gradbenimi in drugimi 
odpadki še ni plaval - bo pa morda 
poizkusil. 
jj^ežek Zagraški 
PIZ-BOE V DOLOMITIH 
G K LIMBERK NA TRITISOČAKU KOLESARJENJE PO DOLOMITIH 
Za julijsko turo v italijanskih Dolomitih 
smo izbrali prekrasno in vendar za neko­
liko izurjene noge sorazmerno lahko 
osvojljivo goro, ki s svojim vrhom sega 
preko tri tisoč metrov visoko v nebo. 
Povod za ta izlet je bila misel, izrečena 
na nekem seminarju, da kdor hoče prav 
spoznati in ljubiti naše gore, mora videti 
in občutiti tudi tuje. Odločili smo se za 
enodnevno turo. Odhod od doma je bil 
ob koncu prve ure porajajočega se 
novega dne. 
Ko smo se zbrali pri avtobusu, 
priključili smo se skupini naših prijatel­
jev v starodavnem mestecu Radovljica, 
je bila ura tri zjutraj. Z malce mešanimi 
občutki glede vzpona smo pogledovali 
vodjo karavane, ko pa nas je ta premer­
il od nog do glave, rekoč "dobri ste", se 
nam je samozavest kar nekoliko dvigni­
la. Precej časa smo se vozili po Avstriji, 
ob rekah Zilji in Dravi, do mesta Toblach, 
kjer smo prestopili v Italijo. Pokrajino, 
kakršno smo videli na avstrijskem 
Tirolskem, je bilo čutiti še dolgo potem. 
Kajti dežela Tirolska sega veliko nižje, 
kot to določa "krivična " meja z Italijo. 
Pot je peljala mimo turistično znanega 
gorskega kraja in jezerca Misurina, kjer 
je tudi izhodišče za turo na Tre Cime. Po 
nekaj urah vožnje po Italiji smo prispeli 
do slovitega smučarskega središča 
Cortina d'Ampezzo. Živopisano, v 
alpskem slogu zgrajeno mestece smo si 
ogledali kar z avtobusa, ker smo si želeli 
naprej. Nad dolino se vzpenja več hribov 
in vzpetin, na katerih so smučarske 
naprave za mondene goste. Najbolj 
impozantna in zanimiva gora nad 
mestom je Monte Cristallo s spoštljivo 
višino 3216 m. Ob pogledu nanjo smo 
se v duhu že pripravljali na naš vzpon, ki 
pa ga še dolgo ni bilo. Pred nami je bilo 
še visoko gorsko sedlo s serpentinami in 
tesnimi tuneli. Prometni znak z omejeno 
višino je hotel preprečiti prehod našemu 
previsokemu in pregosposkemu avto­
busu. Kasneje se je izkazalo, da se 
vodja odprave ni zmotil, pač pa je zatajil 
zastareli prometni znak. Potniki smo 
skoraj uro časa preživeli v precejšni 
negotovosti, kar je bilo tudi dobro, da se 
nismo dolgočasili. 
Po spustu s sedla je pot vodila po lepi 
in ovinkasti cesti med množico gorskih 
kolesarjev in po italijansko (pre)drznih 
motoristov. Naš vrli šofer se je držal 
prometnih pravil, kot se spodobi, v prvi 
prestavi v hrib in enako navzdol. Tako 
smo po osmih urah potovanja prispeli na gorski prelaz Passo Pordoi (2239 m), 
kjer je avtobus končal svoj del poti. Nas 
pa je že čakala lepa in tehnično izredno 
dovršena vzpenjača in nas je ponesla v 
vrtoglave višave, skoraj navpično ob 
steni. Od gondolske postaje, ki čepi 
kakor orlovsko gnezdo prav na robu pet-
stometrske stene, je do vrha gore bilo za 
poldrugo uro tehnično ne preveč 
zahtevne hoje. Malo po mokrih skalah, 
nekaj po snegu, večinoma pa po lepi 
kamniti stezi. Na vrhu je kip Matere 
Božje, kakor je v italijanskih hribih precej 
pogosta navada, ter majhna planinska 
koča z nekaj postrežbe in razglednicami. 
Razgled je bil čudovit na vse strani. 
Pred nami so kar v vrsti kipeli v nebo 
sami tri-tisočaki, med njimi tudi znana 
Marmolada, ki je kar pogost cilj sloven­
skih hribovcev, vmes pa so ozke in divje 
doline pa tudi lepa prodišča in 
grebenske steze. Najbolj navdušeni 
med nami so menili, da je tu "dela" za 
cel teden in ne za en sam dan, ki nam je 
bil na voljo. Pogled navzdol je segel v 
zeleno dolino na vijugasto cesto, po 
kateri smo se pripeljali. Najbolj oddaljeni 
hribi so se zavijali v nežne meglice in 
skrivali svoj pravi obraz. Ko se je skrilo 
sonce, so namesto deževnih kapelj 
poletele prve redke snežinke. Razvili 
smo klubsko zastavo in se fotografirali 
za spomin in prijatelje, ki niso uspeli biti 
zraven. 
