Od tedna do tedna f v0A SUKA IZ SOVJET- 1 SKE RUSIJE G E. R. Gedye, korespon- jent New York Times v Mos- Kvi, je P red kratkim odpotoval jj Rusije, “ker je cenzura na- dalj n ° de ^° koresponden- {oV v glavnem mestu sovjetske Rusije napravila nemogoče.” Qedye je bil svoječasno zastop¬ ale omenjenega lista na Duna- i in pozneje v Pragi. I z obeh' r \ " N. . \ \ \ \ ■ •• : ; : ! . s ; t t / / / / Official Organ of The Slovene Progre«- •ive Benefit Societj VOLUME IV SSžŽS? ORGANiz IRANODELAVSTVO RAMBA AMERIKE Cleveland, Ohio, September 25, 1940 NUMBER 217 dospele tja Hitlerjeve kohorte, jjer je bil radi objektivnosti svo¬ jih poročil na črni listi nem¬ škega Gestapa. Gedye navaja kot vzrok za 0 absolutistično cenzuro, katero stva izvaja Stalinov režim, željo iste- °P r ambo Zed. držav članek, , prikriti resnico glede situa- ! katerem se objektivno motri’to IN OB- Revija “The Kation” prinaša Vlogi organiziranega delav- ozirom na priprave za v c ije v Rusiji pred milijoni sim- patičarjev širom sveta od ča¬ sa, ko je sklenila nenapadalni pakt s Hitlerjem, katerih pod¬ pora je koristna sovjetski zu¬ nanji politiki. Vlogo je pri tem igralo tudi pomanjkanje živeža in drugih potrebščin, ki obstoji v Rusiji. Necenzurirana poroči¬ la o tem je Gedye poslal po odhodu iz Moskve iz bolgarske¬ ga mesta Varne. Ta poročila podajajo temno sliko položaja, v katerem se na¬ haja rusko ljudstvo. Ampak pri vsem tem Gedye tudi daje jasno razumeti, da je Stalinov strah pred izdajstvom Velike Brita¬ nije in Francije največ pripo¬ mogel, da je Rusija prenehala s politiko kolektivne varnosti. Gedye je uverjen, da je Maksim Litvinov prostovoljno odstopil, potem ko je prišel do zaključka, da se je njegova politika, stre¬ meča za sodelovanjem z zapad- nimi silami, izjalovila, in da je bil Stalin za praktične svrhe prisiljen zavzeti novo linijo, da zavaruje državo pred Hitlerjem. Resne dvome tudi ima glede trajnosti te nove politike, kajti Stalin se je začel bati posledic, ki bi jih prinesla za Rusijo zmaga nacijske Nemčije. COUGHLINOV MRK “Radijski župnik” Coughlin v prihodnjih mesecih ne bo brizgal svojega fašističnega strupa v ameriško javnost. Ra¬ dijske postaje, po katerih so bili v preteklosti oddajani njegovi govori, so mu namreč odklonili prodajo časa, navajajoč kot razlog kontroverzni značaj nje¬ govih “pridig.” Coughlin je re¬ kel, da bo prišel čas, ko se bodo lastniki radijski postaj te¬ ga čina kesali. Coughlinov mrk pa ni ome¬ jen samo na njegove radijske aktivnosti. V zadnjem času so bili tepeni štirje kandidati, ki so šli v volilno kampanjo z blagoslovom fašističnega huj¬ skača iz Royal Oak. Temeljito J e bil poražen v Michiganu Louis B. Ward, pisatelj Cough- linovega življenjepisa in ured¬ nik njegove revije “Social Jus- hce,” ki je kandidiral za sena¬ torja, in ista usoda je zasedla dr. John Derry-ja, Coughlino- Ve ga kandidata za kongres v pe¬ tem michiganskem distriktu pereče vprašanje. Tam podana izvajanja se nam zdijo zdrava m umestna, zato članek v na¬ slednjem podajamo v izčrpku. “The Nation” pravi: Ne more biti dvoma, da je v vrstah organiziranega delavstva mnogo, opozicije proti obvezni vojaški službi. Kritično sta se izrazila proti draftu William Green in John L. Lewis, in mno¬ ge unije in industrijski sveti so sprejeli resolucije, v katerih se obvezno vojaščino obsoja. Gla¬ sovanje urednikov delavskih ča¬ sopisov, katerega je izvedla agencija Federated Press, pri¬ kazuje, da je 79 urednikov na- protnih konskripciji, 32 se jih je izreklo zanjo, 11 pa je neodloče¬ nih. V nekaterih slučajih je to stališče združeno s trpko opozi¬ cijo proti vsem obrambnim ko¬ rakom in proti administracijski zunanji politiki, kar daje misli¬ ti, da vir te opozicije prihaja iz komunističnih vrst. Po našem mnenju predstav¬ lja to negativno stališče delav¬ skega giban ja napram problemu obrambe resno napako. S tem prepušča delavstvo bizniškim krogom vodilno mesto v tem vprašanju, da ga izrabijo za svoje lastne namene. Mnogo biz- niških ljudi je seveda, ki se za¬ vedajo nevarnosti, ki preti od hitlerizma vsemu, kar predstav¬ lja Amerika. Druga grupa, ki pa se drži v ozadju, občuduje nemškega diktatorja radi nje¬ gove “uspešnosti,” še bolj pa radi korenitosti, s katero je uni¬ čil nemško delavsko gibanje. Med tema dvema ekstremoma je velika masa nevtralcev, ki bodo zagovarjali sprijaznenje s Hit¬ lerjem, ako završi podjarmlje¬ nje Evrope. Nekateri delavski predstav¬ niki so izrazili mnenje, da bi bi¬ la konskripcije upravičena še¬ le kadar bi dežela stopila v voj¬ no To je bilo stališče delavske stranke v Angliji pred osem¬ najstimi meseci, ko je glasovala proti obvezni vojaški službi. Storila je to v prvi vrsti, ker m imela zaupanja v Chamber- Koledar prireditev SSPZ NEDELJA, 6. oktobra--Je- senska veselica društva st 28 Dva druga slična primera sta | JHADISON, UL, v dvoia- —- 4 " n i M / B runčiča,I4thSt.inMad- s e zgodila v Californiji in Mon bani. Harold Sparling, ki je kan¬ didiral v sedmem californijskem kongresnem distriktu, je bil od¬ ločilno zavrnjen od volilcev, po¬ tem ko je objavil pamflet, v katerem je pel slavo Cpughlinu. Kongresnik Jakob Thorkelson iz Montane je bil od Coughlina označen kot “eden izmed prvih Patrijotov Amerike,” in posledi¬ ca je bila, da je bil od volilcev Poslan v zasluženi pokoj. roose ison Ave. , -Pie s- SOBOTA, 19. oktobra - Ples na veselica (Siveetest Dag Dance) društva Utopians st. 204 SSPZ, COLLINWOOD- CLEVELAND, Ohio, V Sloven¬ skem delavskem domu na Wa- t€) SOBOTA, 23. novembra—-Je¬ senska veselica društva Rožnik , 227, CHICAGO, UL, v dvo¬ rani br. Paula Bergerja, 26o3 So. Laivndale Ave lainovo politiko, ampak ni se zavedala, da je z negativnim sta¬ liščem v zadevi obrambe nape- 1 j avala vodo na mlin onim, ki | so bili za sporazumljenje s Hit-1 lerjem. Niti ni upoštevala okol- ščine, da utegne priti čas, ko se bo Velika Britanija morala braniti pred naciji ter razpola¬ gati z zadostno opremljeno in izvežbano vojaško silo. In ako se sedaj izkaže, da angleške si¬ le niso kos dobro treniranim nemškim kohortam, bo angleški delavec tisti, ki bo nosil breme poraza z izgubo pravic in svo- bodščin, za katere se je toliko boril. Ali se morajo tudi v Ameriki ponoviti iste napake? Ali ni mogoče za ameriško delavstvo, da bi razumelo, v koliki meri njih bodoče blagostanje zavisi od borbe, ki danes divja v Evro¬ pi? Iz razloga, ker mnogi delo¬ dajalci gledajo na obrambo edi¬ no s stališča dobičkov, se tudi med delavstvom pojavlja skuš¬ njava, videti v obrambi samo “en nadaljni racket W a 11 Streeta.” Ampak delavstvo ne more biti brezbrižno v zadevi gradnje močne armade in po¬ spešitve produkcije orožja. Kaj¬ ti, medtem ni izkl jučeno, da bo¬ do industrijalci prišli s Hitler¬ jem do kakega sporazuma, ki ne bo motil njih privilegijev, pa je tak sporazum med delav¬ stvom in hitlerizmom nemogoč. Danes ima delavsko gibanje veliko priliko, da vodi deželo v borbi proti fašizmu, ako se je sposobno dvigniti nad frakcij¬ ske interese in provincionali- zem. Danes šteje organizirano delavstvo v Ameriki okrog osem milijonov, ampak vpliv, ki ga izvaja, je mnogo širši. Veliko¬ potezen obrambni program se more izvršiti edino s sodelova¬ njem milijonov izurjenih de¬ lavcev, in od teh odvisi, da vztra¬ jajo na tem, da akcija ne bo tr¬ pela radi sabotaže dobičkov lačnih kapitalistov. Istočasno je upati, da bo organizirano de¬ lavstvo vrglo svoj politični vpliv v prilog obrambnega programa ter vodilo boj proti vsem ele¬ mentom, ki ga skušajo zavlače¬ vati in na kak drug način zavi¬ rati. Le ako bodo delavske unije zavzele stališče popolne odgo¬ vornosti, bodo v stanu izvajati svoj vpliv na obrambne odločit¬ ve, ki utegnejo biti odločilen faktor v ameriškem gospodar¬ stvu prihodnjih let. Ako prepu¬ stijo vodstvo kapitalističnim grupam, se izpostavljajo nevar¬ nosti izgube glasu, do katerega so upravičene, v zadevi delav¬ skih standardov, in kar je celo nevarnejše—s tem večajo ne¬ varnost, da bo obrambni pro¬ gram zlorabljen za nedemokra¬ tične cilje. ! SOBOTA, 7. decembra -Ve- New selica društva f- 1 ’ liberalci za VELTA Progresivna revija “The ^ __ _ Kepublic” je vprašala nekatere C* ’ ” EK sl. decembra — Sil- ... , in ni- ' 1 _ Priin- GO, UL, v Fleinerjevi dvorani v odilne liberalne voditelje in pi s atelje, kako bodo volili v jese- hi. Odgovori velike večine se šasijo, da bodo dali svoj glas Rooseveltu. , _ zabava društva Prija TJ st fd, SAN FRANCISCO, v Slovensken, na^dnen, domu, 2101 Manposa Ave. Filmi na seji Sku¬ pnih društev v Chicagu V nedeljo 29. septembra ob 2. popoldne se bo vršila v dvorani br. Paula Ber¬ gerja seja Skupnih društev SSPZ v Chicagu. Vse dru¬ štvene zastopnike in upra¬ vitelje Vrtcev se poživlja, da so navzoči. Po se ji se bo¬ do kazale filmske slike “Dneva SSPZ,” ki se je vr¬ šil prošlega junija, dalje filmi raznih z a n imivih ameriških pokra j in — Wis- consin Deliš, Badlands v So. Dakoti in Yellowstone National Park. Člane se opozarja, da so seje Skupnih društev od¬ prte vsemu članstvu SSPZ. K predstavi najnovejših filmov SSPZ, katera se bo vršila po seji, pa so vab¬ ljeni tudi prijatelji. Poročevalec Nacij ski program U D A R E C ZA KOMUNI¬ STE IN SOCIALISTE FORD ZA WILLK1EJA Če je še obstojal kak dvom, kakšne vrste “liberalec” je Wen- dell Willkie, ga je uspešno raz¬ pršila izjava Henry