PRIMORSKI DNEVNIK
^°štnina plačana v gotovini "bo- postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 13 (9016)
TRST, sobota, 18. januarja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
nacizem
DVIGA GLAVO
Bil sem ocUiégH «Hitlerjun-5? >>É .77 s temi besedami je oreški deželni glavar Leopold ?8ner. ki je tudi vodja ko-?. e socialistične stranke, do-d prepričljivo označil, kam J® Pnsla, Avstrija v popuščanju pred neonacističnimi silami, ki prav na Koroškem najbolj Tjsoko dvignile glavo. Ni bila to pretirana ugotovitev jugo-fjovanske note, ki je opozori-. kako se danes v Avstriji .. nazadnijaške, neonaci-j, cn®. sile, ki dobivajo vse več-ii^v na delovanje vseh dru-Avlt ^ tudi socialistične. niT-i ri',a ■i® Poslala leglo orga-ranega protijugoslovanskega v r?V^a *n avstrijski tisk je Pretežnem delu glasnik take-helovanj a. Danes se je vsa ti v Ofredotočila na boj pro-koroškim Slovencem, gradi-anskim Hrvatom in Jugosla-jutri pa so kaj lahko tar-neonacistov vse demokratič-stv *>rav*ce avstrijskega Ijud-t„ • saniega. Jugoslovanska no-„ , 1® tudi opozorila, kako gre in 710. delovanje neonacistov -+ tudi delovanje obstoječih ank, ki so sklenile prešte-^ Slovensko manjšino, za tem,
. spodkopajo in revidirajo i- atrijsko državno pogodbo, ki no	neodvisne in nevtral-
Avstrije, ustanovljeno po svetovni vojni.
i,. yaSnerj8va izjava izpričuje, stiA daleC se ie tudi sociali-n,a stranka Avstrije, ki si-vnH SOd^ .m0d najbolj konser-sno-7?® sde v sklopu evropske 777,^demokracije, že podredila puvu neonacističnih sil. Saj rir,K^ner SEld9 odkrito šteje za in J"®^1 Hitlerjevega mladinca . poudarja prijateljstvo, ki ve-7® njegove socialne demokrate or7:eimatdienstom, se pravi z ceniniZaCÌj ° g0n-is Pro« sloven-
e,^va koroškega deželnega nr„"arJa dokazuje, da je imel na * * * * v_. Predsednik iste stranke , rolskem, Salcher, ko je
«Avstf-° tega Rjavil. kaiko j® f-x^trija duhovno že v pred-ko v fazi» in kako se lah-moAn3-—^nalu Pojavi klic po krant-e:nP človeku; kajti demo-lj0 jma0™a v Avstriji zelo tan-
]iKt®, so že predstavniki socia-brp-,,n® stranke globoko žabi v mlakuže nacizma, kaj strani®	rekli za druge
od p K®’	80 8:0 bolj desne
niači?clallstov> denimo svobod-slei a stranka, ki tudi že do-skrivala svojega naci-nienn?3, bistva. Eden izmed lia i roditeljev javno izjav-
n0mškakOA -je Avstriia tretja stavni ?rzava- nnogi pred-iavnnlla te stranke že dolgo ločil? naPadajo posamezna dobe m a^trijske državne pogod-kj’ . a Koroškem pa pripadni-PagiraiStr?n,k® neumorno prò-dei tako imenovano ne-gssia 0,1ne'mško Koroško. Taka stašl m3*11 vztrajno širijo pri-^ Heimatdiensta.
^vtdemo^to P°Polna- fi strdi . to da se v Av-cisti^ )u?n° šin Popiava na. Hitlerju iit rature’ knjige o vo ponti]!? Poveličujejo njego-najraziič^0---111 da j® vse več Pros^v^o11 Prireditev in
stri^ J?- dokazuje, kako Av-šče vseh ?nsk9. Postaja sredi-nacistični^®?.111®31.8^ in neo-ni o ^ S1l- Niihovn dfìlovq.-
nje ir;^su*	delova-
vse to rili?, nedvomno pa ima
g
narodnep-aZa ,sPremembo med-ga dolof? Položaja Avstrije kot Previ deml^a pogodba, se 116 Avsted? kiatlcn® in nevtral-godbe n ^e'- Blstvo državne po-86 v AvttJ” Prav v tem> da Pi vzon? J1 PrePreoi vnovič-strijn nacizma. Prav Av-nost nrpd nosi4.veliko odgovor-ležbe v hifSiVe-0m zaradi ude-Proti sVo>:?;ieirjeivs,kem Pohodu d°v> ni t??1!. a^opskih naro-Postim	javnim obvez-
izruvl!fl Ìtonla. ničesar, da bi benega J^?renine nacizma. No-lo Po fP^P.oga Procesa ni bi-Paoiatorr ^L ^ Avstriji proti maio	jih ni bilo
nacisti i? Ìudi 80 dili mnogi prilne!- moHrStrije’ ki s° na vdilj pri^T11 in Pl0žigali vse-Pacizma ?ugoalaviji. Korenine P® kihih ? Patal® nedotaknje-kljub tem„drz?vni Pogodbi in jevski za n Ji’ -?a so Protihitler-Pj reilostnAvstriji po voj-P® grehe v vSm8 6daU VSe nie-^ali za žrt-v L^1 J® csl° Pri-Vse kar	fašizma.
Avstriji ie l?,,danfs dogaja v °istične korcto^’ k-ak° 80 na-PPganiaio ?	e czivele in že
Zato jeJ mXl?™0 strupen Sad. IPdja Jsoc^n!tJ?’ da s® sam Koroškem ij ? ?e1 Etra;Illke na
dežol® Sno dnZ-lni Slavar te glaša za Jite™ Ponosno raz-
«HiUerj.un.gSS»"a pfip;idnika
brago košmrlj
SKROMEN KORAK NAPREJ NA POGAJANJIH MED SINDIKATI IN MINISTROM COSSIGO
Vlada pripravljena nadaljevati pogovore o draginjski dokladi javnih uslužbencev
Kmečka zveza in obrtniške organizacije pri ministru za delo Torosu za izboljšanje pokojnin - Priprave za splošno stavko 23. januarja
RIM, 17. — Pri ministru za preureditve državne uprave Cossigi se je nocoj zaključil sestanek med vlado in sindikalno delegacijo, ki so jo vodili trije glavni tajniki Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL), na katerem so razpravljali o povišanju vrednosti točke dra-ginjske doklade za javne uslužbence, o začetku izvajanja sporazumov iz leta 1973 o reformi javne uprave ter o vprašanjih uslužbencev krajevnih uprav.
Srečanje se je končalo s skromnim uspehom sindikatov, saj je minister izjavil, da
je bilo srečanje koristno v toliko, v kolikor so se pogajanja dejansko odprla. Lama pa je ugotovil, da so tudi na tem srečanju prišli do skromnih rezultatov, ki se nanašajo na zaščito kupne moči najnižjih dohodkov. Opozoril pa je, da ostaja še vedno popolnoma odprto vprašanje zaposlitve in naložb, ki predstavlja osnovni vozel sedanje italijanske gospodarske krize.
Tudi sporočilo, ki ga je objavila sindikalna federacija po sestanku z ministrom Cossigo govori le o mož-
je vlada pripravljena sprejeti načelo o poenotenju tečke draginjske doklade za uslužbence javnih ustanov na ravni, kot jo bodo dosegli za delavce zasebnih podjetij. Obenem je minister izrazil pripravljenost vlade, da se zmanjša od enega leta na šest mesecev ugotavljanje povišanja življenjskih stroškov in izplačevanje draginjske doklade ter da bo dra-ginjska doklada všteta v trinajste plače.
Po sestanku je Storti dejal, da | nosti pozitivnega razvoja pogajanj
iiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiuiiii
VČERAJ V TURINU
Težavna pogajanja o zmanjšanju delovnega časa v obratih FIAT
Agnelli o kreditih za izvoz
TURIN, 17. — Na sedežu zveze piemontskih industrijcev so se preteklo noč nadaljevala pogajanja med federacijo kovinarskih delavcev in ravnateljstvom Fiat v zvezi z zahtevo podjetja, da se občutno skrči delovni čas v vs&i obratih Fiat, ki proizvajajo osebne avtomobile in industrijska vozila.
Danes ob 7. zjutraj so -se delega cije razšle, ne- da bi dosegle najmanjšega sporazuma. Kljub temu pa so v nekaterih krogih v Turinu izjavili, da so se stališča tekom noči toliko približala, da obstaja možnost, da se bodo že na popoldanskem sestanku dogovorili.
Srečanje med dvema delegacijama se je nadaljevalo šele ob 19.30, za-
Tudi pogajanja za izboljšanje draginjske doklade javnih uslužbencev so napravila skromen korak naprej. Vlada je na današnjem srečanju s sindikalno federacijo sporočila, da je pripravljena sprejeti načelo o poenotenju točke draginjske doklade za javne u-službence na ravni, ki jo bodo dosegli delavci v zasebnih podjetjih. Minister za delo Toros pa je sprejel predstavnike Kmečke zveze in obrtniških organizacij, ki so mu predložili zahtevo po povišanju minimalnih pokojnin in splošni ureditvi njihovega socialnega zavarovalnega sistema. Tajništvo sindikalne federacije je skupno s predstavniki delavcev raznih industrijskih vej proučilo potek sedanjih pogajanj z vlado.
Tako v Izraelu kot v Egiptu govorijo o novem ameriškem načrtu za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Konec meseca ali v začetku prihodnjega naj bi državni tajnik Kissinger spet začel posredovalno akcijo med obema državama, o čemer sta se menda zmenila z izraelskim zunanjim ministrom Allonom, ki je trenutno v ZDA. Izraelci so baje privolili v nov umik tako na Sinaju kot na Golanu. Govorijo celo, da bi bili pripravljeni, pod gotovimi pogoji, izročiti gorska prelaza Mitla in Gidi, pomembni strateški točki na Sinajskem polotoku.
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je predložil predsedstvu deželnega odbora zakonski osnutek o povračilu večjih stroškov slovenskim šolam vseh stopenj in vrst, sindikalnim organizacijam, združenjem staršev in novim šolskim zbornim organom zaradi dvojezičnega poslovanja. Dr. Štoka pravi pri tem, da gre za temeljno vprašanje narodnostnih pravic slovenske manjšine in spoštovanje slovenskega jezika v šoli sami, kakor tudi v odnosih šole z javnostjo, z javnimi u-stanovami, d I ivo itd.
Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL je včeraj odločilo, da v Trstu 23. t.m. ne bo splošne stavke, ker so tržaški delavci že opravili «stavkovno normo». Stavkale bodo samo tiste stroke, ki še niso izkoristile ur stavke, ki so jih napovedale njihove strokovne organizacije.
ključilo ob 21. uri in se potem ponovno nadaljevalo ob 23. uri.
Po zadnjih vesteh, ki so orišle iz Turina, so pogajanja zabredla v velike težave zaradi vztrajnega stališča ravnateljstva Fiat. Čeprav s pogovori nadaljujejo z ožjimi delegacijami, da bi lažje nadaljevali, vendar se še niso o ničemer dogovorili. Še vedno so ostala odprta osnovna vprašanja, ki se tičejo razčlenjevanja proizvodnje, naložb na Jugu in predvsem programov o proizvodnji osebnih avtomobilov, ki je najtesneje povezan z vprašanjem dopolnilne blagajne za podjetja, katerih proizvodnja je neposredno odvisna od nroizvodnie avtomobilov.
Na pogajanjm je zastopana tudi zveza industrijcev. Zdi se, da je Fiat predlagala, naj bi v februarju in marcu vsi prizadeti delavci napravili dva «mostova», se pravi, naj bi ostali doma od 21. februarja do 3. marca in od 19. do 31. marca. Del tega obdobja naj bi krili s četrUm tednom dopusta, ki ga imajo še na razpolago, saj so tri tedne dopusta zapravili z dolgim «mostom» ob božičnih in novoletnih praznikih, ostalo pa naj bi krili z dopolnilno blagajno.
Sindikati so te predloge zavrnili. Toda največje težave so nastale pri reševanju vprašanja zaposlitve
v podjetjih, ki so odvisna od Fiatove proizvodnje. Sindikati zahtevajo, da zveza industrijcev zagotovi, da v teh podjetjih ne bodo krajšali delovnega časa in da ne bodo odpuščali delavcev z dela.
Predsednik družbe Fiat, ki je tudi predsednik Confindustrie, Agnelli je dal intervju dnevniku «Sole — 24 ore», v katerem obravnava kočljivo vprašanje kreditev za izvoz. A-gnelli pravi, da je treba podjetjem, ki delajo za izvoz (med njimi je tudi Fiat), zagotoviti zadostne kredite. Za letošnje leto bi potrebovali 960 milijard lir. Potem ko ugodno ocenjuje nedavne vladne ukrepe o delni odmrznitvi kreditov, predsednik Confindustrie pravi, da bo to omogočilo večje kredite tudi industrijskim podjetjem. Pri tem pa se najbolj odločno zavzema za kratkoročna in srednjeročna posojila za izvoz, in pravi, da ni mogoče več pričakovati, da bodo pctfjetja, ki so izkoristila že vse svoje rezerve, lahko še naprej sama, kreditirala svoj izvoz. Poudaril je, da mora italijanska industrija plačati visok izvozni davek s tem, da ne dobiva pravočasno plačano izvoženo blago.
z vlado. Izjavo je dal tudi minister Cossiga, ki pravi, da se vlada zaveda, da obstaja vprašanje dopolnitve izgube vrednosti plač javnih uslužbencev. Zato je dejai, da je treba vse njihove potrebe pozorno in odgovorno oceniti, upoštevajoč razpoložljivosti državnega proračuna in denarnih sredstev. Glede draginjske doklade pa je minister izjavil, da vlada načelno ne ospora-va, da bi vzporedili javne uslužbence z uslužbenci zasebnih podjetij v zvezi z draginjsko doklado in pokojninami. Obenem pa je pojasnil, da bo treba pri tem najprej poskrbeti za najnižje prejemke.
Minister za delo Toros pa je danes sprejel delegacijo Kmečke zveze, s katero je obravnaval vprašanje pokojnin kmetov. Kmečka zveza je tudi za kmete zahtevala, da se jim poviša minimalna pokojnina za 15.000 lir mesečno in da se začne izvajati zakonski odlok o vzporeditvi minimalnih pokojnin kmetov z delavci. Obenem so govorili o povišanju pokojninskega dodatka za družinske člane v breme in o povišanju družinske doklade na raven, ki jo dobivajo delavci. O teh vprašanjih bo Kmečka zveza nadaljevala pogajanja z ministrom prihodnji teden. Minister Toros je danes sprejel tudi delegacijo italijanskih obrtnikov, ki so mu prav tako predočili vprašanja povišanja pokojnin ter z njim razpravljali o splošnem gospodarskem položaju in krizi, ki je močno prizadela obrtništvo.
Tajništvo sindikalne federacije pa je danes dopoldne skupno s predstavniki delavcev posameznih industrijskih vej razpravljalo o poteku pogajanj z vlado in Confindustrio o pokojninah, zdravstveni reformi, draginjski dokladi in zajamčeni plači. Na sestanku so proučili tudi pobudo federacije o napovedi vsedržavne splošne stavke 23. januarja ter vprašanja, ki jih vsebuje pismo, ki ga je federacija poslala vladi o investicijah in zaposlitvi. Glede vsedržavne splošne stavke so se dogovorili, da bo treba vložiti vse napore, da bo popolnoma u-spela.
Zvezni tajnik CGIL Marionetti pa je glede pogajanj, ki bodo v ponedeljek s Confindustrio dejal, da so se med sindikati dogovorili, da je treba ta pogajanja pospešiti, zlasti
pa še čimprej doseči sporazum o draginjski dokladi in zajamčeni plači.
Potrjena stavka časnikarjev 22. januarja
RIM, 17. — časnikarska zveza je potrdila, da bo 22. t.m. celodnevna stavka časnikarjev, tako da 23. t.m. ne bo izšel noben dnevnik. Isti dan bodo stavkali tudi časnikarji radia in televizije. Časnikarji tiskovnih agencij pa bodo stavkali od 7. ure 22. do 7. ure 23. t.m. Obenem je bilo sporočeno, da. bodo 22. stavkali tudi vsi ostali delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v založniški dejavnosti dnevnikov in pri radioteleviziji.
PO PREKLICU TRGOVINSKEGA SPORAZUMA MED SZ IN ZDA
Svetovna javnost podpira sovjetski odgovor na ameriško izsiljevanje
Vmešavanje ZDA v notranje zadeve Sovjetske zveze utegne imeti hude posledice na proces popuščanja napetosti v svetu
MOSKVA, 17. — Odločitev Sovjet- Sovjetske zveze. V svojem komen-
ske zveze, da zavrne trgovinski sporazum z Združenimi državami iz leta 1972 je še vedno v ospredju komentarjev v vseh svetovnih glavnih mestih. Ugotavljajo v glavnem, da je Sovjetska odločitev resna, da pa nikakor ni mogoče govoriti o vrnitvi v obdobje hladne vojne.
O tem vprašanju govori tudi jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki odločno podpira sovjetsko odločitev. Agencija pravi, da utegne imeti sklep ameriškega senata, da pogoji podelitev statusa favorizirane države Sovjetski zvezi z liberalizacijo izselitve sovjetskih Judov, hude posledice na proces popuščanja napetosti v svetu. Udarec, je prizadel eno od najbolj občutljivih področij. Novi ameriški zakon o trgovini s tujino predstavlja oči-vidno diskriminacijo in očiten poskus vmešavanja v notranje zadeve
tarju pravi Tanjug, da je zavrnitev trgovinskega sporazuma s strani Sovjetske zveze bil edini možni odgovor na izsiljevanje ameriškega senata, saj bi kakršnokoli drugo zadržanje Moskve pomenilo v bistvu kapitulacijo pred pritiskom, na kar Sovjetska zveza, kljub velikemu interesu do gospodarskega sodelovanja z Združenimi državami Amerike, ni mogla pristati.
V nadaljevanju svojega komentarja pravi Tanjug, da gre pomen odločitve Sovjetske zveze fiteko odnosov Moskva - Washington. Reakcija Sovjetske zveze na ameriško politiko izsiljevanja v gospodarskih odnosih je velikega pomena za mnoge države, še zlasti za države v razvoju. Če bi Sovjetska zveza klonila pred ameriškim izsiljevanjem bi borba držav v razvoju za gospodarsko neodvisnost postala brezupna.
Minister za preureditev državne uprave Cossiga (desno v kotu) med pogajanji s sindikalno federacijo za izboljšanje draginjske doklade javnim uslužbencem. V sredi slike Storti (levo) in Lama (desno) (Tel. ANSA)
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiTiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZDA SO BAJE IZDELALE NAČRT ZA NADALJNJI UMIK IZRAELCEV S SINAJA
Pred ponovno posredovalno misijo Kissingerja na Bližnjem vzhodu?
Izraelski zunanji minister Allon naj bi v Washingtonu pristal na novo razmejitev na Sinajskem polotoku - Libanon je protestiral pri varnostnem svetu
WASHINGTON, 17. — Medtem ko se boji ob izraelsko - libanonski meji nadaljujejo, beležijo politični o-pazovalci na Bližnjem vzhodu vrsto znamenj, ki pričajo o dejstvu, da bo bližnjevzhodna kriza zašla v novo obdobje in da smo pred ponovnim posredovalnim posegom ameriškega zunanjega ministra Kissingerja. Kaže, da so Američani končno prisilili Izraelce, da nekoliko odstopijo od svojih nepopustljivih stališč in da privolijo v nove ozemeljske koncesije. Neuradna vest o ponovni Kissingerjevi misiji na Bližnjem vzhodu je prvi rezultat obiska izraelskega zunanjega ministra Allena v ZDA. Danes se je sestal tako s predsednikom Fordom, kot z državnim tajnikom Kissingerjem.
Po pogovoru med Fordom in Kissingerjem na eni strani in Allonom na drugi, so izjavili, da je bila razprava spodbudna in da sta se stališči obeh držav glede rešitve krize na Bližnjem vzhodu bistveno zbližali. Allon sam je izjavil, da so
bili pogovori «plodni» ter da sta s predsednikom Fordom proučila položaj, ki je po mnenju obeh izredno resen.
O zbližanju med stališči Američanov in Izraelcev izraelski dnevniki pišejo zelo obširno. Kaže, da sta Ford in Allon ugotovila, da obstajajo vsi pogoji za ponovna izraelsko-egiptovska pogajanja za novo ozemeljsko ureditev na Sinaju. Pisanje časopisov so, sicer neuradno, potrdili tudi v vladnih krogih, kjer trdijo, da bo Kissinger kaj kmalu začel s ponovno posredovalno misijo. Kar zadeva kraj pogajanj so mnenja zelo deljena. Nekateri govorijo o New Yorku, drugi o Sinaju, medtem ko tretji zatrjujejo, da bo Kissinger kot pred časom potoval iz Kaira v Tel Aviv. Pogajanja naj bi se začela konec tega meseca ali v začetku februarja. Zahteva egiptovskega predsednika Sadata po istočasnem umiku Izraelcev tako na Sinaju kot na frontah z Jordanijo in s Sirijo ni po mne-
iniiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiimiiiimin'uiiiiiiimiiiniiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiiimifniiinmniiimiiii
Sadno sporočilo za podtajnika Limo
RIM, 17. — Državno pravdništvo I nih straž Salvatora Angela, ki je v Rimu je poslalo sodno sporočilo | svoj čas uspešno opravil zelo zaple-
prora
ministrskemu podtajniku za čun Limi in šestim generalom, med katerimi sta tudi dva bivša oo-veljnika finančnih straž Giovanni Buttigliene in Vittorio Emanuele Borsi di Parma. Ministrski podtajnik Lima je bil osumljen kaznivega dejanja, da je prikril uradne listi ne. , (ko je bil podtajnik na ministrstvu za finance) visoka častnika 'finančnih straž oa izkoriščanja u-radoega. položaja.
Te obtožbe so v zvezi z znamenite sodno obravnavo kapetana finanč-
teno preiskavo v zvezi z velikim
hotapstvom svile. Med preiskave je tudi ugotovil, da obstaja sum, da so bili nekateri finančni stražnik povezani s - pristaniškimi špediterji. Takoj po opravljeni preiskavi so kapetanu preprečili vsako nadaljnje napredovanje.
Zadeva se je začela razvijati leta 1971, ko je bil kapetan Angelo v službi v La Spezii in mu je državne pravdništvo poverilo nalogo, da na pravi preiskavo o zagonetnem izginotju velikih količin svile za več
kot milijardo lir vrednosti. Kapetan Angelo je speljal preiskavo do konca, ki je pripeljala do aretacije petih oseb, za katere so potem ugotovili, da so bili krivi nedovoljene trgovine. Med preiskavo je kapetan Angelo prišel tudi do zaključka, da je nekdo z denarjem «olajšal» carinsko nadzorstvo nad blagom, ki so ga raztovorili v pristanišču v La Spezii. S tem so se začele za kapetana Angela težave in neprilike. Zato mu ni ostalo drugega, kot da se je pritožil na sodnijo s prijavo potem ko so zavrVli n egovo -.•v’ njo za povišanje za majorja.
nju političnih opazovalcev nepremagljiva ovira. Prav tako naj bi ne bila nepremagljiva ovira egiptovska zahteva po tem, da bi nov sporazum trajal dvanajst mesecev namesto pet let, kot bi hoteli Izraelci.
Domneve o začetku novega obdobja v izraelsko - egiptovskem sporu potrjuje tudi libanonski časopis «An Nahar», ki zatrjuje, da pripravljajo ZDA nov načrt za vojaško razmejitev na Sinajskem polotoku. Po tem načrtu naj bi se Izraelci umaknili s Sinaja, v zameno pa bi Američani jamčili, da ne bo Egipt začel nove protiizra-elske vojne v prihodnjih petih letih. časopis pravi, da sta prav v teh dneh o tem načrtu razpravljala Kissinger in Allon. Izraelci naj bi se istočasno umaknili tudi na Golanu, kjer pa bi umik bil nekoliko bolj omejen. Isti časopis je pred časom zapisal, da se bo Izrael umaknil na Sinaju za kakih 50 km, medtem ko bi na Golanu prepustili Sircem pas širok 5 km. Načrt pa naj bi, kot pravi «An Nahar» sodil v okvir nove Kissinger-jeve misije na Bližnjem vzhodu.
Kljub pospešeni diplomatski dejavnosti za rešitev krize pa je položaj ob meji med Izraelom in Libanonom še vedno zelo napet. Zaradi stalnih izraelskih vdorov na libanonsko ozemlje je Libanon o-stro protestiral pri varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Libanonski delegat Edouard Ghor-ra je poudaril, da je poglavitna naloga varnostnega sveta zagotoviti mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ni pa zahteval naj se svet sestane.
Pri vasi Kfar Šuba, ki je kot kaže za Izraelce zelo privlačna tarča, saj ni dneva/ da je ne bi obstreljevali ali skušali prodreti vanjo, so bili Udi v zadnjih urah srditi spopadi med izraelskimi tan-
ki na eni strani in enotami organizacije za osvoboditev na drugi. Palestinska tiskovna agencija WA FA je v Bejrutu sporočila, da so imeli Izraelci v teku zadnjih spopadov šest mrtvih in večje število ranjenih. Vodja PLO Jaser Arafat se je odpovedal pogovoru s saudskim kraljem Feisalom, ki je prav danes zaključil svoj obisk v Siriji ter prevzel poveljstvo nad operacijami v južnem Libanonu.
Uradni krogi v Egiptu niso komentirali Allonovih razgovorov v New Yorku, prevladuje pa zaupanje v politiko postopne rešitve nliž-njevzhodne krize, ki jo zagovarja predsednik Sadat. Sadat je v zadnjem času večkrat izjavil, da bi Egipt posegel proti Izraelu samo v primeru, da bi ta napadel Sirijo. Njegove izjave izključujejo po mnenju opazovalcev morebitno napadalno akcijo, kot je bila arabska ofenziva leta 1973. Tudi v Kairu je vedno več govora o novem a-meriškem načrtu za rašitev krize. Trdijo celo, da bi Izrael odstopil gorska prelaza Mitla in Gidi, o čemer v Tel Avivu doslej niso hoteli nič slišati. V polemiki s Sirijo je egiptovski predsednik dejal, da bi bilo pravo izdajstvo zavrniti kakršenkoli kos arabske zemlje, ki bi ga Izrael vrnil. Gre očitno za to, ali bi Egipt moral sprejeti ponovni delni umik Izraelcev s Sinaja, ali ne.
PARIZ, 17. — Tukaj so sporočili, da je francoski zunanjetrgovinski primanjkljaj v lanskem letu dosegel skupno 16 milijard 44 milijonov frankov, ali 2.200 milijard lir. Ministrstvo za zunanjo trgovino, ki je objavilo te podatke, pojasnjuje, da se je položaj v decembru izboljšal zaradi večjega izvoza-kot uvoza. V decembru so imeli 79 milijonov frankov prebitka v menjavi s tujino.
Tanjug označuje nato novi ameriški zakon kot absurdno politiko pritiska in izsiljevanja ter se sprašuje, zakaj se ameriški predsednik Ford ni poslužil svoje pravice do veta. Edini možni odgovor na to vprašanje je ta, da se Ford, ob dejstvu, da ga ni izvolilo ameriško ljudstvo, ne čuti gotovega. Ameriški senat je očitno pod pritiskom tistih ameriških krogov, katerih interesi so tesno povezani z oboroževalno industrijo in. s prekupčevanjem z orožjem. Gre za ljudi, ki so proti vsakemu popuščanju napetosti, saj bi to privedlo do skrčenja proračunov za oborožitev in torej do zmanjšanja njihovih profitov.
O razdrtju ameriško-sovjetskega trgovinskega sporazuma se ukvarja tuli bonska vlada, ki pa je mnenja, da zavrnitev sporazuma s strani Sovjetske zveze ne pomeni še vrnitev v obdobje hladne vojne. V izjavi zahodnonemški tiskovni a-genciji DPA je glasnik bonske vlade Klaus Boelling dejal, da dokazuje pobuda Sovjetske zveze, da hoče ta velesila ohraniti svoj ugled tako v notranji kot v zunanji politiki. Kar zadeva sklep ameriškega senata, da poveže izvajanje trgovinskega sporazuma med Moskvo in Washingtonom z liberalizacijo izselitve sovjetskih Judov, ga označuje Boelling nekoliko površno za izraz trenutnega negodovanja, ki ne bo imelo večjih in hujših posledic.
Tiskovna agencija Nova Kitajska pa govori o sporih med velesilama v borbi za svetovno hegemonijo ter obsoja tako novi ameriški zakon o trgovini kot zadržanje Sovjetske zveze, ki je upala, «da bodo pogoji, pod katerimi je privolila v sporazum ostali tajni», potem pa ni mogla pristati na ameriško izsiljevanje ter je bila prisiljena preklicati sporazum.