Prvotno je bil povratek zamišljen kot 
spust prav do sedla po daljši poti. Zaradi 
nekoliko slabših vremenskih razmer 
smo spet izkoristili adrenalinsko udobje 
gondole. Na sedlu Pordoi smo si 
"privezali dušo" in nakupili nekaj 
spominkov v prijaznih trgovinicah. Še 
zadnji pogled in fotografski posnetek je 
bil namenjen zavzetemu vrhu in ostale­
mu svetu naokrog, potem pa je naša 
odprava krenila proti domu oziroma 
novim dogodivščinam nasproti. Da je 
pot nazaj bila pestra in tudi utrudljiva, 
dokazuje že dejstvo, da je trajala prib­
ližno devet ur. Ravno ko smo prispeli v 
staro dobro Radovljico, so spet zabrneli 
mobiteli (nekateri smo pozabili prestavi­
ti čas bujenja), ki so nas pred 24 urami 
zbudili za pohod iz občutno prekratkega 
spanca. 
Ob povratku je padla ideja, da pri 
izdelavi plana za prihodnja leta ne 
smemo pozabiti na lepe in razkošne 
Dolomite, vmes pa bomo pridno obisko­
vali še lepše slovenske gore. 
Marjan Perme 
PANCE 2002 
S 1. septembrom se je končala večmesečna kolesarska akcija v 
organizaciji Kolesarskega društva Grosuplje, "Vzponi na Pance". 
Že drugo sezono zapored smo poganjali pedala na priljubljeno 
izletniško točko in rezultati so pokazali, da je bila organizacija te 
prireditve več kot upravičena. V vpisno knjigo na Pancah se je letos 
vpisalo 309 kolesarjev, od tega 85 deklet, ki so skupaj opravili 
9736 vzponov. Absolutni rekorderji, katerih je v letošnji sezoni kar 
pet, so se na vrh podali 128-krat. Torej vsak dan od konca aprila 
do 1. septembra. Ti heroji so: Jože Brežic, Brane Černič, Robert 
Rejec, Milan Grčman in Milan Maček. Sledijo jim Blaž Šircelj s 119 
vzponi, Iztok Šuštar s 116 in Damjan Rejec s 114 vzponi. Pri dek­
letih je lanskoletni primat ohranila Mojca Zupančič, ki je ožigosala Zadnji julijski konec tedna smo grosu­
peljski kolesarji izkoristili za obisk 
Dolomitov. Ta gorski masiv se nahaja v 
severovzhodnem delu Italije, točneje v 
provincah Trento, Bolzano in Belluno. 
Njegova zgodovina sega približno 200 
milijonov let nazaj, ko je bilo to področje 
del morskega dna. Dokaz so številne 
izkopanine in fosilni ostanki školjk, polžev, 
spužev ter velikih primerkov amonitov. 
Evolucija in tektonski premiki zemlje so 
skozi stoletja ustvarjali in ustvarili enega 
najčudovitejših gorskih masivov na svetu. 
Za izhodišča našega trodnevnega 
raziskovanja Dolomitov smo si izbrali 
Arabbo. Turističen kraj, ki leži na koncu 
ozke doline v vznožju mogočnega 
gorskega masiva Sella na nadmorski viši­
ni 1602 m in predstavlja glavno letovišče 
ene od štirih Ladinskih dolin, doline 
Livinallongo. V hotelu, kjer smo se 
namestili, nas je sprejel direktor in nam 
zaželel prijetno bivanje. Na pročelje so 
izobesili slovensko zastavo in nam s tem 
izrekli dobrodošlico. Ta drobna pozornost 
nam je vsem godila in nam vrnila na 
Jadranu razmajano turistično samoza­
vest. 
Prvi dan našega bivanja smo izkoristili 
za namestitev, ogled kraja in posvet o 
podvigih, ki so nas čakali v naslednjih 
dneh. Vinko, ki je med drugim prevzel 
odgovornost vodje ekspedicije, nam je 
pripravil načrte in opise tras ter nam kot 
izkušen dolomitski kolesar podal napotke 
za kolesarjenje v teh krajih. Po obilni 
večerji, polni italijanskih specialitet, in 
utrujeni od potovanja, ter polni pričako-
IS MMMT " . 
vanj, smo se kmalu odpravili v sobe in se 
predali spancu. 
Četrtkovo jutro nam je kljub slabi 
napovedi postreglo z obetavnim vre­
menom. Krepilen zajtrk, pregled opreme, 
nekaj hrane in pijače za na pot in smo šli. 
Naš prvi gorski prelaz, ki smo ga napadli, 
je bil legendarni Passo Pordoi. Leži na 
nadmorski višini 2239 m in je najvišje 
ležeči prelaz na tem področju. Povezuje 
dolini Val di Fassa in Livinallongo. Pordoi 
ima za kolesarje poseben pomen. Na 
njem je cilj ene od najtežjih etap kole­
sarske dirke po Italiji in kot tak predstav­
lja izziv za vse, ki jim je kolo priraslo k riti. 