Forda, v ka¬ teri se je izrazil za njegovo iz¬ volitev predsednikom Zed. dr¬ žav. V kakšne vrste “liberalizem” veruje Henry / Ford, je delavstvu dobro znano. Izraža se v brez¬ obzirnem zatrtju unij, teptanju civilnih pravic in delavski špi- jonaži. Urad državnega tajnika v Ohio poroča, da kandidati ko¬ munistične in soc ialistične stranke pri letošnjih volitvah ne bodo prišli na glasovnico. Za razlog se navaja nazadostno šte¬ vilo legalnih podpisov na petici¬ jah. Kar tiče komunistov, je bi¬ lo na tisoče podpisov diskvali¬ ficiranih, potem ko so Scripps- Howardovi časopisi v državi ob¬ javili imena vseh oseb, ki so se podpisale na komunističnih pe¬ ticijah. Proti socialistom se take akcije ni vodilo, toda čekiranje peticij je navzlic temu povzro¬ čilo, da je bilo mnogo tisoč pod- Kadar in ako bo strta Angli¬ ja, bo Nemčija začela izvajati svoj program za “reorganizaci¬ jo Evrope.” Ta program je po¬ drobno opisan v memorandumu “nemških vojnih ciljev,” ki ga objavlja new-yorški Times, s pripombo, da je bil dobljen iz virov; ki jih je smatrati aventič- nim. Nacijski program je bil dovr¬ šen pred mesecem dni ter je de¬ lo nemškega zunanjega minis¬ tra Ribbentropa. Njegove glav¬ ne točke so sledeče: Ogrska in Madžarska se ima¬ ta začasno okoristiti na račun svojih sosedov .končno pa bosta obe prišli pod nemški protekto¬ rat. Kot samostojne države iz¬ ginejo ne samo Norveška, Polj¬ ska in Nizozemska, temveč tudi izginile bodo tudi baltiške drža¬ ve, Švica, Jugoslavija in Romu¬ nija. Belgija bo razkosana, Francija bo morala izročiti Al¬ zacijo in Loreno Nemčiji, Nico, Korziko in Tunizijo pa Italiji. Spomladi namerava Nemčija začeti s prodiranjem na Balka¬ nu in udariti po Rusiji. Nacij- ska vlada je prepričana, da bo z lahkoto zdrobila ruski odpor ter Moskvi diktirala enak mir, kakršnega je bila Rusija prisi¬ ljena sprejeti tekom zadnje sve¬ tovne vojne v Brest-Litovsku. Nova Adamičeva knjiga Prihodnji mesec izide nova knjiga Louisa Adamiča, ki se bo imenovala “From Many Lands.” pisov razglašenih neveljavnim. Poleg omenjenih dveh strank, je bila vržena z glasovnice tudi ta- kovana socialistično-delavska (Socialist Labor) stranka. Južna Amerika zre na Zed. države za pomoč Amerikanci morajo biti pripravljeni na go¬ spodarske žrtve za preprečenje totali¬ tarizma v latinskih republikah Vojna se bliža svetovnim dimenzijam Po preteku enega leta, odkar je izbruhnila vojna v Evropi, postaja od dne do dne bolj jasno, da ni več daleč čas, ko bo kon¬ flikt dobil svetovne dimenzije ter objel vso zemeljsko oblo. Med- narodna situacija postaja z vsakim dnem bolj zmedena in na vseh koncih padajo iskre, katerih vsaka vsebuje možnosti dina- mitnega naboja. Francija, ki je bila do prošlega junija zaveznica Velike Bri¬ tanije, je te dni postala neuradna zaveznica nacijske Nemčije. V severni Afriki je prišlo do spopadov med francoskimi silami in angleško mornarico, in ostri boji se vršijo pred Dakarjem v zapadni Afriki, kjer “svobodne” francoske sile pod poveljstvom generala De Gaulla, podprte od britiskega brodovja, skušajo iz¬ vesti izkrcanje. Italijanska armada v Libiji prodira proti Egiptu, kjer se v kratkem pričakuje bitke, ki odloči usodo Bližnjega vzhoda in Sredozemlja. Francoski aeroplani sipljejo bombe na Gibraltar. Frankova vlada v Španiji, ki je nevtralna samo na papirju, bo najbrže v kratkem stopila aktivno v konflikt. Splošno se sma¬ tra, da je nemški zunanji minister Ribbentrop baš vsled tega pred nekaj dni nenadoma obiskal Rim, kjer je imel tajne razgo¬ vore z Mussolinijem in Cianom. Zadnje vesti povedo, da se je v finskem mestu Vaasa v Hot¬ ni jskem zalizu izkrcala močna posadka nemškega vojaštva, in da v kratkem sledijo nadaljne čete. To se je baje storilo, ker je pot iz Nemčije v severno Norveško skozi Finsko bližja kot pa skozi Oslo. Istočasno pa se opozarja da se s tem Nemcem odpira pot v pristanišče Petsamo na severni finski obali, v neposredni bližini ruske meje, kar pomeni, da bodo Nemci v stanju odrezati od Atlantika rusko pristanišče Murmansk. Situacija na Daljnem vzhodu postaja od ure do ure bolj resna. Japonska, ki je do gotove meje zaveznica osišča Rim- Berlin, je po partedenskem oklevanju začela z aktivno vojno v Indo-Kini, ki je francoska kolonija. Zedinjene države srepo opa¬ zujejo razplet položaja na Daljnem vzhodu. Protesti državnega departmenta proti japonski agresivnosti so v Toki ju enostavno ignoriram. Besnenje nacijske zračne sile v Angliji stopnjema raste. V enem izmed zadnjih nočnih napadov na London, ki je bil tudi najresnejši, so bili zadeti skoro vsi distrikti angleške prestolice, in porušenih je bilo toliko stavb, da je po nekaterih ulicah v sredini mesta nemogoč vsak promet. Ameriški časnikar, ki se že par mesecev nahaja na opazo¬ valnem potovanju v Južni Ame¬ riki, tekom katerega je obiskal sedem latinsko-ameriških repu¬ blik, piše, da je prišel do za¬ ključka, da je temeljni položaj v vseh teh republikah izvanred- no sličen: Vse producirajo več surovin kot pa so jih sposobne porabiti; vse so v skrbeh radi svojih zunanjih trgov in gospo¬ darstvo vseh je vsled vojne v Evropi resno prizadeto. Vse brez izjeme torej zro na Zedinjene države in pričakujejo pomoči od njih. Omenjeni časnikar nada¬ ljuje: V sleherni teh držav se najde iz tujine dirigirano nacijsko gi¬ banje, ki je često odprto in živo, včasih pa podtalno in zahrbtno. Povsod tudi najdemo domačo stranko ali kliko, ki je bistveno fašistična in pripravljena delati roka v roki z naciji. Vse južno-ameriške republike, se akutpo zavedajo nacijske opasnosti in večina izmed njih se boji, da jim preti aktivno in neposredno zarotništvo. Ampak po pretehtanju vse evidence brez histerije pride človek do zaključka, da nemški naciji sa¬ mi niso niti dovolj številni niti dovolj močni, da bi strmoglavili katerokoli izmed južno-ameri- ških vlad. Njih aktivnosti so razširjene, vztrajne in nadležne, ampak vršijo se največ v zna¬ menju propagande, špijonaže, subvencije časopisov, družabnih organizacij in diplomatskega pritiska. Splošno se poroča, da so na¬ ciji v nekaterih državah vojaško organizirani in oboroženi, toda dokazov za to je malo. Celo v Urugvaju, ko je bila država resno vznemirjena ob odkritju nacijske zarote za nasilno re¬ volucijo, se ni po temeljiti pre¬ iskavi odkrilo nikakega orožja. V pokrajini Messiones v Argen¬ tini se je pri nacijih našlo stroj¬ nice in bombe, ampak orožja ni bilo dovolj niti ni bilo dovolj moderno, da bi pomenilo nevar¬ nost za odločno in dobro ob¬ oroženo državo. Nevarnost očividno ne preti toliko od strani nacijske revol¬ te, kot od kombinacije nemških nacijev s totalitarno razpolože¬ nimi skupinami, ki se najdejo v južno-ameriških republikah. Ekonomske razmere širom Južne Amerike so slabe radi odvisnosti na zunanji trg in propada evropskih trgov. Ako te razmere postanejo še slabše — kar se bo najbrže zgodilo — se bo socialna nemirnost pove¬ čala in položaj bo zrel za ustva¬ ritev fašistično-nacijske fronte za strmoglavljenje obstoječih več ali manj demokratičnih re¬ žimov. Raba sile morda sploh ne bo potrebna. Nevzdržne gospodar¬ ske razmere bi mogle večji del teh držav vreči v totalitarni ta¬ bor potom navadne politične evolucije in brez borbe. Ako Nemčija izide zmagovita iz vojne, se bo spremenila ce¬ lotna politična mapa, in danes ni vlade v Južni Ameriki, ki bi ne razmišljala o tej možnosti in ki bi ne bila v skrbeh vsled te¬ ga. Zmagovita Nemčija bi kon¬ trolirala trgovino vse Evrope, vključivši Velike Britanije. Te latinsko-ameriške dežele, ki živijo od izvoza, bodo pri¬ siljene sprejeti nacijski sistem izmenjave, ako se bodo hotele iznebiti svojih odvišnih produk¬ tov. Čim bi postale gospodarske odvisne na dobro voljo Nemčije, bi bilo malo upanja, da se bi se bile sposobne dolgo zoper¬ stavljati političnemu prodiranju nacijev. Nacijske grupe bi bile v tem slučaju silno ojačene, in ljudje, dasiravno morda niso simpa¬ tični nacijem, temveč jih zani- j majo le dobički in blagostanje, ! utegnejo priti do zaključka, da ' bi bila sprememba k totalitarni \ formi vlade pametna kot korak za pridobitev nemške naklonje- S nosti. i Poleg tega sta nacijska filo¬ zofija in ekonomija po naturi taki, da jima je stalna ekspan- j zija pogoj življenja. Pod okol- ■ ščinami, kakršne so, bi gospo¬ darska dominacija neizogibno [ prinesla tudi politično domina- 1 cijo. Vse to bi prineslo črne dni za Zedinjene države. Ako bi Nem- j čija postala odjemalka za večji del južno-ameriških odvišnih produktov, za katere bi plače¬ vala z izdelki svojih industrij, bi ostalo zelo malo svobodne valute v Južni Ameriki za na¬ kupovanje v Zedinjenih državah. Zastopnikom ameriških firm v Južni Ameriki bi ne kazalo drugega kot pobrati svoje kov¬ čke in iti. Ves naš trg v Južni Ameriki bi bil ubit in mi vsi bi se morali sprijazniti z dejstvom, da nas čaka nižji standard živ¬ ljenja. Kaj smo v stanu storiti, da : preprečimo to katastrofo? Pro- i blem je silno težaven in skoro nepremagljiv, kajti Južna Ame¬ rika prideluje ono, kar pridelu- (Dalje na 2. str.) DEKLARANTI ZA DRŽAV- LJANSTVO PODVRŽENI “DRAFTU” Poleg državljanov, bodisi ro¬ jenih ali naturaliziranih, so po novi postavi za obvezno voja¬ ščino, podvrženi konskripciji tudi vsi oni, ki so izjavili, da že¬ lijo postati državljani Zed. dr¬ žav, to je osebe, ki imajo tako- zvani prvi papir. UGRABLJENJE OTROKA V San Franciscu je bil ugrab¬ ljen tri leta star otrok boga¬ taške družine Marc De Tristan. Ugrabitelj pa je bil zajet in otrok vrnjen staršem. Zločinec je neki Nemec po imenu Wil- helm Jakob Muhlenbroich ter je prišel v Zed. države leta 1935 iz Kanade. STRAN 2, NAPREDEK 25. septembra, GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOMI¬ SELNE PODPORNE ZVEZE. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglašam: Me palec u posameznike; S5 palec za društva Naročnina za člane 7Se letno; za nečlane 11-61) za inozemstvo »2.0* PROGRESS JFFICIAL ORGAN OF THE SLO VENE PROGRES¬ SIVE BENEFIT SOCIETY obe organizaciji enako mero, oziroma so dejansko “iz- manevrirali” združitvene pogoje, ki so bili glede dveh važnih točk bolj naklonjeni SNPJ kot pa JSKJ! Spričo te čudne logike je značilen zaključek članka v Prosveti z dne 18. septembra, kjer čitamo: “če bodo voditelji SSPZ zdaj izvajali zviti načrt, katerega so si dali uveljaviti od zvezine konvencije v Clevelandu, je združitvena zadeva zanje končana in lahko si bodo — posebno clevelandska klika — zadovoljno meli roke: Zdaj smo na konju za štiri leta!” Zgornje besede so jasen dokaz, da celo po nauku, katerega je dala konvencija JSKJ, glasilo SNPJ ni pri- Owned and Pnblished by the Slovenc Progressive Peneiii Society ISSUED EVERT VVEDNESDAV Snbscription tor members ».78 per year — nonmembers »1-50 _ foreign conctries 82.00 _ Advertising rates: 40c net for individnals; 35c net tor socletles 4APREDEK Naslov uredništva in upravništva: 6231 ST. CLAIR AVENUE Telephone: HEnderson 5311 CLEVELAND, O. VOLUME IV. m NUMBER 217 Entered as Second Class Matter August 5th, 1936, at the Post Office at 'eveland. Ohio, under the Act of August 24. 1912. ZDRUŽEVANJE S POLENOM Z avtomobilom po stari domovini ZA “NAPREDEK” NAPISAL PAUL BERGE Obiskal sem ga, katerega že nj- j T - ar i n sem videl od'leta 1922, ko je ! lo, kje je Martin Trojari ^ i make,” in dobim boljfe_Poiasm- Ameriki. V pogovoru je tudi s pravljeno revidirati svojega zmotnega mišljenja, temveč skrbjo omenil, da se zbirajo voj- hoče še nadalje trmasto vztrajati na svojem prvotnem stališču, da glavni odborniki SSPZ so zviteži in hinavci. Na taki podlagi gotovo ni mogoče misliti na kak uspeh združitvenega gibanja, kajti kjer je ozračje tako zastrup¬ ljeno s predsodki in nezaupanjem kot se zrcali iz pisanja Prosvete, tam je vsako konstruktivno delo izključeno. bival še v Postojni in imel hotel “Ribnik,” katerega so pozneje prekrstili v “Hotel alla Grotta.” Sgdaj vodi zelo prijazno in do- broidočo gostilno. Okrepčala sva se imenitno, in se pogovarjali o tem in onem, največ seveda o se pride najlažje do nje£ a . ko sem pričel “lezti” k rojar nič žal, čas v Zagorju, kjer sem obi^ h sicer čevljarsko obrt, toda ^ brata mojega prijatelj^ yjj al Zupančiča; Viktorjev brat • več se pepa s prodajo opjj njega ni bilo doma, in n Jeg 0Va Dokazi br. Antonu Zaitzu John Kvartich, glavni predsednik SSPZ V Napredku št. 214 z dne 4. znati. Poleg tega je trdil, da je septembra sem čital br. Zaitza bil on tisti, ki je največ dela dopis, oziroma, poziv in zahtevo, j opravljal. Ni dvoma, da bi se da dokažem resnico tega, kar bilo lahko podvzelo akcijo za ONTROVERZA radi združenja se vleče že okoli tri mesece. V tem času so vši faktorji, ki so za¬ interesirani v vprašanje, imeli priložnost povedati svoje misli in so to tudi storili. Navzlic temu se združenje ni uresničilo; izgleda, da smo danes bolj oddaljeni od cilja kot pa smo bili, ko se je akcija začela. Danes je jasno, da voditelji pri SNPJ niso imeli j Kvartich utihnil, ampak zal mu nikdar zaupanja niti v glavni odbor SSPZ niti v zdru- tega veselja pri najboljši volji ° ' dp rnorPDfi nrivoščit 1 žilveni odbor, katerega je izvolila naša 10. redna kon-j ' ; . , . • ,. , p ....’. . . , | Ko je bil v glasilu z dne 31. ga dela in ga ni opravljal. Pre- \cncija, ki se je \ isila pioslega maja v Clevelandu. Ge so j u jij a priobčen moj prvi daljši vračal je mesečna poročila, po ti i V pravem ali ne, ni vprašanje. Oni bodo do sodnega dopis, v katerem sem vzel na'Številu okrog 190 na mesec, in sem pisal pod naslovom “V ob¬ rambo resnice.” Prvič hvala br. Zaitzu, ker je določil rok, da odgovorim v prvih dveh izdajah, ampak ker sem bil ravno na počitnicah, se nisem maral pe¬ čati s stvarjo, kar upam, da mi bo br. Zaitz oprostil. Gotovo je bil že vesel in si mislil, da je njegov odpoklic, ker je sprejel urad, za katerega ni imel spo¬ sobnosti. Da bi se bil br. Zaitz z vsemi štirimi branil, je seveda gotovo; saj se celo sedaj noče ppkoriti, ko ga je odstranila najvišja instanca—konvencija. Dokaz za četrto točko, ki se tiče pisanja tedenskih pomen- kpv, je bil podan v Napredku že 7. avgusta od gl. tajnika br. Rusa. Br. Zaitz ni imel izredne- ni oblaki, in da bi bilo najbolje za njega in Zofi, da bi odpoto¬ vala nazaj v Cleveland. Vojna je izbruhnila, Birk je pa še ved¬ no v Kamniku. Iz Kamnika je pa vodila naji¬ na pot proti severozapadu, in sicer na svetovno znani Bled- Ob cesti zapazim tablico z napi¬ som: 1 km na Brezje. Zavijem na desno in par minut pozneje sva bila že v cerkvi pri Marija Pomagaj. Bilo je le par starih Senic v cerkvi. Dve sta se pla¬ zile po kolenah okrog oltarja. Ker sta bile večje grešnice, sta se plazile dvakrat okrog stran¬ skega oltarja. Berglje so po¬ spravili, pač pa visi nešteto za¬ hvalnih tablic na steni ob ol¬ tarju. Pred cerkvijo kupiva par Spominčkov, v gostilni pa ne¬ koliko okrepčila. Ugovarjati ne morem, da Bled ni lep; krasno letovišče, že takorekoč popolno¬ ma amerikanizirano, in cene so pa menda še več kot amerikani- zirane, ker “slane” račune men- clne trdili, da je bilo njih stališče upravičeno, pa naj glavni odborniki SSPZ storijo, karkoli hočejo. Voditelji SNPJ bi bili prepričani v iskrenost Zvezninih predstavni¬ kov le tedaj, ako bi brez vsakega ugovarjanja sprejeli vse, kar jim je bilo predloženo od SNPJ in izginili s pozorišča kot da jih sploh nikdar bilo ni. rešeto njegove lažnjive intrige, j urejeval, kar je v zvezi z njimi, se je br. Zaitz norčeval, da sem j Po zatrdilu njegovega nasledni- mnogo napisal, pa nič novega! ka se da to delo izgotoviti vsaj povedal. No, zadnjič sem malo v 16 do 18 dneh. Kdaj je torej napisal, pa veliko resnice pove-1 br. Zaitz pisal pomenke, ni moja dal, pa se zopet ni zadovoljil. | stvar—ali jih je pisal prve dni Pogreva, zopet eno in isto p prvi j y mesecu ali zadnje, podnevi ali tj. • v v , , [točki, na kar sem že odgovoril | ponoči. Resnica je, da zadnja b tega J* m< « oce nS P- ravltI samo en z ak Pucek: brez j n dokazal nalančn0 y B lojcm ; f eta je bl]0 mlIogo J izrednega de . prvem dopisu dne 31. julija. Ni- ! la v gl. uradu, ampak resnica je ma pomena, da bi človek dva- j tudi da se je izredna pomoč ma- krat ali trikrat eno stvar raz-1 lo preveč rabila, lagal, kakor dela br. Zaitz. Ako j K ar se tiče te polemike, rad piši razumel, ali pa če si po-1 verjamem članom, ki pišejo, da czira na to, na čigave rame se skuša zvrniti krivdo, je jasno to, da kot celota nismo zreli za združenje. To bi lilo res lepo združenje, ako bi prišli v eno organizacijo ljudje, ki nimajo nikakega zaupanja v drug drugega, temveč drug drugega dolžijo neiskrenosti in hinavščine, Ui si je mogoče predstavljati, da bi se iz tega rodilo I u bil ’ ker Si nerv °, zen ; ! te S a P rerekan j a že več kot J s 1 J ® 1 pa omenjeni članek se enkratj preveč, ampak vprašajo naj se kaj drugega kot nadaljni boji in prepiri v organizaciji, ki bi že od kraja ubijali možnost za normalen razvoj in zdravo rast? Po razvnetju strasti, ki smo mu bili priča v zadnjih mesecih, bi bil vsak drugačen rezultat nemogoč. Kdo hoče biti odkrit in objektiven, mora torej priznati, da je moralna baza za združenje propadla. Da je to resnica, dokazuje način, kako so voditelji pri SNPJ reagirali na sklep konvencije JSKJ, ki je od¬ klonila pogoje združenja, katere je predložila SSPZ. Člo¬ vek bi mislil, da bodo ta sklep vzeli na znanje z zadovolj¬ stvom in vsaj indirektno priznali, da so se motili v svo¬ jem preteklem presojanju združitvenega gibanja. Ampak ne! Sklep konvencije so porabili kot poleno, da iznova udarijo po glavah odbornikov SSPZ! Temeljni argument “Prosvete” in voditeljev SNPJ od začetka kontroverze pa prav do zadnjega časa je bil, da so vodilni faktorji pri SSPZ nasprotni združenju s SNPJ, da pa želijo, da pride do združenja z JSKJ. Da svoj namen dosežejo, so prekanjeno manevrirali pred konvencijo, na konvenciji in po konvenciji. To je bilo bistvo dolgoveznega članka, katerega je napisal br. An¬ ton Zaitz, in za njim je v istem smislu argumentiral in prečitaj. Dalje omenja, da ko je on na seji gl. odbora meseca februar¬ ja 1938 prečital referat, je br. obenem, kdo je tega kriv. Stri¬ njam se z br. Mike Kočevarjem od društva št. 25 v Steeltonu, Pa., ko pravi, da bi bil br. Zaitz Kvartich rekel, da isti spada vj lahko počakal s svojim piša koš. Da, izrazil sem se tako, in; njem v Prosveti. Resnica je, da Ja sem bil v pravem, je dokaz} ako bi bil br. Zaitz počakal do dejstvp, da je referat dejansko prihodnjega leta, bi bil lahko šel v koš. Br. Zaitz ga je lahko [ zabeležil druge osebe kot one, spravil, ampak sprejet ni bil in J ki so preprečile združenje. Br. tudi priobčen np. Zakaj ne? Tol Kočevar dalje pravi, da je tudi je