Prihodnji teden bo sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinin odpotoval v Moskvo. Uradno gre na dopust, njegovo potovanje pa povezujejo z novim položajem v sovjetsko-ameriških odnosih po odobritvi zakona o trgovini. Menijo, da se bo Dobrinin udeležil splošne razprave o zunanji politiki.
Zasedanje finančnih ministrov v Washingtonu
WASHINGTON, 17. — Industrializirane države in države članice OECD, organizacije za sodelovanje in razvoj, bodo letos lahko računale na približno 35 milijard dolarjev, s katerimi bodo skušale premostiti primanjkljaj, ki ga je povzročila podražitev petrolejskih proizvodov. To je v glavnem rezultat enotedenskih pogovorov v Washingtonu, katerega so se udeležili finančni ministri in guvernerji nacionalnih bank industrializiranih držav. Gre v bistvu za kompromisno rešitev med načrtom, ki sta ga izdelala ameriški zunanji minister Kissinger ter zakladni minister Simon in med predlogom, ki so ga izdelale države članice EGS. Pravzaprav je prevladalo ameriško stališče, saj so sklad za premostitev petrolejskega primanjkljaja z 12 milijard dolarjev, kolikor so predlagale evropske države, skrčili na 6 milijard, ki jih bodo preskrbele v glavnem države proizvajalke petroleja. Poleg tega je tu sklad 25 milijard dolarjev, ki jih^ bodo prispevale zainteresirane države iz svojih rezerv ali pa ki jih bodo dobile na svojih denarnih tržiščih: to je tako imenovano varnostno omrežje, ki sta ga predlagala Kissinger in Simon. Iz prejšnjega leta je ostala v skladu za kritje^ petrolejskega primanjkljaja približno milijarda dolarjev, v rezervah mednarodnega denarnega sklada pa dve do tri milijarde.
Do konca februarja bo posebna delovna skupina OECD morala izdelati osnutek sporazuma za uresničitev Kissingerjevega in Simonovega načrta, v tem času pa mora upravni svet mednarodnega denarnega sklada določiti podrobnosti v zvezi z ustanovitvijo posebnega sklada za kritje petrolejskega primanjkljaja.
V krogih evropske izvršne komisije so sprejeli z velikim zadovoljstvom sklepe mednarodnega denarnega sklada o ponovnih naložbah petrodolarjev. Glasnik EGS je dejal, da je še zlasti razveseljivo dejstvo, da ima denarni sklad veliko vlogo v ponovnih naložbah petrodolarjev in da je zelo pomembno, da bo do tega prišlo v okviru OECD. Izvršna komisija EGS je mnenja, da bo napredek v vprašanju ponovne naložbe petrodolarjev omogočil začetek konkretnega dialoga med industrializiranimi državami, državami v razvoju in državami proizvajalkami petroleja.
DAMASK, 17. — Saudski kralj Feisal je po zaključku štiridnevnega obiska v Siriji prispel v Jordanijo, kjer ga je dočakala dokajšnja množica ljudi.
SKLEP POKRAJINSKEGA VODSTVA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Zaradi izpobjene «stavkovne norme» v Trstu 23. t. m. ne bo splošne stavke
Pogajanja na občini: s 1. februarjem prehod avtobusne proge «C» v upravo ACECAT
Na svojem sestanku je pokrajin-1 se odpovedujejo progi, ki vozi v
sko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL razpravljalo o napovedani splošni stavki, ki bo po vsej Italiji 23. januarja. Na seji so sindikalisti ugotovili, da so tržaški delavci že opravili «stavkovno normo», ki so jo sindikalna vodstva v Rimu določila že prve dni decembra, ko je bilo oklicano stavkovno gibanje za poenotenje točke dra-ginjske doklade in zvišanje pokojnin.
Tržaška sindikalna federacija se strinja z nameni boja, kakor tudi z oceno negativnega zadržanja vlade, javnih in zasebnih podjetnikov, ki ne kažejo dobre volje na pogajanjih o teh problemih. Kljub temu pa je tržaška sindikalna federacija mnenja, da so tržaški delavci opravili svojo dolžnost z veličastno splošno stavko dne 18. decembra in enotno manifestacijo, ki je bila tedaj v Vidnu.
Zaradi tega je vodstvo tržaške sindikalne federacije sklenilo, da za Trst ne velja oklicanje splošne stavke. Stavkale bodo samo tiste stroke, ki še niso prekoračile «stavkovne norme», se pravi, da niso izkoristile ur stavke, ki so jih napovedale njihove strokovne organizacije.
Na občini se medtem nadaljujejo pogovori o prehodu avtobusne linije «G», ki je last zasebnega podjetja SAITA, v režijo tržaškega občinskega prevoznega podjetja ACEGAT. Sestanka, ki ie bil na občini včeraj, so se udeležili odbornik Abate, sindikalisti, zastopniki ACEGAT in SAITE .Slednji so sporočili, da
Ob volitvah v šolske svete
Poziv
šolskega odbora
šolski odbor — v katerem so zastopane politične stranke KPI, PST, Slovenska skupnost ter o-srednje kulturne in prosvetne organizacije SKGZ, SP, SPZ — je na svoji seji dne 15. januarja razpravljal o volitvah v šolske svete in ugotovil, da bo najprimerneje v korist slovenskega šolstva in njegovega razvoja v duhu napredka, demokracije in antifašizma, če bodo šolske komponente: starši, dijaki, učno in nenčno osebje nastopili enotno.
Zato šolski odbor priporoča vsem komponentam, da nastopijo z enotnimi, sporazumno sestavljenimi listami.
ŠOLSKI ODBOR
Grl jan, in s tem odprli možnost prehoda avtobusne zveze v režijo ACEGAT. To se bo predvidoma zgodilo začenši s prvim februarjem.
Ostanka KPI o kongresu in o slovenskih vprašanjih
Danes se bo ob 9. uri pričel na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 celodnevni seminar o poročilu vsedržavnega tajnika partije Berlinguerja za pripravo skorajšnjega državnega kongresa partije. Poročili bosta podala deželni tajnik Cuffaro ter senator Bacicchi.
Ob 17. uri pa bo v kriškem Ljudskem domu aktiv slovenskih članov. Na pobudo tajništva in deželne komisije za slovenska vprašanja bodo razpravljali o «slovenskih vprašanjih zlasti glede na volitve v nove
šolske organe». Poročilo bo imel načelnik tržaške komisije za slovenska vprašanja Boris Iskra, predsedoval pa načelnik deželne komisije za slovenska vprašanja Dušan Lovriha.
Radikalci prijavili radijski «Gazzettino»
Radikalna stranka je sporočila, da bo v kratkem prijavila nadzornemu odboru novinarske zbornice odgovorne za krajevni radijski «Gazzettino», ker naj bi prekršilo poklicno etiko. Radikalci namreč ugotavljajo, da radio spremlja in poroča tudi o najmanjših političnih manifestacijah, zborovanja radikalne stranke, kateremu so se pridružile vse stranke ustavnega loka (razen KD in PSDI) ter številne druge demokratične organizacije, pa «Gazzettino» ni niti omenil.
S PREDSINOČNJE SEJE NA OPČINAH
Komu Ita za vzhodni Kras sprejela statut zdravstvenega konzorcija
Področje vzhodnega Krasa je v zdravstvenem pogledu hudo zanemarjeno - Razprava o jusarsfeih zemljiščih
Predsinočnjim se je na Opčinah sestala rajonska konzulta za vzhod
Ì1
bil osnutek statuta za medobčins! zdravstveni konzorcij, ki ga je predložila občina. Svetovalci so ugodno ocenili osnutek ter poudarili, da predstavlja načrt za uresničitev takšnega zdravstvenega organa občuten premik na poti demokratizacije družbenega življenja.
Slovenski svetovalci so posebej spregovorili o šestem členu statuta, ki predvideva dvojezičnost za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ter izrazili nad tem svoje zadovoljstvo. Osnutek statuta je bil po številnih posegih predstavnikov vseh svetovalskih skupin soglasno sprejet. V odgovor občinski upravi pa je konzulta dodala sklep, da bo spremljala bodoči potek uresničevanja zdravstvenega medobčinskega
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiKiiiuniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SVETOVALEC ŠTOKA PREDLOŽIL PREDSEDSTVU DEŽELNEGA SVETA
Osnutek zakona o povračilu stroškov šolani za poslovanje v slovenščini
Povračilo stroškov naj bi prejemali tudi sindikati, združenja staršev in šolski zborni organi
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je včeraj predložil predsedstvu deželnega sveta zakonski osnutek o povračilu večjih stroškov slovenskim šolam vseh vrst in stopenj, sindikalnim organizacijam, združenjem staršev in novim šolskim zbornim organom zaradi dvojezičnega poslovanja.
Predloženi osnutek zakona je zelo kratek in vsebuje samo tri člene. Prvi člen pravi, da je deželna u-prava pooblaščena, da vsem slovenskim šolam popolnoma povrne stroške in izdatke, ki jih imajo zaradi dvojezičnosti, še posebej za prevajanje dokumentov, spisov, sklepov, pisem in okrožnic in drugih aktov, za dopisovanje, tisk, oglase in plakate, obvestila itd. Drugi člen pravi, da je deželna uprava pooblaščena za povrnitev stroškov in izdatkov, kot omenjeno v prvem členu, sindikalnim organizacijam, združenjem staršev in novim zbornim šolskim organom v okviru slovenskih šol vseh vrst in stopenj. Tretji člen pa pravi, da se bodo obveznosti, ki izhajajo iz prej omenjenih členov, krile z zadevnimi postavkami
VESTI IZ DOLINSKE OBČINE
Starši šolskega okrožja sestavili kandidatno listo
Združenja staršev zahtevajo enotno slovensko šolsko okrožje
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIU
Dejavnost združenj staršev in priprave na volitve v razne šolske svete se nadaljujejo s polno paro-Predvčerajšnjim popoldne je bil širši sestanek v dolinski osnovni šoli med predstavniki združenj staršev vseh devetih osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Potem ko so na ločenih sestankih določili iz svoje srede kandidate za medraz-redne svete ter kandidate, ki bi zastopali njihova združenja v svetu šolskega okoliša, so včeraj na skupnem sestanku združili posamezne predloge v celoto ter izdelali kandidatno listo. Pravzaprav so enotno sestavili dve listi. Na obeh so zastopane vse šole dolinskega ravnateljstva. Prva je nekako glavna lista, tista, ki jo bodo vsi volili, druga pa rezervna, kar pomeni, da bodo prvi neizvoljeni kandidati te liste lahko zamenjali izvoljene v svet dolinskega šolskega okoliša, če bi kdo od izvoljenih v roku svoje mandatne dobe odstopil. Kandidatni listi sta tako sestavljeni: prvo listo sestavljajo Celestin Canziani (Dolina), Marija Rehar (Mačko!je), Peter Glavina (Domjo), Marino Peče-nik (Boljunec), Tamara Cupin (Žav-Ije) in Boža Petaros (Boršt), drugo listo pa Just Žerjal (Dolina). Lidija Bandi (Mačkolje), Erminij Kuret (Ricmanje), Klara Kocjančič (Bo-ljunec), Nerina Antoni (Korošci) in Neva Bak (Pesek). Dodati moramo, da nastopajo pri tem sestavu združeno združenja staršev Domja in Ricmanj, žavelj in Korošcev ter Boršta in Peska.
Na sestanku, na katerem je bil prisoten tudi ravnatelj Škrinjar, ki je podrobneje obrazložil potek volitev, so predstavniki združenj staršev sklenili, da bodo posamezna združenja poslala šolskemu skrbništvu pismo z zahtevo po ustanovitvi enotnega slovenskega šolskega okrožja.
Ustanovljeno središče za demokratično upravljanje šole na Tržaškem
Na sestankih posameznih rajonskih konzult s starši in dijaki, na katerih so razpravljali o pooblaščenih odlokih o šolstvu, je prišla do izraza težnja, naj bi se demokratične sile, ki se zavzemajo za čimvečjo družbeno angažiranost in demokracijo v šoli, po-
vezale in medsebojno obveščale o dogajanju. V ta namen so šolske komponente, sindikati in druge družbene sile dale pobudo za ustanovitev «Koordinacijskega središča za demokratično upravljanje šole». V tem središču naj bi prišla do izraza tudi kopica izkušenj, ki so si jih zadnja leta nabrali krožki staršev s konzuitami, ko je šlo za reševanje nekaterih perečih šolskih problemov v našem mestu.
Središče, katerega namen je, da spodbuja enotnost sil, ki se bore za šolo, kakršno terja demokratična, iz odporništva porojena republika, bo začasno delovalo v prostorih AGLI v Ul. sv. Frančiška 4 (telefon 76-18-75) Uradi so odprti vsak delavnik od 17. do 19.30.
deželnega proračuna.
V spremnem pismu, ali utemeljitvi zakonskega predloga, svetovalec Štoka najprej omenja, da so bile slovenske šole sicer uzakonjene z zakonom štev. 1012 z dne 19. julija 1961, dejansko pa delujejo že več kot 30 let. Osnovni zakon je bil lani izpopolnjen z znanim zakonom Belci - Škerk.
Nato Štoka pripominja, da imajo slovenske šole v deželi Furlanija -Julijska krajina brez dvoma večje stroške kot italijanske šole zaradi prevajanja raznih dokumentov, pisem, sklepov, okrožnic, zaradi dvojezične korespondence, za plakate, obvestila itd. Enake stroške imajo tudi sindikalne organizacije, združenja staršev in novi organi, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki. Gre torej za temeljno vprašanje narodnostnih pravic slovenske manjšine in spoštovanje slovenskega jezika v sami šoli, kakor tudi v odnosih šole z javnostjo, z javnimi ustanovami, državo itd.
Jasno je porej, zaključuje svetovalec Štoka, da breme zaradi takega poslovanja irr-obveznosti ne sme pasti samo na slovenske šole, sindikate, združenja itd. Zato je dolžnost pristojnih oblasti, dežele Furlanije - Julijske krajine še posebej, da ukrene vse potrebno, tako da slovenske šole ne bodo ekonomsko prizadete zaradi svojih specifičnih potreb in da bodo tudi v tem pogledu enakopravne z italijanskimi šolami.
VOLITVE V ŠOLSKE SVETE
Skupna lista za Zgonik Slivno in Šempolaj
V petek zvečer je bil v Zgoniku zelo dobro obiskan sestanek staršev, ki so razpravljali o pooblaščenih o-dlokih in o bližnjih volitvah v šolske svete. Pri sestavljanju kandidatne liste predstavnikov staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, je prišla do izraza želja po združenju sil in enotnosti. Tako so sestavili enotno listo skupno za Šempolaj, Slivno in Zgonik. Na kandidatni listi so Gabrijela Antoni, Marija Kante, Mi-leva Frančeškini, Irena Milič, Boris Grilanc in Elza Legiša.
Kot smo izvedeli, bodo skupne liste predložene tudi za Devin, Sesljan, Cerovlje, Vižovlje, Medjo vas in Mav-
hinje, posebej pa za Nabrežino. Pod didaktično ravnateljstvo spada 13 šol, izvolienih pa bo 6 predstavnikov staršev.
Rimska vlada pristala na odložitev volitev obrtniških komisij
Rimska vlada je včeraj sporočila deželnim oblastem, da pristaja na uveljavljanje zakona št. 90, ki ga je deželni svet odobril 19. decembra lani in ki podaljšuje veljavnost izvoljenih pokrajinskih komisij za obrtništvo. Zakon bo v najkrajšem času objavljen v deželnem uradnem vestniku in s tem dejansko stopil v veljavo. Gre predvsem za določilo, da se dejavnost pokrajinskih komisij za obrtništvo podaljša do 13. aprila letos, kar pomeni, da je potrjen datum odloženih volitev za te komisije. Volitve predstavnikov bodo torej 19. marca. * * * * v vi
konzorcija ter njegovo dejansko delovanje s konkretnimi predlogi in pripombami, ki zadevajo probleme na zdravstvenem področju v mejah konzulte. V tem pogledu je bil namreč vzhodni Kras, ki obsega področje od Bazovice do Opčin, hudo zanemarjen, tako zaradi pomanjkanja ustreznih zdravstvenih struktur, kot zaradi pomanjkanja osebja ter koordinacije in posegov pri zdravstveni oskrbi. Konzulta je na te probleme že večkrat opozorila občinsko upravo, obenem pa izdelala in posredovala vrsto konkretnih predlogov, ki pa so ostali brez odgovora. Že izdelan program potreb in zahtev tega področja bo zato lahko prvi prispevek konzulte bodočemu zdravstvenemu konzorciju.
V nadaljevanju seje je konzulta obravnavala več prošenj organizacij in posameznikov za oddajo jusar-skih zemljišč v najem. Tudi o tem se je v okviru konzulte že izoblikovalo jasno stališče. To večkrat izraženo mnenje je, da bi morali o tem vprašanju sklepati in odločati krajevni odbori jusarskih upravičencev in da bi bilo treba zato te prošnje najprej poslati v preučitev tem odborom, kjer pač obstajajo, kajti žal je v nekaterih vaseh vzhodnega Krasa skrb za jusarska zemljišča zaspala.
Med prošnjami, ki jih je konzulta obravnavala, je bila tudi prošnja openskega športnega društva «Polet», ki namerava zgraditi na nekem jusarskem zemljišču, ki leži v smeri Repentabra, kotalkarsko betonsko ploščad. Ob tej prošnji, ki jo je najprej obravnavala komisija konzulte. so svetovalci soglašali s stališčem, da je treba upoštevati pobude, ki so v splošno korist krajevnega prebivalstva ter te pobude podpreti. Zato je bilo mnenje konzulte o oddaji zemljišča v najem š. d. «Polet» ugodno, niso se pa svetovalci strinjali s prošnjami za podeljevanje zemljišč posameznikom, posebej še, če niso njihovi nameni glede uporabe teh zemljišč popolnoma jasni in če ne prinašajo krajevnemu prebivalstvu nobene koristi ah' če prinašajo celo škodo.
Na koncu je predsednik Zanmar-chi seznanil konzulto s srečanjem, ki so ga on sam in nekateri svetovalci imeli s predstavniki vsedržavne zveze za boj proti mišični distrofi ji. Slednji so namreč zaprosili krajevno konzulto za pomoč pri uresničevanju pobude za gradnjo doma za vse tiste, ki jih je zla usoda tako kruto prizadela, da morajo živeti priklenjeni na voziček.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiinHUiiiiuuiHiMmHimnm
PRI VSEH POSTNIH URADIH
Plačevanje televizijske pristojbine za leto 1975
Za starejše naročnike so pristojbine nižje - Gneča v poštnih uradih
V poštnih uradih je že nekaj dni
kar precej živo, saj je to čas, ko naročniki na televizijo ali na radio plačujejo ustrezne letne pristojbine za leto 1975. Televizija in še bolj radio, spadata med tiste ugodnosti,
ki jih sploh ne smatramo več za ugodnosti, saj si brez njiju le težko zamislimo vsakdanje življenje. Kljub temu, da je le malokdo zadovoljen s programi radia in televizije, sta ta dva aparata malone v vsaki družini. Logično je zato, da je plačevanje pristojbin stvar, ki je žal nujna in ki zadeva ogromno število ljudi.
Pristojbine za televizijo so, kot je znano, različne za različne naročnike. Sedaj so znane tudi uradne številke. Vsi, ki so se prvič naročili
v teku leta 1974 ali pa se prvič
SESTANEK NA ŽUPANSTVU S PREDSTAVNIKI NOVIH LASTNIKOV
Trst brani pred zaprtjem svojo pivovarno «Dreher»
Glavno je ohraniti sedanjo zaposlitveno raven • Možnost gradnje pivovarne v industrijski coni
V občinski palači je bil včeraj sestanek o perečem vprašanju pivovarne «Dreher», ki jo nameravajo novi lastniki (neka evropska multi-nacionalna družba) enostavno zapreti za nedoločen čas in proizvodnjo prekiniti.
Upravnega delegata družbe «Dreher» za Italijo, točneje predstavnika novih lastnikov dr Baiocchija, sta sprejela tržaški župan Spaccini in odbornik za delo Ennio Abate.
Dr. Baiocchi je občinskim upraviteljem, ki so upravičeno zaskrbljeni ne samo za usodo 130 delavcev tržaške pivovarne, temveč sploh za gospodarsko škodo, ki bi jo Trst imel od prekinitve tako tradicionalne in uveljavljene dejavnosti, kot je pivovarna, obrazložil sklepe in predloge novih lastnikov ita lijanske «Dreher».
Rekel je, da orodaja «Dreher» svoje zadnje konfekcije v izgubi in da ni konkurenčen, stare lastnike pa krivi, da niso poskrbeli za tehnično izboljšavo in potrebne finančne investicije. Res je, da bi lahko tržaško pivovarno ustrezno preusmerili in obnovili, da bi bila konkurenčna predvsem na tujih trgih, toda to terja velika finančna
sredstva, ki jih vsedržavna «Dreher» ne misli preusmeriti v Trst. Dr. Baiocchi je k temu dodal, da je sklep novih lastnikov, da sredi februarja prekinejo s proizvodnjo vsaj za dve leti. Ta «vsaj za dve leti» pa gre tolmačiti v tem smislu, da postavljajo novi lastniki pivovarne svoje pogoje krajevnim oblastem. Če bodo naše oblasti te pogoje, ki mejijo na izsiljevanje, spre-jele, bo pivovarna lahko spet začela obratovati v novih pogojih. Gre predvsem za to, da bi spremenili sistem ustekleničenja piva. Doslej so steklenice odmetavali, sedaj pa namerava «Dreher» steklenice vračati pivovarni za nova polnjenja.
Zdi se sicer preprost problem, toda novi lastniki zalrjujejo, da terja taka sprememba skupno s tehnološko obnovo, ki naj jamči konkurenčnost tržaškega piva na tujih tržiščih. velika finančna sredstva.
Predlog novih lastnikov tržaškemu županu je bil sledeč. Občina naj najde za novo pivovarno področje najmanj 40 tisoč kvadratnih metrov nekje v industrijski coni. obenem pa naj rotacijski sklad zagotovi kreditna jamstva za osem in pol mi lijarde lir, kolikor stane nova pi-
vovarna.
Iz občinskega tiskovnega sporočila ni razvidno, če je dr. Baiocchi vztrajal tudi pri prvotni zahtevi, o kateri se slišijo resne govorice v sindikalnih krogih, in sicer, naj bi občinska uprava oprostila vsake industrijske služnosti področje 36 tisoč kvadratnih metrov, kjer se trenutno nahaja stara pivovarna. Na tem področju bi, v tem primeru, no-
vi lastniki z ustrezno urbanistično in gradbeno špekulacijo realizirali najmanj 5 milijard zemljiške rente in s tem prišli do zadostnih finančnih sredstev.
Tržaški župan Spaccini je predstavniku novih lastnikov dejal, da je za občinsko upravo glavno vprašanje zaposlitev osebja pivovarne, ki ga nikakor ne smejo izpostavljati krčenju ali odpuščanju iz službe. Teh jamstev novi lastniki pivovarne ne dajejo, saj govore o dveletni prekinitvi dejavnosti.
Pač pa bi občinska uprava bila pripravljena razpravljati o možnih rešitvah, če se novi lastniki obvežejo, da ne bodo prekinili dejavnosti in proizvodnje v tržaški pivovarni toliko časa, dokler ne bo dograjena nova pivovarna kje drugje.
naročajo letos, bode za letno naročnino plačali 20.005 lir, za polletno naročnino 10.715 lir in za trimesečno naročnino 5.570 lir. Vendar bodo ti naročniki plačali nekoliko manj, če so že poravnali pristojbino za radio. V tem primeru bodo plačali za letno naročnino 18.415 lir, za polletno naročnino 9.395 lir.
Vsi, ki so se narečih pred letom 1974, pa bodo za obnovitev letne naročnine plačali 18.890 lir, za obnovitev polletne naročnine 9.640 lir in za obnovitev trimesečne 5.010 lir. Vsi tisti pa, ki so že poravnah naročnino po starih tarifah, bodo morali razliko doplačati najkasneje do 31. januarja. To je treba opraviti s poštno položnico na tekoči račun 2/4800, ki mora biti naslovljena na registrski urad za radijska poročila — Turin. Na poštni položni-ci je treba napisati tudi številko naročnika.
V tarifah, ki smo jih doslej o-menih, je seveda vštet poleg naročnine tudi 12-odstotni davek IVA.
Nazadnje naj dodamo še, da veljajo te pristojbine le za tiste, ki imajo televizor v hiši, torej za domačo uporabo. Vsi drugi, ki imajo televizor v javnem lokalu, morajo poravnati posebno naročnino kar na sedežu RAI, kjer prejmejo tudi u-strezne položnice.
Dom naj bi gradui s prostovoljnim delom na nekem darovanem zemljišču ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani in zato prosijo konzulto, da bi pomagala pri urejevanju raznih formalnosti, kot so odobritev gradbenega dovoljenja in druga tehnična vprašanja, predvsem pa, da bi jim moralno pomagala pri osveščanju krajevnega prebivalstva s hudim položajem distrofičnih bolnikov ,ki so poleg osnovnih sredstev za dostojno življenje potrebni ured-vsem človeškega pristopa, tople besede in solidarnostnega zagotovila, da jih ljudje sprejemajo v svojo sredo brez odvečnih predsodkov. Konzulta je izrazila vso svojo pripravljenost, da v mejah svojih moči in pristojnosti prispeva k u-resničevanju te pobude.
V Borštu so slavili vaški praznik
Sinoči so praznovali v Borštu vaški praznik sv. Antona. V dvorani šolskih sester je bil kulturni spored. Najprej so peli člani pevskega zbora «Slovenec», nato pa je nastopila mladina Krekovega doma z veseloigro «Trajno ozdravljena». Po igri so nastopili mladinci in mladinke iz Boršta in uprizorili veseloigro v narečju «Per šnopce». Dvorana je bila nabito polna domačinov in vaščanov okoliških vasi. Igro bodo ponovili jutri.
O V ponedeljek popoldne, ob 16.
uri. se bo v veliki dvorani medicinske fakultete v Ul. Vasari 1 začel letni tečaj za anesteziste. Predaval bo prof. Biagio Allaria iz milanske bolnišnice «Fatebenefratelli».
Danes se poročita v Vojščici SREČKA SPACAL in
SEVERIN HOVELJA Starši, sestra in sorodniki jima iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju.
PD Slovenec in mladina Krekovega doma iz Boršta priredita jutri, 19. januarja 1975, ob 17. uri, v dvorani šolskih sester kulturno prireditev ob priiiki vaškega patrona.
Vabljeni!
PD Kraški dom s sodelovanjem združenja staršev osnovne šole A. Gradnik z Repentabra priredi danes, 18. t.m„ ob 20. uri, v občinski kopalnici v Rep-nu predavanje prof. E. Košute o SPOLNI VZGOJI V SODOBNI DRUŽBI
Predavanje bo spremljalo predvajanje filmov.
Na zanimivo predavanje vabljeni starši. Dvorana bo ogrevana.
Finančni stražniki aretirali razpečevalca in zaplenili morfij
Z aretacijo dveh oseb in z zaplembo 35 petcentihtrskih fiol morfija ter steklenice, v kateri je bilo 0,55 litra istega mamila, so včeraj agenti davčne policije tržaške finančne straže zaključili pomembno akcijo v boju proti manrilom. Aretacija in zaplemba sta plod dolgotrajnega in težavnega dela, ki ga že več mesecev opravljajo finančni stražniki pod vodstvom poročnika Rina Staniga. Delo se je pričelo oktobra lani, ko je preiskovalni sodnik dr. Serbo uvedel preiskavo, ki je že privedla do zaplembe 500 fiol morfija in do aretacije Roberta Bignolinija, Francesca Signorella in Saveria Cotigiana iz Trsta.
Akcija predstavlja hud udarec za razpečevalce mamil, ki so skušali v zadnjem času tudi na tržaškem trgu razširiti morfij, ki je eno najmočnejših mamil.
OSMICA
Mirko Zobec, Zabrežec štev. 4, je odprl osmico in toči belo in črno domačo kapljico.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. januarja VERA
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob
16.50	— Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide ob 9.56 in zatone ob 23.11.