Po ogledu spomenika trikratnemu 
zmagovalcu dirke po Italiji, legendarnemu 
Faustu Coppiu, kije bil inje še vedno kralj 
Pordoia, smo se spustili v 1465 m visoko 
ležeči Canazei. V zgodovini je bil to kraj 
gozdarjev in rokodelcev, sedaj pa je, z 
razvojem turizma in izgradnjo številnih 
hotelov postal najpomembnejše turis­
tično središče doline. Skozi Canazei nas 
je pot vodila na drugi prelaz, na 2056 m 
visoki Passo di Fedaia. Prelaz leži ob aku­mulacijskem jezeru Lago di Fedaia ob 
samem vznožju mogočne 3342 visoke 
Marmolade, najvišjega vrha Dolomitov. 
Pogled na mogočno goro, pokrito z več­
nim snegom in ledom, nas je za nekaj 
trenutkov ustavil in nas hipnotiziral z lepo­
to in mogočnostjo narave, ki nas je 
obkrožala. Spust skozi ozko sotesko 
Serrai di Sottogunda, ki malo spominja na 
naš Blejski Vintgar, preko Maria Ciapele 
nas je pripeljal do 1040 m nad morjem 
ležeče Rocca Pietore, male turistične 
vasice, kjer seje naša pot obrnila navzgor. 
Do cilja v Arabbi nas je ločilo še 600 višin­
skih metrov in 15 dolžinskih kilometrov. 
Pozno popoldan smo razjahali in rahlo 
utrujeni, vendar polni novih vtisov, smo 
odšli pod osvežujoč tuš in na težko 
pričakovano večerjo. Po večerji pa zopet 
predstavitev trase naslednjega dne in 
zaslužen počitek. 
V petkovem jutru nas je pozdravilo 
sonce. Po jutranjem ritualu smo ob deveti 
uri stali na startu najtežje preizkušnje 
našega dolomitskega kolesarjenja. Zadali 
smo si prekolesariti pot okoli Gruppo di 
Sella, tako imenovano "Sella rondo". To je 
pot okoli najmogočnejšega gorskega 
masiva v Dolomitih. Prvi prelaz, ki se nam 
je postavil na pot je bil 1875 m visoki 
Passo di Campolongo. Prelaz povezuje 
dolini Livinalongo in Badia, ter predstavlja 
odlično izhodišče za pohodniške in alpi­
nistične ture na okoliške vrhove. Spust 
nas je pripeljal v turistično in gospodarsko 
središče Val Badie, Corvaro. Kraj leži na 
nadmorski višini 1558 m na obrobju 
gorovja Sella in Sass Songher. Simpatičen 
kraj, ki se pozimi spremeni v človeško 
mravljišče, saj je eno od glavnih izhodišč 
številnih žičnic po okoliških smučiščih. 
Nadaljevali smo proti Passo Gardeni. 
2137 m visoki prelaz je glavna prometna 
žila med Val Badio in Val Gardeno. 
Postavljena je med dve gorski verigi. Med 
mogočno Sello na jugu in serijo kamnitih 
stolpičev Cira na severu. Prelaz ponuja 
čudovit razgled preko razsežnih zelenih 
pašnikov na oddaljene Ampezzo Do­lomite. Sledil je kratek spust v dolino in 
napad na tretji prelaz tega dne, Passo 
Sella, 2214 m visoki prehod med dolina­
ma Fassa in Gardena. Postavljen je na 
sam začetek masiva Sella, po katerem 
nosi tudi ime. Razgled s tega prelaza 
dobesedno jemlje dih. Proti severu se 
ponuja kraljevi razgled na gorovje 
Sassolongo. Na jugu čudovita panorama 
celotnega gorovja, v kateri je najbolj opaz­
na bleščeča belina ledenika na 
Marmoladi. Kljub vsej lepoti smo se 
morali odpraviti naprej. Zelo strm spust 
proti Canazeiu je na preizkušnjo postavil 
zavore naših dvokolesnikov. Močno trenje 
zavornih ploščic in kolesnih obročev je 
preprečilo, da bi "padli" v dolino in nas je 
ohranilo cele in zdrave, pripravljene za 
novo preizkušnjo. Naskok na Passo 
Pordoi z zahodne strani. V nogah zbrani 
dolžinski in višinski kilometri so nas preko 
krčev in bolečin opozarjali, da smo z 
močmi na koncu. Toda klasična trasa ita­
lijanske pentlje z vsemi napisi vzpodbude 
na asfaltu je v nas sprostila adrenalin. Do 
vrha smo se pripeljali kot v transu in z 
dvignjenimi rokami prepeljali ciljno črto 
Pordoia. Sledil je še spust v Arabbo, pod 
tuš, na večerjo, posvet in v mehko 
posteljo. 