br. Zaitzu dobro zna.no. Bili gl. predsednik SSPZ na pisanje so tehtni vzroki, kot je bilo žc j br. Zaitza preyeč na dolgo in poročano. j široko odgovoril. Naj tprpj opo- Dokaz druge točke je zelo la- j zorim omenjenega, brata, $a je hak in enostaven. Br. Zaitz je ; br. Zaitz napisal prvi članek sam priznal, da ni bil kompe-! glede “intrig” dne 40, julija, tenten in da je imel težkoče, ko zadnjega pa 17. julija. Skupno je nastopil službo. To je storil, je napisal v Prosveti čez 17 ko ko je pisal, da je bil br. Tisol Ion, oziroma tri cele strani, edini, ki mu je razkazoval delo (Čudno, da ni Prosveta br. i r ga učil. Mar je br. Tisol de- Zaitzu ppklonila posebno ali kU to brezplačno in kdo ga je “e^tra” izdajo, da v nji “raz- } lačal? Pripombo k Tvojemu krinka” in oblati ves glavni od- poročilu, priobčenem v Napred- bor od pete do glave ter s tem ku z dne 31. julija, je preskr- 1 poniža napredno organizacijo jevim, mi ni bilo prav da sem se preje okrepčal, kajti ko pridem do cilja, mi J sape zmanjkalo in vsesti sem se moral na klop pred hišo da sem zopet prišel k sebi in lahko pojasnil, kdo sem m po kaj sem prišel. Bili so vsi zelo veseli, povabili “v hišo,” in ponudili kozarček brinjevca, katerega se nisem prav nič branil, kajti bil je v resnici dober brinjevec, ka- koršnega je težko drugje dobiti kot na Gorenjskem; in kozar¬ ček, kako je bil “obilen.” Kmeti¬ jo upravlja Trojarjev brat, ki ima poleg obširne kmetije tudi obilno družino. Njegov oče, če¬ ravno ima že precej “križev na hrbtu je še čil in krepak, in z veseljem čita dnevnik Prosveta, katerega mu pošilja njegov sin Tone, hišnik poslopja SNPJ. Svoje naročilo sem opravil, kot mi je bilo naročeno, in ker se je pričelo mračiti, sem se poslo¬ vil, čeravno ni bilo gospodarja doma, t. j., brata Toneta. V go¬ stilni, kjer sva prenočevala, sva imela za večerjo jajca, ki so bila tudi resnično sveža, in ne “čikaško sveža”; bil je namreč petek, in ob takih dnevih tudi v priprosti kmetski gostilni ne postrežejo z mesom. Med večer- soproga je obljubila, da se d ru , dan, t. j. v nedeljo gotovo 2® sita pri meni v Terbovljah k se je tudi izpolnilo. V z a g 0r ^ sem se ustavil še pri cerkvi ^ slikal eno hišo, za Mrs. sich iz Chicage, nakar j 0 nem zopet črez hribe v Bevš^ da nisem nikjer plačeval kot J j G pristopi k mizi možak, ki se ravno na Bledu. Včasih so rekli, j nama predstavi, da je on tisti, “kdor gre na Dunaj, naj pusti ki sva ^ iskala, namreč brat trebuh zunaj,” sedaj bo pa ta on jh Trojarjev-,. ki so v Chica- prislovica veljala za Bled. Naj g U gji j e ze ] 0 vesel in zgovo- omenim samo nekaj prilik: Maj hni leseni izdelki vredni komaj od 3 do 7c, je cena na Bledu od ■10 do 25 dinarjev. Najbolj skro¬ men je bil čolnar, ki je naju peljal na otok in nazaj; računal je za vožnjo tja in nazaj samo 20 dinarjev. Edino, kar je men¬ da še najceneje na Bledu je pa ylečenje vrvi zvona v cerkvi; to vrv vlečeš kolikor hočeš, ne da bi bilo treba kaj plačati — ako /nočeš; kajti običajna puščica je itak v vsaki cerkvi. Pravijo da je 99 stopnic do cerkve; jaz ne- vem, ko sem šel po njih proti cerkvi, sem jih pozabil šteti, na¬ zaj sem pa raje ubral po stezi, ki se vije ob hribčku, na kate¬ rem je cerkev, proti čolnu. Ker se mi pa radi pretirano visokih cen ni nič dopadlo na Bledu, sem zavil dalje proti za- padu, in sicer k Bohinjskemu je¬ zeru. Tukaj se nama je veliko bolj dopadlo, ker je bolj tiho in mirno, cene zmerne, in še ni yse tako komercijalizirano, kot na Bledu. Želel sem si ogledati slap Savice, toda z avtomobilom ne bi mogel tja, peš hoditi se ren, in “stisnil” mi je velik kos domačega želodca v plačilo za trud, ko sem ga prišel obiskat tako daleč in tako visoko v hri¬ be. Ponudeno sem z veseljem vzel, kajti take dobrote se ne dobijo v Chicagu. Pomenkovali smo se pozno v noč, kajti poštar in brat Toneta Trojarja sta irfie- la veliko povedati, kako je bilo pred leti, ko niso vedeli, katere¬ mu bo treba plačevati davke, kaj bo še prihodnjost prinesla, in moje pripovedovanje o Ame¬ riki, Trojarjih, itd. Počitek ali spanje v tem svežem gorskem zraku meje tako poživel, da sem bil zjutraj kot prenovljen, ako- ravno “ga je bilo zvečer malo čez mero.” Ker je soproga še spala in jo nisem hotel buditi, sem šel malo ogledati to gorsko vasico, šel sem k cerkvi in na pokopališče, raz katerega je lep razgled po sosednjih planinah. Številni napisi na grobnih kam¬ nih pričajo, da so pred več leti bivali tukaj še sami Nemci. Kaj¬ ti vsa ta okolica je bila nase¬ ljena po brizinskih škofih, ki so gospodarili v Škofji Loki, s pri- dolino in po preteku 45 rcunut mi pa ni ljubilo. Ko se okrep- • • D . * 2 . -v.. j ■ ■ seijenci iz Bavarskega in Ti- cava in odpočijeva, se odpraviva , , - , .. 6 “ proti “domu.” V Lescah -se usta rolskega, in sedanji naseljenci so potomci teh priseljencev. Ra- dokazoval urednik “Prosvete.” Slednji je tako temeljito Lel br. Tisol: Vse delo, ki je SSPZ!) Ko, je prenehal s piša nasedel tej potegavščini, da je tik pred konvencijo JSKJ j spadalo v področje pomožnega njem v Prosveti, je nadaljeval izražal radovednost, kakšne pogoje da je združitveni ‘ v unika, je bilo izgotovljeno, ko v Napredku kjer je do sedaj odbor SSPZ predložil omenjeni organizaciji, kar je po- lje je treba tudi vedeti da je bi vprašal: Koliko koristi imaš menilo toliko kot da m verjel združitvenemu odboru ,. r ' Tisol kot usp osljenec v gl. j 0,4 tega, br. Zaifz? Nič druge- SbPZ, ko je poročal v javnosti, da je bila obema organi- uradu vršil najmanj dvakrat to- ga kot oblatil si samega sebg!) zacijama predložena bistveno enaka pogodba. liko dela kot ga je vršil br.j Moj prvi dopis br. Zaitzu v In kaj čitamo sedaj v glasilu SNPJ? Skozi tri mesece Zaitz, ki ob prihodu v glavni odgovor je bil priobčen 34. ju- v vseh mogočih oblikah ponovljena obtožba, da so glavni j urad ni znal niti toliko računati lija. Mar nisem imel pravice za- odborniki' SSPZ zahrbtno spletkarili za združenje z JS- 1 " ***** , od !* wc ? “ a l f var »« same |» «*£ „ T . , , 1 • J , vadne ljudske sole. Mar to ni kupni glavni odbor SSPZ, ki je K J, je mahoma pozabljena, namesto tega pa, se kar na j.gg, t, r zaitz? : bil po nedolžnem napaden in po celem piihaja na dan s trditvijo, da so bili pogoji zdiuže- Odgovor in dokaz na tretjo krivici obrekovan? Mar ni mo- nja taki, da “jih ne more sprejeti nobena organizacija.” točko je istotako očividen. Do- ja dolžnost kot gl. predsednika, Vse te mesece se je dosledno natolcevalo proti gl. odbor- čim je samo po sebi umevno, da članstvu in javnosti povem nikom naše in druge organizacije, sedaj pa glasilo SNPJ da U e P ri novem delu vsakdo od resnico? Mar naj bi se pustilo, k gr naenkrat spremeni smer svojega argumentiranja ter zacetka P oca sen, pa je istotako da se širi v javnosti take goro- prihaja na dan z izjavo, da so voditelji JSKJ potrdili ti tja.” Ustavim se v gostilni pri nuja na uan z izjavo, ua so vouiteiji oorvo pouuni ne more uspešno V r šit i nekega bor SSPZ ničvreden, da jy na- j D raf tia V Ha glavnem tr^n'T “**' sodbo uredništva Prosvete, kakor tudi vodstva SNPJ, ki posla, ako nima zanj gotovih te- sproten naprednim načelom,}_... . „ *_sem p a le a jf .l anior Viva na vrtu hotela g. Paul Oli- t • . ,. v - pa, ki je obenem tudi župan; , . ^or .“njegov bratranec je John Olip, [ vpri „, . en ’ ln se ta s ^°" gl. odbornik SNPJ. Bil je zelo T ™ ena ima J° nemški iz- prijazen in pomenkovali smo se c t ^ C f S ° P n ^ eli graditi V- -u f. ' L + j - • cest0 v Bohinj, toda delo ie o različnih stvareh, toda moz m _ . . . ueiu J e imel dosti časa na razpolago, , ’ N vzrok, se ne ‘her je imel vedno kake “službe- .-noJV ° V0 ’ ,. na ^ » Ze P°" ne opravke.” manjkanje nnančnih sredstev. Iz Lesc je najina pot vodila -,F° °^ dem zajtrku zdrčimo po preko Kranja, Škofje Loke, Že-, 1 , an . CL1 v dolino nazaj proti lezniki v mirno in tiho gorsko ° P Loki. Medpotoma vasico Sorica, ki je samo lučaj. ^ lS , a y im v žek od italijanske meje, j b ° teI T °^ sk ati Ko pridem po zelo strmi cesti Van as e ^ a ’ k * ima tukaj tr¬ na vrh, pobaram prvega kmeta,. § ovmo m gostilno, in sicer trgo- ki je. delal na njivi, in ga vpra- na erd s ^ ra ni ceste, na dru- šam za Martina Trojarja. “O “ lam P a gostilno, žal, da ga ta, ki ima tri sinove v Ameriki, m T ! ° doma, malo prej je odšel ta je pa zelo bogat in ima naj- V . J ano > k °t mi»je pojasnila večji grunt tod; njegova hiša je aje ^ ova soproga,. Ko je on nekaj prav na konci vasi, ampak z m prišel v Trbovlje motovilom ne bodete mogli pri- ^ ene 0 iskat, pa mene ni bilo doma; bil sem že v Italiji. V Škofji Loki se ustavim ma- . . . - .. se ustavim v Železnikih, kjer sem mojega sošolca posla, ako nima zanj gotovih te- sproten naprednim je že pred tedni izjavilo, da voditelji SSPZ ne mislijo pveljnih sposobnosti, pa bodisi, združenju in sploh vsemu, do- resno in iskreno za združitev.” da gre za delo v premogovniku, čim je br. Zaitz tisti, s katerim Torej voditelji SNPJ, ki so odbornikom SSPZ pri- tovarni ali Pi sami - Br - Zftfa neka J aa robe- t „ - i i i i sam najbolje ve, da mu delo v Toliko odaovora in dokazov pisovali vse mogoče črne nakane, katere je sklep kon- . J , ’ _. . , r , u , 1 .. T „ TrT . & , , , , ’ J . . gl. uradu celo po štirih letih m br. Zaitzu, ako pa s tem ni za- vencije JSKJ izpodbil kot absolutno neosnovane, so