Jutri, NEDELJA, 19. januarja MARIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,3 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 11,8 stopinje, zračni pritisk 1020,1 mb stanoviten, veter 4 km na uro vzhodni, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. januarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 82-letni Mario Degrassi, 80-letna Maria Fantini, 54-letna Angela Trevisan, 63-letna Teresa Zacca-riotto, 72-letna Anna Bossi vd. Bossi, 78-letna Sofia Lonzar vd. Zoppolato, 84-letni Giovanni Facchinetti, 85-letna Antonia Gombač vd. Flego, 68-letni Giorgio Banelli, 63-letni Tomaso Deli-liers, 67-letna Maria Vanich por. Mi-coletti, 76-letni Antonio Ziza, 55-letni Giglio Toscan in 78-letni Armando Bertuzzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Vecchio 24; Serravaho, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX settembre 4; Aha Maddalena, Ul. dehTs-tria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
AKACIJEVE KOLE IN DRVA PRODAJA
VINCENC PANGERC
DOLINA 116
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Pavel Calia
JURČEK
Pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidau
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	MARIO URŠIČ
V torek, 21. januarja, ob 15.30
Gledališča
KULTURNI DOM
Stalno slovensko gledališče. Danes ob 20.30 izven abonmaja Ferenc Molnar «Liliom». Jutri, 19. t.m. ob 16. uri «Lihom» za abonma F (okoliški) : v sredo, 22. t.m. ob 20.30 za abonma red D (mladinski in okoliški).
VERDI
Jutri ob 16. uri za red D (dnevni) tretja predstava opere Čajkovskega «Evgenij Onjegin». Dirigent Oskar Danon, režija Mladen Sablič, koreografija Dimitrije Parhč, scene in kostumi Miormr Denič. V naslovni vlogi nastopa Kostas Paskalis, član dunajske državne opere. Vstopnice pri gledališki blagajni, tel. 31-948.
Prva svetovna izvedba
v pripravi v Verdiju
Čez nekaj dni bo v gledališču Verdi na sporedu prva svetovna izvedba opere Luciana Challyja v enem dejanju «Sen, morda pa ne» po istoimenski komediji Luigija Pirandeha in po operni priredbi Renata Prinz-boferja. Dirigiral bo Nino Sansogno, režija Giuho Chazalottes. Interpreta bosta Gabriella Ravassi in Mario Ba-siola.
Zadnja svetovna premiera v Verdiju je bila pred tremi leti, ko so upri-zorih opere tržaškega avtorja Giulia Viozzija «Elizabeta».
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 igralska skupina Mario Scaccia s Feydeaujevo komedijo «Gospod gre na lov». Zadnja predstava jutri popoldne.
četrta abonmajska predstava bo na sporedu od 21. januarja do 2. februarja. Skupina «Associati» bo nastopila z igro D. Fabbrija in D. La-jola «Il vizio assurdo».
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 skupina «La Rocca» za ciklus «Gledališče danes» predvaja komedijo Odona von Horvatha «Noč po italijansko».
Z velikim uspehom se nadaljujejo predstave Franza Xaviera Kroetza «Ana in Renzo». Predstave bodo zaradi velikega zanimanja na sporedu tudi od 2. do 6. februarja in nato še od 10. do 13. in od 17. do 23. februarja.
Jutri, 19. januarja 1975, bo ob 17. uri igral in vas veselo zabaval v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
ANSAMBEL T A I M S
Sodelujejo:	tovarna gramofons-
kih plošč HETJDON iz Ljubljane, RTV Ljubljana — SAKOJ in Mohorjeva Družba iz Celja s priložnostnimi darih.
Ne zamudite!
SPD «IGO GRUDEN» - Nabrežina DRAMSKI ODSEK Franc Pertot
KAČAVAT
igra v dveh dejanjih, napisana v domačem narečju
Jutri, 19. t.m., ob 17. uri v Nabrežini v društveni dvorani
Vljudno vabljeni!
3ANCA Dl CREDITO t !! 2 A ŠKA KREDIT
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	648.—
Funt šterling	1525,50
Švicarski frank	253,20
Francoski frank	147,30
Nemška marka	271,80
Avstrijski šiling	38,-
Dinar: debeli	37,—
drobni	37,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom
FERENC MOLNAR
LILIOM
Predmestna legenda
SCENA:
Drago Turina KOSTUMI:
Mija Jarčeva in Marija Vidan DRAMATURŠKO VODSTVO: Jože Babič
GLASBENA OPREMA: Sergij Pahor SONG PO BESEDILU Miroslava Košute UGLASBIL:
Aleksander Vodopivec LEKTOR:
Majda Križajeva REŽIJA:
DUŠAN MLAKAR
Danes, 18. januarja, ob 20.30 Izven abonmaja
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Uno sparo in testa», madžarski film (1969). Igrata Kati Kovacs in Karoly Horvath.
Ariston 16.00 «Fascista». Dokumentarni film, ki ga je režiral Aldo Grimaldi.
Nazionale 15.30 «Chi sei?». Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano, B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La prova d’amore». Francoise Prevost, Stefano A-mato, Adriana Asti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
F enice 15.30 «Chinatown». Barvni film. Romana Polanskega. Igrajo Jack Nicholson in Faye Dunaway. Film je za vse.
Eden 15.00 - 17.20 . 19.45 - 22.15 «Assassinio suh'Orient Express». Barvni film po romanu Agathe Christie. Igrajo Lauren Bacai, Sean Connery, Ingrid Bergman
Ritz 16.00 «L’uomo del klan». Richard Burton. Lee Marvin, Lola Falana. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Romanzo popolare», ligo Tognazzi in Ornella Muti. Capito! 16.00 «Spys». Barvni film. Cristallo 16.00 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra Roger Moore
Impero 16.30 «Herby il maggiolino sempre più matto». Walt Disneyev film.
Filodrammatico 16.30 «Sensualità morbosa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La behissima estate».
Senta Berger. Barvni film.
Ideale 16.00 «E’ una sporca faccenda tenente Parker». John Wayne in Diane Muldauer. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film. Abbazia 16.00 «UFO — Prendeteli vivi». G. Bishop. Barvni film.
Astra 15.30 «La stangata». Paul New-^ man in Rpbert Redford. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «La città verrà distrutta ah’alba».
Radio 16.00—22.00 «FBI — operazione gatto». Walt Disneyev film. Volta - Milje 17.00 «L’emigrante». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
E33339M
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità 4 razstavlja slikar Renato Trevisan. Razstava bo odprta do 25. januarja.
V	umetnostni galeriji «Tribbio» danes ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Alfreda Serianija. Razstavil bo olja, tempere in akvarele.
Razna obvestila'
Začasni odbor združenja jusarskih upravičencev Opčine . Bani vabi člane na ustanovni občni zbor, ki bo danes, 18. januarja 1975, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: začasni predsednik bo poročal o dosedanjem delu; volitve odbora: volitve nadzornega odbora; razno.
Slovensko planinsko društvo Trst vabi na 21. redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9/IL Prosimo člane, naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine.
Začasni odbor upravičenih posestnikov iz Trebč vabi vse upravičence na sestanek, ki bo danes, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
Priporočamo, da se sestanka gotovo udeležite. Zemeljski izvedenec g. Lozar bo dajal potrebne informacije glede uporabe terenov onkraj meje.
Dotrpela je naša predraga, skrbna in požrtvovalna teta
PINA LEGISA
Pogreb bo danes, ob 15. uri iz hiše žalosti v Devinu štev. 5.
Žalostno vest sporočajo: svakinja Marija, nečaka dr. Drago in Pepi, nečakinje Zlatka, Pinica in Marija z družinami
Devin, 18. januarja 1975
ZAHVALA
Ganjeni za izkazana iskrena sočutja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, mestnim redarjem, sindikatu FIDEL—CISL, osebju bolnišnice pri Magdaleni in vsem zdravnikom, ki so se trudili, da bi olajšali trpljenje našemu dragemu očetu
MARIU BRIZZIJU
ter sestri Pier Giuditti, ki mu je z globokim občutkom humanosti pomagala prebroditi poslednje trenutke življenja in mu olajšala slovo od njegovih dragih.
Žena Marija, sin Jano In hčerka Flavija z družinama
Opčine. 18. januarja 1975

GORIŠKI DNEVNIK
ZA STVAR NAJ SE ZAVZAMEJO OBČINSKI MOŽJE
ŽIVAHNI SESTANKI NA RAINIH ZAVODIH
Zaosimje se vprašmje mihk Starši na slovenskih šolah izbirajo za slovenske šole pri Sv. Ivanu enotne kandidate v razne šolske svete
V najhujši stiski je učiteljišče - Čemu prezidati hodnik otroškega vrtca? ■ Protest ravnatelja V četrtek je bi! dobro obiskan sestanek staršev na nižji srednji šoli - Skoro
zaključeni sestanki na osnovnih šolah ■ Drevi še sestanka v Po d gori in v Rupi
NEPRIČAKOVAN RAZPLET OBČINSKE KRIZE V TRŽIČU
Hodnik slovenskega in italijanskega otroškega vrtca pri Šv. Ivanu
0W)	.	.______,,_________ .	__ ____ __________ ______________________ natelj učiteljišča poslal občinski u-
Š01„, v Pri Sv. Ivanu, kjer so v isti slovpn ^Sradbi slovensko učiteljišče, osnn-t	- srednja šola, slovenska
in	S°^a' s'ovenski otroški vrtec
storov^re^em vPrašanju šolskih pro- bi bil slovenski otroški vrtec brez
• - Dri Sw	------- sanitarnih naprav, ki sedaj služijo
za oba vrtca, o preselitvi italijanskega vrtca, ali o koncu «začasnosti» vselitve pa se ne bi sploh več
oiuveiisiu oirosKi vriec ricp t3"1 Za- s^vefiske otroške vrtna-smn -er ]Jalijanski otroški vrtec, Drkt * večkrat pisali in opozorili 2alpuiJne .0^'asli. vendar ni še nič detih °- Plsanje. niti protesti priza-
celo k*0-' ki S° V hudi stiskL Zdaj
Dn=:iak-az,e’ da se bodo razmere še va .,„,s.a.e in da občina ne namera-Pred 1 - zadeve v doglednem času, ga ]ptZac,edcorn Prihodnjega šolske-„ a- ko bo stanje nevzdržno.
ko znano, so pred osmimi leti, italiidr, ,P0P^avljali stavbo sosedne mestili	«Fabio Filzi», pre-
slovenskIÌa-Hanski vrtec v Posl°Pje 2agotav^alSa°leri 0bčin*ka uPraYa J6
rešitev V11?’ da gre le za začasno o^ern^ i’ (t°da ta začasnost traja že
«troski vrtec If9 56 ju
niči t, rlec' ki je zasedel dve učilne Ki k-?3 stalno zasidral. Zadeva vse nr •3 huda, če bi imele zadosti «menjene slovenske šole je učitPli?-r-°Store- V najhujši stisti štirikrat c?’ na katerem je zdaj kaj ipt- Ve« dijakov kot pred ' ne-do Vedno večje težave pa bo-Vrlnarin Zai ^ebai ~ aoi° za otroške 'n ki e’ k’ i® začel delovati letos vrtca z 111013 biti blizu otroškega bi ta fr.adi praktičnega pouka. Da je učitpfCfi lahko začel delovati, le (ja] istvo slovenske osnovne šo-svojn ,k na. razpolago - začasno -nje ipt„ 0rnico- Kako pa bo prihod-trebni ’ •0 bosta za ta tečaj po-nianikprf3! d.ye nčilnici? Zaradi poli razr i3 nndnic so letos za četr-co v ^d. učiteljišča uredili učilnice maihZ1 ^red siraniščem. Prostor Gre tore'11’ Z enim samim oknom. Sate tpJkZ?- začasno rešitev iz za-v četrto ° C’ ksr bo Prihodn;e leto k°v- Dh^-razredu veo kot 20 dija-radi nriv,151 Pelega razreda prav za-letos nnnoiojkania učilnic pa imajo
Jas Popoldanski pouk.
Vočasno ^ v0yei’ da ie treba pra-in PresoHt^j1*'1 vprašanje prostorov da bi mri ^ugam italijanski vrtec.
Toda blli.Vsaj dve učilnicL da občin^3''61'’ resni znaki kažejo,
Pred
govorilo. Kot smo izvedeli, je rav- možje.
pravi energičen protest in je o zadevi obvestil tudi šolskega skrbnika. Pričakujemo pa, da se bodo za stvar zavzeli tudi naši občinski
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiHifiimiiiiiiiiiHiiiummiiiiiiiiimmiiifiimiiiiii
PISMO UREDNIŠTVU
PRAVILNO STALISCE
*.a uprava misli drugače, ndčinskia i dne.vi so namreč prišli ^ed slmzo6 ?yci’. da bi na hodniku u6®1 zgrari?uklr!l in Italijanskim vrt-bl za lohliZ1dano steno, potem pa
b°dnika C3*15^.1 vrtec, ki je na koncu Zadnji stran- - , P°seben vhod na
ni s°lske zgradbe. Tako 1 venskih šolskih okrajev.
Dragi tovariši!
Med osnovnimi vprašanji Slovencev v Italiji je brez dvoma na prvem mestu slovenska šola. Zato se je s tem vprašanjem v kar največji men ukvarjal od svoje prve številke predvsem Primorski dnevnik in v veliki meri s svojimi doslednimi stališči prispeval, da smo dosegli leta 1962 sicer pomanjkljivi zakon o slovenskih šolah, predlanskim pa še dopolnilni zakon (še vedno, nezadovoljivi) o teh šolah. Zato je bilo razumljivo, da ste objavili v več nadaljevanjih natančno razčlembo vseh petih novih zakonov o šolah vjftajiji, , kitìSQ* .SOpni Pod nazivom pooblaščeni odloki in na podlagi katerih se začenjajo volitve v organe, ki pomenijo vsaj rahel začetek demokratizacije povojnega šolstva. Ta razčlemba pa je zelo jasno pokazala, kakšno mora biti pravilne stališče naše narodnostne skupnosti do določb omenjenih petih zakonov, da bi tudi za slovensko šolo izvajanje njihovih določb pomenilo korak naprej in hkrati preprečilo morebitno zaostajanje našega šolstva — vedno v pogledu večje demokratičnosti — za italijanskim šolstvom v naših krajih, kjer pomanjkanje slovenskih šol v Videnški pokrajini že sedaj pomeni v tem pogledu nezaslišano kršenje osnovnih demokratičnih načel in s tem na šolskem področju nedopustno kratenie Slovencem, v primerjavi z ostalim prebivalstvom, ne le demokratičnih, temveč temeljnih človečanskih pravic.
Kot poročate v včerajšnji številki, je med poglavitnimi postavkami omenjenega stališča, ki ga zagovarja tudi izvršni odbor SKGZ, zahteva no ustanovitvi posebnih slo-
Spričo poročil o številnih sestankih — dosedanjih, sedanjih in prihodnjih — bi v tem pismu rad povedal, da sem po poslušanju razprav ob nekaterih javnih okroglih mizah in obravnav tega vprašanja znotraj organizacij SKGZ, prišel do zaključka, da je omenjeno stališče SKGZ povsem v skladu:
a)	s črko in duhom vsedržavnih, deželnih in pokrajinskih kongresnih dokumentov, ki zadevajo Slovence v Italiji, predvsem levičarskih strank KPI in PSI;
b)	s črko in duhom vseh štirih zakonskih predlogov o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, predlogov, ki so jih predložile štiri stranke: KPI, PSI, PSIUP in SS, kakor tudi s črko in duhom «Paketa SKGZ» o tej globalni , zaščiti ; .
c)	z načeli marksizma in leninizma glede nacionalnega vprašanja, načeli, ki jih je v svojem decembrskem predavanju nadvse prepričljivo obrazložil v k.k. «Finko Tomažič» tovariš France Klopčič, dolgoletni generalni sekretar KP Slovenije med obema vojnama.
č) Seveda je stališče SKGZ v popolnem soglasju z najbolj naprednimi zahtevami, ki so glede pravilnega reševanja vprašanj narodnostnih manjšin prišle zelo jasno do izraza na lanski tržaški mednarodni konferenci.
d)	Končno ni niti potrebno še posebej omenjati, da je stališče SKGZ zakoreninjeno v členih 3 in 6 republiške ustave Italije in v členu 3 statuta avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine.
Če je uredništvo mnenja, da bo to pismo prispevalo k poglobitvi razprave o tem važnem vprašanju, ga prosim, naj ga objavi.
Trst, 16. jan. 1975
STAN. RENKO
Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora
PetrS0Ua4 ^ 1975
ob 20.30 v K ultumem domu v Trstu, Ulica PRIREDBA:
OSKAR K JUDER
partizanska balada
Posvečena
30. obletnici osvoboditve
“aovitev 26. januarja, ob 17. uri
Recitatorja: Julij Guštin in Piero Panizon Dirigent:	Oskar Kjuder
Sodelavec dirigenta: A. Curk
Mezzosopran: Nora Jankovič Bas: Ivan Sancin Otroška glasova: Fabio in Egon
Izbira pesmi: J. Guštin, P. Panizon, O. Kjuder Dokumentarni film: RTV Ljubljana
Diapozitivi: M. Spetič, L. Počkaj. A. Žerjal Oprema: Jože Cesar Luči: Edi Petaros
Operaterja: S. Vodopivec in S. Delmasso
■Avtorji pesmi ■ c T7
Alberti H R t Kosovel, M. Bor, K. D. Kajuh, P. Neruda, R. s- MickiWč dV' t Izakovski. J- Udovič, N. Birsa, V. Nazor, p ^	'	1 ’	' Kevec, G. Lorca, A. Gatto, S. Fortini.
12. do 14la„Jo^°?,n*C ,bc! l°rka, 21. t.m. do petka, 24. t.m. od
0,1 15- do 17.
ure, v
soboto, 25. t. m. od 18. do 20.30, ter v nedeljo
V	četrtek zvečer je bilo na nižji spednji šoli «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio v Gorici zborovanje staršev, ki so se odzvali vabiiu enotnega šolskega odbora na predvečer volitev v šolske svete. Najprej je na kratko spregovorila ravnateljica šole prof. Rozalija Simčič - Lojkova, nato je v imenu enotnega odbora pooblaščene odloke in volilni postopek obrazložil član odbora Edmund Košuta. Ta je v svojem govoru prikazal, kako je prišlo to teh odlokov iti do enotnega nastopa med Slovenci na Goriškem in na Tržaškem. Na enotnih sestankih starši izbirajo svoje kandidate za razredne in zavodne svete. Starši izbirajo tiste med njimi, ki da jejo največ garancij, da bodo izvajali nova načela v šolski politiki. Do enotnega nastopa med vsemi Slovenci pa je prišlo zato, ker so šolski, prosvetni in politični zastopniki naše jezikovne skupnosti prišli do spoznanja, da je na tem področju cepljenje sil neumestno, saj gre za razvoj in procvit naše šole, ki je skupna dobrina nas vseh.
Košuta je nato šc predlagal zbranim staršem — teh je bilo približno dvesto — da bi v vsakem razredu izvolili po štiri zastopnike, ki bodo sestavljali razredni svet in da bi se ti izvoljeni zastopniki (teh je v 13 razredih nižje srednje šole 52) čez 14 dni ponovno sestali ter izvolili 6 kandidatov staršev za za-vodni svet. Treba bi bilo tudi misliti, da bi v tem zavodnem svetu 3 starši, ki bivajo na področju goriške občine ter po eden v sovodenjski, do-berdobski in števerjanski občini.
Prišlo je nato do zanimive debate, v katero je poseglo precej staršev. Hoteli so imeti pojasnila ter dajali tudi koristne nasvete, Vsi pa so odobrili enotni nastop staršev naše šole.
V	posameznih razredih so nato izbrali po štiri kandidate, ki se bodo sestali predvidoma v četrtek, 30. januarja, da bi izbrali šest kandidatov za zavodni svet.
Zelo dobro obiskani sestanki staršev so bili v teh dneh tudi v slovenskih osnovnih šolah. Po prvih, o katerih smo že poročali, so se v četrtek zvečer sestali starši šole v štandrežu, sinoči pa starši na šolah v števerjanu, v Pevmi, na Vrhu, v Jamljah in v Doberdobu.
Drevi sta na sporedu zadnja dva sestanka in sicer na šolah v Pod-gori ob 19. uri in na šoli v Rupi, prav tako ob 19. uri.
Prizadevanje IACP za deželni konzorcij
Upravni svet goriškega zavoda za ljudske hiše je vzel v pretres osnutek statuta ustanavljajočega se deželnega konzorcija zavodov za ljudske hiše. Člani upravnega sveta so izrazili željo, da bi do takega konzorcija prišlo čimprej. Tako bi si lahko na deželni ravni neposredno izmenjali mnenja o cenejši stano^ vanjski gradnji. Istočasno so člani tudi menili, da je treba vprašati za mnenje tudi sindikalne organizacije ter organizacije stanovalcev v ljudskih hišah. Predsedniku IACP Àgostinu Candussiju pa so poverili nalogo, da podvzame potrebne ukrepe na deželni ravni, da pride do ustanovitve konzorcija čimprej.
Danes in jutri sestanki celic KPI
V	okviru priprav na 14, vsedržavni kongres italijanske komunistič-
ne partije, je posoška KPI sklicala | njem bo govoril poslanec Lorenzo
za danes in jutri več sestankov svojih celic.
Danes bosta taka sestanka v popoldanskih urah v štandrežu. Govoril bo občinski svetovalec I. Chiari on. Svetogorska .celica bo imela sestanek drevi ob 20.30 v gostilni Vida Primožiča na Drevoredu 20. septembra. Govorila bosta Busolini in Coceani.
Jutri ob 9. uri bo v Podgori govoril pokrajinski svetovalec Silvino Poletto. Na sedežu mestne sekcije KPI bo jutri sestanek ob 9.30; govorila bosta Gabrio Bertossi in Ralo Chiarion. Celica iz Podturna sklicuje sestanek jutri ob 9. uri. Na
Menichino.
Včerajšnje prometne
nesreče v Gorici
Včeraj zjutraj, okoli 5.30 se je pri Gabrjah ponesrečila 42-letna delavka iz Doberdoba Luciana Marega por. Gergolet. Z reiilcem so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravila 7 dni zaradi lažjih poškodb.
Da bi se izognil mački, ki mu je prečkala cesto, je 19-letni delavec Fulvio Levante iz Gorice, Ulica Bassano 11, padel z mopeda in se ponesrečil. V bolnišnici so mu ugotovili možganski pretres in se bo zato zdravil 5 dni.
PODŽUPAN DR. ALESSANDRO BASSI JE VČERAJ IZSTOPIL IZ PSDI
Svoj korak utemeljuje z nesoglasjem s strankinimi voditelji - V četrtek zvečer so svetovalci PSDI, KPI in PSI zapustili sejno dvorano
Pred nekaj dnevi smo pisali, da je prišlo do nesoglasij med demokristjani in socialdemokrati v Tržiču. Kasneje se je zdelo, da so bila ta nesoglasja uglajena, kajti v četrtek zvečer se je redno začela seja občinskega sveta, ki je bila pred nekaj dnevi nenadno odložena. Kljub temu v začetku seje navideznemu redu pa je hitro prišlo do nesoglasja. Socialdemokratski svetovalec Mario Labile je takoj povedal, da obstajajo med njegovo stranko in demokristjani nekateri spori glede vodenja politike s strani občinskega odbora. Zaradi tega da ne bo sodeloval na sejah občinskega sveta, dokler se ta spor ne ugladi. Ko je to povedal, je zapustil
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiii»**
OBISK PRI SLIKARKI NORIŠ BEVILACQUA - FERFOLJA V TRŽIČU
Doslej je slikala bolj zase kot za druge zdaj pa se hoče preizkusiti tudi v javnosti
«Simfonija v rdečem»; tako bi lahko označili sedanji ciklus njenih del, ki jih pripravlja za razstavo v Gorici
nosti so sila zanimiva. Iz njenega Doberdobskega jezera, denimo, izstopa atmosfera toplega poletja, ki daje barvam toplino. Pa tudi druge krajine iz prejšnjih razdobij odkrivajo suveren pristop umetnice k upodabljanju motivov.
Slovo se je zaključilo ob Šilcu žganja, ki ga je babica izdelala iz kraških trav, pa v pogovoru z možem Ferfoljo, kako je s pevskim zborom «Srečko Kosovel» in kdaj bodo premagali mrtvilo, ki je v zadnji sezoni zavladalo v zboru, enajst let po njegovi ustanovitvi. Pa še o otrocih je bila beseda, o sinu, ki je gojenec Dijaškega doma v Gorici, in o najmlajšem sinčku, ki še ni za šolo in tolče zanimiv dialekt kot njegova babica v Medji vasi.
Poslovili smo se od družine, kjer dosti delajo, pa vseeno najdejo čas za razvedrilo in zadovoljevanje notranjih potreb, ki jih Noriš išče v slikarstvu, njen mož pa v zborovskem petju.
Slikarka Noriš Ferfoija v ateljeja
Konec tega meseca bo v Gorici razstavila svoja olja slikarka Noriš Bevilacqua. Goriškemu občinstvu je to ime precej neznano, ni pa tako na Tržiškem. Tamkaj ljubitelji slikarstva že poznajo to umetnico, pa čeprav je namerila šele prve korake v svet upodabljajoče umetnosti. Poznajo jo po njenem nastopu na kolektivni razstavi «Alla Quercia» v Ronkah, prav tako je umetnica s svojimi izvirnimi deli pritegnila nase pozornost kritikov. V slovenskem okolju v Ronkah je bolj znana, saj njen življenjski tovariš Ladislav Ferfoija poje v pevskem zboru «Srečko Kosovel» v Ronkah.
Pogovor je stekel v italijanščini, ker ji dela slovenščina težave, šele potem, ko je bil led prebit in ni bi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiTiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHHiKiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
PO ENOLETNIH POPRAVLJALNIH DELIH
Spet odprt širši goriški javnosti muzej domače umetnosti na grajskem griču
Pokrajinska uprava je dala denar za notranjo ureditev • Zanimive zbirke v muzeju - Precej novega o arheoloških najdbah
Pred nekaj tedni so na grajskem griču, v starem in prvotnem delu goriškega mesta, odprli prenovljeni muzej domače umetnosti. Muzej je bil zaprt več kot leto dni. V tem času so, po' nalogu pokrajinske uprave ki je njen lastnik, uredili centralno ogrevanje, popolnoma popravili omet in tako odpravili marsikje vlažnost, ki je ogrožala tudi muzejske zbirke, ter uredih zares moderno razsvetljavo.
Ravnatelj obeh goriških muzejev, onega v palači Attems in tega na gradu, rag. Guido Bradaschia, nam je povedal, da so marsikatero zbirko tudi preuredili. Manjka pa jim prostora, da bi bile zbirke boljše prikazane in tudi da bi sedanjim dodali nove zbirke. Že pred. nekaj leti, '-o so ženski verski zavod Coh-tavalle preselili iz bližnjih poslopij v novo stavbo v Podturnu, je škofija ponudila pokrajinski upravi v prodajo te stare stavbe. Brez dvoma bi bila nabava teh, sicer starih, vendarle m -1 najstarejšimi stavbami Gorice, rravilna odločitev, saj bi lahko v tem kompleksu uredili še marsikaj starinskega in zgodovinskega. Ne vemo, kje so se stvari zataknile, saj je že pred nekaj leti obstajala volja, da bi prišlo do nakupa teh stavb.
Sedanji mtizej na gradu se torej
stiska v starih prostorih, ki pa so bili s stroški nekaj milijonov lepo urejeni. V pritličju imamo zanimivo zbirko arheoloških najdb. Med temi je tudi precej materiala, ki so ga našli na našem ozemlju, tako kosi mehkega kamna iz poznega paleolitika ki so jih našli v Gradini nad Doberdobom, bronasti predmeti najdeni pri Muši in ki spadajo v neolitsko dobo, arheološke najdbe pri Mostu na Soči. Precej arheoloških predmetov je iz Podklanca pri Grgarju, kjer so jih našli leta 1889; ti so iz prve železne dobe. Iz železne dobe so tudi najdbe na Brestovcu pri Dolu. Prva soba, v kateri so arheološke najdbe, je bila v glavnem pripravljena sedaj prvič, ker so prvotni zbirki dodali precej novega.
V muzeju je še precej denarja stari'i goriških grofov in drugih vladarjev, ki so si sledili pri nas. Na stenah visi precej umetniških slik raznih goriških slikarjev. V posebni sobi so nekatere obleke podgorskih grofov Attems in tudi narodne noše kmetov iz Podturna.
Predmeti so razstavljeni v treh nadstropjih. V posebni sobi je precej izdelkov obrtnikov vsega Posočja. V veliki vitrini je precej kosov stekla, ki so ga izdelovali v Tribu-š: Steklene predmete šo prodajali ne
le po naših krajih, marveč so jih izvažali celo v dajjno Španijo. Razstavljene so tudi keramike mojstrov iz Gorice in Solkana. V majhni sobici je ohranjena ena izmed lož starega Verdijevega gledališča, ki so ga preuredili in modernizirali leta 1938. Tudi Gorica je imela namreč rledališče z ložami kot še obstajajo marsikje drugje.