Soboto, zadnji dan dolomitskega bivan­
ja, smo izkoristili za osvojitev gorskega 
prelaza Passo Giao. Cesta na 2236 m 
visoki prelaz se je vijugasto vzpenjala 
proti vrhu in na nekaterih mestih dosegla 
naklon 15 %. Ravno prav, da smo zado­
voljili potrebo po samotrpinčenju, ki je 
prav gotovo prisotna v vsakem kolesarju, 
ki se poda na tako pot. Čudovit občutek 
ob osvojitvi šestega dolomitskega prelaza 
in razgled na severna pobočja Cinque tori, 
Gusella in Nuvolao je bila nagrada za 
vloženi trud. 
Z osvojitvijo prelaza Giao se je končalo 
naše kolesarjenje po Dolomitih. Končala 
se je čudovita epizoda nadaljevanke 
odkrivanja in spoznavanja nepoznanih 
krajev ter druženja s čudovitimi ljudmi. 
Andrej Jerman 
svoj evidenčni list 108-krat, sledijo ji Majda Škulj s 103, Janja 
Ahčin s 102 in Klavdija Ferkulj s 100 vzponi. Med vsemi kolesarji, 
ki so se potegovali za priznanja različne žlahtnosti, se jih je 114 
povzpelo na vrh vsaj 40 krat, kar je bil pogoj za zlato. Za srebrno 
odličje se je bilo potrebno v knjigo vpisati vsaj 30 krat. Ta pogoj je 
izpolnilo 35 kolesarjev. Bron seje dalo zaslužiti z vsaj 20 vzponi in 
takih junakov je bilo 63. 
V letošnji sezoni smo se odločili nagraditi tudi tiste z vsaj deseti­
mi uspešnimi poizkusi in jih s tem vzpodbuditi za naprej. Priznanja 
bo prejelo 53 kolesarjev. V letošnjem letu, kar nas še posebej 
veseli, se je za romanje na Pance odločilo tudi 22 družin. Družina 
Klemenčič v postavi Bernarda, Blaž, Matija in Maša so do okrepče­valnice Pance-TOP pripeljali 199-krat in prav tako kot lani osvojili 
prvo mesto. Drugo mesto v kategoriji družin zaseda družina 
Ferkulj. Klavdija, Jaka in Grega so osvojili vrh 148-krat. Tretja pozi­
cija je pripadla družini Steklačič, za katero so nastopali Dušan, 
Štefka in Luka, so strmino do cilja premagali 145- krat. Na sklepni 
prireditvi v soboto 14. septembra bomo nagradili še najstarejše, 
najmlajše in najhitrejše udeležence ter tistega, ki mu je uspelo v 
trajanju akcije zgubiti največ kilogramov. 
Evidentiranje vzponov na Pancah se je sicer končalo, toda kole­
sarjenje se nadaljuje. Nadaljuje se gibanje in druženje v naravi. 
Nadaljuje in dviguje se kvaliteta našega življenja. 
KD Grosuplje, Andrej Jerman 
Grosuplje 
na začetku nove sezone 
Preteklo sezono je KK Grosuplje zaključil zelo uspešno. Članski ekipi je uspel pre­
boj v 2. SKL. Mladinci so nekoliko skromnejšo sezono končali na osemnajstem 
mestu, vendar so si v dodatnih kvalifikacijah vseeno zagotovili nadaljnje nastopanje 
v 1. SKL. Kadeti so se uvrstili na odlično peto, pionirji A pa na deseto mesto. Obe ekipi 
bosta tudi v novi sezoni tekmovali v prvi ligi. 
Letos bodo v prvenstvenih tekmovanjih v okviru Košarkarske zveze Slovenije 
nastopale članska, mladinska, kadetska in pionirska selekcija. Na novo sezono so se 
igralci začeli pripravljati že v začetku avgusta. Del kondicijskih priprav pa so člani, 
mladinci in kadeti opravili tudi v Kranjski Gori. 
V novo sezono stopa KK Grosuplje z določenimi kadrovskimi spremembami tako v 
igralskih, kot v trenerskih vrstah. Vodenje članske in pionirske ekipe je prevzel trener 
Tomi Poplatnik, ki je prejšnjo sezono treniral drugoligaško ekipo KK Nektar Bistrica, v 
preteklih letih pa tudi mlajše selekcije KK Union Olimpija. V pripravljalnem obdobju so 
člani odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj, med drugim tudi dve mednarodni. 
Pomerili so se s katarsko reprezentanco mladih do 20 let, ki se je avgusta na novo 
sezono pripravljala v Grosupljem v Športni dvorani Brinje. Odigrani sta bili dve tekmi 
in obe sta se končali z visoko zmago Grosupeljčanov 80 : 43 in 79 : 53. V rednem 
delu sezone člani tekmujejo v zahodni skupini, 2. SKL. Tekmec naših so ekipe KK 
Logatec, KK Artplet Kočevje, KK Črnomelj, KK Vipava, KK Portorož, KK Tolmin, KK 
Jesenice. KK Jezica in KK Ajdovščina. Prvenstvena tekmovanja se začenjajo 12. okto­
bra 2002. Prvo tekmo bodo naši odigrali v domači dvorani, pomerili pa se bodo z 
Jeseničani. Člani tudi letos sodeluje v tekmovanju za "POKAL SPAR - 2002". V 2. 
krogu se bodo srečali z ekipo Lastovke Smlednik, v kolikor se uvrstijo v naslednji krog 
pa se bodo pomerili še s Heliosom iz Domžal. Pionirji, ki so sezono začeli že marca, 
so redni del zaključili na tretjem mestu svoje skupine. Jesenski del tekmovanj nadalju­
jejo v skupini Al center, 1. SKL, kjer so njihov nasprotnik Union Olimpija A, Litija, in 
Rudar. 