iskie- §j 0 |- ako 0( j rok ko ^. mu mo . dovoljen, mu je na prosto da¬ ni, neiskreni pa SO glavni odborniki SSPZ, ki so imeli zajralo iti, ampak tega neče pri- j no, da se posluži, česarkoli ga gostilni se zgovorimo o preno- sem P a s težavo prišel, ker čišu, nekoliko prigrizka in “pri- do h°d na glavni trg s selške - - - ■ - - — doline je tako ozek, da sem se je volja. Ampak pazi naj se br. sploh čudil, kako sem Zaitz, kadar pridem v Chicago avtomobilom skozi P ' 1 Z na sejo, da ne bodo za njega nele. Na trgu kuptačreS tU ' notrehni Na potl protl „ domu „ podvzeti koraki. kaki nujno potrebni bovljah se ustav lm za kratek sem bil zopet v Terboveljski d lini in “doma.” V nedeljo je bila v Terb 0v ljah velika slavnost, 30-letni ca obstoja Sokola. Na predvečer t j. v soboto zvečer je bila bat ljada; igrala je sokolska godb a kateri načeluje kapelnik R U( jj Dolničar. Bila je dolga povorka sokolov in drugih ljudi. Vila se je po glavni cesti in odšla na pokopališče, kjer so položili ve¬ nec na grob prvega starosta Terboveljskega sokola, Antona Počivavšeka. Sedanji st^ro,sta Jesih, je v kratkem toda času primernem govoru opozoril na- vzoče na zasluge, katere je na¬ redil pokoj. Počivavšek za so¬ kola. (Dalje prihodnjo sredo) Južna Amerika zre na ZetJ. države za pomoč (Dalje s 1. str.) jemo mi in torej ne moremo kupovati nekaj, česar imamo že v izobilju. Mi ne moremo osvo¬ boditi Južne Amerike odvisnosti na evropski trg in kupovati od nje stvari kijih ne potrebujemo, dalje ako ne znižamo naših ca¬ rinskih tarifov in ako ne žrtvu¬ jemo politično mogočnih ameri¬ ških grup. Nekaj bi se dalo napraviti s tem, da bi se pomagalo Južni Ameriki razviti produkcijo, ki ne tpkmuje z našo, in nekaj se v tem pogledu dela. Brazilska zemlja n. pr. je ugodba za pro¬ dukcijo kavčuka, in Henry Ford že več let eksperimentira s ko¬ mercialno kultivacijo te suro¬ vine v Braziliji. Prvi eksperi¬ menti niso uspeli, ker kraj, ki se ga je izbralo, ni bil prime¬ ren. Nasadi so bili premeščeni in nekoliko kavčuka se sedaj producira, ampak ne na debelo. Ironično je, da največji pro¬ blem Forda v tej deželi, katere prebivalstvp je silno revnoi, je bil, kako dobiti in obdržati de- lavee. Banane, mango sadje in ribe so v Braziliji takorekoč zastonj, in brazilski delavec ne¬ rad ostane na samotnih kavču- kastih nasadih, ko se lahko vsak čas vrne v mesto ter pre¬ živi skoro brez truda. Ampak celo za slučaj, da se problem dela reši z uvažahjem portugal¬ skih delavcev, kar se poizkuša, bo vzelo mnogo let, predno bo produkcija kavčuka v Braziliji za izvoz dosegla upoštevanja vredno stopnjo. Isto velja za eksperimentira¬ nje s kvininskimi drevesi. Vla¬ da Zed. držav je dala Braziliji tisoč kvininskih dreves kot za¬ četek za nekompetativno indu¬ strijo. Večina drevja je umrla. Vzelo bo mnogo let, predno bo kvinin kaj štel kot nekonkuren¬ čno izvozno blago. Medtem pa čas beži. Vodilni pridelki južno-ameriških držav so žito, meso, volna, sadje, bom¬ baž, v slučaju Čile pa baker in nitrat. Vsi ti pridelki tekmujejo z našo lastno produkcijo. Ameriški živinorejci postane¬ jo zaripli v obraz, ako se jim le omeni argentinsko govedino, m ! dr uge grupe so enako na straži in odločene, da se prepreči uvoz pridelkov, ki jih oni producira- | jo- Problem je mučen, ampak ze- i 1° enostaven. Vprašanje je, ka ko daleč smo pripravljeni iti m prizacleti koristi naših las,tm r producentov, da Južna Amerika ne pade v nacijsko žrelo? To nl več samo gospodarski problem, temveč gre za politično dU em ° v mednarodnem smislu. Bre njo se bomo kmalu znašli; moi da preje kot si mislimo. tembra, 1940 NAPREDEK STRAN 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 lnko rpq RIEana lg89 /ilAVNI UBAD: 245-47 WEST 103rd STREFT rmr.. Telefon: PULLMAN «#5 ’ CHICAG °. UPRAVNI ODBOR- JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Station Street rUDOLPH LISCH, 1. podpredsednik. 716 v,?n\ BrldgeviUe - ILL. Pa. JOHN RUOEL, 2. podpredsednik, 900 N Clinton S i’ Si 6Velana ' °- JrANK PUTZEL, 3. podpredsednik, 2120 Spruce sJ" S!? spie ' lu - UilAM RUS. tajnik, 245-47 West 103rd Street" Mont ' SlEV M. TISOL, pomožni tajnik, 245 47 S W i03?d^t 8 V? 1 - cago, 111. H •miKO KUHEL, blagajnik, 245-47 West 103rd Street ev MICHAEL VRHOVNIK, direktor angleškoposfufoč.h “* sklb društev, 245-47 West 103rd Street, Chicago, m mladil1 ' NADZORNI ODBOR: tVILLIAM CANDON, predsednik, 1058 E. 72nd St ro* , J JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Run Pa St " Gleveland . O. JOHN MAREN, 618 W. Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road, Cleveland r>hi„ LOUIS ZNIDARSICH, 938 North Ketcham St., lnmanaDolK^nn IGNAC GROZNIK, R. D. 2, Box 79, Johnstown, p ™ lana P° lls > lnd ' UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GR IIJ i, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: OR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Pokojni člani OSTANEK LOUIS, umrl dne • avgusta, t.l., v Forest City, enn a. Bolehal je skoro eno leto za premogarsko sušico. Po¬ kojni je bil rojen leta 1894 v Dobu, št. Vid pri Zatični, okraj Litija na Dolenjskem. Bil je tu oženjen in član društva štev. 27, SSPZ od leta 1929. DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA Na naslov Williama Rusa, ga odbora, na kar ne smemo po- glavnega tajnika SSPZ ; zabiti, v času, ko smo se nalezli I slabe imovine. Ne pomaga no- Chicago, lil. Vse, kar sem ben izgovor, gl. tajnik je bil tedaj napisal v polemiki gle- najodgovornejša oseba v orga- de združenja, sem podpisal in nizaciji ter bi kot tak lahko pri tem ostanem, dokler se mo- j marsikaj storil, kar ni je trditve ne ovrže z pokaži. Pri | Tist0) da si mi povedal y Q _ braz, kar spravi. Kaj takega ni- tem dam popolno pravico br. Rusu, br. Kvartichu ali druge-^ Ti nikoli storil in ne boš ker mu, kateri je bil prizadet od nigi tiste vrste človek- Bil si in * trani me . ne ,’ ; da . ^ me . Zah !: e l ati boš zahrbten, hlinil prijatelj¬ stvo po eni strani, na drugi strani pa iskal prilike, da si ga l očrnil. Kjer si bil vedno tak, za- dokaze preklica od mene, kakor semtp zahteval jaz od br. Kvar- ticha, in to pot najponižnejše prosim br. Rusa. Zagotavljam £ 0 na jbrž zaman pričakujem, vas, da se ne bom umikal, da nebom zavijal in čvekal o Špe¬ li, kakor to dela nekdo, ki je gl. tajnik SSPZ, temveč bom prišel za vsako stvar z dokazi na plan, kakor sem to delal do sedaj. Kadar tega ne bom mogel, ne bom pisal, zapomnite si to vsi prizadeti. To velja posebno br. Kusu, ki blebeta “o nečastni o- sebi in podli duši,” pod pretve¬ zo, da bi se izmazal iz precepa,, v katerega je potisnjen. Zakaj br. Rus, ki se ponaša z znanjem onega jezika, dočim jaz ne znam nobenega, rajši ne pripozna, da jnota, požreti vse moje obdol- žitve, mora, ponovim, ali pa za¬ pisati v javnost, da on ni Wil- Rqs, da on ni pisal v svo¬ jo poročilo gl. odboru, predno se je pričela akcija za združe¬ ne, da “po sklepu zadnje kon¬ vencije gl. odbor nima pravice iskati združenja.” Da ni on, Rus, pisal v glasilu z dne ^ maja, da se bo morala kon- STANOVNIK PETER, umrl nagle smrti vsled srčne naduhe dne 1. avgusta, t. 1. Pokojni je bil rojen leta 1886 v vasi Žminc, v okraju Kranj na Gorenjskem. Bil je samec. Stopil v Zvezo je pri društvu štev. 55 v Brough- tonu, Pa., leta 1921, umrl pa je kot član društva štev. 80, Her- minie, Penn’a. — Pokojni za¬ pušča tu brata Antona. 113 Frank Žitko . 22.00 Joseph Pelan. 15.50 115 Mary Škerl . 31.00 Martin Kamnikar 140 Ivan Ceh. 143 Joe Lukich ..1. Peter Cvjticanin .... 155 Heln Kastelic . George Matijak. Silvester Kastelic .. Anna Bogataj . 175 Mary Smper . 177 Paul Likar. Zora Bastovich . 190 Julia Dubravich .... 207 Mary Marolt . Frank Mautz . 21.00 14.00 15.50 15.00 10.00 28.00 15.50 15.50 14.00 23.00 30.00 31.00 25.50 35.00 89 ''Anna M. Kramzer . 20.00 BOLNIŠKI-ODŠKODNINSKI SKLAD Sick and Accident Fund Izdatki sklada Slaboumnih članov Disbursement of Trust Account for Insane 2 VVilliam Kratofil, Treas., for Joseph Flander, assess.