V podzemskih prostorih so urejene obrtne in kmečke delavnice. Moč si je Gledati način življenja naših prednikov. Poseben oddelek je posvečen -lorif i zgodovini, določen poudarek jo dan itabjanskemu ri-sorgimentu. Ne najdemo pa besedice o de1 a vanju Slovencev v Gorici. To je posledica «kulturne» politike med obema vojnama, ki je hotela izbrisati iz muzejev in knjižnic vsakršno slovensko Prisotnost. Na žalost so se takrat zbrane zbirke tudi danes ohranile, treba pa bi bilo zbrati tudi v javnih ustanovah kaj našega. -------------
40-letni avtomobilist Giuliano Lo-renzutti iz Fare je . včeraj zjutraj na Korzu Italia, v bližini ljudskega parka «Rimembranza», povozil 79-letno upokojenko Amalio Trampuš vd. Batton iz Ulice Manzoni 20. V bolnišnici se bo Trampusova zdravila 5 dni zaradi poškodbe na levi nogi.
sejno dvorano, njegov strankarski tovariš dr. Bassi, ki je član odbora, pa je ostal v dvorani.
Komunistični in socialistični svetovalci so takoj povedali, da zahtevajo razčiščenje. Ni mogoče voditi seje občinskega sveta, ko v njej ni več večine. KD in PSDI i-mata namreč skromno večino enega svetovalca. Zaradi tega so tudi svetovalci KPI in PSI zapustili dvorano. Župan Versace je moral nato sejo prekiniti zarodi nezadostnega števila svetovalcev v dvorani. O-čitno je, da socialdemokrati niso zadovoljni z delom dvobarvnega odbora, ki ne bi najbrž vzdržal spomladanskih volitev.
Povsem nepričakovano je včeraj tržiški podžupan dr. Alessandro Bassi, po poklicu zdravnik, zaposlen v tržiški bolnišnici, ki je v ožjem odboru zastopal socialdemokratsko stranko in odgovarjal za resor o javnih delih, izstopil iz socialdemokratske stranke. Svoj izstop je u-temeljil s tem, da je stranka v zadnjem času sprejemala odločitve, ne da bi ga vprašala za mnenje. Po njegovem izstopu iz PSDI postaja tudi razumljivo, zakaj je na seji občinskega sveta v četrtek ostal na svojem sedežu in ni sledil socialdemokratskemu svetovalcu La-dilu, ki je zapustil dvorano. Tržiška kriza je po tej odločitvi dr. Bassija zadobila nove dimenzije. Dr. Bassi trenutno ni odstopil kot odbornik.
V popolni krizi je tudi občinska u-prava v Vidnu, kjer je župan Cadetto dal nepreklicno ostavko. Cadetto, dolga leta župan v glavnem furlanskem mestu, je demokristjan in je načeloval odboru, v katerem so poleg pristašev njegove stranke še socialisti in socialdemokrati. Decembra ni hotel dati na glasovanje neke komunistične resolucije, zato so socialisti protestirali in podžupan Cimetta (PSI) je zelo ostro 'obsodil tako ravnanje demokristjanskega župana. Ta se je užalil in zahteval podžupanov odstop-. KD ga je v celoti podprla. Socialisti pa niso spre-jeli tega demokristjanskega navdiha in so zelo ostro odgovorili. Župan je tako dal ostavko, odbor se je po njegovi ostavki sestal v četrtek in odobril celo vrsto sklepov. Odbor brez župana bo tudi pripravil osnutek letošnjega proračuna, da ga občinski svet odobri. Medtem so v teku pogajanja med levosredinskimi strankami;
liiniiiiiiimiiiuiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinummminiMiiiMiiiuiiuiiiiiiUHiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiniii
OKRAJNO SODISCE V GORICI
Naročil je gradbeni material potem pa ga ni hote! plačati
Zapor za izdajo dveh čekov brez ustreznega kritja
lo več razlogov za pretirano previdnost glede sklonov, je pogovor stekel v lepi slovenski govorici, ki je izdajala prizadevnost sobesednice po čistoči jezika.
Noriš Ferfoija se sicer šele v zad njem času pojavlja v javnosti, ven dar to še ne pomeni, da je slikarstvo odkrila šele sedaj. Pred desetimi leti je študirala slikarstvo v Ljubljani ter ji je ljubljanska šola dala predvsem globok smisel za barve. Le-te so nas tako prevzele, da se je nam na povratku dozdevalo, da rdeča kraška zemlja izžareva svoje barve v ozračje, na drevje in grme. Vsak predmet se je zdel, kot da je vsrkal vse odtenke rdečih in rjavih barv komaj preorane in od sonca ožarjene rdeče kraške zemlje.
«Malo je barv, ki se prilegajo rdeči — pravi Noriš Ferfoija — zato sem morala tej dominantni barvi v svojih slikah prilagajati razne rdeče in rjavkaste odtenke. Vztrajam pri tej barvi, ker je najbolj prikladna za kraške motive, ki me sila pritegujejo. Kadar se kraški pej-saž ujame s sončnim zatonom, pa je motiv bolj kot prikladen za moj čopič. Mislim, da gre za dokaj izviren pristop k oblikovanju, in da se v njem odraža gledanje človeka, ki mu je Kras vedno veliko pomenil, da ti motivi neprestano silijo iz moje podzavesti ter mi vodijo roko».
«Vaše slike govorijo o tem, da ste močna slikarska osebitost z dokaj iz-brušenim stilom, ki se predstavlja javnosti z zaključenim ciklusom del, vrednih že afirmiranega in izkušenega slikarja?»
«Vidite, nekaj vam moram zaupati in mislim, da je to pošteno od mene napram mojemu mentorju. Poleg notranje želje, ki me sili k slikanju, je pri oblikovanju mojega slikarskega izraza imel pomembno besedo slikar Stanislav Meierc iz Tržiča. Bil je moj učitelj, ki me je vodil skozi zapletene meandre slikarske umetnosti. Če se je v meni razvila potreba po slikarstvu, potem gre zasluga tudi njemu. Morda še najprej njemu, kajti on je bil tisti, ki je v meni znal odkriti smisel za slikanje in me navdušil, da se, mu posvečam, pa čeprav mi poleg družinskih skrbi in zaposlitve prav malo časa ostane zanj».
«Simfonija v rdečem» bi lahko na kratko označili vaš sedanji ciklus?»
«Ta pesniško - glasbeni izraz mi prija. Rdeča barva mi zares veliko pomeni. V njej vidim simbol življenja in upora. V sedanjih časih pa je odpor proti krivicam pogoj za pravičnejši in boljši jutri».
Svojih prejšnjih del slikarka nerada kaže. Preveč figurativna se ji zdijo in torej premalo poglobljena. Toda za razumevanje njene razvojne poti in tudi njene oseb-
Goriški okrajni sodnik dr. Trotta je na zadnjem zasedanju obravnaval vrsto drobnih razprav, med katerimi je bila morda najbolj zanimiva zadeva 30-letnega Esposita Giovan-nija iz Portici pri Neaplju, ki jo je sodnik obravnaval v odsotnosti obtoženca, ki se ni odzval sodnemu pozivu k razpravi.
Kot je razvidno iz sodnih aktov je Esposito v novembru leta 1970 po telefonu naročil pri podjetju «Mark» večjo količino gradbenega materiala, znanega pod imenom «graniglia». Naročilo je sprejela uradnica podjetja in ko se je vrnil vodja podjetja Tullio Fabretto, ki je bil odsoten, mu je sporočila naročilo. Fabretto je takoj stopil v telefonski stik z naročiteljem, ki je naročilo potrdil in izdal tudi predpisano naročnico. Goriško podjetje je naročilo izvedlo in izstavilo tudi račun v iznosu 2.189.000 lir. Ker pa ga naročnik v določenem roku ni poravnal, je zadevo predalo sodišču. Sodnik je ugotovil krivdo odsotnega obtoženca ter ga obsodil na 8 mesecev zapora, 60.000 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Obtoženr ca je zastonal. odv. Maniacco. Drž. tož. odv. Pascoli.
Prav tako v odsotnosti obtoženca je nato sodnik obravnaval tudi zadevo 38-letnega Alfreda Tramon-tija iz Mondragone. V obtožnici je navedeno, da je izdal ček v znesku dva milijona lir na podružnico Banke di Napoli v Mondragone, ne dahi imel na tekočem računu ustrezno kritje, ček je bil izdan v Gorici dne 10. aprila 1973. Tramontila je sodnik obsodil na 20 dni zapora pogojno in plačilo sodnih stroškov. Zagovarjal ga je odv. Maniacco; drž. tož. odv. Battello.
Zaradi nekritega bančnega čeka se je moral zagovarjati tudi Salvatore Corsaro iz Reggio Calabrie, ki ga je izdal v Gorici dne 20. marca 1973 na zadružno podjetje Cooperativa Calabrese iz Reggio Calabrie, Sodnik je odredil izvršilno povelje za izvedbo zadevnega sodnega dekreta v znesku 60.000 lir, ki ga obtoženec ni plačal v določenem roku. Zagovarjal ga je odv. Battello. Zapisnikarica Magda Massi.
L M.
ski turnir, ki bo februarja v okviru Prešernove proslave.
Izleti
Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu prireja v nedeljo, 26. januarja enodnevni avtobusni izlet za smučarje in ljubitelje zime v Sap-pado. Prijave sprejemajo Silvan Pit-teni, Loreta Maraž in Vivijana Sta-nič jutri, 19. januarja.
Prosveta
Prosvetno društvo «Oton Župančič» in Športno društvo «Juventina» v
štandrežu vabita jutri ob 16.30 v dvorano PD «Oton Župančič» v štandrežu, kjer bo zabavno filmsko popoldne. Vabljeni zlasti šolski o-troci.
Kino
Šahovske vaje za mladince v Štandrežu
Na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu so se prejšnjo soboto pričele mladinske šahovske vaje. Nadaljujejo se vsako soboto, torej tudi danes, od 16.30 do 18.30, na društvenem sedežu. Služile bodo kot priprava za šahov-
Corica
VERDI 17.15—22.00 «Arrivano Joe e Margerite». K. Corradini in T. Sker-rit. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Herbie, il maggiolino sempre più matto». H. Ha-yes in K. Berry. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «L'armata degli eroi». L. Ventura in S. Reggiani. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Sogni proibiti di don Galeazzo, curato dì campagna». F. Aioisi in E. Gabriel. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Il bacio di una morta». S. Dionisio in O. M. Guerrini. Barvni film.
1 rzió
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Tutta una vita». Barvni film.
PRINCIPE 17.00—22.00 «1 santissimi». Barvni film.
iXovu Corica
SOČA «Kralj džungle», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Karate v službi Interpola», ameriški barvni film ob 18.00 iu 20.00.
DESKLE «Suzana in Jeremija», ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Goriči dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo. Italija 10, tel. 25-76.
LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute», Ul. Cosulich, tel. 72-480.
BLIŽNJI VZHOD MED VOJNO IN MIROM
NADALJEVANJE NEVARNE TEKME KI ČEDALJE BOLJ OGROŽA MIR
Znajti bi se mogli pred napadom Izraela na Sirijo - Morda pa gre le , za psihološko vojno, s katero naj bi se dosegli nekateri drugi cilji
Situacija na Bližnjem vzhodu se je ves čas razvijala skozi obdobja velikih napetosti in negotovosti, od davna pa ni bila tako vroča kot zadnje čase. Že nekaj časa se istočasno govori o novih mirovnih korakih in pa o naraščajoči nevarnosti ponovne, že pete vojne med arabskimi deželami in Izraelci.
Nihče ni v stanju jasno odgovoriti na vprašanje, katera od obeh možnosti je bolj verjetna. Sodobni razvoji so protislovni, a zgodovinske analogije ne pomagajo mnogo: tretja arabsko - izraelska vojna je izbruhnila sredi podobno kon-fuzne situacije, ko so mnogi o spopadu govorili, vanj pa ni nihče verjel. Četrti vojni požar je planil, ko ga niti najbolj informirani opazovalci niso pričakovali in, jasno, tudi ne napovedovali.
Tretja vojna je začela s splošnim napadom Izraela na sosedne arabske dežele, četrta je predstavljala poizkus arabskih dežel, da osvobo-de svoja že dolgo zasedena ozemlja. A če je to pot nemogoče z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali bo v skorajšnji bodočnosti izbruhnila še ena, peta vojna, je pa dokaj zanesljivo, da bi ta, v pogledu načina oziroma oblik, kako bi do nje prišlo, lahko bila samo repriza tretje, tiste v juniju 1. 1967.
Razlog je v tem, da je Izrael od oktobra 1973 sem ne samo v pretežni meri nadomestil izgube, ki jih je utrpel v pogledu vojaškega materiala, marveč je zdaj, po nekaterih ocenah, vojaško še močnejši, kot je bil pred «oktobrsko vojno». Govoreč o tem vprašanju, je egiptovski predsednik Sadat v svojem intervjuju bejrutskemu časopisu «Al Amvar» pred nedavnim bil zelo zajen: «Sovjetska zvezr. je nadomestila izgube, ki jih je Sirija imela v oktobrski vojni in mi smo zaradi tega srečni. Ne razumemo pa, da je Amerika Izraelu ne samo nadomestila njegovih izgub, marveč da ga je opremila še z novimi, popolnejšimi orožji. Takisto je moja želja, da bi vsak Arabec vedel, da je Egipt od zaustavitve ognja oktobra 1973 od SZ prejel le nekaj orožja, ki ga je kupil in plačal alžirski predsednik Huari Bumedien, hkrati pa tudi manjše količine municije in nadomestnih delov. Ni bilo zamenjave naše o-borožitve od strani SZ, kot nam tudi ni bilo dano bazično orožje.»
Čeprav nekatere agencije zgornjo izjavo komentirajo z opozorilom, da so iz uradnega Kaira takele izjave prihajale tudi pred oktobrsko vojno, v resnici pa je njen nadaljnji potek pokazal, da je šlo le za vojno zvijačo, pa v tem primeru večina opazovalcev meni, da gre to pot za stvarno ugotovitev dejanskega stanja in da je vojaška opremljenost Egipta v tem trenutku takšna, da bi se on brez večjega tveganja ne mogel spustiti v vojaško konfrontacijo z do zob o-boroženim Izraelom, ki vrhu tega še kar naprej dobiva iz ZDA novo, najsodobnejše orožje. Prav takšna situacija ustvarja bojazen, da bi v Tel Àvivu najnapadalnejši krogi utegnili prodreti z idejo, kako da je pravzaprav zdaj najugodnejši trenutek za nov pohod Izraela proti Siriji, s čimer naj bi bil zadan nov udarec njenim vojaškim kapacitetam, a Damask bi bil primoran na separatna pogajanja pod izraelskimi pogoji.
Povsem vojaška preučevanja govore v prid take možnosti, stalni izraelski vdori v južni Libanon pa navajajo na predpostavko, da gre za morebitno izvedbo nekakšnega zaobkolitvenega manevra, s pomočjo katerega bi Izraelci prek libanonskega ozemlja prišli za hrbet sirskim silam na Golanskem višavju. Če tè možnosti nihče ne more povsem izključiti in če z njo na mnogih straneh računajo kot z e-no od stvarnih nevarnosti trenutka, je treba obenem tudi reči, da proti njej govore številna širša preučevanja bližnjevzhodne situacije. Predvsem tista, ki se tičejo ciljev ameriške strategije na tem področju in mesta, ki ga le-to i-ma v celotnih odnosih do druge najmočnejše sile sveta, Sovjetske zveze.
Težko si je zamisliti nov izraelski napad na Siriji brez vednosti in soglasja Washingtona, kakor je tudi gotovo, da bi ta v marsičem o-grozil tiste ambicije Amerike, na osnovi katerih si želi priti do novih vplivnih oporišč v arabskem svetu, predvsem v Egiptu, da ne omenjamo tega, kako bi se s tem poslabšal položaj arabskih dežel, ki so Washingtonu najbližje, v prvi vrsti Saudske Arabije, katere glas in sredstva imajo svojo težo prav v takšni situaciji na Bližnjem vzhodu, kakršna prevladuje zdaj.
Drugo veliko vprašanje je, ali bo izraelski napad na Sirijo ne o-
grozil širših interesov, ki jih ZDA imajo v procesu pogajanj s SZ. Vprašanje je hipotetično, a odgovor nanje ne more biti povsem jasen. Proces popuščanja, kakršen se je med velikimi silami odvijal doslej, je dopuščal možnosti ne samo za pogajanja, marveč tudi za omejene konfrontacije, podobne tisti, do katere bi prišlo na sirski meji. Vsa situacija dobiva novo dimenzijo po objavljeni odpovedi trgovinskega sporazuma med ZDA in SZ in z nastopom bojazni glede bodočnosti celotnega kompleksa sporazumevanja med največjimi silami.
Vse to narekuje opreznost. Po drugi plati pa način, kako so javnosti posredovane te izjave, dopušča tudi možnost, da lahko gre tudi za neko vrsto psihološke vojne za dosego določenih ciljev. Predvsem, da se za nedoločen čas odloži ženevska konferenca o Bližnjem vzhodu, ki Izraelu v tem trenutku
ni pri srcu, vtem ko Washington proti njej postavlja svojo lastno politiko «malih korakov», ker se a-meriška diplomacija sama pojavlja kot posredovalec, v primeru Ženeve pa bi šlo le za njeno vzporedno delovanje s sovjetsko.
Res, v nekem komentarju, objavljenem pred kratkim v vseh kairskih časnikih, je bila kot neosno-vana demantirana trditev «nekaterih tujih krogov», po katerih bi E-gipt ob posredovanju Amerikancev bil pripravljen skleniti z Izraelom nove parcialne sporazume. Toda, če je to predstavljalo nov udarec politiki «malih korakov», v bistvu vendarle ni okrnilo prejšnjih izjav kairskih uradnih predstavnikov, namreč da se Egipt, ob naporih za dosego miru ženevskega tipa, ne želi odreči prednosti, ki mu jo lahko zagotove neposredni stiki prek Amerikancev. V toliko, ker je zdaj bilo natančno rečeno, da je na tak način moč razpravljati samo
o nadaljnjem umiku Izraelcev s Sinaja, kar bi predstavljalo «čisto vojaški aranžma» in v čemer ne bi bile predvidena separatna politična pogajanja.
Izraelci pa so jasno povedali, da za svoj umik s Sinaja od Egipta pričakujejo določene politične proti-usluge, predvsem izjavo o prekinitvi vojnega stanja in pa dovoljenje za prehod izraelskih ladij skozi Sueški prekop. Ta razlika postavlja pod znak vprašanja celotno koncepcijo «malih korakov». V svrho ilustracije svojevrstne zmede, ki prevladuje na Bližnjem vzhodu tako v zvezi z možnostjo nove vojne kot novih mirovnih korakov, je neobhodno poudariti, da obstoji glede dometa «malih korakov» dokajšnja skepsa, ki se je pojavila najprej tam, kjer so to politiko najbolj ognjevito zagovarjali, v Izraelu.
JUTRI V PD «IGO GRUDEN» V NABREŽINI
Krstna uprizoritev Pertotove «Kacavat»
Delo folklornega znacaj’a, napisano v nabrežinskem narečju, govori o življenju našega človeka v dobi po prvi vojni
(Nadaljevanje na 6. strani)
V nedeljo, 19. t.m. bodo člani dramskega odseka SPD Igo Gruden iz Nabrežine uprizorili narečno igro domačega avtorja Franceta Pertota.
Naslov zveni čudno in tuje mlademu ušesu, starejšim vaščanom pa bo vrikltcal v spomin dobo njihovega otroštva in mladosti. «Kacavat» je bilo eno izmed gesel, ki so si jih naši ribiči kriče izmenjavali med lovom na tune. Lova na tune, takšnega kot je bil v dvajsetih letih, danes ni več; pravzaprav še tun ni več prida. Izginile so iz našega zaliva okrog leta 1930. Vsa folklora, povezana s te dejavnostjo, je šla v pozabo. Ostalo je le ustno izročilo o veselih ali tragičnih dogodkih iz tiste dobe, ki pa je tako različna od naše, da se mlajši generaciji zdi že pravljična.
Igra pa ni in seveda ne more biti prikaz lova na tune. Z vso ljubeznijo do naše zemlje, do naših ljudi in do naših tradicij je
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIli<lllllllIlllllllllllllllIllllIllllllllllllllllllllllllIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl|||||||||||||||||||||||||||||i|i|||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||rr||||||||,|||||||,|||,|,m|,|||||||||,||||||||||||||
GLAVNO MESTO POLJSKE TRIDESET LET PO OSVOBODITVI
Iz 20 milijonov kub. m ruševin se je spet rodilo veliko mesto
Poljak je zaljubljen v Varšavo - Ostri ukrepi varšavskih oblasti - Iz «zemljank» so hodili na udarniško, da so gradili kulturne spomenike
Poljske osrednje oblasti so pred dnevi sprejele kaj oster sklep: odslej bo poljsko glavno mesto — Varšava — blokirano. Vanj se ne bo mogel trajno naseliti nihče več, razen tistih, ki bodo dobili posebno dovoljenje. To dovoljenje pa bodo lahko dobili le visoko kvalificirani strokovnjaki, ki jih Varšava potrebuje zaradi njihove stroke, bivši varšavski meščani, ki so se morali zaradi dela ali po ukazu nadrejenih začasno izseliti, oziroma preseliti drugam, ter, seveda, morebitni javni in politični delavci, ki jim je mesto v Varšavi. Samo ob sebi se' razume, da ta ukrep ne bo «večen». Trajal bo pač le za dobo, dokler se ne bo spet stanje uredilo^ ko ne bo več v Varšavo tolikšen nat val, ki je začel ogrožati že sam razvoj mesta in življenje v njem. Gre torej za ukrep, ki se zdi le na prvi pogled grob, nedemokratičen itd. Morda bi bilo tudi kje drugje pametno in koristno, če bi uvedli takšne omejitvene ukrepe.
Za Poljake pa bo ta ukrep veliko težji, 'kot se na prvi pogled^ zdi, kajti za Poljake je bila Varšava vedno ne le glavno mesto dežele, pač pa nacionalni simbol in objekt neomejene ljubezni in predanosti. To se je videlo še posebej v času zadnje vojne in koj po njej.
Z zgodovinsko bitko za Varšavo, ki se je bila prav v teh dneh pred tridesetimi leti, ko se je začela tako imenovana vislansko - odranska operacija, se je dejansko začela že bitka za Berlin, oziroma bitka za dokončni zlom nacistične Nemčije. Prav gotovo ne bi hoteli podcenjevati varšavskega u-pora, kot tudi ne prejšnjega odpora tega velikega mesta. Toda kar ni uspelo nacistom zrušiti prej, je uničil ta zaključni vojaški orkan, ki je opustošil vso Poljsko, še največ pa Varšavo. Poljska, kot je znano, je v drugi voj-* ni ižgubM v procentih še največ . ljudi, približno 17 odst. vsega prebivalstva, ali v konkretnih številkah 6 milijonov in pol življenj. "VČčiria tčh-jtršfcer umrla v nacističnih taboriščih, stotisoči pa tudi s puško v roki v času odpora in upora v Varšavi, kjer je v mesecu dni padlo stotisoče rodoljubov. Nekdo je zapisal, da je Varšava tedaj «umirala v trpljenju, vendar pa v veri, da se bo ponovno rodila.»
In res je mesto — mučenik in hkrati mesto — heroj ponovno, rekli bi, vstalo od mrtvih. To pove sedanja podoba poljskega glavnega mesta, če jo primerjamo z naslednjimi podatki: Varšava je izgubila med vojno nekaj nad 70 odst. vseh stanovanjskih prostorov, 90 odst. industrije, vseh 100 odst.
Pred nedavnim preminuli italijanski filmski režiser in umetnik Pietro Germi, katerega film «železničar» bomo videli v sredo na italijanski TV
m,,,,,....nini.............................................................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne sodite prestrogo svojega sodelavca, ki je napravil manjšo napako. V čustvenem pogledu srečen dan.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša borbenost vam bo prinesla ustrezne uspehe, vendarle bodite pomirljivi. V teku večera vesele vesti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če vaši interesi to zahtevajo, si pridobite za sodelovanje sposobnejšo osebo. Presenečenje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odigrati boste morali vlogo posredovalca v neki zelo delikatni zadevi. Sklenili boste novo prijateljstvo.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne kažite pred svojimi sodelavci in družabniki slabega razpoloženja. Zadoščenje za tiste, ki študirajo,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Otresli se boste naloge, ki ni vaša, a je posebno neprijetna. Posvetite večer družbi ali svojcem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dokončali boste delo, ki ste se z njim ukvarjali že dalj časa. Odlično se boste izkazali v neki diskusiji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaše zanimanje bo zbudil neki
posel, ki bo za vas povsem nov. Ne bodite tako živčni, posebno ne z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Povsem jasna poslovna situacija, ki pa vas bo vendarle spravila iz tira. Mir in razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki načrt, ki ga lahko izpeljete samo s pomočjo dobrega sodelavca, se bo uspešno zaključil. Obisk.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sodelovanje s predstojnikom bo zelo koristno pri izvajanju načrta. Bodite bolj ljubeznivi z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsi vaši načrti se bodo iztekli vam v prid in v dobro sodelavcem. V ljubezni pa ne bo tolikšne sreče.
mostov in drugih komunikacij, 95 odst. kulturnih spomenikov, vštev-ši tudi razne arhitekturne spomenike. V samem mestu je izgubilo življenje 800 tisoč oseb. Eno od najbolj dinamičnih in tudi najbolj veselih evropskih mest se je spremenilo v obilnih 20 milijonov kub. metrov kamenja, opeke, ometa.
In to, kar je bilo za obnovitev Varšave storjeno v najtežjih povojnih letih, se je mnogim v svetu zdelo kot nekaj odvečnega, nepotrebnega, že kot nekakšen fe-tišizem. Mnogi kritiki so pravili, da je početje Poljakov neumno celo krivično, kajti bolje bi bilo, po mnenju teh, da bi se Poljaki lotili «resnega dela». Za Poljaka pav je bila in je še vedno Varša-va simbol neodvisnosti in, kot smo že rekli, objekt neizmerne ljubezni. Kako bi si sicer mogli pojasniti naslednji podatek: leta 1945 je šlo obilnih 67 odst. celotnega državnega proračuna za obnovo in sicer za ponovno oživitev tega, kar je Varšava nekoč bila, za o-živitev njenega blišča, kako hkrati dojeti dejstvo, da so ljudje, ki so živeli v «zemljankah», v preostalih kleteh bivših stanovanjskih hiš ter med ruševinami, odhajali na prostovoljno udarniško delo, ne da bi gradili stanovanjske hiše, pač pa da bi gradili najprej kulturne spomenike, predvsem o-boževano varšavsko Stare mja-sto?
Kamen na kamen, opeka na o-peko in stare zgodovinske palače so bile ponovno obnovljene. Varšava je spet dobila dvorano filharmonije, Poljaki so ponovno zgradili Opero, postavili spet spomenike Chopinu, Mickiewiczu, Koperniku in drugim poljskim velikim možem. Hkrati so hiteli z gradnjo mostov in važnih prometnic. Šele zatem se je začela pospešena gradnja stanovanjskih hiš, novih blokov, tako da je konec prvega desetletja ponovne svobode Varšava že štela milijon prebivalcev, toda še nadaljnjih dvajset let je moralo miniti, da je dosegla število prebivalstva izpred vojne.
Poljak ima v zvezi s tem nekakšno dvojno obveznost. Eno do današnjega dne, drugo do svoje preteklosti oziroma do preteklosti svoje domovine. V zadnjih treh letih je Varšava doživela nov preporod. Na vseh koncih in krajih so tako rekoč čez noč zrasle moderne poslovne palače, svoje goste je sprejelo več novih hotelov, prometne arterije so bile povezane z velikanskimi «deteljicami», mesto je dobilo podobo resničnega modernega velemesta. Toda ob teh velikih delih je morda še bolj zanimiva obnovitev tako imenovanega kraljevega dvorca na robu četrti Stare mjasto. Pri obnovi kraljevega dvorca sodeluje praktično vsa Poljska. Celo tuji turisti, ki pridejo v Varšavo, rade volje odštejejo nekaj za to gradnjo. Da ne govorimo o Poljakih, ki jih je več milijonov širom po svetu, in ki so se obvezali za kritje precejšnjega dela stroškov za kraljevski dvorec.
Pri obnovi mnogih zgodovinskih objektov Varšave so si Poljaki pomagali s starimi rešenimi načrti in fotografijami, da so bivše palače obnovili prav takšne, kakršne so bile pred vojno. Isto se dogaja s kraljevim dvorcem, ki so ga Nemci iz sovraštva do Poljakov nred svojim umikom porušili do tal. In ko bo kralevi dvorec dokončan, bo postal sedež muzeja za zgodovino poljske kulture.