Trener Viki Jurečič bo to sezono treniral kadetsko in mladinsko ekipo. Mladinci 
bodo skupaj z Krko. Jančami STZ, Goplinom Slovan, Celjskim KK in Pivovarno Laško 
B nastopali v skupini Center, 1. SKL. Kadeti pa se bodo v skupini Zahod 1, 1. SKL, 
pomerili z Union Olimpijo A, Triglavom, Krko, Jezico in Stražiščem. Prvenstvena tek­
movanja se za mlajše selekcije začnejo 22. septembra 2002. 
V KK Grosuplje že tretjo leto zapored deluje tudi šola košarke. Vodi jo igralec 
članske ekipe Teo Hojč. Namenjena je vsem mladim ljubiteljem košarke, še posebaj 
učencem od prvega do šestega razreda osnovne šole, ki se želijo naučiti osnov 
košarke in kasneje to zananje tudi nadgrajevati. Košarkarska šola je s treningi začela 
v sredini septembra 2002. zaključila pa se bodo 31. maja 2003. Treningi potekajo na 
OŠ Louis Adamič, podružnični šoli Šmarje - Sap in OŠ Brinje, učenci pa so vabljeni k 
vpisu do 01. oktobra 2002. 
Alja Gabrijel 
RAZPORED DOMAČIH TEKEM KK GROSUPLJE (september/oktober) 
ekipa datum ura Igrajo dvor <ina 
ČLANI 
»Pokal SPAR« 20 0 9 2002 19 30 Grosuplje Lastovka Smlednik ŠD Brinje 
PIONIRJI 22 0 9 2002 10 30 Grosuplje Union Olimpija A OS LA 
KADETI 28 09.2002 1030 Grosuplje Straži šče SD Brinje 
ČLANI 
»Pokal SPAR« 02 10 2002 Grosuplie Helios Domžale ŠD Brinje 
PIONIRJI 06 10 2002 10 30 Grosuplje Rudar OS LA 
MLADINCI 06 10 2002 18 00 Grosuplje Janće STZ SD Brinje 
KADETI 12 10 2002 12 00 Grosuplje Triglav SD Brinje 
ČLANI 12 1 0 2002 19 00 Grosuplje Jesenice SD Brinje 
KADETI 19 1 0 2002 10 30 Grosuplje Jezica SD Brinje 
PIONIRJI 20 10 2002 10 30 Grosuplje Litija OS LA 
MLADINCI 20 10 2002 18 00 Grosuplje Pivovarna Laško SD Brinje 
ČLANI 26 10 2002 19 00 Grosuplje Logatec SD Brinje 
SOLA KOŠARKE - sezona 2002/2003 
Košarkarski klub Grosuplje vabi učence 
od 1. do 6. razreda osnovne šole k vpisu v šolo košarke. 
V šolo košarke se lahko vpišete do 1. oktobra 2002 na 
treningih, ki potekajo po naslednjem razporedu: 
• na OŠ Brinje: 
torek in četrtek : 12.30 - 14.30 
• na OŠ Louis Adamič, enota Adamičeva: 
ponedeljek in četrtek: 14.30 - 16.00 
• na OŠ Šmarje - Sap: 
sreda in petek: 13.30 - 15.00 
Za učence 5. in 6. razreda pa potekajo treningi: 
• na OŠ Louis Adamič, enota Tovarniška: 
torek, sreda, in petek: 16.30 - 18.00 
Cena sodelovanja v šoli košarke znaša 2.000,00 SIT mesečno. 
VABLJENI K VPISU! 
Grosupeljski košarkarji so gostili tudi državno reprezentanco Katarja, pionirjev in 
mladincev, starosti do 20 let, ki jo vodi slovenski trener. Tako pionirsko ekipo kot 
tudi mladince so Grosupeljčani močno premagali na vseh tekmah. KADETI ROKOMETNEGA KLUBA GROSUPUE OSVOJILI 
PRVO MESTO NA TURNIRJU KAERNTEN TR0PHY V CELOVCU 
Rokometni klub Grosuplje je v mesecu avgustu sodeloval na turnirju za mlade rokometaše "Kaernten Trophv" v 
Celovcu v Avstriji. Turnirja sta se udeležili ekipi kadetov (letnik 86/87) in starejših dečkov A (letnik 88 in mlaj­
ši). Turnir je potekal v času od 21. 8. do 25. 8. 2002. 