$13.85 (Dalje prihodnjo sredo) RAČUN — S. S. P. Z. — STATEMENT Za mesec — For month AUGUST 1940 MLADINSKI ODDELEK JUVENILE DEPARTMENT press pontificate about the New I White Division of Folklore and KRAPEŽ ANDREJ, umrl v Indianapolisu, Ind., dne 25. av¬ gusta, t. 1. Rojen je bil leta 1867 v vasi Dolnje Votlice, občina Ajdovščina, okraj Postojna na Notranjskem. Bil je tu oženjen. V društvo štev. 22 in SSPZ. je pristopil leta 1917. Poslednja leta je bil na starostni podpori iz katerega sklada je v pomoč plačitve asesmenta prejel svoto $410.00. KATICH STEVE, umrl 29. avgusta, v Madisonu, Illinois, po parmesečni bolezni za sušico. Rojen je bil leta 1898 v selu Boziljevo na Hrvaškem. Bil je tu oženjen in član društva št. 28 in SSPZ od leta 1928. * Svojcem pokojnih naše globo¬ ko sožalje. da boš prišel katerikrat ven od¬ prto na plan in se obnašal na pram nasprotniku kot mož, kar bi moral biti z ozirom na urad, katerega zavzemaš. Zakaj ne pribiješ, ko toliko čvekaš o moji nezmožnosti, da nisem bil spo¬ soben vršiti svojega posla, da si ga vršil namesto mene ti, ali kateri drugi? Ne moreš, kajne. In ne morejo drugi. Namesto tega demagogiraš s frazami, da nisem razumel dela drugih. Ste razumeli besedo, ki jo je rabil — drugih. Zakaj da bi moral jaz razumeti delo drugih, ako sem imel svoje odmerjeno delo po pravilih, ga točno in vestno izvrševal? Br. Rus naj navede samo en slučaj, ko mi je kate¬ ro delo poveril, da ga nisem bil 'zmožen izvršiti, ako je pokazal, kaj hoče? K zaključku Te pro¬ sim ponovno in zadnjič: Ovrži moje trditve v Prosveti; dokaži, da nisi bil med krivci pred dvaj¬ setimi leti, ki ste preprečili združenje? Dokaži, da si o i ob času na delo. Da ni IZDATKI — SSPZ DIS- BURSEMENTS Ven cija izreči le za eno organi 2ac >jo in ne za obe, ker je se- redno tv0 _ da J na vidiku le združitev dveh br. Vrhovni P r . da ni ° r ganizacij, ne tri ali več.” Is-i je članke na a ’ dd za te *», da », plevi, v debati glede | vse £* druženja na konvenciji, cez. br K • navaden lažnik, Par minut pa javno pred vso, potem urada> katere- ■ eg acijo glasoval za oba Ka- ka ^ g kater im se ne debatirati vec. p. S. Združenje ni v mojih daleč je taka odgovorna ose ka> ki govori in piše nekaj, de- splača ' a in demonstrira pa drugače,, P. S. -- . - dopi- ^ Špele pri vodnjaku? Zgornje | rokah, ka or si z davnaj Pa ni edino. Ako bi imel cas, s u. Ce bi bilo, bi ne ali bolje rečeno, če bi članstvo združeni m _ ne ^ br samo že ne vedelo, potem bi bi bilo treba. ^ n “ gle _ Ponovno lahko dokazal ne samo , Rus, združenj . -p; i r ® tlri tbčke, temveč dolgo veri- ide, kolike ' prep rečil. -' iJ kontradikcij, ki so vse prej . tvoji ko § • predno »'80 v čast človeku, ki se ho- i Propagiral sem ga prej. V y ce Postavljati sedaj o uvajanju ( sem imel službo, sem ga no vih idej, za katere naj pripo- službi, in ga^ ggpz, bra¬ nje komu drugemu, ne me-j, uresniči. Vstrajajte. Zo- m . ker so mi razmere v organi- tom m sestra • Zac iji dobro znane od leta 1929 ^aprej, od katerega časa je po¬ dala organizacija največ živ- ^ e nja, ne po kakšni br. Rusovi zaslugi. Ako je kdo oviral na- P re dek organizacije in ga še o Vaa , je bil to br. Rus sam, s Sv °jim zavlačevanjem in cinca- ^jem. In ne samo oviral, on, * 3r - Rus je delno tudi odgovoren slabo gospodarstvo prejšnjih v e t, radi katerega je SSPZ pri sla v zelo resen položaj, ter jc ra puca bit če dana nton ^ Seja Skupnih društev SSPZ V Chicagu . /// _Vsem zastop- Chicago, IH -— Vbfc;i . , h v,i štev se naznanja, da SkdPbl^™- -f r SSPZ v Chicagu vrši v ne- de,io 2P -ptembra ob 2. trn, i j„ P v dvorani bi. Paula P0P ° • 2653 So. Lavvndale Bergerja, „ i? te pol- v zeiu resen Prošeni Sie, u« ^ . ! L edina pomoč sprejetje novr - i pvilno vdeležite. Bratski St hrtninske lestvice in zvišanj? noštev T ase smenta. Da, br. Rus je bil i poza • Andre j Cizej, tajnik. St tajnik in član gospodarske BOLNIŠKA PODPORA Sick Bnefit Claims Paid — Aug. 8 — Plačano 15 Joseph Kurtz .$ 15.50 23 Mike Dojcic . 30.00 25 Anton Jaklič . 4.00 26 Elsie Klinek . 10.00 Mary Koracin . 31.00 John Rant . 5.00 28 Steve Katich . 31.00 Richard Knogl. 19.00 36 Anton Kamnik . 10.00 38 John Schober . 15.50 Joe Stermetz . 31.00 39 Jack V. Alt . 16.00 Carl Palowski . 15.50 41 Anton Bono . 4.00 43 John Ferlnac . 33.00 63 Josephine Peterson . 15.00 Mary Fludernik . 23.00 Joe Poženel . 31.00 97 Anton Geshel . 18.00 127 Katherine Cigole.. 28.00 131 Paul Blazich .,. 11.00 Anton Jenshatz . 9.00 139 John Piško . 15.50 Harry Povrh . 16.50 141 Andy Rasperger . 28.00 Frank Paukovitch . 20.00 146 Mike Klenovšek . 24.50 160 Gabriela Tomazich . 17 00 176 Frances Jerich . 15.50 Frank Arch . 25.00 198 Gertrude Garbas-Gevaras . 15.00 202 Frank Bohinc . 16.00 205 Mary Hrovatich-Rinkus. 15.00 210 George Rozman . 40.00 220 Anton Homec . 18.00 225 Stanley Blaskej’. 28.00 John Kastelic . 12.00 226 Andy Boros . 15.50 $ 727.00 Paid — Aug. 31 — Plačano 2 Louis Shurla .$ 8.00 Clementina Mazgon. 25.00 9 John Klintz . 14 Louie Papish . Luka Setina . 23 Mike Dojcic . Mary Novsek . 24 Ludvig Kosrog .’ Frank Jermančnik 29 John Kladnik . Mary Gore . Josephine Terlep ... 30 Charles Murgel . 31 Steve Markovič . Steve Markovič _ Ellena Napolo 34 Edvard Sajovic . Mary Koos . 35 Frank Masel . Joe Knapich . 15.50 27.00 18.00 14.00 15.50 9.00 30.00 14.00 5.00 31.00 15.00 28.00 14.50 24.00 15.50 31.00 28.00 30.50 40 Anna Florjančič .. 23.00 12 Joe Kropushek .$ 18.00 16 Rozalia Trlbulak .;. 31.00 Martin Mohar . 32.00 12 Frances Krvina . 25.00 Frances Dežman.34.00 Frances Dežman . 16.00 20 Anton Zorko . -H Anton Zorko and Slovene Progressive Benefit Society 6.89 Mary Stefančič .. 15.00 Fred Stančič . 15.50 22 Louis Banieh . 15.50 27 Frank Rupnik . 15.50 Louis Ostanek . 16.50 ' Jerry Cerar . 10.00 38 Frank Bobnič . 5.00 44 Joe Jurak . 15.50 46 Joseph Pollak . 16.00 Anton Judnich . 31.00 John Stanich . 15.50 George Barich . 15.00 53 Anton Vene . 13.00 54 Frank Sajovic. 1.00 61 Anne Dolinšek . 31.00 64 Dorothy Belfiglio . 20.00 70 Anna Rus . 15.50 Frank Težak ...1,- 15.50 74 Martin Logar.... ; . 15.50 83 John Majnarich ... 28.00 Mary Plesha . 9.00 Mary Plesha .1. 32.00 Frank Jelencic . 13.00 86 Frank Pavšek . 31.00 102 Anton Bregant . 30.00 Anton Bergant . 21.00 108 Mike Kostyshock . 23.00 109 Frances Fritzel . 15.50 112 John Pavlin . 25.50 54 Mary Deyak-Omersa . Blaž Škerjanc . John Zobetz, Jr. Frances Mustar . Martin Skala . John Zobetz, Sr. 56 Ivana Stefic . 59 Blaž Kovačič . 67 Urh Burja . Frank Škofič 69 Dominic Cardelli . 81 Joseph Bevko . 87 Mary Penko . Joseph Penko . 92 Jack Kovačič . 100 Ludvik Novak . Julian Oberasler . Joseph Zajc .. Joseph Liposek . 104 Filip Šober .. j.19 Louis Gorenc . Jennie Raviovich .,. 23 Math Gaishek . Joseph Aubel . Mary Plaski ... 7 Katherine Cigole .x 132 Antonia Pecanic .j 149 Joe Rozich .. Katherine Samsec . George Muc . Marko Gornik .. Anton Fajon . 158 Joseph Urbas .. 173 Joseph Spelich . 181 Vide Lesjak .. 198 John Tushar . Ray Allberg . 204 Afigela Bohinc Frances Markic-Shutt 218 Jennie Lavrich . Rose Ctfppa . 222 Katie Prpicli . Hedvviga Orlovvski . 223 Lucy Glavan . 227 John Železnikar . 230 Aliče Turk . 234 Frances Laurich . 235 Anthony Serca . 239 Martin Persin . 15.00 31.00 12.00 15.50 31.00 31.00 28.00 25.00 25.00 7.00 13.00 9.00 6.00 15.50 31.00 31.00 46.00 11.00 15.50 27.00 9.50 15.00 15.50 31.00 31.00 28.00 15.50 15.50 15.50 15.50 30.00 15.50 34.00 25.00 20.00 11.00 19.00 15.00 15.00 12.00 11.C0 16.00 28,00 15.50 31.00 13 00 35.00 5.00 15.50 $1,405.50 M. G. KUHEL, Gl. blagajnik — Supreme Treas. Paid—8-1-40—Plačano SMRTNINSKI SKLAD Mortuary Fund 24 William Cetin, beneficiary to Frank Cetin: Principal .$125.00 Interesi . 70.25 8.49 5.76 6.67 4.75 5 . 33.00 6 .. 6.80 7 . 2.18 8 .. 1.08 9 . 31.92 10 .. 15.35 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 28.68 5.23 12.63 2.26 4.36 3.94 1.72 1.08 .72 .72 4.22 1.72 1.36 .90 .36 1.08 .36 8.15 .54 7.59 4.96 1.80 33 . 11.42 Total .$195.25 131 Anton Jenshatz, beneficiary to Anton Jenshatz . 195.43 M. G. Kuhel, Sup. Trgaš.; to repay loan No. 987 on cer- tificate No. 22992 of Anton Jenshatz . 54.57 147 Louise Petach, beneficiary to. late Frank Petach . 500.00 165 Jphn Nemanich, beneficiary to late John Plute. 500.00 239 Frances Zaleto, beneficiary to late Anton Zaleto. 500.00 BOLNIŠKO ODŠKODNINO Sick and Disability Fund Operacije—Aperation Claims 16 Martin Mohar .$75.00 18 Frances Dežman . J .. 75,00 20 John Marn . 75.00 Frank Meznarisic . 75.00 26 Elsie M. Klinek _ 75.00 83 John Majnarich .:.. 75.00 92 Jacob Kovačič . 75.00 104 Philip Šober .. 75.00 177 Paul Likar . 75.00 179 Mary Lajovic . 75.00 210 George Rozman . 75.00 220 Frank Oblak . 35.00 Paid — Aug. 3, 1940 — Plačano DOBRODELNI SKLAD Benevolent Fund Izredna podpora — Donations 18 Anton Dežman . $15.00 26 John Krnel . 25.00 27 Anton Drašler, Treas., fgr: Matt Plahuta .$4.98 Josephine Plahuta . 2.82 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 49 50 51 53 54 55 57 58 59 60 61 62 65 66 67 68 69 70 71 72 73 75 76 77 78 79 80 81 83 84 85 87 88 89 4.68 1.85 .90 1.25 .18 1.03 .36 4.50 .36 1.08 12.49 .36 .77 1.26 .77 2.16 2.16 8.84 .75 .72 4.49 .18 .72 1.31 4.88 .36 1.13 4.37 .36 .18 .77 . 2.90 .36 . 1.62 . 1.67 .72 .18 . 3.86 . 1.98 . 10.85 .54 .36 . 5.13 . 4.55 . 6.03 .18 . 6.83 ..18 .18 ..... 7.39 . 1.72 . 8.10 . 5.20 .' 2.62 . 2.80 .18 . 2.39 . 1.55 . 1.64 .72 .20 . 3.62 .36 . 8.36 .52 .36 . 2.34 . 14.53 140 . 13.56 91 . 93 94 95 96 97 98 99 101 102 103 104 105 108 109 110 111 112 113 117 118 119 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 133 134 135 136 138 139 Deal, the latest murder mystery flare for a moment aeross the front pages. Our \vhole familiar life seems to be breaking up be- fore our eyes. This may prove to be false; the indomitable for- titude of Britain’s defenders may prevail and our civilization may go on. In either čase we who watch from this distance, able to do little to affect the outeome and doing even less than that little, are benumbed by the uproar of a battle that is so far away and yet so terribly close. —New Republic Cleveland^ Neglect (Continued from page 4) 141 142 143 144 145 146 148 149 150 151 152 154 155 156 157 159 160 164 165 166 167 169 170 171 172 173 174 175 3.16 1.39 1.26 .90 .18 .92 8.14 .18 .41 1.08 .36 1.49 1.00 3.34 1.62 5.80 13.22 2.03 .23 .26 7.51 1.54 12.99 .64 1.00 .54 .18 ican-born. A glance at Miss Ele a nor P r e c h ’ s column “Around the World in Cleve¬ land” in the Cleveland Press will give a good idea of the in- terest being shown in Slavonic culture. This grovving interest is further shovvn in the number of American magazines, deal ing with the Slavs and their culture, that are being publish ed in various centers of Slavon ic population. In Pittsburgh a Clevelander, Mr. John H. Pan- kuch, Jr., is publishing The American Slav. A well-edited, illustrated review, The Ameri can-Yugoslav Reflector, is be¬ ing published in Gary, Indiana. A University of California grad uate študent, Mr. Vorislav VU' cinich, publishes a monthly magazine, Slavia, which is now in its 14th year. There are also periodicals being published by students in several American universities, the names of which have slipped our mind. Sensing the need of a more scientific jpurnal, the American Council of Learned Societies of Wash- Junc's Assessment 61 . 