In vendar ima ta zaverovanost Poljakov določene meje. Tudi tisti stari prebivalci Varšave, ki tožijo nad preteklostjo, soglašajo z novimi načrti in novimi deli, ki ne sledijo več prvotnim načrtom za obnovitev vse stare Var-
šave. Vsi javni objekti, ki so imeli določeno zgodovinsko, umetniško ali arhitekturno vrednost, so bili obnovljeni, kot so bili nekoč. Za razne predele mesta, kjer so v skrajno slabih higienskih razmerah živeli desettisoči poljskega proletariata, pa jim ni nič žal, če so na mestu nehigienskih starih «vojašnic» zgradili nove zgradbe v modernem stilu, ki se dobro vključujejo v celotno urbanistiko.
V sedanjem petletnem načrtu bo Varšava dobila 220 tisoč novih Stanovanj. Toda ne smemo misliti, da bo s tem Varšava kaj pridobila ali izgubila,. Vsa ta stanovanja bodo pravzaprav nova naselja, ki se bodo raztezale izven .Varšave, vzdoiž leve in desne obale Visle, vzdolž novih prometnic, tako da bo Varšava ostala to, kar je bila v svojem središču, nova naselja pa bodo le. nekakšna veriga samostojnih naselij, ki bodo omogočila, da bodo trije milijoni prebivalcev Varšave imeli vsi dostojno streho nad glavo. Dokler se ne zgradijo novi stanovanjski kompleksi, pa bodo veljali omejitveni ukrepi, ki smo jih omenili v začetku. V tem smislu, z doseženimi rezultati in novimi načrti je poljsko glavno mesto slavilo svoj praznik. 17. januar, ob 30. obletnici osvoboditve.
avtor zajel košček življenja v Nabrežini okoli leta 1924. Center vaškega življenja je bilo ognjišče; tu se je ob buči vina odvijalo živahno družabno življenje. Tisto življenje je imelo vse drugačen ritem in značaj. Ljudje so bili med sabo veliko bolj povezani in imeli so večji smisel za skupnost. Povezanost ljudi je bila taka, da so se še kupčije in pogodbe sklepale na podlagi medsebojnega zaupanja in samo s stiskom roke. Takšno življenje je po avtorjevem mnenju začelo zamirati takrat, ko so po hišah odpravili ognjišča in namesto njih nameščali štedilnike. To se je začelo okoli leta 1930, takrat torej, ko tudi tun niso več lovili.
V tistih letih se je tudi za Na-brežince začela težka doba: zaradi gospodarske krize ni bilo dela v kamnolomih, kraška zemlja sama pa tudi ni bila nikoli posebno radodarna. Poleg tega pa je tudi fašizem hotel že od vsega začetka prisiliti naše ljudi k molku. Vaščani so se shajali v društvih Ko so še ta leta 1925 zaprli, pa samo v «žavljah» in kljub prepovedi modrovali in peli slovenske pesmi.
Vsi ti motivi so še živi in ne samo v ozadju ljubezenske zgodbe med Pepko in Tinčetom. V igri nastopajo člani treh že i-zumrlih nabrežinskih družin (Bo-tegarjevi, Meškovi in Kovačevi). Govorijo in pojejo v pristnem nabrežinskem narečju, ki se je v zadnjih dvajsetih letih žal vse preveč poitalijančilo.
Igra je bila napisana pred desetimi leti, a je prav gotovo še danes aktualna, ker je aktualno vprašanje prosvetnega življenja na vasi, s katerim naj bi se oživila nekdanja družabnost
še nekaj besed o avtorju. Franci Pertot se je rodil 1903. leta v Nabrežini v zavedni slovenski družini, pri «Pekovih». Nameraval je študirati in so ga zato vpisali na goriško gimnazijo. Izbruhnila pa je prva svetovna vojna in moral se je študiju odpovedati. Izučil se je brivske obrti in jo tudi izvrševal do 1930. leta. Do tedaj se je živahno udejstvoval v vseh društvih, ki so do takrat še delovala v vasi. Zaradi svojega aktivizma so ga politične oblasti tedaj začele preganjati in moral je romati po Jugoslaviji in kasneje po Italiji, ker so ga bili poslali v Battaglione speciale. Po kapitu-laeijr Italrjv'se j^-kot^komisar ^v NOV boril v Dalmaciji. Po osvoboditvi je živel v Sloveniji, predvsem v Kopru. Po upokojitvi pa se je preselil l. 1967 v Nabrežino, kjer še vedno biva in piše.
Franceta Pertota pozna vsak Nabrežinec, kajti on je sestavil in uglasbil tisto pesem, ki smo jo proglasili za vaško himno: «U’d Slivn’ga du Križa». To je pravzaprav himna nabrežinskim preganjancem, ki so se po vojni vračali domov («smo vandr’H z’dosti..»). Spesnil je še za celo knjižico pesmi, ki pa jih ni nikoli izdal. Te so v slovenščini; v narečju pa je pisal posebno priložnostne pesmi (za kak god, poroko ipd)
aiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiii
Film «Il Padrino» - «Boter» po inkasu na prvem mestu
NEW YORK, 17. — Kot vsako leto tudi letos je revija «Variety» objavila seznam finančno najbolj uspešnih filmov, seveda le na področju ZDA in Kanade. Kot je bilo pričakovati, je na vrhu seznama še vedno film «Boter» - «D Padrino» ameriškega filmskega režiserija Francisa Forda Coppole, ki ga je za družbo Paramount napravil leta 1972. Ta film je do konca minulega leta prinesel producentom 86,747.184 dolarjev. Toliko ni prinesel producentu še noben film v vsej dosedanji zgodovini. Na drugem mestu je Roberta Wi-seja film «Tutti insieme appassio-
natamente», ki je prinesel isti producentski družbi 83,891 000 dolarjev. čeprav je tudi ta film prinesel družbi Paramount veliko, moramo vedeti, da ga je Wise režiral in pripravil že leta 1966. Na tretjem mestu je stari, zelo stari film «Via col vento» (V vrtincu), torej film, ki ga je za družbo Metro Goldwin Mayer napravil Victor Fleming leta 1939. Ta film, ki so ga vrteli žc po vsem svetu, je bil dolgo let v tej lestvici na prvem mestu, kajti že pred leti je v Amerki dosegel 65 milijonov dolarjev inkasa, sedaj pa nosi že lepo vsoto obilnih 70 milijonov dolarjev.
12.30
12.55
13.30 14.10
17.00
17.15
17.40
18.30
18.55 19.20
19.30
20.00
20.40
21.50
22.45
14.00
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
SOBOTA, 18. JANUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Risani filmi
Komični, filmi: Nore glave in Stanlio in Olio
Dnevnik in Danes v parlamentu
Odprta šola: Vzgojni problemi
DNEVNIK, Izžrebanje loterije
Program za najmlajše: Risani filmi
Program za mladino
Poljudna znanost: Goering
Teden dni v parlamentu
Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika
DNEVNIK
TOTANBOT
Glasbena prireditev z Ivo Zanicchi A - Z: Dogodek, kako in zakaj?
DNEVNIK in Vremenska slika
prenos iz Kitzbuehla
10.00
11.55
16.25 18.05
18.25
19.15
19.30
19.50
20.00
20.25
20.30
21.25
22.55
16.25
19.10
20.15
20.30
21.20
22.30
DRUGI KANAL
Zimski športi:
Moški spust za svetovno prvenstvo —
Tedenska športna oddaja: Dribbling Športni dnevnik VEČERNI KONCERT DNEVNIK Do kod smo prišli?
Svetovni kongres za borbo proti raku
V	drugem, zaključnem nadaljevanju bo govor o tako imenovani terapevtski strategiji, ki jo ima zdravnik na razpolago za borbo proti raku.
Obramba do skrajnosti: NIČ OSEBNEGA TV film je režiral Louis Antonio
Jess Brandon je mlad odvetnik, ki dela v pisarni odv. Marshalla. Znani časnikar Phillips ga obtoži, da se je nekoč kot nogometaš, dal podkupiti. Ta obtožba močno škoduje Bran-donu v njegovem poklicu, ker morebitni klienti nimajo več zaupanja vanj. Zato mladi odvetnik zahteva od, časnikarja, naj svojo neutemeljeno obtožbo prekliče. Časnikar to odkloni in ga mora zato mladi odvetnik tožiti. Za svojega odvetnika pa vzame Marshalla. Phillipsova žena Lori, ki se je pravkar ločila od svojega moža, telefonira Brandonu. Ta pa ga spom-ne, da bi Lori morda mogla kaj vedeti o tej zavedi. Lori pa vse zanika in obtožuje grd značaj svojega bivšega moža. Njena razlaga pa ne prepriča ne Brandona ne Marshalla, ki pa ne najdeta drugih prič, ki bi mogle «oprati krivdo» bivšega nogometaša Brandona
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola
Smuk za moške, prenos iz Kitzbuehla v Avstriji Košarka: Istravino — Olimpija, neposreden prenos Obzornik
Pellerinova hči — mladinski film
Risanka
DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Charlie Chaplin: Burleska Športna oddaja Zabavno-glasbena oddaja SEDMA TENČICA
Angleški film, ki ga je režiral. Compton Bennett, v glavnih vlogah pa igrata Ann Todd ter James Mason.
Film je izrazita melodrama z zdravniškega, točneje s psihiatričnega področja. Film temelji na predpostavki, da pretresi v človeški duševnosti morejo izzvati pojav nekakšne nove, druge osebnosti. Vzrok za to so pogostokrat dogodki iz otroških let. V melodrami «Sedma tenčica» mlado dekle - pianistka, skuša v trenutku duševne potrtosti napraviti samomor. Psihiater sluti, da je treba iskati vzrok za to nekje drugje in ne v prometni nesreči, ki jo je dekle pred tem imelo. In zato skuša iz njene duševne preteklosti razgrniti «sedmo tenčico», to se pravi vzrok njenega duševnega razpoloženja.
V	analizi njenega 'otroštva odkriva vzrok njenega sedanjega stanja in nato tudi zdravljenje ni več težko
DNEVNIK'	*
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: Istravino - Olimpija, prenos z Reke Smuk za moške, posnetek iz Kitzbuehla DNEVNIK
KLEŠČE - serijski film
Etuda za umor — celovečerni film
Prebujeni ritmi — balet
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja giasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele: Kraška hiša; 19.40 Pevska revija; 20.00 šport; 20.50 Odskočna deska; 21.30 Vaše popevke.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14,30. 16.30. 17.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Poje R. Parenti; 10 45 Glasba in nasveti; 1145 Orkester Bodner; 12.00 Glasba po željah; 14.00 En glas - ena zgodba; 15.30 Jugoslovanski nevci; 16.45 Za konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18 00 Sto kilovatov;
18.30	Zapojmo in zaigrajmo; 19 00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba:
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran spored; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Dru-
gi zvok; 14.50 Znanstveno srečanje; 15.10 Oddaja za bolnike;
15.40	Veliki variete; 19.30 Plošče,
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Plošče; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 17.00 Ital. folklorna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 19.55 Plošče, 22.50 Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik, 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino;
18.05	S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Za razvedrilo,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiif
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Medtem Je Bojan odlomil z bližnjega grma veliko vejo ter pričel z njo neusmiljeno mlatiti po drevesnih deblih in grmičih. Njegovo početje je opice tako prestrašilo, da so zagnale še večji vrišč, pa se tudi že trenutek nato pognale v divji beg. Skakale so z drevesa na drevo in kmalu jih ni bilo več videti. Samo njihovo vreščanje se je še oglašalo iz daljave.
Ko je bilo opičje krdelo pregnano, sta Bojan in Zoran posvetial vso svojo pozornost mali ujeti opici. Kuni jo je bil očitno našel na jasi in jo tako naglo pograbil, da ni več utegnila pobegniti na drevo k svoji materi. Prijel pa jo je tako previdno, da je kljub boju z odraslimi opicami ni prav nič ranil. Mor-
da se je zavedal, da mela živo.
bi jo prijatelja rada i-
Bojan je odvrgel vejo in vzel od Zorana opico, tako da ga ni mogla gristi in praskati. Zoran si je polizal kri iz ran, ki so ga sicer skelele, pa je bilo njegovo veselje nad ujeto opico le večje kakor bolečine. Kolikokrat je sanjal o taki živalci, tako zelo človeku podobni, in si želel, da bi jo imel pri sebi kakor Kunija. Zdaj jo je res imel.
Vrenje pod videzom miru
Juan Bosch, 65-letni osiveli politik, čigar ime je pred desetimi leti spoznal ves svet, nam pripoveduje o sedanjem položaju v Dominikanski republiki
POSEBEN TANJUGOM DOPIS ZA »DELO«
CIUDAD MEXICO, januarja — »Na videz se v Dominikanski republiki nič ne dogaja. Popolnoma nič. V deželi gospodari vlada, ki nima nikakršnih načrtov ne zase ne za državljane. Njen edini cilj je: ovekovečiti se na oblasti. Toda pod tem videzom se razvijajo *elo pomembni procesi. Dominikansko ljudstvo je začelo antikolonialni boj, boj za osvoboditev in neodvisnost. Ta boj bo morda daljši ali krajši, gotovo pa je, da bo v njem zma-galo ljudstvo.«
Naš sobesednik je Juan Bosch, 65-letni osiveli politik, čigar ime je že pred desetimi leti spoznal res svet.
Pred desetimi leti je bila dominikanska republika na prvih straneh vseh listov. Domača reakcija si je ob podpori dela vojske zaman prizadevala, da bi z orožjem strmoglavila zakonito, ustav no vlado predsednika Juana Boscha, voditelja dominikanske revolucionarne stranke. Proti izdajalskemu generalu Wesinu je takrat odločno nastopil neki mlad častnik — Polkovnik Camano — ki se je zavzel za ustavno vlado v Santo Domingu.
Na razplet ni bilo treba *olgo čakati. Aprila leta 1965 so se ZDA odločile za voja-5ko intervencijo: nad Santo Domingo so poslale 45.000 pripadnikov mornariške peha te in padalcev. Uradno so akcijo utemeljile z izjavo, da morajo »zavarovati življenje 12.000 severnoameriških dr-
žavljanov v Dominikanski republiki«. V resnici pa so s svojim orožjem samo priskočile na pomoč že premaganemu uporniškemu gibanju generala Weisna v njegovem spopadu z revolucionarno vlado.
Vojaška zasedba ZDA v Dominikanski republiki je trajala celi dve leti. »Nato so okupatorjevi vojaki odšli, toda Dominikanska republika je postala navadna kolonija,« pravi Bosch.
»Politično, gospodarsko in družbeno je Dominikanska republika še zmeraj ameriška kolonija. Ljudstvo nima nikakršnih pravic, v političnem življenju ne more sode lovati. Uradno je na čelu te .kolonialne’ republike Joa-quim Balanguer, ki javno zatrjuje, da se je pripravljen umakniti, brž ko bi saj takega zahtevala skupina desetih severnoameriških sena torjev. Njegova vlada očitno posluša glas Washingtona, na-
mesto da bi poslušala glas svojega ljudstva.«
»Ljudstvo je izpostavljeno preganjanjem. Vsak dan je slišati streljanje. Obračunavajo celo javno, na ulicah Santo Dominga. .Zadet med poskusom pobega,' pišejo pozneje vladni listi. Sindikati so prepovedani, prav tako večina političnih strank.«
Nekdanji vodja republikan ske dominikanske stranke je to še pred kratkim najmočnejšo opozicijsko stranko zapustil pred letom dni.
»Ustanovih smo novo stranko, stranko dominikanske osvoboditve, katere poglavitna naloga je izbojevati osvobo ditev,« pojasnjuje Bosch.
S trpkimi besedami spregovori tudi o razcepljenosti levice, ki je razpadla na več kakor deset skupin m gibanj. »To je velik problem in hkrati tudi edini uspeh okupatorja. Uspelo jim je, da so nas razcepili, tako kot so razcepi-. li tudi desnico, potem pa
okrepili nadzor nad našimi razbitimi vrstami.«
V Mehiki je Juan Bosch samo začasno. V začetku janu arja bo odpotoval v Bruselj, kjer se bo kot mednarodni sodnik udeležil zasedanja Russellovega sodišča št. 2, ki pripravlja »javni pretres« multinacionalnih družb.
»Multinacionalne družbe,« poudarja Bosch, »so lažen odgovor kapitalizma pred navalom mladega socializma. Prihodnost očitno pripada mladosti, pripada socializmu. Toda vsak narod bo prišel do socializma po svoji poti. To velja tudi za Dominikansko republiko, sedanjo kolonijo ZDA.«
Pred slovesom doda: »V Bruselj nameravam odpotovati čez Kubo, čeprav ie državljanom Dominikanske republike prepovedano obiskati katerokoli socialistično državo ...«
»Kako se boste potem vrnili v domovino?«
»O, brez skrbi, da se bom vrnil, kajti pravi boji v Dominikanski republiki se bodo šele začeli. Vrnitev bi mi lahko preprečili le tedaj, če bi me ubili. Mislim pa, da za kaj takega nimajo dovolj poguma.« BOŽA RAFAJLOVIČ
TAKO PRAV/| KISSINGER
»Chicago Sun Times«, Chicai
Neenaka
porazdelifev
	Zlate rezerve pri ceni 42,22 $ za unčo	Zlate rezerve pri ceni 170,4 $ za unčo
	v milijardah dolarjev	
ZR Nemčija	4,9	19,7
Francija	4,2	16,9
Italija	3,4	13,8
Švica	3,5	13,9
Nizozemska	2,3	9,1
Belgija	1,8	7,1
Velika Britanija	0,9 Vse države		3,5
zah. Evrope	21,3	85,4
ZDA	11,5	46,2
Japonska	0,9	3,5
Dežele v razvoju 3,8		16,0
Svet	42,4	169,8
Devetega januarja je francoska vlada sklenila, da bo poslej svoje zlate rezerve vrednotila ne več po uradni ceni, ki velja od devalvacije dolarja pred dvema letom in pol (in sicer 42,22 dolarjev za unčo), pač pa po povprečku tržne cene z londonske iri ztiriške borze. Nenavaden korak je v zahodnoevropskih državah sprožil živahno debato o možnosti, da bi tudi v deželah EGS uvedli novo vrednotenje zlata in tako nadvse enostavhó 'dbBill*''sredstva' "žfP zdrtivljfcfij#'gospodarstva. Ta razmišljanja so naletela na ostre proteste dežel proizvajalk nafte ter dežel v razvoju, ki tudi z morebitno revalvacijo cene zlata ne bodo da bile dovolj sredstev za razvoj. Iz razpredelnice, ki jo objavljamo, namreč sledi, da ima okoli 100 dežel v razvoju komaj za 300 milijonov dolarjev več zlaiih rezerv od Švice.
Peking je izjema
Na Kitajskem je inflacija pod skrbnim nadzorstvom — Rezerve potrošniškega blaga — Vloga denarja manjša
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
PEKING, januarja — Kitajski finančni in gospodarski strokovnjaki že dalj časa pazljivo spremljajo inflacijska gibanja v svetu. S tem naj bi preprečili vpliv inflacije na Kitajsko, čeprav je v tej državi inflacija pod nadzorstvom in kljub temu, da ne ogroža normalnih gospodarskih tokov.
Tukajšnji uradni krogi poudarjajo, da jim je to uspelo predvsem z ustvarjanjem znatnih državnih rezerv po-trošnega blaga. S temi rezervami posredujejo na tržišču in tako ohranijo stabilnost cen. Tako pravijo, da ima vsak juan (kitajska denarna enota), ki je v obtoku, za podlago blago, katerega vrednost znaša »več juanov« Pri vsem- tem posebno pozornost posvečajo načrtovanju, ki je v nujnih primerih do kaj prilagodljivo in v vsakem hipu lahko zadovolji povpraševanje na trgu. V tem sistemu prevladuje težnja, obdržati ravnovesje med ponudbo na tržišču in povpraševanjem, ki postopoma narašča. Poleg načrtovanja, ki je to
meljni del boja proti inflaciji, na Kitajskem dajejo 80 odstotkov denarja, ki je v obtoku, za plače in odkup kmetijskih pridelkov, medtem ko vse druge finančne posle opravljajo preko bank Finančni strokovnjaki bodo olajšave verjetno našli tudi v dejstvu, da na kitajskem podeželju, kjer živi 80 odst. prebivalstva te velike države, nagrajevanje poteka tako, dà del vrednosti izplačajo v denarju, ostali del pa v natura lijah. To pomeni, da štiri pe line kitajskega prebivalstva ni neposredno v celoti vključenega v sistem neposredne ponudbe in povpraševanja, v katerem je denar glavno plačilno sredstvo.
Tuji opazovalci kitajskega
gospodarskega razvoja menijo, da bi se nadzorstvu v zvezi z inflacijo lahko izognila le denarna sredstva, ki jih kmetje dobijo pri prodaji tistih pridelkov, ki zrastejo okoli njihovih domov. Ta zemlja na Kitajskem obsega okoli 5 odst. obdelovalnih po vršin oziroma skoraj 6 milijonov hektarov.
Izhod iz možnosti, da bi se ta težko sprejemljiva in nepredvidena denarna sredstva pojavila na trgu, je kot kaže, v varčevanju. Kot poudarjajo varčevalci, varčevanje »podpira kitajsko socialistično graditev«. Pretežni del kitajskih družin ma hranilne vloge v bankah, ne glede na njihovo velikost.
MIHAILO ŠARANOVIC
... Geraldu terHorstu, ki je odstopil kot predstavnik tiska predsednika Forda, ker je le-ta »odpustil« predsedniku Nixonu, je društvo novinarjev kot sedanjemu novinarju časopisa »Detroit News« podelilo zlato medaljo. Izročili mu jo bodo prihodnji teden na svečanem kosilu v Washingtonu ...
XXX
... Zaradi afere Water-gate boli glava tudi nekatere druge Američane, ne samo tiste, ki so morali sesti na zatožno klop. Med tistimi, ki so jih prizadeli »stranski učinki«, je tudi neki John Dean iz Brownsvilla v državi Kentucky t ki so ga mnogi zamenjali z nekdanjim Nixo-novim pravnim svetovalcem, enim Od glavnih obtožencev v aferi. Temu drugemu Johnu Deanu je šla stvar tako na živce, da je uradno zahteval dovoljenje za spremembo imena. Dobil ga je in da
se mu le ne bi še kdaj pripetilo, da bi ga s kom zamenjevali, se zdaj imenuje — Nathaniei John Balthazar Humppo ...
... Prvič v zgodovini švedske kraljevine bo mo-ral' tako kot ostali državljani Švedske, tudi 28-letm kralj Gustav XVI plačati davek na letni dohodek. Zakon o davku, ki le prizadel tudi švedskega kralja, je postal veljaven 1 januarja letos. Prav tako so v plačilo davka vključeni ožji in širši člani kraljevske družine, švedski finančni minister je v parlamentu izjavil, da je ta odločitev vlade v skladu z novo ustavo — pravicami in dolžnostmi, ki jih ima od prvega januarja tega leta tudi švedski kralj. Povedal pa ie tudi da davčna obveznost »ne bo vplivala na standard« mladega kralja, članov kraljevske družine in dvora. Država pa si bo prizadevala, da bo izdatek za davek kompen, tirala z zvišanjem apana-že...
Pohodi bede
Zasedanje Russelovega sodišča — Strokovnjaki o revščini v Braziliji
OD NAŠEGA DOPISNIKA SjRI EGS
BRUSELJ, 15. jan. — V Bruslju poteka že peti dan zasedanja Russellovega sodišča o 'zatiranju v latinskoameriških deželah. Potem ko je bila nedelja posvečena razmeram v čiki, ki so svetovni javnosti dobro znane, smo imeli priložnost poslušati priče tudi o razmerah v Braziliji.
Profesor Andrade z univerze v Vincennesu je predstavil posebnosti brazilskega ekonomskega sistema. Prodor kapitalizma in tujih družb v Brazilijo spremlja masovno obubožanje delovnih množic. Osemdeset milijonov Brazil cev živi v revščini, medtem ko na ostalih 20 milijonov odpade kar dve tretjini narodnega dohodka. Dežela od gospodarskega razvoja nima koristi, kajti odliv deviz v obliki dobičkov ah obresti tujim družbam daleč presega vrednost investicij teh družb v Braziliji. Brazilija trpi pod imperialistično dominacijo zaradi vladne politike narodne izdaje, je zaključi) profesor Andrade.
O delavskem boju je pričal nekdanji predsednik sindikalne organizacije iz Sao Paola Jose Ibrahim. Vojaška diktatura je odpravila vse pridobitve delavskega razreda: nobene varnosti glede zaposlitve, prepoved stavk, določanje plač s strani vlade. Vsak poskus odpora je sura vo zatrt. O tem pričajo njegova osebna doživetja iz stavke v njegovem podjetju pa leti 1968, ko je industrijsko cono zasedlo prek tri tisoč oboroženih vojakov, ki so aretirali okoli 600 delavcev, medtem ko je politična pa licija uspela odkriti tri izmed vodij stavke in jih je zahrbtno umorila. Kljub zatiranju pa se odpor delavskega razreda nadaljuje. Lani je prišlo do več stavk pri »Volkswagnu«, »General Mo torsu«, »Mercedesu« in drugje, drugje.
Brazilski zdravnik dr. He ringuer, ki se je zatekel v Alžir, je pričal o škodljivih učinkih divjega razvoja kapitalizma na zdravstveno stanje prebivalstva. Od leta 1964 dalje so delovni dan z zakonitih osmih ur podaljšali za dve uri, poleg tega pa lahko od delavca po zakonu zahtevajo v primeru višje sile še nadurno delo. To ima seveda zaradi podhranjenosti in slabih stanovanjskih
ter higienskih razmer hude posledice za prebivalstvo. V, Braziliji je kar 1,5 milijona tuberkuloznih bolnikov, od katerih se jih zdravi le 6 odstotkov. širi se tudi gobavost, saj je evidentiranih ga bavcev kar osemdeset tisoč. Kljub tako hudim razmeram pa vlada vse bolj prepušča skrb za zdravje zasebnim podjetjem Higiene skoraj ne poznajo.
O sistematičnem ropanju ' naravnih bogastev sta pričala kmetijski izvedenec Brune Taleiks in Marsha Milli-man, asistent za raziskave na univerzi v Los Angelesu Ob podpori brazilske in ameriške vlade se brazilske zemlje polaščajo tuje družbe. To velja še posebej za amazonsko področje. Zaradi odpora brazilskih nacionalistov je ameriška vlada šele po padcu Goulartove vlade uspela organizirati sistematično ta tografiranje amazonskega pa dročja iz zraka. Toda o rezultatih so bile obveščene samo velike ameriške družbe medtem ko brazilski vladi niso odstopili niti kopij, k) bi jih potrebovali pri izgradnji transamazonske ceste. Na podlagi teh posnetkov so si že leta 1966 prve ameriške družbe pridobile dovoljenja za izkoriščanje nahajališč železove rude. Tudi druga rudna nahajališča (boksit, Kositer, mangan itd.) so si prisvojile ameriške družbe.
Danes se tako nahaja v tujih rokah 85 odstotkov nahajališč železove rude. kar brazilska zakonodaja ne samo dopušča, ampak celo vzpodbuja z določbami o ogromnih finančnih sredstvih, s katerimi morajo razpolagati družbe, ki si hočejo pridobiti pravico izkoriščanja rudnih bogastev. Divje izka riščanje brazilskih naravnih bogastev uničuje ogromne gozdne površine, zaradi česar naravno okolje propada tako hitro kot še nikoli v vsej zgodovini človeštva.
BORIS VERBIČ
...................................................
|	Berite	(
|	Primorski
j	dnevnik!	|
llllllllllllllllllllM	..........iiiiimiiiimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiimiii|iiii[^
_ 2 vsake poti se vračamo bogatejši za nekatera spoznanja, z novimi doživetji, s spomini. Če pa človek spotoma utegne zapisati še kak podatek, se redko primeri, da ne bi mogel čez čas iz beležnice zbezati kakšno nevsakdanjost Tudi ko gre za potovanje Po kaki evropski državi — denimo Po Poljski.