Pričakovanja niso bila velika, saj je 
bilo to za mlade grosupeljske roko­
metaše prvo sodelovanje na kakšnem 
turnirju v tujini, vendar sta obe ekipi 
presegli sami sebe. Obe sta se uvrstili 
v prvo tretjino sodelujočih v svoji kate­
goriji. Ekipa kadetov, okrepljena z 
dvema članoma kadetske ekipe 
Rokometnega kluba Trebnje, je nam­
reč na turnirju dosegla 1. mesto, 
medtem koje ekipa starejših dečkov A 
na koncu dosegla 5. do 6. mesto. 
Na turnirju so sodelovale ekipe iz 
Madžarske, Bosne, Avstrije, Poljske, 
Hrvaške, Nemčije, Estonije, Moldavije 
in Slovenije. 
V kategoriji kadetov (do 16 let) je 
sodelovalo 12 ekip. V predtekmovanju 
so bile ekipe razdeljene v dve predtek-
movalni skupini. Ekipa Rokometnega 
kluba Grosuplje je v predtekmovalni 
skupini A zasedla 2. mesto. Premagala 
je dve avstrijski ekipi in hrvaško, izgu­
bila pa s poljsko ekipo. V polfinalu je 
premagala nemško ekipo, v finalu pa po ogorčenem boju v končnici za en 
sam gol še estonsko ekipo. Tako je 
osvojila prvo mesto, dobila lepo priz­
nanje in doživela nepozabno podelitev, 
ko se je iz zvočnikov zaslišala slovens­
ka himna. 
V kategoriji starejših dečkov A (do 14 let) je sodelovalo 16 ekip, ki so bile 
v predtekmovanju razdeljene v štiri 
skupine. V skupini A je ekipa 
Rokometnega kluba Grosuplje zasedla 
2. mesto. Premagala je dve avstrijski 
ekipi, izgubila pa z madžarsko ekipo. 
Za vstop v polfinale se je pomerila z 
bosansko ekipo, s katero pa je z izdat­
no pomočjo sodnikov žal izgubila. Za 
uvrstitev od 5. do 8. mesta se je 
pomerila z nemško ekipo in jo prema­
gala, tako da je na koncu osvojila 5. do 
6. mesto. 
Uspeh, ki sta ga dosegli obe ekipi, 
še posebej ekipa kadetov, je za mlade 
rokometaše odlična vzpodbuda za 
delo v bodoče in vztrajanje v športu. 
Ker pa brez podpore staršev in spon­
zorjev sodelovanje na turnirju ne bi 
bilo možno, se vsem staršem in spon­
zorju Avtotransporti Kastelic zahvalju­
jemo, hkrati pa upamo, da nas bodo 
mladi rokometaši še kdaj razveselili s 
svojimi športnimi rezultati. 
Rokometni klub Grosuplje 
ZMAGA EKIPE V&P PETROVIČ 
Malo Mlačevo, 31.8. in 1. 9. 2002 
metu. Gre za 2. tradicionalni turnir 
Tekme so potekale celo soboto, tiste 
pomembnejše pa v nedeljo na igrišču 
na Malem Mlačevem. Igrišče so 
zgradili krajani Malega Mlačevega s 
svojimi donacijami, sredstvi Krajevne 
skupnosti Mlačevo in s pomočjo spon 
zorjev. Tako zdaj prirejajo turnirje v 
malem nogometu za prehodni pokal. 
Na letošnji turnir se je prijavilo 16 
ekip, od tega se tri niso udeležile tek­
movanja. Te so bile: ekipa Princ Puba, 
ekipa Jager bara in ekipa Mladosti. Po 
sobotnem izpadu nekaterih ekip je v - Na Malem Mlačevem se je v soboto in nedeljo odvijal turnir v malem nogo 
za prehodni pokal. 
nedeljo popoldne sledil finale 
najboljših. Tako so se v boju za 3. 
mesto pomerili ekipa Malega 
Mlačevega in Outsiderjev. Zmagali so 
nogometaši ekipe Outsider, in sicer z 
2:1. Tako je ekipa Malega Mlačevega 
zasedla 4. mesto. Zora - Kompolje in 
V&P Petrovič sta ekipi, ki sta se pote­
govali za 1. mesto. Tukaj so bili moč­
nejši nogometaši ekipe V&P Petrovič, 
ki so si tako priborili prehodni pokal. 
Sledila je podelitev pokalov in 
denarnih nagrad trem najboljšim ekipam. Tretje mesto je tako pripadlo 
ekipi Outsider, za katero je bil to tudi 
prvi pokal nasploh. 
Drugo mesto so zasedli nogometaši 
ekipe Zora - Kompolje in prvo mesto 
si je prislužila ekipa V&P Petrovič. 
Čeprav na turnirju ni bilo veliko 
gledalcev, pa je vseeno treba pohvaliti 
delo organizatorjev, ki poskrbijo, da 
turnir poteka neovirano. Ravno tako 
pa je treba povabiti še druge ekipe, da 
se udeležijo takega tekmovanja. 