2.03 July’s Assessment 13 . 12.63 . 2.16 . 16.48 .18 . 2.08 . 4.86 . 12.14 . 2.34 .54 . 36 . 1.80 ,\... 1.70 .36 . 5.91 . 8.07 .54 . 7.69 tVILLIAM RUS, glavni tajnik Secretary. M. G. KUHEL, glavni blagajnik—Sup. Treasurer. Orientalia. This last named division is unique in its hold- ings of books on the languages and dialects of the world. A scheme is also being worked out whereby ali Slavonic resources now partly embedded else- where will be brought to a stu- dent’s attention. Few Clevelanders realize the great laboratory of Slavonic and East European studies that cosmopolitan Cleveland really could be. Drama, mušic, danc- ing, phoneties, folklore can here be studied almost at first band. Cleveland’s nationality groups buzz with cultural ac- tivity. Each year sees a great number of European professors, uainters and writers, equipped to interpret Old World culture, come to Cleveland, and their talks merit a hearing before other than “non-Slav” groups. A school of Slavonic studies could utilize talent such as this for the benefit and pleasure of more Clevelanders. Among the first to feel the need of information about the cultural background of the vari¬ ous nationality groups are the social workers, many of whom approach their work among the immigrants without any knowl- edge of the cultural and social background of their clients. The “hunky” culture is judged by the broken language spoken by the client. Few conscientious workers do feel the need of in- quiry into the culture of their charges, but find little encour- agement in the dearth of ma¬ terial. To help the social work- er Western Reserve would do well to offer a course in Slav¬ onic culture, such as Prof. Ar¬ thur P. Coleman’s at Columbia. Creditable work in this direc- tion is being done by Miss Mar¬ garet Fergusson of Y. W. C. A.’s International Institute, but it’s work needs more serious at- ington last year began a canvas among ali interested scholars t en ti° n an d encouragement from in the Slavonic field in order t0i Slavonic S rou P s themselves. gather resources for publishing i More than a decade ago Mr. an American Journal of East- j Theodore Andrica pointed out ern European Studies, the first issue of which will see the light of day in 1940 or in 1941. What the causes are behind to the Cleveland Press’s profit that there was real news value in the activities, cultural and social, of Cleveland’s nationality the neglect of our forgotten Cie- S r °ups. Some years later the Cleveland News instituted 39 61 79 128 167 1.03 2.03 .54 1.64 7.51 Total Skupaj .$579.29 -Sup. MEN W ALKI N G IN A DRE A M (Continued from page 4) Total . 35 Frank Nolimal, Anton Selak Joseph Močnik 7.80 Treas., for: .$6.30 8.13 Total 14.43 land and ali the people in it had been moved to the ends of the earth. We must sacrifice as we have never done in our history, not even in the Great War, sac¬ rifice merely in the hope of be¬ ing able to protect what we have, of keeping such a degree of freedom as we have painfully achieved. When a man has been tol d by his doetor that he will soon die of an incurable disease, he goes on for some time\with his daily unimportant round. He adds up his check)book, or tries to; he sends his clothes to the tailor, makes out his income tax, reads the morning paper and gets his shoes shined, but ali' in half- abstraeted ah sentmindedness that is the tribute to the Great Silent Fact behind everyt!hing else. The disease of our civiliza¬ tion is not necessarily a mortal one, but it has something of the same sleep-walking effect. As in a trance we see Mr. Willkie make his blunders, the | editorial writers of the daily veland School of Slavonic Studies is something only the various trustees of our several universities can answer. That a need for such a school exists is clearly brought out by Louis Adamic’s idea of Americaniza- tion through a realization of the true worth of one’s cultural background. Lack of interest on the part of our universities has already caused many graduate students to seek other univer¬ sities where they can do work in Slavistics. a lively foreign nationality de- partment under the aegis of Mr. John Mihal. In both of these newspapers their feature story articles dealing with historical events are very vreli done, but of course are not expected to be a fount of scholarly and accu- rate information. In their col- umns is to be found an excel- lent chronicle of foreign nation- ality activities in our city and they deserve the praise of ali j interested in the culture of the Old World. What Cleveland universities J have failed to do, other local, On whom shall the ultimate institutions have done in a blame be put for Cleveland’s creditable manner. Probably the 'failure to have a School of first to realize the immensei Slavonic Studies? Perhaps the possibilities of nurturing the 1 blame does not fall wholly on culture of immigrant readers | the side of our universities. were the branch libraries of the Perhaps the blame should go Cleveland Public Library sys- to the leaders of the various ten. The branch libraries, es- nationality groups who have pecially those in the so-called shown too little interest in such Slavonic colonies, served the a school. No matter where the foreign-born as a seat of learn-! blame is, Cleveland’s Slavonic ing, a plače where he could get population, which ranks third books and periodicals in his' among American cities, deserves own language and learn vvhat a better representation in the was going on in the world and cultural world. The creation of his native land. The Slavonic ( Cleveland’s world-famous Cul- collections in these libraries tural Gardens is proof of a may some day form the nucleus rich Old World Culture, the of a gigantic research library 1 best elements of which deserve for Slavonic studies, thanks to' to be utilized for the building the efforts of such farsighted up of a better America, librarians as Mrs. Eleanor Ledbetter, Miss Eleanor Sun- derland and Miss Edith Wirt. Steps are now being taken in the Main Library to bring to the fore ali Slavonic resources, no matter in \vhat language vvritten. This bibliography will include books in ali divisions of the library, especially those in the Foreign Literature Division, the branches and the John G. (SED-/ VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,060.00 po FederaJ Savings & Loan Insurance Corpo¬ ration, VVashington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačsne obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. C235 St. Clair Avenue IiEnd. 5670 STRAN 3. NAPREDEK 1 2S. septembra DO YOU KNOW THAT SSPZ Has Nine Modem Plans of Life Insurance for Adults and Juveniles? PROGR Fraternalism in Action The SSPZ paid .o it. member s$4 000,000 in benefits since organization. “NAPREDEK' What Ha ve Y ou Done? What | Cleveland^ Neglect Are You Going To Do? Recently I happened across a bulletin issued by another organization vvhich contained a let- ter, submitted by one of its lodges, in which a number of questions were addressed to its mem- bers. The importance of these questions is so ob- viously applicable to many of our lodges that I have taken some of them, added four or five of my own, and no\v address them to you. Here they are ... What have you done during the past nine months that has been of any beriefit to your Lodge or to the Societg? By Anthony J. Klančar (Editor’s note. The following article is reprinted from the April issue of the American Slav Magazine). M. Vrhovnik How many times have you been absent from meetings when you could have been present if you had made an effort? When you attend a meeting, do you pay attention to ivhat is being discussed—do you make an effort to express your views? Do you accept appointments to committees, willingly; do you volunteer to help in the sate of tickets for social affairs, or are you one veho is alivags readg ivith an excuse of refusal? Are you one ivho pays his assessments on time, or do you have the habit of ivaiting until the Secretarg notifies you three or four times, and finallg must come to your home to collect it? Have you spoken to any friend about the advantages of membership and sought his application? Have you visited a sick brother or spoken a kind ivord to cheer one in his affliction? What ivould become of your Lodge if every member had done exactly as you have done? Are you going to continue in the same old ivay, or are you going to start something? Is it right for some one else to do ali the ivork and for you to expect an equal share of the benefits? Have you tried to be a partner ivith the rest of the members in running your Lodge? If each member would address these questions to himself and give honest answers, the chances are that a great many •\vould recognize their negligence and, what is more important, vvould determine to “start something” in the way of a more ac- tive participation in Lodge affairs. WHAT ARE YOU GOING TO DO ABOUT IT? I THINK DLL WAIT A WHILE LONGER Have you had the experience of being turned down by a prospective applicant with the excuse that he preferred to wait a vvhile before taking out insurance with the Society—that he would decide later . . . and let you know? So many of them, especially among the young people, do. They keep putting it off until the first thing they know, THEY WAITED TOO LONG! They waited for what?