Ta dežela premore na svojih 313.000 kvadratnih kilometrov prav toliko raznolikosti kot na primer Jugoslavija. Namesto manj razvitega Juga ima nerazvite vzhodne dele države proti Belorusiji in Ukrajini Morska obala ob Baltiku resda ni tako uoiga in razčlenjena kot jugoslovanska °b Jadranu, zato pa ima Poljska na stotine jezer od najvzhodnejšega Že-gary do tistega ob mejni vasici Mo-tyn, nedaleč od Bad Freinwalda, ki je ze v Nemški demokratični republiki Vmes so Mazurska jezera, ki merijo tudi do 100 ali celo več kot 100 kvadratnih kilometrov Ce se, na primer, vkrcaš v manj ugledno letalo, kakršen Je antonov 24, ki leti kakih 4000 met rov visoko in približno polovico po-casneje kot DC 9, lahko slabo uro ob-euduješ nešteto jezer in jezerc; skoraj vsaka vas premore jezero in ta se med seboj razločujejo tudi po bar-V1 v°de. Iz zraka je lepo videti vse odtenke modre barve, smaragdno žele h? obarvana Jezerca in celo nekaj rdečkastih jezerskih površin, odvisno namreč prezreti, da jo osnovne smer-pac od geološke strukture okoliških
Naselja so si zelo blizu, ol valna zemlja pa je močno razpt ^3n^. vendar skrbno obdelana. ! in-? °^sk.a Sosto naseljena, saj J.U7 prebivalcev na kvadratni ki ter, kar je precej več kot v Juge Ji in Sloveniji. V nekaterih obm “a. Primer na priobalnem deh natančneje v vojvodstvu Gdans 2eri1.n1'036 kvadratnih kilometre rL , ljudi na kvadratni kilor Območje Katovic, in sploh jug, gosteje poseljen, najmanj ljudi p v vzhodnih delih države, kar j ovomno posledica burnih dog( v zgodovini Poljske.
Razvoj do leta 1990
ioonn *. nadrt'ovanju razvoja do leta x»9U sta zelo v ospredju prostor in njegova izraba ter prebivalstvo, ki bo v tem času naraslo na 40 milijonov.
Načrtovanje bodočega ekonomske-socialnega razvoja Poljske je olj kot kdajkoli povezano s pogoji, J:*.J1, . za tak razvoj ponuja celoten poljski prostor. Dosedanji razvoj je
Zapis is Poljske
Iz zraka je vse lepo
Perspektivni načrt razvoja daje slutiti zelo naglo rast
povzročal velika neskladja, ki jih želijo v prihodnjih petnajstih letih odpraviti. Razumljivo je, da velja že pri samem načrtovanju velika pozornost nadaljnji industrializaciji, toda ne povsod in za vsako ceno. Poljaki imajo jih daje narava z ljudmi vred in predvidene finančne možnosti Ne moremo pred očmi celoten prostor, tako da že v osnutkih bodočih razvojnih načrtov zelo natančno upoštevajo pogoje, ki niče perspektivnega razvoja poljska vlada sprejela že septembra 1972- že ob samem pristopu k načrtovanju je bila značilna velika koncentracija znanstvenega dela in angažiranje celotnega potenciala pri nastajanju osnutka perspektivnega družbeno-ekonomskega načrta. Načrt razvoja za celotno drža vo bodo na Poljskem potrdili letos
Kolikor je doslej znanega, je poudarek na razvijanju 23 gospodarskih aglomeracij, ki so bodisi že oblikovane ali pa se šele oblikujejo, oziroma so zanje vse potencialne možnosti za raz voj do leta 1990. Razen tega je izbra nib še 50 centrov, ki naj bi se v prihodnje izraziteje razvijali in so glede na celovitost gospodarstva ter izrabo prostora perspektivni. Tudi ni skrivnost, da dajejo na Poljskem pri načrtovanju perspektivnega razvoja prednost policentrični umirjeni koncentraciji. Zakaj?
V mestih šest milijonov ljudi
Naselja so namreč zelo razpršena, prav tako lokacija industrije, administrativna razdelitev ter tudi razni drugi objekti za javne storitve. Razlike med ravnijo življenjskih razmer med oosameznimi regijami in znotraj teh regij so velike. Bodoči razvoj industrije in proizvodna specializacija v me
rilu države in regij — vojvodstev, le-teh je na Poljskem 16, bo moral računati z odpravo neskladij To bo tudi odločilno za dinamiko razvoja in za spremembe v omrežju naselij.
Pri samem načrtovanju so se osredotočili na problem lokacij ustvarjalnih moči, predvsem na lokacijo potencialne proizvodne industrije. Gre za racionalne oblike koncentracije, kar tudi ne bo težko uresničiti glede na določeno avtonomnost vojvodstev pri planiranju Za nove investicijske naložbe priskrbi država približno 80 odstotkov sredstev, kar pa ne velja samo za industrijo, temveč tudi za infrastrukturo Dolgoletne izkušnje so na Poljskem pokazale, da drži prostorski egalitarizem v čezmerno rast investicijskih stroškov in je tudi eden izmed vzrokov za to, da posamezni novi objekti dosegajo projektirane proizvodne zmogljivosti z zamudo Pravšnja izbira regij in con za najustreznejše pro izvodne dejavnosti (industrija, kmetijstvo, pomorstvo, gozdarstvo z lesno predelavo, turizem ipd.) lahko močno vpliva na njihovo družbeno in proizvodno aktivizacijo.
Hrana ni poceni
Nekatere napovedi iz še ne povsem dokončnega osnutka perspektivnega načrta o bodočem razvoju Poljske da jo slutiti izredno hitro rast. Tako se bo proizvodnja v industriji do leta 1990 povečala za petkrat, v nekaterih vejah celo za desetkrat, investicijska stopnja urbanizacije bo 65-odstotna (leta 1970 je bila 52-odstotna), zgradili bodo približno enkrat toliko novih stanovanj, kot jih je v poljskih mestih sedaj itd. V tem obdobju naj bi se naselilo v mesta približno 6 mili-
jonov ljudi, od 4 milijonov rezervne delovne sile pa bo moč v industriji zaposliti samo eno tretjino. Povečanje proizvodnje na jugu države — v šla zijsko-krakovski makroregiji — bo mogoče predvsem z modernizacijo industrije, kajti tu že sedaj primanjkuje delovne sile- Na severu in ob Baltiku na sploh bodo zaradi razsežnih investicij lahko zaposlili veliko nove delovne sile. Poljski vzhod bo perspektivno gledano deležen izredne pozornosti pri razvijanju kmetijstva. Pa ne samo zaradi izredne zaostalosti, temveč iz čisto nacionalnih potreb po hrani. Poljska potrebuje namreč več hrane ne le zase, ampak tudi za izvoz. Koliko bo vse to veljalo v zlotih, o tem je na tem mestu najbrž še pre-uranjeno razpravljati.
Spričo sedanje stopnje razvitosti kmetijstva, ki ga je več kot 70 odstotkov v zasebni lasti, hrane ni v izobilju. O tem se lahko človek prepriča tudi v mesnicah. Hrana tudi ni poca ni. Na Poljskem so še do leta 1970 imeli obvezno oddajo kmetijskih pridelkov Seveda pa utegne naslednje 15-letno obdobje prinesti korenite spre membe v kmetijstvu na sploh, saj predvidevajo pospešitev proizvodnje tako na zasebnih kmetijskih površinah kot na državnih in zadružnih. Številne znanstvene ustanove so pripravljale v okviru izdelave perspektivnega na črta temeljite in vsestranske študije za celoten kmetijski kompleks. V zva zi s tem so proučevale tudi izkušnje na področju kmetijske tehnologije dru gih dežel, in sicer večjo mehanizaci-io, spremembe produkcijskih odnosov in podobno. Zanimale so jih tudi jugoslovanske in slovenske izkušnje.
Kot sem že omenil, je na Poljskem več kor 70 odstotkov kmetijskih zemljišč v zasebni posesti. Tako imajo na nerazvitem vzhodu kmetje tudi do 100 hektarov zemlje, na jugu in drugje
pa je zemljiški maksimum 50 hektarov. Kmetijstvu primanjkuje mehanizacije. Minulo jesen je predsednik vlade naznanil, da bodo naslednja leta posvetili proizvodnji kmetijskih stro jev za zasebno kmetijsko proizvodnjo Da mislijo na tem področju že zelo resno, je slutiti tudi iz namere Poljakov, da kupijo licenco za proizvodnjo traktorjev Ferguson. Ker take traktorje proizvajamo tudi v Jugoslaviji, utegne skupna licenca ponuditi priložnost za razvijanje tesnejše kooperacijske proizvodnje tudi na tem področju Možnosti za uvajanje kmetijske me hanizacije na zasebnih posestvih pa prav gotovo niso edina skrb kmetijskih območij. Bodoča urbanizacija utegne namreč povzročiti na posameznih področjih nezaželene odlive ljudi z dežele v mesta. Zato se strokovnja ki geografskega inštituta poljske akademije znanosti med drugim tudi že zanimajo za slovenske izkušnje v obravnavanju hribovskih kmetij in za področja, kjer ostaja na zemlji le malo ljudi. Zanima jih tudi kmečki turizem kot dopolnilna dejavnost. Take vrste turizem utegne na Poljskem postati aktualen šele čez leta, ko bo poljski državljan bolj mobilen, ko bo na voljo več avtomobilov in zlotov za različne rekreacije.
O tem, kako se Poljaki zabavajo ob koncu tedna, ne bom na veliko govoril. Znajdejo se pač. Neki sobotni va čer sem imel priložnost seznaniti se s tem — s praznim želodcem. Po nekaj kilometrih cik-cakanja po ulici Tomka, aleji Jerozolimski, nato po Svetokriški in slednjič po Krakovskem predmestju v središču Varšave se lačnemu ni vdala nobena gostinska kljuka. Lokalov resda ni veliko, a kolikor jih je, so za vikend nabito polni vendar vnaprej napovedanih družb: poroke, kolektiv ne zabave, banketi. Dame v dolgih ob
lekah, ali pa sicer zelo lepo urejene, in kavalirski meščani, ki se tudi v treh desetletjih nove Poljske niso odvadili poljubljati ženskam rok.
Vodka in herbatka
Med tednom je v lokalih več prostora. Ješ dobro, srednje drago, piješ pa zelo zelo drago. Menca vodke — 100 gramov (v poljskih gostiščih vse merijo na grame) velja 30 zlotov (po specialnem tečaju veija zlot 0.85 din), steklenica madžarskega oikaver-ja 180 zlotov, seveda pa velja stekla niča originalnega francoskega konjaka (v nočnem lokalu) kar pol delavčeve plače Pečeno piščančje meso je najdražje, dobro tekne nekoliko cenejša račja pečenka s sladko hruško, pripraviti znajo dobre gobove juhe, gobove palačinke in sploh je dober poljski krompir. Manj navdušenja velja za dušen korenček, ki sodi sko-ro k vsaki prikuhi Tudi v jedilnem vagonu ir na letališču ne gre brez korenčka Pri izbiri prikuhe velja biti pozoren Rdečo peso na primer jé Slovenec doma kot solato, Poljaki jo sesekljajo, sladkajo in servira jo vročo kot prikuho h kruhovim cmokom Vse sladko in slaščice zelo cenijo. Zato je v mestih tudi veliko slaščičarn.
Velika večina meščanov razsežne, urejene in čiste Varšave se vozi z avtobusi, tramvaji in taksiji Zasebnih avtomobilov še ni veliko pa ča prav izdelajo na leto 120.000 PZ 125. Na avto je treba čakati tudi do pet let. Zato pa gre precej hitreje s taksijem (le-teh je v Varšavi več kot 5.000), skoraj v vsaki ulici je postajališče taksijev, kjer se je treba postaviti lepo v vrsto. Na sploh je vožnja zelo poceni, seveda pa so med taksisti tudi »iznajdljivi«, ki nevsakdanjega obiskovalca metropole olajšajo tudi za dvojno ceno. Kakor pač' Včasih je tudi dvojna cena nižja od merice wiborovke.
Z vodko je na Poljskem pač kaj različno. V vseh lokalih je zelo draga, a vseeno domačini trdijo, da se veliko ljudi opija. Pijejo vodko in konjak. Do vodke je laže priti mimo lokalov, saj jo na deželi kuhajo tudi na črno. Ni sicer tako dobra, a vodka je le. Predvsem jo kuhajo iz krompirja, ki ga pridelajo na Poljskem zelo veliko. Vaške žganjarije oddajajo destilat popolnejšim predelovalnim obratom, ki vodko očistijo primesi in vonjav. Vsaj tako popularna kot vodka pa je na Poljskem herbatka. Po naše to ni nič drugega kot ruski čaj. Praviloma dobiš v lokalu dvodecilitrski kozarec kropa z vrečico ruskega čaja in sladkorja. Ko pomočiš vrečko v krop, nastane — herbatka. In herbatka je očitno tudi najcenejša pijača.
Franjo Krivec
ZA ZDAJ LE NAČRT — Zimskošportno Velo polje, kakor si ga predstavljajo načrtovalci: Mišeljska in Velska dolina s progami s Kanjavca in Zaplanje.
SEDEM MESECEV SNEGA
Rešitev pod Triglavom
Ali je po mnogih letih in po treh milih zimah spet napočil pravi čas za premislek o gradnji visokogorskega smučarskega središča pod vrhom Triglava
Kaj bo z našim zimskošportnim turizmom, če se bodo mile zime ponavljale in nadaljevale? To letos spet aktualno vprašanje nas vedno znova popelje k stari zamisli o velikem zimskošportnem središču v triglavskem pogorju, kjer ni snežnih zadreg, prav tako pa že vnaprej obeta polemiko: ali ne bomo s sistemom žičnic in prometnic pregrobo posegli v gorski svet, ki je tak, kakršnega smo ohranili — skoraj nedotaknjen, varovan, spoštovan — vendarle neprecenljiva vrednota?
Uprave žičnic bodo soglašale z ugotovitvijo, da se od smučarjev največ »zasluži« v decembru in januarju. V drugi polovici zime, v februarju in marcu pa smučarska vnema že pojenjuje, razen na visokogorskih smučiščih, kjer je smuka v soncu še vedno prijetna.
Po približnih podatkih imajo neizkoriščene žičnice (Kranjska gora. Stan vrh, Krvavec, Zatrnik pri Bledu, Velika planina) trenutno tudi do 30 starih milijonov dinarjev izgube na dan. Kranj ska gora razpolaga s i442 hotelskimi ležišči, Bled pa z 2041. Vsa ta ležišča so bila v letošnji zimi skoraj nezasedena, razen ob novoletnih praznikih. Vprašanje le, če v prihodnjih zimskih sezonah lahko še vedno računa mo na tako skromne in potrpežljive hotelske goste, kot smo jih imeli doslej.
Rešitev zimskega turizma ob takih zimah, kot so bile zadnje tri, je edinole v visokogorskem smučarskem centru. Ta bi moral biti v neposredni bližini Kranjske gore in Bleda, kjer so že zgrajeni zadovoljivi notelski objekti. Ob pomanjkanju sne ga bi stacionirane lotelske goste iz doline iz omenjenih centrov vozili na «sokogor ska smučišča.
Ob vsem tem lahko zaključimo, da bi bila najbolj idealna rešitev zimskega turizma ureditev sisterhà Tiglav skih žičnic. Vzhodno pobočje triglavskega pogorja ima zadostno nadmorsko višino, lahek dostop za vso ■šiovenijo bližino hotelskih objektov in kar je najbolj važno — od lične snežne pogoje.
O triglavskih žičnicah je bilo popisanega že mnogo pa pirja.
Že pred desetletjem je obstajal zavod za izgradnjo turističnih objektov v triglav skem pogorju. V njem so bi li vključeni najvidnejši na črtovalci zimskega m letnega turizma pri nas (P. Tolar, dr. Potočnik. F. Cop — načrtovalec Pohorja itd.), ki so
že izdelali Idejne projekte in dokazali, da ima triglavsko pogorje vse možnosti za izgradnjo visokogorskega smučarskega centra. S tem se je strinjala tudi širša slovenska javnost. Planinska zveza in Turistična zveza Slovenije. ,Ko bi morali po idejnih projektih preiti na realizacijo načrtov, je ta zavod na nerazumljiv način prenehal delovati in za nadaljnji razvoj triglavskih žičnic je bil zadolžen Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Od tega zavoda pa do danes glede triglavskih žičnic še ni bilo nobenega rezultata. Zgradili so »dolinski« smučarski center na Zatmiku pri Bledu, vendar tudi tam žičnice ob suhih zimah ne obratujejo.
Triglavske žičnice
Izhodiščna točka za triglavski smučarski center bi bila v dolini Krme. Spodnja postaja gondolske nihalke je predvidena od cesti (1000 m), zgornja postaja pa na Apnenici (2000 m). Od Ap. nenice do podnožja Rži (2400 m) in Konjskega sedla se razteza plato, na katerem bi bilo težišče vsega smučanja Na njem bi se lahko postavilo 8 vlečnic, dolgih 500 do 600 metrov Od zgornje postaje gondole bi se lahko postavila dvosedežnica, ki bi smučarje popeljala do sedla pred Staničevo kočo (Bovška vrata) na 2.320 m. Dvo-sedežnico bi lahko zamenjala še ena trasa gondolske ni. halke. Predvideni sta še dve vlečnici od Polja do Bohinjskih vratič (1980 m).
Smuka na platoju
Plato, ki se razteza od Ap nenice, ima povprečno strmino 17 do 18 stopinj. Ta na Klon ustreza smučarjem vseh vrst. Dolgoletni alpski tekmovalec in, alpinist Ciril Praček, ki že dvanajsto leto zasleduje in beleži snežne razmere na triglavskem po bočju, je povedal, da bi bilo letos možno smučanje na tem
platoju že od 10. oktobra da. Ije brez predhodne ureditve terenov; ob najbolj neugodnih zimah pa najkasneje s 1. decembrom. Tereni so travnato — gruščasti in zadostuje že 1 meter snega. Enake pogoje imata obe progi s Hribaric (2400 m) in pa proge proti V eiemu polju. Proga z Bohinjskih vratič na Polje ima sneg sedem mesecev v letu. Idealna smu. ka je sedaj tudi že na ledeniku (2500 m) do Kotel (2000 m), kjer bi vlečnici delovali lahko do septembra. Ce bi uredili smuk progo izpod Rži v dolino Krme do spod. nje postaje gondole, bi zadostovalo že 40 cm snega Ta smukaška proga, ki nima strmih odsekov, bi bila dolga 7 kilometrov, široka 50 metrov. Na njej bi lahko smučalo 1500 ljudi.
Kaj pa plazovi?
Iz dolgoletnih opazovanj je razvidno, da na pobočjih pod 2000 m skoraj m viharnih dni, nad to višino pa približno 10 odstotkov. Na platoju od Apnenice do Rži ni nevarnosti plazov. Delna nevarnost pred plazovi obstoji samo na smukaški progi tik pred dolino Krme, vendar še tu dokaj manjša kot na Zelenici. Ob primerni organiziranosti lavinske službe in bila ta ne
varnost absolutno odstranjena (dokaz je Zelenica, kjer še ni bilo nesreče).
Ob izgradnji prve faze triglavskih žičnic, ki bi najbrž zadoščala slovenskim smučarjem za precej let, bi morali zgraditi gondolo iz doline Krme (ob cesti) do Apnenice, sedežnico do pod Rži in nekaj vlečnic na platoju Apnenica — Rž, vlečnico od Polja (ob smukaški progi) do Bohinjskih vratič in pa progo v dolino Krme. Cesto od Bleda do Krme bi bilo potrebno razširiti, pri čemer ne bi bilo problemov, ker je cesta ravninskega značaja Več sr;/!štev bi zahtevala re konstrukcija ceste Mojstra, na — Radovna.
Sistem žičnic že po izgradnji prve faze lahko rentabilno posluje, kajti mrtvih sezon ne bo imel. Panoramska vožnja v osrčju Triglava pa bo ob vsakem času turistično atraktivna. Krma s spodnjo postajo žičnice bo že sama predstavljala s svojimi travnatimi jasami in gozdovi privlačno izletniško točko.
Triglav tri ure daleč
Ali bi z izgradnjo triglavskih žičnic ogrozili tihi svet Triglavskega parka? Severna in južna stran triglavskega pogorja bi ostala nedotaknjena, prav tako sam vrh, ki bi bil oddaljen od najbližjega objekta še vedno za tri ure hoda. Tudi vlečnice na ledeniku bi lahko opustili, ali pa postavili prenosne vlečnice in se omejili samo na gradnje do Rži, da ne bi og-gozili očaka Triglava. Romantični dolini Kota in Vrat bi še naprej ostali nedotaknjeni.
Trenutno stanje slovenskih smučarskih središč
Marsikdo si bo mislil, saj imamo že Kanin, o katerem se toliko piše. Vogel in pa načrtovane žičnice na Vrši. cu itd.
Kanin je za širšo Slovenijo (Gorenjsko, Ljubljana) za radi prometnih poti skoraj nedostopen, zato je zanimiv le za Primorsko in sosednje italijanske smučarje. Za do bro in varno smuko je ponekod na kaninskih terenih potrebno vsaj 10 metrov sne. ga, da se pokrijejo vse vrtače. Toliko snega pa ob takih zimah kot je letošnja, ne moremo pričakovati.
Vogel ujame rentabilnost šele z marcem in aprilom. Zaradi pomanjkanja snega m primeren za smučarje v me seču decembru in januarju
Izgradnja žičnic na Vršič bo vsekakor pridobitev za smučarje, vendar bodo te žičnice le lokalnega značaja za Kranjsko goro in bodo v kritičnih situacijah reševale in dopolnjevale kranjskogorska smučišča.
Morda je po tolikih letih premora sedaj zopet pravi čas za premislek in pristop nic.	RADO KOŠIR
KOLIKO SNEGA JE BILO VČASIH?
Vremenska
inventura
Nekaj zanimivosti o zimah v Sloveniji — Sneg to pot kot spomin
V našem alpskem svetu si zime brez snega skoraj ne moremo predstavljati, letos pa je zopet že prva polovica zimskega obdobja minila, ljubitelji zimskega turizma pa še vedno nestrpno pričakujejo snežno odejo. Tako je bilo tudi ta čas v lanski in predlanski zimi.
Pravzaprav je bila zima 1970/71 zadnja, v kateri se je snežna odeja zadrževala v nižinah dalj časa, na primer: v Ljubljani od sredine novembra do polovice februarja, čeprav takrat v gorskem svetu ni bilo veliko snega. Leto dni pred tem, v zimi 1969/70, je bilo v gorskem svetu veliko snega in je bila v visokogorskem svetu možna smuka še v začetku junija.
Katere zime so bile dolge?
Med takšne dolge in zasnežene zime prištevamo še: zimo 1933/34 in 1937/38, ko je sneg zapadel že v novembru in se je v nižinah zadrževal ponekod deset tednov, v severovzhodni Sloveniji pa več kot mesec dni. Nato je bila bogata snežna odeja še v zimskih obdobjih: 1945—1947, 1950—1952, 1960- 1965 in 1967—1970. V Ratečah oziroma v kranjskogorskem območju se je v teh zimah zadrževalo pol metra ali več snega po tri mesece skupaj, v zimi 1950—1951 je bilo v času od začetka decembra do marca od 150 do 210 cm snega, naslednjo zimo pa od januarja do konca marca okoli 100 cm, z rekordno višino 240 cm, izmerjeno 15. februarja 1952. leta. V teh nadmorskih višinah je tudi v zimskem obdobju 1960—1965 snežna odeja večkrat dosegla 100 cm, 6. marca 1965 je bilo v Ratečah kar 180 centimetrov snega.
Ferbuarja 1954: v Ljubljani 146 cm snega
Mnogi se še spominjamo tiste izredno visoke snežne odeje, ki je pokrila Slovenijo v februarju 1952. Tako so 15. III. 1952 izmerili v Ljubljani 146 cm, v Mariboru 88, Novem mestu 55, Kočevju 140 in na Komni 450 cm snega. Značilno za to zimo je bilo, da je v gorskem svetu sneg zapadel že v oktobru, v nižinah pa v dveh večjih obrokih: konec januarja in nato še v sredini februarja.
Topli zimi ni sledila mrzla
Pri pregledu podatkov o snežnih razmerah v Sloveniji za leta nazaj ugotovimo, da običajno topli zimi ni sledila naslednja mrzla, ali suhi zimi naslednja zasnežena, temveč si lahko sledi več podobnih zim. Poglejmo še, kako je bilo s snežno odejo v suhih zimskih obdobjih. Večkrat se je zgodilo, da je bilo v tistih zimah, ko je sneg zapadel zgodaj, to je v oktobru ali novem-oru m se je obdržal še v decembru, nato v drugi polovici zime malo snega. V zimi 1935/36 je sneg v nižinah zapadel že v novembra in se je obdržal delno še v decembru, nato pa je bila kratkotrajna snežna odela le še v februarju, V zimah 1938/39 in 1948/49 so po Novem letu zabeležili snežno odejo v nižinskih krajih le še nekaj dni v januarju.
Leta 1971 sneg že oktobra
V zimi 1971/72 je prvič snežilo v nižinah že oktobra, nekaj snežne odeje je bilo v novembru in decembru, malo več snega smo dobili v drugi polovici januarja, v gorah je bilo razmeroma malo snega. Podobno je bilo lansko leto, ko je bilo nekaj snega v nižinah novembra in decembra, malo je snežilo tudi v novoletni noči, več snega je zapadlo okoli 7. februarja, nato pa še konec februarja in v začetku marca. Nasprot no je bila v zimi 1954/55 in 1957/58 kratkotrajna in izdatna snežna odeja šele v marcu. Takrat so izmerili v Ljubljani: 8. marca 1955 79 cm, v Kranjski gori okoli 100 cm, v Mariboru 76 cm snega 12. marca j'e bilo v Ljubljani 34 cm. v Ratečah 128 cm in v Mariboru 37 centimetrov snega.
Že tretja suha zima zapored
Sedaj imamo že tretjo suho zimo zapored, saj je v letošnjem zimskem obdobju le dvakrat v novembru snežilo ponekod v nižinah. V gorskem svetu je zapadlo takrat nekaj snega, saj so na Kredarici izmerili že 300 cm snega, ki pa je pozneje že precej skopnel. Lanska zima se je pričela z rekordnim mrazom v prvih decembrskih dneh, nato pa je bilo še v januarju precej toplo in zamegljeno vreme.
Najbolj sončno Novo leto
Leto 1975 se je pričelo v Sloveniji v znamenju deloma jasnega vremena in tudi letošnji novoletni dan je bil eden najbolj sončnih v zadnjih 25. letih.
dipl. ing. met. MAJDA VIDA
Globlje po nafto
Črpanje nafte in plina v Vojvodini v ospredju gospodarskih nalog — Nove metode — Ponekod 3.000 m globoko
NOVI SAD, 14. jan. (Tanjug) — Računajo, da bodo na naftnih poljih r Vojvodini letos načrpali okrog milijon ton surove nafte in okrog 800 milijonov kubičnih metrov naravnega plina. V prihodnjih letih naj bi se proizvodnja občutneje povečala.
Nafta in plin sta namreč vajalci nafte pri iskanju »čr-v srednjeročnem in dolgoročnem programu med tistimi gospodarskimi panogami, ki naj bi »vlekle« ves razvoj SAP Vojvodine in precej spremenile gospodarski zemljevid tega območja. V kolektivu »Naftagas« prav zdaj pripravljajo program razvoja do leta 1985, z namenom, da predvsem čimbolj razširijo raziskave, hkrati pa tudi v večji meri izkoriščajo sedanje rezerve nafte in plina.
Zlasti prizadevno raziskujejo v severovzhodnem delu Banata, v Karadjordjevu, Velikih Livadah, Mokrmu in Majdanu, kjer so odkrili sle dove nafte in plina. Toda šele raziskave bodo pokazale, ali so podatki in računi pravilni. Prav tako raziskujejo v Bački in Sremu, zlasti pa si prizadevajo čimprej do konca raziskati polje »Velebit«, eno največjih, ki so ga doslej odkrili.
Znani strokovnjak mž. Via-stimir Nedeljkovič pravi, da bodo morali domači proiz-
nega zlata« vrtati globlje, ce lo več kot 3000 metrov globoko. Resda bo to precej povečalo stroške raziskav, vendar ne gre drugače. Glede na energetsko krizo na sve tu si zdaj pri iskanju nafte prizadevajo iti mnogo bolj »v širino in v globino«, pravi Nedeljkovič. Tako na primer ameriški naftarji vrtajo tudi več ko 6000 metrov v globino. V morju so prej vrtali okoli 100 metrov globoko. Na svetu so že izdelali taprave, ki omogočajo doseči globino 600 metrov, proučujejo pa možnosti, da bi v morskem dnu prodrli tudi do 1000 in 1500 metrov globoko.
Domači proizvajalci nafte nimajo več težav s tem, kako dobiti in povečati naložbe v raziskovalna deia, na-sprotno vse, kar so m bodo dobili z višjimi cenami nafte in plina, je namenjeno iz ključno za raziskave. Vendar pa je zdaj največja ovira v pomanjkanju opreme.
„Zastave“ poslej brez popusta
Ficko velja odslej v Sloveniji 30.075, »stoenka« 56.430 din
LJUBLJANA, 14. jan. — V Slovenija avto smo danes preverili ali veliajo tudi za Slovenijo nove cene Zastavi-nih vozi) in zvedeli, da je bil za njihova vozila z današnjim dnem odpravljen dosedanji popust.