Kristina Zaje 
PD GROSUPLJE - Plezalna sekcija ASCENDO 
<p oRUŠTVoG 
plezalna sekcija 
Plezalna sekcija ASCENDO deluje 
pod okriljem Planinskega društva 
Grosuplje in komisije za športno 
plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. 
Ime ASCENDO smo si nadeli zato, 
ker v latinskem jeziku to pomeni 
"plezati" in predvsem to je naša 
največja in najmočnejša dejavnost, ki jo tudi predstavljamo. 
Svoje domovanje imamo v športni 
dvorani OŠ Brinje, kjer se ponosno 
dviga umetna plezalna stena, ki ponu­
ja s svojimi oprimki in previsi izzive 
tako začetnikom kot tudi že izkušen­
im plezalcem in tekmovalcem v šport­
nem plezanju. V letu 2002 smo 
zgradili tudi manjšo steno za treninge 
moči, v prostorih na Adamičevi cesti 
(bolder stena). 
S svojim strokovnim kadrom zago­
tavljamo predvsem: 
- rekreacijsko plezanje za vse ge­
neracije, 
- vadbo z predšolskimi in šolskimi 
otroki, 
- plezalne treninge za tekmovalce in 
tekmovalke, 
- tečaje za pridobitev naziva 
"pripravnik športnega plezanja", ki 
omogoča samostojno - plezanje v na­
ravnih plezališčih, 
- organizacijo tekmovanj na različnih 
nivojih, - organizacijo plezalnih vikendov v 
naravnih plezališčih in izlete v naravo. 
Termini treningov so možni v 
naslednjih dnevih: 
Torek 21.00 - 22.30 ure 
Sreda 19.30 - 21.00 ure 
Četrtek 18.00 - 19.30 ure 
in od 21.00 - 22.30 ure 
Petek 19.30 - 21.00 ure 
Tečaje športnega plezanja orga­
niziramo, ko Je prijavljeno najmanj 
10 kandidatov. Pogoj Je starost naj­
manj 14 let. 
Vsi, ki vas ta šport zanima in bi radi 
rekreacijsko plezali ali se odločili za 
tekmovalno treniranje, lahko pok­
ličete: 
041/393-551 Dejan Klobučar 
- predsednik sekcije, 
041/696-940 Franc Štlbernlk 
- predsednik planinskega društva, 
031/524-340 Tina Šerjak 
- tajnica sekcije. 
K 
KOGAST 
KOVINASTROJ GASTRONOM 
TOVARNA GOSTINSKE OPREME d.d. 
1290 GROSUPLJE, Adamičeva 36; 
Zaradi povečanja obsega dela 
iščemo 
več oblikovalcev kovin 
za delo v proizvodnji 
Ponujamo dinamično delo in 
stimulativni osebni prejemek. 
Delavno razmerje bomo sklenili za 
določen čas z možnostjo za­
poslitve za nedoločen čas. 
Pisne prijave oddajte v tajništvo 
uprave KOGAST GROSUPLJE 
d.d., Adamičeva 36, 1290 
Grosuplje v 15 dneh od objave. Virr mon 
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. 
Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:01/7864-068( tel/faks:01/7864-067 
STROPOV I-PREDELNE STENE 
PO SISTEMU 
kmUf (grmstrong KOZMETIČNI SALON 
THALGO CENTER - SPA 
S pomočjo priznane francoske 
kozmetike THALGO smo za 
vas pripravili posebne nege 
obrazu in telesa v jesenskem 
času. 
Prepričajte se o uspešnosti 
THALGO pomlajevalnih 
programov nege obraza. 
. 1290 Grosuplje, tel.: 01/7865-866 
~pooab(jeni ste na prajnooanje... 
TiU peč o jabregi, kaj podariti ob tafrini ati bruaacni priložnosti! 
Q$6ram cvetja in daril 
iSećnik SC &0. 
Odslej na novi lokaciji, Tod gozdom c. lV/2 
v novih prostorih, 1290 Cjrosuplje, tel.: 01/786 37 84 
z bogato ponudbo: (jSM: 041/691 -431 
* re$caio cvet\e 
* coetlitni aranžmaji 
* poročni šopfci 
* oenci 
* aranžiranje 
* barifa 
Za Das, vaše najbra^jc in oa&e prijatefje... 
Za osafto prifoJnoM, ja DMIII pra^nift ... 
Za i^raj pokornosti in fjubrjni 9(aj rože spregovorijo.. u 1956 S) <3) 
d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE 
Tel.: 01/78B 26 22; 786 36 20 
Fax: 01/786 46 21 
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS 
STORITVE 
Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste 
objektov, po konkurenčnih conah, zahtevajte naše 
ponudbe; 
meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in 
proizvodne obrate; 
vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, 
opravljamo redne in pogodbene servise; 
izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo 
opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; 
naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste 
kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno 
kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 
i Naša nova ponudba je urejena specializirana 
diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena 
elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo-
graditeljem, gospodinjstvom; 
l v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; 
i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev 
gospodinjskih strojev in aparatov; 
i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo 
priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. 