—UNTIL LESS IS SECURED EOR THE MONEY.—For every year of delay means that the dollars buy less'-and less. Every dollar paid for insurance now secures a larger sum than it will next year. They waited for what?—UNTIL THEY FIND THEM- SELVES UNINSURABLE.—For many are denied the privilege of insurance protection j ust because they “waited awhile,” be- coming uninsurable in the meantime and applications had to be rejeeted. They waited for what?—UNTIL OTHER SAVING PLANS FAILED.—Perhaps, the easiest and most efficient method of saving is the life insurance way. There are thousands of men and women in every walk of life, who cannot save a cent by any other method, who are building up a handsome reserve fund through life insurance. The S. S. P. Z. insurance provides for such reserve funds; it offers modern plans of life insurance, in¬ či uding Ordinary Life, Twenty Payment Life, and Twenty Year Endowment, each providing adequate reserve values effective at the end of the third year. ONE CAN’T GO WROb}G BY JOIN- ING THE S. S. P. Z. FOR INSURANCE PROTECTION! DON’T WAIT ANY LONGER! JOIN NOW! Men Walking In A Dream Decades hence, men and wom- en in the United States will look back with a curious poignant re- membrance on the days through which they are now passing. Probably everyone has vvonder- ed what it would be like to live through the end of the world; yet now that we are coming so close to doing exactly that, most people seem hardly conscious of the indescribable signifi- cance and seriousness of these days. We read in the newspapers of seventy-one successive air raids on London within a space of a few weeks, and three minutes later we casually go on about our business. Historic names ap- pear in the headlines—Bucking- ham Palače bombed, windows of Westminster Cathedral bro- ken, St. Paul’s threatened— and we glance at them and con¬ tinue to make our trivial daily decisions: What suit shall I wear? Shali I drive to the Office or take the Street car? What about renevving the lease on my house? To be sure, we are not wholly insensitive to the great panora¬ ma in whose shadow we sit. “If England falls,” we say glibly at cocktail parties, discarding the proffered gin and looking around hastily for the Scotch. If England fall! That vvould be the most significant world hap- pening since the battle of Hast¬ ings almost nine and a half cen- turies ago. Whatever may take plače thereafter, the British Empire as we have known it for so long will have disappeared. Doubtless that vvjll mean in certain ways a gain; but in other and more important ones 'it vvill mean an incalculable loss. The great area of the vvorld where men already dare not speak the truth vvill become greater. The forces of cruelty and brute strength and un- reason vvill have won their greatest victory since the death of Rome. If England falls, life in the United States will be utterly translated ,as much so as if the (Continued on page 3) In the summeh of 1933 West- ern Reserve University offered for the first time instruction 1 in Slavonic languages. Classes were held in Czech, Slovak and Slovene. Several years later a Slovene was approached by Cle¬ veland College to give a course in his native language, but nothing came of it. Since then various Slavonic groups in Cle¬ veland have organized courses in their respective languages, but Cleveland’s School of Sla¬ vonic Studies stili remains a project for the future. Considering the large number of Clevelanders of Slavonic ori- gin, one often wonders why such institutions of learning as Western Reserve University or John Carroll University do not give this matter some serious thought. There are hundreds of students of Slavonic parentage in their schools, who would like to learn something of the cul- tural background of their par- ents, but are not given the chance because of some un- known aversion to Slavonic studies on the part of the pow- ers that be. According to avail- able sources there are some 200,000 Slavs in Cleveland alone. In Ohio the number ex- ceeds 500,000. One would think that on the strength of these numbers the universities of Cle¬ veland would jump at ( the op- pOrtunity of inereasing their enrollment by welcoming stu¬ dents who would like to major in Slavistics. Some 15 universities in the United States have already had great success in offering courses in Slavonic languages and literatures, according to a report by Prof. Arthur P. Cole¬ man, published in the Slavonic Review last year. Among these, such as Columbia, Harvard, and California, are located in States having a large Slavonic popu- lation. Their Slavonic Depart- ments serve as an example for our Cleveland institutions. While the curriculum of the School of Slavonic Studies of the University of London is considered the best of its kind. When we consider the caliber of such American Slavonists as Arthur P. Coleman, Ernest J. Simmons, Alexander Kauh, and Clarence A. Manning, we rea- lize the possibilities of making Cleveland a center of Slavonic studies, a plače to which it should rightly aspire because of its heterogeneous Slavonic com- position. There seems to be the im- pression in Cleveland’s educa- tional circles that the younger generation of Slavs is not in- terested in the culture of its parents and that the rest of the “non-Slav” elements are even less interested in Central and Southeastem European matters. What a misconception! One need only point to the re- cent growth of interest in Sla¬ vonic studies in the various na- tionality groups who conduct courses in their languages and literature, such as Slovak, Po- lish, Czech, Croatian, Slovenian, and Russian. The great success of Prof. Joseph Remenyi’s lec- tures at Cleveland College and elsewhere, many of which deal with Slavonic literature, indi cates a general interest in this direction even among the Amer- (Continued on page 3) MOVIES AT CHICAGO UNITED LODGES MEETING SUNDAY A meeting of the United Lodges of SSPZ of Chica¬ go ivill be held at Paul Ber- ger’s Hall Sunday after- noon, SEPTEMBER 29th. , Ali Lodge representatives and Vrtec Administrators are urged to be present. After the meeting, movies of the SSPZ DAY affair held last June ivill be shoum~-also, movies of the WISCONSIN DELL S, BADLANDS of South Da¬ kota, BLACK HILLS, and the YELLOWSTONE NA¬ TIONAL PARK. Members are reminded that meet¬ ings of the United Lodges are open to ang member of the SSPZ. — The invita- tion to see the latest movies after the meeting is extended to members as friends. Reporter Collinwood Chatter By Valeria Artel COLLINWOOD-Cleveland, O. — Well, now that we’ve ali re- cuperated from the All-Ameri- can Dance which the Spartans sponsored last week (and, boy BRO. DRAŠLER THINKS Y0UTH I S MISINFORMED Cleveland SSPZ Bowling League The Utopian Hawks by tak¬ ing ali three games from the Utopian Rams went into a tie for first plače with the Utopian Falcons. T. Vrh had a 523 se¬ ries and J. Kikol had a 504 se- for the Hawks. For the nes Rams T. Gruden had a 552 series and C- Krivec a 550 se- ries with a 200 game. The Utopian Falcons by beat- ing the Spartan Buckeyes in ali three games stayed in a tie with the Hawks. For the Fal¬ cons E. Marash had a 531 se¬ ries with a 200 game, N. Špehar a 531 series and M. Lenassi a 501 series. S. Žagar had a 516 series for the Buckeyes. The Združeni Bratje beat the Spartan Buddies in ali three games. For the Združeni Bratje F. Slejko had a 535 series, T. Debeljak had a 531 series, Joe Leskovec a 520 series with a 205 game and John Leskovec a 518 series. For the Buddies E. Centa had a 512 series. The Spartan Clippers beat the Utopian Eagles in two games. For the Clippers T. Bolka had a 555 series with a 200 game. For the Eagles B. Streeter had a 548 series with a 213 game and P. Manillo had a 504 series with a 200 game. our Sweetest Day dance to be held on October 19 at the Slo¬ venian Workmen’s Home on Waterloo Road. We Utopian girls have decided that since it’s Sweetest Day, we ought to let the girls off from working that night, so, if we can coerce a CHICAGO, Ul. — At this : of orgamzk labor andit s8tru ; stage of merger proceedings no j gle to better living conditij! ' lodge or individual should con- through political and industrij : tend himself vvith doubt as to organization. dld we have fu„!) Tve decidedl what is transpiring in regards Any routh «hc, c«i a , to let vou in on the details of to the merger. wrong tor his lodge to help 0r . to let you moni . I (