Tako odslej velja flčko 30.075 dinarjev, zastava 101 56.430, zastava 1300 51.657 dinarjev, zastava 1300 lux 55.939 dinarjev, zastava familiare 65.126 dinarjev, zastava PZ 62.984 dinarjev in model 132 GLS 113.000 dinarjev.
ČLANI DELEGACIJ IN DELEGAT! DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTI
1974 - SR SLOVENIJA PODATKI: ZAVOD SRS ZA STATISTIKO IZOBRAZBA
VISOKA .
VlSJA
SREDNJA
Število
39 070
ijiililiiiij; 2 552 il:::::::::
iiifioli

•XvXvXvX Q 322
NIŽJA
VISOKO
KVALIFICIRANI
KVALIFICIRANI
PRIUČENI
NEKVALIFICIRANI
i * i V » *>*<■*	«V« V » V i ‘.>11' > * t.X.fi
6 285
...... .

°A
6.5
7.6	;
23,9
16,1
8.7
26,5
■■•••■■••■•■•■■•a

.•.•.••••l 861.V.VJ 4,8
Širok proces narodnostnega osveščanja terja manjšinske pravice, ki so določene v ustavi italijanske republike tudi za beneške Slovence. Tradicionalni dan emigranta, ki ga prirejajo društva beneških Slovencev vsako leto v začetku januarja v Čedadu, je svojevrstna tehtnica razmer, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost pod Matajurjem ter odmevnosti nanje v širšem, deželnem političnem prostoru.
Se pred nekaj leti so bile pod težo posledic ekonomske emigracije zamegljene narodnostne in kulturne zahteve prebivalstva, zdaj pa lahko rečemo, da se je jeziček tehtnice prevesil na njihovo stran. Identifikacija beneških Slovencev, ki je do nedavna vladajoče strukture v deželi niso želele ne hotele videti, je zavzela obseg, tako da že lahko govorimo o popolnem razkroju neke politike ter o množičnem narodno obveščevalnem gibanju.
Zdaj že pokojni čedadski župan in senator Guglielmo Pellizzo je pred leti v nagovoru emigrantom v folklorni zanesenosti vzkliknil, naj negujejo svoje običaje in svoj jezik, da bi naslednji dan na to že pozabil. Deželni od bornik za kulturo dr. Carlo Volpe je na letošnjem srečanju ob pogledu na prepolno dvorano priznal, da množična udeležba beneških Slovencev na njihovem vsakoletnem shodu izpričuje dobljeno bitko nasproti politiki načrtnega pritiska in uničevanja njihove samobitnosti in kulture, čeprav dežel ni odbor, ki mu pripada, ob konstituiranju pred nekaj meseci ni zmogel dlje od ugotovitve, da bo dežela »kolikor je v njeni pristojnosti jamčila tudi svobodo izražanja zavesti in etničnih zahtev, kolikor se pojavljajo na celotnem področju Furlanije in Julijske krajine.« Videmska pokrajinska uprava pa doslej še ni sprejela politične opredelitve in iz nje izhajajočih posledic do beneških Slovencev, čeprav so s svojimi narodnostnimi in kulturnimi zahtevami že dolgo prisot ni na mnogih političnih shodih na pokrajinski ravni.
Na Beneško Slovenijo je po vojni sedla vladajoča krščansko demokratska stranka. V gospodarsko pasivnih in od emigracije razredčenih krajih ji ni bilo težko pridobivati glasov. Njen
Kako diha Beneška Slovenija
Razkroj neke politike
Mladi ljudje globlje dojemajo svojo socialno in narodnostno podrejenost
odnos do problemov ljudi pa je bil tak, da je zadeval na kritike celo med napredneje usmerjenimi duhovniki, ki živijo med ljudstvom. Namesto da bi spodbujala gospodarske investicije, je ostajala povsem neprizadeta do problemov emigracije, češ da gre pri njej za svobodno izbiro dela. S tem da je bil najbolj aktiven del prebivalstva v tujini, je bilo seveda laže obdržati stare odnose. In še tisti redki, humanistično izobraženi ter osveščeni ljud je, ki so ostajali doma, so bili stalno pod pritiskom ljudi v uniformah. Zato je bila večina prebivalstva vdana v usodo precej dlje, kot pa na primer v sosedni Furlaniji, do katere so oblasti tolerantne.
Vpliv emigrantov
Četudi je bil povojni emigracijski val boleč, mu nedvomno gre pripisati zasluge za sedanje pospešene osvešče-valne procese med beneškimi Slovenci. Mlajši ljudje, ki so si poiskali delo v zahodnoevropskih državah, so se začeli srečevati z bolj osveščenim proletariatom ter tako globlje dojemati svojo socialno In narodnostno podrejenost. To je bil prvi korak k ustanovitvi lastnega društva, ki si je zapisalo v statut poleg borbe za socialno eman cipacijo tudi borbo za narodnostno enakopravnost s Slovenci, ki živijo na Tržaškem in na Goriškem. Društvo je kmalu pridobilo veliko članov in ustanovilo dvanajst sekcij z več tisoč čla ni. Te sekcije so se razvile v samostoj na društva, ki so sedaj rcianjena v
zvezi slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije. Skupaj z italijanskimi izseljeniškimi organizacijami sedaj zveza že nastopa tudi na državni ravni.
Vrsta emigrantov, ki se je v zadnjih letih vrnila iz tujine, je vpeljala nove odnose med ljudmi v dolini Nadiže. Začeli so spoznavati, da uporaba domačega jezika ni protidržavno dejanje, marveč njihova ustavna pravica, o kateri oblasti nočejo nič slišati. Emigranti so tudi glasno začeli opozarjati, da so oblasti dolžne spremeniti odnos do sveta pod Matajurjem, do njegovega kulturnega bogastva. Giani Florjančič je na zadnjem shodu v če dadu prepričljivo vzkliknil: »Mi smo tu živa priča naše biti in zahtevamo pravico, da se lahko razvijamo kot slovenska jezikovna skupnost videmske pokrajine, da smo deležni novega procesa pravice in resnice. Hočemo torej živeti, hočemo, da se spoštuje naše narodno in jezikovno bogastvo, ki ga uradna kultura zaničuje in ne priznava.«
Plodno leto
V narodnostno osveščevalnem in kulturnem pogledu je bilo leto, ki se je izteklo, za beneške Slovence zelo plodno. Nekatera starejša kulturna društva so razširila svoje delovanje, nekatera pa so nastala na novo. Poleg najstarejšega kulturnega društva »Ivan Trinko«, ki ni klonilo niti v najtežjih časih, je lani v narodno-os vešče, ulne m pogledu nedvomno naj-
bolj plodno deloval študijskih center »Nediža«, v katerem se združujejo levo usmerjeni izobraženci. Prav tako ne gre podcenjevati vloge, ki jo utegne imeti v prihodnosti društvo beneških godcev. Njegovo prizadevanja je us-Ijudskih običajev, ki so še danes ohranjeni, ko na javnih prireditvah nastopajo godci s svojimi harmonikami in s pesmimi, ki jih ponavadi tudi sami sestavljajo. To društvo je že osnovalo svoj pevski zbor, katerega prvi nastop na dnevu emigranta je navdušil poslušalce.
Navezanost na domačo zemljo, zvestoba ljudski tradiciji, oplojena s spoznanji o nujnosti narodnostnega osveščanja — to so osnove, na katerih temelji delo društev. Izidor Predan, Viljem Cerno, Pavel Petričič, Anton Birtič, Emil Cenčič in drugi narodnostni buditelji pa se poskušajo tudi v literarnem jeziku. Pišejo pesmi m prozne prispevke ter igrice za odrske uprizoritve.
Ciklus predavanj in razprav o Beneški Sloveniji, ki gre že v drugo sezono in na katerem sodelujejo slovenski in italijanski strokovnjaki iz Trsta, Vidma, Padove in Ljubljane, predstavlja doslej nedvomno najbolj temeljit poskus odgrniti iz megle resnico o Beneški Sloveniji in samobit nosti njenih ljudi. Da bi ta resnica ne ostala le v ožjem krogu zainteresiranih, je študijski center »Nediža« začel tudi z izdajanjem lastnih publikacij. Pavel Petričič in L. Z. Simonitti sta Že izdala študijo o duhovni in materialni kulturi beneških Slovencev s porebnim poudarkom na razpotjih in dilemah, ki se pojavljajo danes v
zvezi z njenim vrednotenjem ter per spektivami nadaljnjega razvoja te mej-jne pokrajine.
Potujčevalna šola
Slovenska šola za otroke — to je ena izmed temeljnih zahtev, ki jih postavljajo predstavniki beneških Slovencev oblastem. Uresničiti to zahtevo v razmerah, ko so generacija za generacijo celo stoletje obiskovale italijanske šole, ki ne le, da niso priznavale krajevnih značilnosti in potreb, marveč so opravljale tudi glavno potuj če vaino nalogo, pa ni lahko. Beneška Slovenija danes komajda premore nekaj učiteljev, katerih starši so bili dovolj odločni, da so jih iztrgali iz domačega okolja ter jih poslali v slovenske šole v Gorico in Trst. In ob njih je tudi nekaj duhovnikov, ki gojijo med otroci pri verouku slovensko besedo.
Očitno je torej, da bodo pogoji za šolanje otrok v materinščini dozorevali postopoma. Dr. Viljem Cemoiz za hodne Benečije je skušal v domači va si Brdo organizirati za mlade šolarje prostovoljni popoldanski pouk v ma terinščini. Blizu 40 otrok je začelo prihajati v to šolo, toda pouk je bil samo dvakrat. Šolske oblasti iz Vidma so ga takoj prepovedale. In prepoved velja še danes, po več kot poldrugem letu. Naj jo razumemo kot opozorilo, da se ne bi še kdo spomnil na podobno spodbudo?
Vedoč, da tudi centralizirana šola ne more mimo vseh krajevnih značil-
nosti, so pri študijskem centru »Nediža« poizkusili na drugačen način zainteresirati otroke za življenje v njihovem okolju. »Moja vas« je bil naslov natečaja, prek katerega je več sto otrok v domačem narečju opisalo najrazličnejše dogodke, ki so jim bili priča doma. Prisrčni spisi, ki so bili potem objavljeni v skromni knjižici, so v nekem smislu zdaj prvo otroško berilo v materinščini za mlade Benečane. Uspeh natečaja pa je bil osnova za to, da je študijski center pred šolskim letom pripravil celotedensko skupno bivanje približno tridesetim šolarjem, ki so ga preživeli v igri in spoznavanju ožje domovine ter njenih značilnosti.
Tako pri študijskem centru »Nediža« kot pri drugih društvih in organizacijah razmišljajo o prihodnosti. Upajo, da bodo vsaj v tako imenovanih gorskih skupnostih, ki jih sedaj uvajajo kot obliko samouprave v pasivnih krajih, ki naj mimo oblastvenih dejavnikov iščejo poti k hitrejšemu ku, prišli do širše afirmacije interesov gospodarskemu in družbenemu napred-Ijudi.
Pasivno opazovanje
Ko je krščanska demokracija spoznala, da je njena politika do Beneške Slovenije, ki je bila usmerjena k direktni asimilaciji, doživela razkroj, je prešla iz aktivnega preprečevalca izražanja samobitnosti ljudi k pasivnemu opazovalcu osveščevalnih procesov. Treba je priznati, da gre tudi temu spremenjenemu odnosu zasluga za to, da je narodnostno osveščevalno in kulturno gibanje zavzelo tak obseg. Toda zavzetost nekaterih levičarskih strank, da bi narodnostni problemi beneških Slovencev našli svoje mesto v programih upravnih teles, še vedno udari na hud odpor.
V takih razmerah beneškim Slovencem pač ostaja edino orožje vsestranska kulturna in osveščevalna aktivnost, pred katero si odgovorni pač ne bodo mogli več dolgo zatiskati oči in ušesa, saj že zdaj precej glasno odmeva ne le v Vidmu in v Trstu, marveč tudi v Rimu.
Lojze Kante
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
18. januarja 1975
AVTOMOBILIZEM
RALLY MONTECARLO
Včeraj skozi Trst štirideset posadk
Iz našega mesta so nadaljevali pot proti Gortini
17. — štirideset posadk i°d 55, ki so bile najavljene za to Progo) se je danes oglasilo na kon-«•olni točki v Trstu. Ta del poti tekmovalci prevozili v izredno oobrih pogojih, brez dežja in meste, čeprav je bilo nebo oblačno n precej vlage v zraku. Do kon-role v Trstu ni prišlo do nobenega incidenta.
Prvo posadko, ki je privozila v trst, sta sestavljala Andruet in , 'tj30)’, dva izmed favoritov, ki ekmujeta na avtu lancia stratos. Andruet je žigosal svoj kontrolni Karton ob 13.47. Do 14.45, ko je Potekel rok za prehod mimo kon-_ro e’ so vozile mimo nje že vse Posadke, med katerimi so bile tudi vojice Bacchelli - Scabini na fia-’ ter Munari - Manucci in Pinto -facchini na lancii. tekmovalci so iz Trsta nadalje-^ah svojo pot proti Gortini d’Am-Pezzo, od koder so krenili proti oočnemu cilju v Montecarlu.
• , ozi Gortino so potovali med 17.
19-30. Skozi to mesto so šle vse Posadke, ki so startale v Varšavi,
, etiah in Montecarlu. Nekaj ki-metrov pred Gortino je zaradi J?Krega asfalta zdrknil s cestišča io , zr)amke opel ascona, katerega lo V°f ^t'Soslovan Pušnik. Vozi-Je bilo tako poškodovano, da se Jerala jugoslovanska posadka Vaknniti.iz tekmovanja. v Gortino je več posadk prispelo fr celo uro prezgodaj: tekmoval-' namreč niso računali, da v Ita-J' ni več legalnega časa a.^ fKupini avtov, ki je startala v 7j,?n ecar'u’ Je bil le eden penali-j_ fn> nobeno vozilo pa ni manj-v varšavski skupini. Tekmo-u C1 80 imeli nekaj težav le zato, in'dež na^e*;e^ v Dolomitih na sneg
Pokal prvakov
ignis in Zadar glavna kandidata
Obe ekipi sta zmagali v gosteh
2. Alfred Hagn (ZRN) in Ingemar Stenmark (Šve.)
4.	Anton Dorner (Av.)
5.	Heini Hemmi (Švi.)
6.	Peter Feyersinger (Av.)
7.	Bruno Confortala (It.) in Thomas Hauser (Av.)
9. Hansi Hinterseer (Av.)
10. Christian Witt Doering (Av.) 30 11 Giuseppe Oberfranck (It.)	28
14. Piero Gros (It.) in Franco Bieler (It.)
16.	Fausto Radici (It.)
17.	Arnold Senoner (It.)
19. Paolo De Chiesa (It.)
Med tekmovanjem je prišlo nezgode Italijana Bortolona: med vožnjo je namreč nevarno padel in si zlomil roko. Prepeljali so ga v sarajevsko bolnišnico.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiriiiiiiiTiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH
Jutri bo morda padla odločitev naslovu zimskega prvaka 2. AL
V 3. AL se začenja povratni del prvenstva
^Čanjf
SMUK Na jahorini za ep
Velika premoč Avstrijcev
slaviP0RI1?A’ ~ Avstrijci so škorir ve*‘bo zmagoslavje v moje tvi srnubu. veljavnem za EP, ki rini U danes na sporedu na Jaho-Dn!,v Bosni. Niso osvojili le vseh serio”. treh mest, ampak tudi kar m v prvi deseterici.
JUestvica smuka:
2 TnUrt„ Engstler (Av.)
A. (
è' ^orner (Av.)
7! G	(Av->
2’02"94
2’03”51
p	& \jo OJ.
4 a rf,ard Schwaiger (Av.) 2’04”33 A. Curchmitten (švi.)
•	|	**	/ A - \
2‘04”83
2’04”85
2’04”88
2’05”00
2'05”84
2’06”30
2’06”34
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali zadnje kolo (15.) zimskega dela prvenstva, ki bo morda odločilno za naslov zimskega prvaka. Za naše enajsterice bo ta za-vrlljaj naporen, saj bodo (drugič v tem prvenstvu) igrale vse v gosteh.
Zarja bo dopoldne igrala na Ul. Flavia proti enajsterici Giarizzole, Id v tem prvenstvu ni še zmagala in je zato na zadnjem mestu lestvice. Kaže, da bo naloga Bazovcev lahka, upoštevajoč tudi, da so trenutno v dobri formi. V zadnjih petih tekmah je namreč Zarja osvojila kar sedem točk. Tržačani, katerih vodstvo je pred kratkim prevzel bivši član in trener Triestine Renato Sadar, kljub kočljivemu položaju, so v zadnjih nastopih pokazali dobro igro. Ekipo Giarizzole sestavljajo v glavnem mladi in obetajoči nogometaši, ki bi se radi izkazali in zato bi lahko vsako podcenjevanje drago stalo Bazovce.
Proseško Primorje bo v bosteh e-najsterice Portuale, ki je kljub visoki uvrstitvi, na domačih tleh (Bazovica) premagala le Stock. To daje «rde-če-rumenim» nekoliko upanja, upoštevajoč tudi, da bodo morali Tržačani verjetno na igrišče brez poškodovanega Visintina (bivšega člana Brega), ki je najboljši strelec ekipe. V vrstah Primorja se obetajo nekatere spremembe. Zagotovljeno je, da bosta v nedeljo igrala Barnaba in Barbiani, ki sta bila odsotna prejšnjo nedeljo. Bo torej Primorju uspelo v Bazovici odnesti eno točko?
Juventina bo igrala v Trstu proti
G. Alster (Av.)
9' n Genzbichler (Av.)
Id' p portola (It.)
Meri	(Švi.)	Z UO .34
HšpU Jugoslovani je bil 21. Go-’ 28. Koželj in 34. Gazvoda.
1. K?!rfea za Ep J'e taka:
Engstler (Av.)	100 Libertasu, v katerih vrstah se je v
l*imiiuiii||„u||||||||tl|||||n|I||||||||||||||inmu|||iiml,neumiti,mn,,^iiiii,|||||mn||||mi
PETERKE v raznih prvenstvih
Borovi košarkarji v borbi za drugo mesto
Igrali bodo v Dolini proti Libertasu iz Barkovel/
°n to veld doma proti Lloydu B - Opend v gosteh
Pv°r)IVIOCUSKo PRVENSTVO
Prven-u^Za<?n^ern kolu promocijske-igralj 7„,a oodo Borovi košarkarji tasu i7 QVazno tekmo proti Liber-nujno ri “arkovelj. Za borovce je le tako k gojijo obe točki, kajti ža rimo bod° lahko ostali v borbi V pjfSo mesto.
c‘ doka?111 dcly prvenstva so borov-U Liberi neprlčakovano izgubili pro-1' - (Bč??? z dvema točkama raz-za naš 'f ', jl*l je grenak poraz n:> igral; ■e• ki niso dovolj zbra-taslužii; so zato Poraz tudi tu.:i kaioi 0 tistem spodrsljaju je iz bork °’ da so borovci izloče-Arte D1za napredovanje. Radici Prvi Tik , rice je bil zanesljivo dtagemri iS ': Trsta pa drugi. V ci nenriž i u Prvc:lstva pa so borov-l--n Zina?- van? slevili dve pomem-?*eceinap.r°ti neposrednima tek-8e tienrir. ?°leg tega Pa j® Radici lesseiu f, vano Zgubil Proti Vil-V borbo aa° da se je Bor vključil Krišni1 ? ”aPredovanje.
Za naše p-tekma v Dolini j® tor®j Osvojit; košarkarje dvojne važnosti.
bodo hnt i- 0 m°rali obe točki, če dovanie ■ os,;a,;l v borbi za napre-za no’rm °ddolžiti se bodo mora-Sarkarh az’ 80 jim ga zadali ko-
h Prv!nstZvaBark0Velj V PrVem de'
sledn??? ?d° jutri nastopili z nabrali p?0??3vo : -osic, Barazzutti, jan Klekrtot’ Sirk, Ambrožič, Fab-• Klobas. Kraus in Koren.
B MLADINCI
lu jjočhS1- 'a.dinci bodo v tem ko-ka naše ? ?ribodnjo soboto pa ča-baloge- f fosBrkarje izredno težka da Ariri??™3 s Prvo Peterko Lloy-njuA ^ca,ki je v prvem sreča-t^kami S3 borovc® s šestimi
NARAŠČAJNIKI
igrali°v1Tvuaraaaa'in^kt bodo danes
creatori E£ ln-1 proti močni ®k>Pi Ri-nesllive’ kl v zadnjih kolih za-trenS^ Zmafovala m je to tako vici ^Lna drugem mestu na lest upno z Don Boscom.
Kontovel bo sprejel v goste ekipo Lloyda Adriatica B, ki jo je že v prvem srečanju zanesljivo premagal. Mislimo, da tudi v tem srečanju naši košarkarji ne bodo imeli večjih težav. Trenutno so zanesljivo na prvem mestu lestvice in predvajajo tako igro, da lahko že sedaj računamo na nov par točk.
Poletovci bodo igrali proti Libertasu iz Trsta, ki je še vedno na zadnjem mestu lestvice brez točk. O-penci bi morali, po zadnjih spodrsljajih osvojiti tretji par točk, pa čeprav bodo nastopili z okrnjeno postavo.
MINIBASKET
Borovi košarkarji v minibasketu se bodo jutri udeležili turnirja, ki ga prireja Serietà Ginnastica Triestina. Varovanci trenerja Perka bodo tako prvič uradno nastopili na zahtevnem tekmovanju pred prvenstvom v minibasketu. za katerega se še ne zna (kot običajno), kdaj se bo začelo.
NOGOMET
BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska olimpijska nogometna reprezentanca bo odpotovala v LR Kitajsko, kjer bo odigrala tri srečanja. Nastopila bo v Kantonu, Šanghaju in Kunmingu.
BÌ5f59(e!f{5{		
Bologna — Napoli	I	X
Cagliari — Ascoli	1	
Inter — Torino	1	X
Juventus — Fiorentina	1	
Lazio — Milan	1	X
Sampdoria — Cesena	1	
Ternana — Roma	X	2
Varese — L.R. Vicenza	1	X
Atalanta — Foggia	1	X
Catanzaro — Brindisi	1	
Sambened. — Perugia	X	
Livorno — Rimini	1	
Acireale — Crotone	X	
zadnjih nastopih dobro izkazal napadalec De Bernardi, ki je s svoijmi goli zagotovil Tržačanom več točk. Libertas ni doživel poraza že šest nedelj .medtem ko je Juventina v zadnjih dneh nastopih klonila in tem zdrsnila na spodnji del lestvice. Za oba poraza dajejo štandrežci največ krivde obrambi in vratarju Černiču, ki je bil posebno prejšnjo nedeljo precej negotov. Tudi za Juventino bi ena točka proti Libertasu predstavljala lep uspeh.
Po dveh zaporednih porazih bo Vesna igrala proti ekipi Stock, ki zaostaja za dve točki za vodečo dvoji co Edera - Sagrado. Za Križane bo ta dvoboj precej naporen, saj imajo Tržačani eno najboljših obramb tega prvenstva. Vesna pa je v zadnjih nastopih odpovedala prav v napadu. U-poštevati je vsekakor treba, da je Vesna zaradi gripe morala prejšnjo nedeljo na igrišče v precej okrnjeni postavi. Navijači upajo, da bo jutri imel Košuta na razpolago vse nogometaše in zato računajo na eno točko.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Edere nad Costalungo, " delitev točk med Campanellami in S. Anno in zmago Sagrada nad Flaminiom. V tekmi Duino — Isonzo pa lahko pride do kakršnegakoli izida, predvsem ker bodo to tekmo igrali na «tujem» (Staranzano), ker ima ekipa Duina diskvalificirano igrišče (eno nedeljo), zaradi fizičnega napada gledalca na sodnika.
3. AMATERSKA LIGA
Po treh tednih počitka se bo prvenstvo nadaljevalo s pari prvega kola povratnega dela prvenstva.
Na Goriškem bodo Sovodenjci sprejeli v goste ekipo Poggia, ki je do-sedaj klonila le Staranzanu. To dokazuje, da so gostje nevaren nasprotnik. Sovodenjci so vsekakor optimisti, saj so v zadnjih dveh nastopih zmagali.
Mladost bo jutri igrala proti ekipi Villese, ki si trenutno deli prvo mesta na lestvici s Foglianom. če vrh tega dodamo še, da so leadri lestvice v zadnjih šestih tekmah osvojili kar 12 točk, mislimo, da imajo Doberdobci res malo možnosti.
Na Tržaškem bo Union gost ekipe Acconciatori, ki letos ni še osvojila niti ene točke. Kljub temu da bodo morali Podlonjerci na igrišče v o-krnjeni postavi zaradi izključitev, bodo verjetno osvojili obe točki.
Brežani bodo igrali proti Libertasu iz Rocola, ki je prejšnjo nedeljo nepričakovano premagal Aurisino. če «plavi» ne bodo podcenjevali nasprotnika in zaigrali odločno, bodo gotovo prišli domov z dvema točkama.
Primorec bo sprejel v goste ekipo Virtusa. V zaostalih tekmah so Tre-benci dobro zaigrali in znižali razdaljo nad De Macorijem. Zato je logično, da ne smejo zgubiti več točk, če računajo na končno zmago.
Olimpija bo na Proseku igrala proti ekipi Roianese, ki je v zimskem delu prvenstva prisilila na remi «mo-dro-bele». Tokrat enajsterica iz Gabrovca se ne bi smela pustiti presenetiti.
Gaja bo gost Pellicane, ki sodi rrjed šibkejše ekipe te skupine. Čeprav Gajevci v zadnjih nastopih niso zadovoljili svojih navijačev, mislimo, da jutri ne bi smeh imeti problemov za osvojitev obeh točk.
B. R.
Colji, ki je s svojimi osmimi z detki večkrat odločil izide tekem Zarji v prid. Union pa je po drugi strani nekoliko razočaral, saj smo po dobrem začetku pričakovali od Podlonjercev kaj več kot sedmo mesto.
V skupini B je Vesni uspelo prekositi Inter SS s 3:1; poudariti pa moramo, da je Inter v zadnjih desetih minutah poslal kar 3 žoge v lastno mrežo. Vesna je še vedno ustaljena na prvem mestu lestvice, vendar bo o vstopu Križanov v finale odločalo le zadnje kolo, v katerem bi morali naši zastopniki osvojiti vsaj točko.
IZIDI
SKUPINA A	
Fortitudo - Rosandra	1:0
Esperia SL - Giarizzole	0:1
Zarja - Roianese	1:0
Union - De Macori SKUPINA B	1:1
Primorec - Barcola	0:2
Cremcaffè — CMM	2:0
Libertas Trst - Edera	1:3
Inter SS - Vesna	1:3
Primorje - Costalunga LESTVICI SKUPINA A	0:1
MLADINSKE NOGOMETNE LIGE
Učinkoviti napadalci
MLADINCI
Obračun predzadnjega kola mladinskega prvenstva je za naše e-kipe zelo uravnovešen. Vesna in Zarja sta zmagali, Union je remiziral, Primorje in Primorec pa sta doživela poraz. V vsaki tekmi tega kola je padel vsaj en zadetek. Vsekakor pa nobena enajsterica ni zmagala z več kot dvema goloma razlike.
V ' skupini A, kjer sta že matematično gotova finalista Fortitu-do in Giarizzole, je pritegnila našo pozornost Zarja, ki je startala zelo slabo, a si je v drugem delu prvenstva opomogla in ustalila na četrtem mestu lestvice. Glavna zasluga tega nepričakovanega podviga Zarje gre predvsem požrtvovalnemu trenerju Žagarju in strelcu
Fortitudo 26, Giarizzole 24, Mug-gesana 19, Zarja 14, Rosandra 13, Roianese, Union in De Macori 10, Esperia SA 6.
SKUPINA B
Vesna 27, Edera 26, Cremcaffè 23, Costalunga 21, Inter SS 19, CMM 17, Libertas Trst in Primorec 9, Primorje 8, Barcola 6.
NARAŠČAJNIKI
V nedeljo se začne naraščajni-ško prvenstvo. Nastopili bodo sledeči pari:
SKUPINA A Triestina - Vesna Fortitudo - Aurisina Libertas Rocol A - Edera S. Giovanni - Montuzza SKUPINA B Chiarbola - De Macori Lih. Sv. Marko - Lih. Trst Rosandra - Domio CGS - Union SKUPINA C Primorje - Giarizzole Esperia SA - Breg Libertas Rocol B - Muggesana Ponziana - Cremcaffè ZAČETNIKI
Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevalo začetniško prvenstvo. Najmlajši Brežani se bodo, po dvomesečnem odmoru, spoprijeli z vodečo Montuzzo. Možnosti, da osvojijo naši fantje vsaj točko, so zelo majhne.