Na voljo so vam že nove kolekcije 
jesen-zima 200212003 Blagovnica Tabor Grosuplje, 
PLSE Cesta na Krko, 1290 Grosuplje, 
tel. 01 781 04 02 
http://Liseis.voija.iiet/gio-odmevi/ 
KOZMETIKA MAJA 
MAJA KOŠENINA s.p. 
Prešernova 80 
1 290 Grosuplje NEGA OBRAZA IN TELESA, 
ANTICELULITNE TERAPIJE, 
MASAŽE TELESA IN STOPAL, 
PEDLKURA, 
NARAVNA NEGA ROK JESSICA, 
DEPILACUA,EPILACUA 
SOLARU, 
TURŠKA SAVNA, 
ANALIZA TELESNE SESTAVE, LETNI 
DELOVNI ČAS 
1.04-1.10. 
PONEDELJEK. PETEK 
MMB TOREK, SREDA. ČETRTEK 9b-21ta SOBOTA 8b-12h 
Tel: 01 / 786 38 32 NEGA OBRAZA IN TELESA, 
ANTICELULITNE TERAPIJE, 
MASAŽE TELESA IN STOPAL, 
PEDLKURA, 
NARAVNA NEGA ROK JESSICA, 
DEPILACUA,EPILACUA 
SOLARU, 
TURŠKA SAVNA, 
ANALIZA TELESNE SESTAVE, ZIMSKI 
DELOVNI ČAS 
GSM 041 221 800 
DARILNI BONI 1.10-1.04. 
PONEDEUEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK It-2? SOBOTA t-it AYURVEDSKA NEGA OBRAZA 
IN TELESA 1.10-1.04. 
PONEDEUEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK It-2? SOBOTA t-it jTRJZERSia §TOD3Q 
Adamičev center 
prvo nadstropje 
Taborska 4 
1290 Grosuplje 
Tel.: 01/786-37-55 
Lepi in urejeni tudi v jesenskih dneh. 
Da bi ne izgubljali dragocenega časa ob čakanju v salonu, nas 
pokličite po telefonu: 01/ 786 37 55 in se naročite. 
Brez čakanja, po ugodnih cenah, vam v našem FRIZERSKEM 
STUDIU M uredimo pričesko tako, da boste zadovoljni in se 
boste dobro počutili. UPiNA * 
Izcbraževalni < oiilci 
SKUPINSKI TEČAJI, INDIVIDUALNI POUK 
+ INSTRUKCIJE IZ VSEH PREDMETOV 
za otroke In odrasle 
[ INF0 041/ 568 008 . e-mail upinaftmail.si 
•Hoj do m 
TRGOVINA Z DARILI 
V@LAN 
ELEKTRO 
TRGOVINA 
t d. o. o. 
1290 GROSUPLJE, PREŠERNOVA 82 
TEL 01/78-65-730 FAX: 01/78-65-735 GSM 040/410-190 
BOGATA IN KONKURENČNA P0NUVBA 
• ŠOBE IN REZERVNI DEU ZA OUTiE GORILNIKE 
ELEKTRO MATERIAL 
•NAROČNIŠKIPAKETI SIITIObil 
haloPMfn 
Pooblaščeni prodajalec 
vedno zame simobil Obrtniška 4, Grosuplje 
tel 78 71 452 
GSM 031/ 686 080 
'BIJOUX DARILNE 
STEKLENICE 
KARTUZIJE 
PLETERJE: 
. sadjevec 
. slivovka 
. brinjevec 
. grenčica 
IN 
ŽGANJEKUHA 
KRŽIČ 
RAZNOVRSTNE 
KNJIGE ZA 
OTROKE IN 
ODRAŠČAJOČO 
MLADINO 
A 
drogerije cmnz, trg 6 21 21 
AVTOCENTER MA 
?2K0 
O stekla 
vleka ACEV0 
d.o.o. 
klepmtvo 
^'izpušni'sistemi 
MALO MLACEVO 36 a GSM 041/664 - 803 AS BOH o.o.o. 
VULKANIZERSTVO 
PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPLAŠČEV 
Good Year, Michelin, Continental. 
PRODAJA JEKLENIH PLATIŠČ. 
AVTOMEHANIKA 
OPEL.*©- #£ff0DH 
za vozila izven garancije _ • » 
y — 
<z> 
^i •% 
O • 
CD CD 
co >o 
CD >co 
-5S 
GL. 
' CD 
"Š 
CD cts 
O 
CD INI 
e— 
Tj 
MALO MLAČEVO 36 tel: 01/ 7861 - 752 
GSM 041/663 - 436 
Hranilnica 
LON d.d. Kranj 10. LET HRANILNICE LON d-d-
ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA 
RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS 
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE 
E- LON ZA PRAVNE OSEBE 
TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA 
OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI 
TEKOČI RAČUNI (limit, EUMC, bankomati) 
ZA VSE INFORMACIJE SE OGI^ASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 7H-62-925 Poslovna enota 
MAGRO 
(irosuplje 
Kolodvorska 3 
Telefon: 01/78 62 925 
Faks: 01/78 61 719