Jolo
KOLESARSTVO
Predstavniki Adriacluba Italia so ob prehodu skozi Trst podelili pilotoma Munariju in Baccheliju, ki nastopata na rallyju Montecarlo, spominsko plaketo. Tržačanu Fulviu Baccheliju so izročili tudi izkaznico častnega člana Adriacluba
MUCANJE	r:
Jutri v Ovčji vasi smučarske tekme
Jutri, v nedeljo, bodo v Ovčji vasi smučarske tekme v okviru občinske faze mladinskih iger. Tekmoi-vanj se bodo lahko udeležili mladinci in mladinke, ki so se rodili v letih 1964 in 1965. Skupni odhod na smučišča bo jutri zjutraj ob 7. uri s Trga C. Battisti.
OBVESTILO
SPDT sporoča, da bo v nedeljo skupni smučarski trening na sedlu Pramolo. Zbor bo ob 7. uri pri vstopni postaji avtomobilske ceste pri Štivanu.
V A skupini košarkarskega tek-1 movanja za evropski pokal prvakov sta tako Ignis Varese kot Zadar zmagala v gosteh, že to dejstvo jasno kaže, da se bo v tej skupini odvijala izredna borba med tema ekipama za osvojitev prvega mesta.
Ignis je zmagal v Bolgariji proti Balkanu. Italijani so nastopili brez državnega reprezentanta Meneghina, to pa še v večji meri potrjuje, da je Ignis tudi letos glavni kandidat za osvojitev evropskega naslova. Novi Američan Yelverton je poglavje zase. Zaradi izredne tehnične priprave lahko igra na kateremkoli mestu v ekini. še posebno pa se odlikuje zaradi agresivne o-brambe. In prav obramba je glavno orožje italijanskih prvakov.
Zadar je zmagal v Belgiji proti nevarni ekipi Racing Malines. Jugoslovani so tako odpravili glavnega konkurenta za osvojitev drugega mesta v te.i skupini. Doslej “so nremagali Slavijo iz Prage, ki je bila nedvomno kočljiv nasprotnik. V gosteh so v četrtek premagali belgijskega prvaka. Tekmecev za drugo mesto praktično ni. Ostala le vprašanje prve poziciie. Priča bomo torej velikemu dvoboju med Ignisom in Zadrom.
Izidi 2. kola (prva tekma)
Skupina A
Balkan — Ignis	79:84
Racing — Zadar	91:94
Slavija — UBSC Dunaj	80:71
Skupina B
Maccabi — Real Madrid 95:114
Srečanje s SPDG
ŠPORT NA TV
Jugoslovanska TV bo danes prenašala dva športna dogodka: ob 11.55 bo evrovizijski prenos smuka iz Kitzbiihla, veljavnega za SP, ob 16.25 pa bo na malih ekranih tekma 1. jugosolvanske moške košarkarske lige Istra vino - Olimpija.
Po srečanju, ki ga je imelo predsedstvo ZSŠDI s predstavniki Slovenskega planinskega društva v Trstu in na katerem so pregledali delovanje te organizacije na Tržaškem, so se v četrtek zvečer sestali v Gorici člani odbora ZSŠDI in predstavniki Slovenskega društva iz Gorice ter člani jamarskega kluba Kraški krti. Predsednik kluba Slavko Rebec je prisotnim na kratko orisal zgodovino tega društva, ki je nastalo pred nekaj leti kot prvo in edino . slovensko . jamarsko društvo v zamejstvu. Jamarji, ki delujejo v glavnem na Doberdob-skem Krasu, so med svojim kratkim delovanjem dosegli nekatere dobre uspehe, vendar jih pri njihovem delu ovirajo veliki finančni stroški, ki jim ne dovoljujejo, da bi v celoti lahko opravili svoj obširen program. Kljub temu pa so novembra odprli svojo kočo na Krasu.
Predstavniki planinskega društva pa so orisali svoje delovanje od ustanovitve dalje ter nanizali sadove delovanja v tridesetih letih, odkar SPD Gorica deluje. Poleg planinstva imajo še smučarski odsek, katerega člani pa so bili v zadnjih letih precej oškodovani, saj se niso mogli pripravljati zaradi pomanjkanja snega. Planinsko društvo bo letos praznovalo tridesetletnico obstoja, katero bo proslavilo z raznimi prireditvami, vzponi itd. Poleg tega pa bodo letos prireditelji 4. srečanja obmejnih planinskih društev.
Potem ko se je seznanil z raznimi proble~ii, ki tarejo jamarje, planince in smučarje je odbor ZSŠDI zagotovil, da bo vzel njihove probleme v pretres in jih skušal na najboljši način rešiti in to v čim krajšem času.
IIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiifriiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiirutiniiiiiiiiiitiiiiuiii n iiiiiiiuiii m imi iiiiiiiiiiiiiiitiiiuijiiiiiif
V ZENSKI C LIGI
Derbi med Borom in Bregom v znamenju poškodb in boiezni
v	:j- jff
V 1. ZD bo še domači derbi tudi med Borom in Kontovelom, v 1. MD pa med Domom in Olympio
JUTRI V LONJERJU
Tek čez drn in stra za tržaške kolesarje
Tržaški kolesarji, ki se sedaj pripravljajo za start v novo tekmovalno sezono, se bodo jutri pomerili v teku čez drn in strn na progi, ki bo speljana okrog Lonjerja in jo bodo morali preteči dvakrat. Vsak krog, ki meri približno 2.500 metrov, je precej naporen, saj vsebuje poleg ravnega in asfaltiranega odseka tudi dva precej strma vzpona, kjer ni pot prav najboljša. Start tekmovanja bo ob 10. uri v Lonjerju, udeležijo pa se ga lahko vsi sedanji in nekdanji kolesarji. Tekmovanje, ki ga prirejata tržaška^ kolesarska kluba SCAT in domača Adria, bo služilo približno petdesetim nastopajočim kot dober frsjdng na prelomu med zimskim počitkom in začetkom aktivnega tekmovanja, Id se bo pričelo približno sredi marca. Jutrišnji tek čez drn in strn bo razdeljen na več kategorij. Te bodo ustrezale kategorijam, ki veljajo v kolesar stvu.
KOŠARKA	. ...	v.:;!
LA VALLETTA, 17. - Carlo Ce-rioni, trener italijanske mladinske košarkarske reprezentance, bo, v okviru športnega sodelovanja med Italijo in Malto, dva meseca pripravljal košarkarske trenerje Malte.
MOŠKA C LIGA
V	šestem prvenstvenem zavrtlja-ju moške odbojkarske C lige bo drevi šesterka Krasa spet nastopila pred svojimi navijači, ko se bo v Nabrežini ob 21.15 pomerila s presenetljivo ekipo iz Marghere, ki je kot novinec doslej presegla vsa pričakovanja. Tekma je izredno pomembna za oba ligaša, saj 1 bi se morali gostje v primeru ponovnega poraza dokončno odpovedati svojim visokim ambicijam (doslej so slavili tri zmage), krasov-ci pa bi si z zmago zagotovili brezskrbno mesto na sredini lestvice, ne da bi se bali izpada.
Gostje iz Marghere so pravo odkritje letošnjega prvenstva in so doslej s svojo igro prijetno presenetili: ekipo sestavljajo zelo mladi in perspektivni igralci, katerih edina hiba je neizkušenost. Proti taki ekipi je vedno tvegana kakršna koli napoved, ker je trd oreh za slehernega nasprotnika.
V	Krasovem taboru vlada zmeren optimizem. Po zadnjih zadovoljivih nastopih, ko je šesterka predvajala dovršeno skupno igro in pokazala vedno boljšo uigranost, menim, da so predstavniki zgoniške občine zmožni vsakega podviga. Se pravi, da tudi v dre-višnjem napornem srečanju, ko se bodo pomerili z vsaj na papirju močnejšo šesterko iz beneške lagune, niso krasovci že vnaprej odrezani iz borbe za zmago. Predpogoj za dosego prestižne zmage pa Je vrhunska igra, ki jo «belo-rdeči» ob podpori svojih zvestih navijačev lahko predvajajo. Obeta se torej lepa in razburljiva tekma, v Krasovem taboru pa vlada utemeljeno upanje, da se bo srečanje odločilo v korist slovenskih odbojkarjev.
- bs -
ŽENSKA C LIGA
Naključje je naneslo, da se bosta že v drugem kolu srečala Bor in Breg. To pot bo gostitelj derbija Bor. Neposredni obračun teh dveh naših najboljših ženskih še-sterk je bil vedno prava športna poslastica. V preteklem prvenstvu ni prišlo do neposrednega obračuna, ker je Bor igral v 2. ligi. V predprvenstvenih pripravah pa sta se srečala enkrat in to v finalu turnirja Bazoviških žrtev. Kot je znano so slavile prepričljivo zmago Tržačanke. Drevi pa je vsaka napoved tvegana. Prvič glede na to, da je v derbiju možen vsak razplet. Drugič pa je tvegano napovedati s kakšno postavo bosta ekipi stopili na igrišče. Pri Boru bodo slej ko prej odsotne tri igralke: Kraljeva, Prašijeva in Furla-ničeva. Poleg tega med tednom niso trenirale še nekatere druge i-
gralke. Pri Bregu pa ne bosta sto- | potegnila tudi Sloga, zato obeta bo-
pib' na igrišče Lovrenčičeva in Pav-letičeva. Tudi pri Dolinčankah niso potekale zadnje priprave v naj-
Navodila Borovega trenerja Frank a Viteza bodo prav gotovo prišla borovkam prav tudi drevi, ko bodo igrale z Bregom
boljšem redu, ker gripa ni priza- kot dober motiv, da se bo moral nesla niti njim. Derbi, ki je veliko Sokol v Gradišču potruditi. Vsako obetal, je tako prišel v nepravem I podcenjevanje nasprotnic lahko > o-
' stane usodno.
G F
1. MOŠKA DIVIZIJA
Danes bo v telovadnici v dolini Korna prvi letošnji goriški derbi prvenstva 1. moške divizije. Srečali se bosta Olympia in Dom.
Olympia prihaja na to srečanje po osvojitvi dveh točk v Turjaku, Dom pa po porazu na domačih tleh z AGLI iz Trsta.
Favorit za zmago je gotovo O-lympia, saj razpolaga z večjim in tehnično bolje pripravljenim moštvom, ki se lahko poteguje za prvo mesto lestvice 1. divizije.
Poleg tega je tudi kondicija celotne ekipe že na dobrem nivoju, česar pa ne moremo še trditi o Domu.
Pri «belo-rdečih» je namreč stanje še dokaj kritično in mislimo, da bomo o pravem Domu lahko govorili komaj čez mesec dni. Ekipa ima namreč dve težki tekmi, z O-lympio in z ekipo Fiume Veneto iz Pordenona. Zato naj bi ti tekmi služili moštvu za prehod v boljšo formo.
Toda danes lahko pričakujemo lepo in borbeno tekmo. Tekma O-lympia — Dom bo danes, ob 18. uri v telovadnici «Vailetta del Corno» (Ul. Brass) v Gorici.
Za to tekmo je trener Doma J. Prinčič sklical vse igralce prvega moštva, ki se bodo morali zbrati ob 17.15 pred zgoraj omenjeno telovadnico.
L K.
času in oba trenerja bosta imela precej problemov.
MOŠKA D LIGA
Po uspešnem prvem kolu odhajajo odbojkarji Bora v goste k neznanemu S. Giorgiu v Marghero. Poleg tega ta ekipa v prvem kolu ni igrala, ker ni bilo sodnikov in je še večja neznanka. Niti pri članih nesreča ni počivala. Na zadnjem treningu se je poškodoval Plesničar in njegov nastop je dvomljiv. Pri Boru pa Edi le nekaj pomeni in zadnje čase je bil v taki formi kot že dolgo ne. Med tednom ni treniral niti Eljo Kralj (gripa) in tako je mera polna. Ne glede na te neprijetnosti bi se morali borovci vrniti s tega gostovanja z dvema točkama.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tudi v tej ligi bo v drugem kolu na sporedu slovenski derbi. Na stadionu «1. maj» se bosta spoprijela Bor in Kontovel. Nesporne favoritinje so sicer Kontovelke, ki bodo po vsej verjetnosti izbojevale drugo zaporedno zmago. Ostala dva naša zastopnika pa odhajata v goste. Težavna naloga čaka Slogo, ki bo jutri dopoldne igrala z Inter-jem. Kot je znano, je preteklo soboto Inter ostal praznih rok v Nabrežini in drugi zaporedni poraz bi bil zanj usoden. Krajši konec je
jevito srečanje. Niti Tomana ne misli poceni prodati lastne kože pred svojimi gledalci. To je več
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 18. januarja 1975
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
21.15 v Nabrežini
Kras — Pallavolo Marghera
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Breg
MOŠKA D LIGA
18.00 v Margheri
S. Giorgio — Bor
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Gorici, dolina Korna Olympia — Dom
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Kontovel
18.00	v Grad'fcu
Torriana — Sokol
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Dolini
Bor — Ricreatorio
JUHU
NEDELJA, 19. januarja 1975
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, telovad. Morpurgo
Inter — Sloga
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Dolini
Bor — Libertas Barkovljc
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Kontovelu
Kontovel — Lloyd B
¥¥ V
8.30 v Trstu, Športna p^ča
Libertas TS — Polet
MINIBASKET TURNiR SGT
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica
Nastopa tudi Bor
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
9.45 v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole — Zarja
14.30	v Trstu, Ul. Sanzio
Stock — Vesna
*	tf. *
14.30 v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Juventina ¥ ¥ ¥
14.30	v Bazovici
Portuale — Primorje
3.	AMATERSKA LICA
9.00	v Križu
Acconciatori — Union ¥ ¥ ¥
12.30	na Padričah
Libertas Rocol — B:eg
*	* ¥
14.30	na Padiičah
Primorec — Viifus ¥ ¥ ¥
10.30	na Proseku
Olimpija — Roianese ¥ ¥ ¥
8.30 na Proseku
Pellicana — Gaja
MLADINCI
9.00	v Miljah
Muggesana — Union ¥ ¥ ¥
8.00	v Naselju sv. Sergija De Macori — Zarja
* * *
10.45 v Križu
Vesna — Libertas TS * * *
13.00	v Trstu, Ul. Sanzio
CMM — Primorec * * *
12.30	v Križu
Barcolana — Primere
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Triestina — Vesna * * *
9.00 v Nabrežini
CGS — Union
* * *
12.30	na Proseku
Primorje — Giarizzole * * *
11.00	v Trstu, pri Sv Alojziju
Esperia SL — Breg
ZAČFTNIKI
10.30	v Dolini
Breg — Montuzza
KOLESARSTVO
tek čez drn in
10.00 v Lonjeriu
Nastopa tudi Adria
STRh
1- — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
2
2
X
X
1
2
1 X
1	X 1 2
2	1
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8	1®* januarja 1975
*a SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 6100Ó Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
PRED ZASEDANJEM KITAJSKE LJUDSKE SKUPŠČINE
V novi ustavi Kitajske republike večja vloga komunistične partije
Teng Hsiao Ping bo verjetno naslednik predsednika vlade Cuenlaja - Reakcije na Straussov obisk na Kitajskem
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
PEKING, 17. — Časopisna agencija «Nova Kitajska» je sporočila, da je centralni komite Komunistične partije Kitajske, ki se je sestal v dneh od 8. do 10. januarja, imenoval Teng Hsiaa Finga za podpred sednika stranke. Centralni komite je zasedel v teh dneh v zvezi z revizijo kitajske ustave.
Še preden bi omenili, kaj se sedaj dogaja na Kitajskem, je pomembno na kratko orisati osebnost novega podpredsednika stranke. Teng Hsiao Ping je sedaj pravzaprav eden od šestih podpredsednikov centralnega komiteja, vendar pa je njegov vstop v stalni odbor politbiroja zelo važen. Na eni strani politični opazovalci menijo, da gre pri tem za krepitev vloge vodilnih organov partije v vladi, na drugi strani pa tudi, da bo morda Teng Hsiao Ping naslednik Cuenlaja. v vlogi predsednika vlade. Kot je znano, je Čuen-laj že osem mesecev bolan. Njegovo zdravstveno stanje se je sicer precej izboljšalo, toda upoštevajoč njegovo starost, je popolnoma razumljivo, da v teh razmerah ne more opravljati zelo prizadevnih nalog, kot so tiste, ki zadevajo vlactae posle. Zato bi se utegnilo zgoditi, da bo imenovan na neko drugo častno mesto, ki ne bo zahtevalo od njega toliko naporov, kot jih zahteva sedanja funkcija.
Zanimivo pa je, da je življenjepis tega kitajskega voditelja precej protisloven. V KPK se je vpisal že leta 1922., in sicer v Franciji. Je veteran «velikega pohoda» ter priznan vojaški poveljnik. Po osvoboditvi je bil ena od najpomembnejših osebnosti na Kitajskem. Med kulturno revolucijo pa je bil obsojen kot eden glavnih voditeljev, ki so šli po poti kapitalizma. V oktobru 1968 je izgubil vse svoje funkcije, spomladi leta 1973 se je spet pojavil v političnem življenju ter je postal namestnik ministrskega predsednika. V. avgustu istega leta je postal član centralnega komiteja in sedaj je vstopil v stalni odbor.
Danes so časnikarji v Pekingu opazili, da so se pred palačo ki-
leta 1954. je predvidevala namreč, da skupščina izvoli predsednika republike, stalni odbor skupščine in da odobri kandidaturo ministrskega predsednika ter sploh sestavo celotne vlade. Bodoča ustava bo menda precej spremenila pri vseh teh postopkih in omogočila večji vpliv komunistične partije pri vodstvu države. Kitajska ljudska skupščina ni bila sklicana že deset let.
Medtem sporočajo, da je predsednik Maocetung sprejel včeraj Franca Josepha Straussa, predsednika o-pozicijske zahodnonemške stranke «kr-ščansko-socialne zveze». Strauss je danes zaključil svoj 6-dnevni obisk v Pekingu, kjer se je pogovarjal s številnimi kitajskimi voditelji, še
pred srečanjem z Maocetungom se je pogovarjal dve uri z enim od namestnikov kitajskega generalštaba. Prav tako se je pogovarjal s Ten Hsiao Pingom in tudi s čuenlajem. Glede pogovora z Maocetungom je kitajska uradna agencija izjavila, da je šlo za prijateljski pogovor Straussov obisk na Kitajskem vznemirja zahodnonemške vladne kroge, ki vidijo v njem poskus, da bi se iz-f>odkopavala Brandtova «Ost - politik», se pravi ureditev dobrih sosedskih odnosov z vzhodnimi državami ter še posebej s Sovjetsko zvezo. V tem smislu tudi glasilo češkoslovaške komunistične stranke «Rude Pravo» ostro napada Straussov obisk na Kitajskem.
iiiiiiuiuiimmiuimiiHiimtimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiimuiiiiiMiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiii
NESLANA ŠALA ANONIMNEGA «DUH0VITEŽA»
Kratka prekinitev procesa Lavorini zaradi domnevne bombe v sodni dvorani
Sodniki včeraj zaslišali Ermannove starše in vrsto obrobnih prič
MUDILO SE MU JE
Woodrowa Harveya iz Knox-villa v Tenneesseeju je tako šči-paio po trebuhu, da ni zdržal pred zaprtimi vrati kopalnice: izvlekel je samokres in petkrat izstrelil v ključavnico. Njegov svak. ki je zasedel kopalnico, je iz strahu na pol gol pobegnil kar skozi okno in še sreča, da ga ni zadela kap, ko se je prestrašen kobacal na ulico.
Zadeva je prišla na dan med procesom pred okrajnim sodiščem, kateremu je soproga prijavila Harveya zaradi nasilja. «Hotel sem le odpreti vrata — je razložil obtoženec sodniku — kajti zelo se mi je mudilo v kopalnico». Sodnik, ki je obsodil neučakanca na šest mesecev zapora pogojno, mu je ob koncu obravnave svetoval, naj si preskrbi še en ključ kopalnice, tako da mu v prihodnje ne bo treba posluževati se tako radikalnih metod.
RAZLIKA
Kakšna je razlika med gripo in inflacijo? Obe sta nalezljivi, obe povzročata škodo gospodarstvu, razlika pa je ta, gripa... mine.
ODPUST ZARADI ČEBULE
Chikaški vegetarijanec Brian Inglis je vložil oster protest proti sklepu, da se mora umakniti iz javne službe, ker redno je čebulo Ni zalegla njegova utemeljitev, da to počne iz zdravstvenih razlogov. Ljudje, ki so prihajali v tisti urad. niso popustili. «Že res — pravi Brian Inglis — dc čebula koga moti, vendar ne dovolim, da bi se kdo vmešaval v moj jedilnik. To je isto. kot če bi jaz zahteval od kadilcev, naj opustijo svojo navado».
tajske skupščine pripeljale desetine in desetine avtobusov. Zato domnevajo, da se bo v kratkem začelo zasedanje (če se celo že ni začelo) kitajske ljudske skupščine. Prav ta skupščina bo morala odobriti novo Ustavo države.
Vse kaže, da bo imela v tej novi državni ureditvi kitajska komunistična partija izredno veliko vlogo. V sporočilu, ki je bilo objavljeno danes, je rečeno, da bo skupščina o-bravnavala številna vprašanja, ki jih postavlja pred njo vodstvo KPK. Glavne teme so naslednje: odobritev osnutka popravljenega besedila ustave. za katerega je pripravil poročilo plenum centralnega komiteja KPK; o-dobritev «poročila o delu vlade», ki ga bo tudi podalo vodstvo partije; na koncu naj bi skupščina še odobrila imenovanja članov stalnega odbora skupščine ter državnega sveta, oziroma vlade.
Tuji opazovalci menijo, da se bo sedaj na Kitajskem zelo okrepila vloga komunistične partije. Ustava iz
PIZA, 17. — Zaradi anonimnega telefonskega obvestila, da je v dvorani pizanskega porotnega sodišča eksplozivni naboj, ki naj bi ga podtaknili «črni prevratniki», so danes zjutraj prekinili za dobro uro proces proti domnevnim morilcem Ermanna Lavo-rinija. Ko je bila obravnava prekinjena, je pred sodniki pričal Armando Lavorini, oče umorjenega dečka, katerega so sodniki zaslišali kot prizadeto stranko. Ko je neznanec sporočil vest o bombi, je Armando Lavorini po čudnem naključju govoril prav o telefonskem sporočilu, ki ga je dobil ob 17.40 31. januarja 1969 in s katerim so ugrabitelji zahtevali 15 milijonov lir odkupnine za Ermanna.
Obravnava je pred prekinitvijo trajala komaj pol ure. Ko so minerei ugotovili, da v dvorani ni sploh nobene bombe, se je proces nadaljeval s pričevanjem Ermannove matere Lucie Lavorini. Ta je poudarila, da ji je sin, ko se je 31. januarja popoldne odpravil z doma, obljubil, da se bo vrnil po dobri uri, vendar ga ni videla nikdar več.
Sodniki so nato zaslišali kot prizadeto stranko tudi Andrea Benedettila, ki je bil vpleten v ugrabitev, vendar mu zaradi mladoletnosti (leta 1969 je imel komaj 13 let) ne morejo soditi. Fant je govoril o srečanju homoseksualcev v borovem gozdiču pri Viareggiu in poudaril, da je Della Latta enkrat znesel nad njim svojo pohoto. Poudaril pa je, da se ne spominja, če se je to zgodilo pred ali po ugrabitvi Ermanna Lavorinija.
Na vrsti so bili nato karabinjerji, ki so vodili preiskavo. Podčastnik Čorbo je potrdil veljavnost vseh svojih poročil in dodal, da ko je nekoč zaslišal Pietra Vangionija v zaporu, naj bi mu ta zabrusil: «Niti leta 2000 ne boste odkrili resnice o zadevi Lavorini.»
Ob koncu je pričal še Luigi Benedetti, starejši brat Andrea, ki je povedal, kako mu je spodletel poskus, da bi posnel na trak pogovor z Bal-disserijevo materjo in kako je nato us+nr poročal o pogovoru preiskovalnemu sodniku. Predsednik sodišča dr. Marcello je nato odložil obravnavo na ponedeljek ali na torek, če zapisnikar, ki je dežuren v ponedeljek, ne bo pravočasno okreval.
Amnesty International o mučenju jetnikov v iranskih zaporih
DUNAJ, 17. — Dunajska sekcija mednarodne organizacije «Amnesty International», ki se bori za uveljavitev človekovih pravic v vseh de^ želah sveta, je pozvala iranskega šaha, naj odredi preiskavo o mučenju jetnikov v iranskih zaporih. Organizacija, ki je poslala šahu izčrpno poročilo o nasilju policije v I-ranu, je nadalje zahtevala naj dovoli mednarodni komisiji, da obišče Iran, zasliši politične jetnike in prisostvuje političnim procesom.
Nevarnost jedrskih električnih central
WASHINGTON, 17. — «Potrošnikov odvetnik» Ralph Nader je s skupino osmih zelo znanih ameriških znanstvenikov ostre kritiziral Fordov načrt o gradnji 200 jedrskih central.
V pismu Beli hiši so Nader in znanstveniki povzali Forda, naj opusti svoj načrt, kajti jedrske centrale ne bodo vir «čiste» energije. Poleg tega bo nevarnost kontaminacije z radioaktivnim materialom znatno večja. Nader vprašuje predsednika, če to ni previsoka cena za energetsko neodvisnost.
Dokazi o potencialni nevarnosti plutona in jedrskega goriva so pri-
vedli znanstvenike do spoznanja, da bo atomska energija le s težavo
postala vir bodočnost.
«čiste energije» za
DUNAJ, 17. — Danes je bil v tem mestu uradno umeščen novi tajnik organizacije držav proizvajalk petroleja OPEČ Otokiti Feyide, ki je nasledil dosedanjemu tajniku, Alžir-cu Abderhamanu Knenu. Ta je bil imenovan za ravnatelja organizacije OZN za industrijski razvoj.
Feyide se je rodil v Nigeriji leta 1926 in je diplomiral za inženirja na londonskem «Imperiai College of Science and Technology». Več let je bil rudarski inženir, nato pa je bil imenovan za šefa oddelka za nafto pri nigerijskem ministrstvu za rudnike in energijo.
V Ugnami najsodobnejši center za predelovanje odpadkov v gnojila
Novi objekt je stal nad 600 milijonov lir - Nobene nevarnosti okuženja
LIGNANO, 17. — Jutri bodo ob prisotnosti zastopnikov dežele Furlanije - Julijske krajine, avstrijske poldržavne družbe Voest - Alpine, furlanske družbe Biomull in krajevnih oblasti odprli nov center za predelavo odpadkov v «Kompost» — gnojilno zemljo za kmetijstvo. Center, ki je stal nad 600 milijonov lir, je prvi v deželi in najsodobnejši v vsej državi, ker se poslužuje povsem nove tehnologije, ki preprečuje vsako nevarnost okuženja, obenem pa lahko predelajo nad 8 tisoč ton odpadkov na leto v skoro 4 tisoč ton gnojilnega humusa, katerega cena je dvakrat manjša od cene kemičnih gnojil.
Novi objekt je po avstrijskem patentu - zgradila družba Biomull iz Buttria, ki je podružnica jeklarskega podjetja Danieli in Id ima specifično pristojnost za ekološko delovanje v obrambo narave. S tem sodobnim objektom bodo lahko krili potrebe Lignana tudi v obdobju največjega turističnega navala, ki julija in avgusta doseže do 200 tisoč obiskovalcev, medtem ko znaša poprečno prebivalstvo Lignana le nekaj nad 5 tisoč -prebivalcev.
Danes so župan Lino Corso, voditelj podjetja inž. Luigi Danieli in biološki izvedenec dr. Franco Tabacco predstavili javnosti novi objekt, ki je že začel obratovati, seveda samo poskusno. Razlika z ostalimi tovrstnimi napravami je v tem, da odpadki ne pregorijo, pač pa jih spremenijo v prah — pred tem odstranijo železne, steklene in plastične odpadke, nato pa jih s posebnim kemičnim posegom, ki traja več mesecev, spremenijo v humus. Pri. vsem tem ni nobenega onesnaženja, ne od dima in niti od smrdljivih plinov ali pa živali, ker ves kemični proces poteka sicer na odprtem, vendar oa pri zelo visokih temperaturah. Veliki tehnološki in ekološki pomen nove naprave je že privabil številne italijanske izvedènce, pa tudi tehnike iz Jugoslavije in Irana.
Volvo zmanjšala proizvodnjo
GOETEBORG (švedska), 17. -Švedska avtomobilska tovarna Volvo je sklenila, da bo v letošnjem
letu zmanjšala za 6 odstotkov proizvodnjo osebnih vozil. V teku tega leta bodo proizvedli 220 tisoč avtomobilov proti 232 tisočem lanskega leta. Volvo je že lani zmanjšala proizvodnjo osebnih vozil, medtem ko stalno veča proizvodnjo industrijskih vozil.
Da zmanjšanje proizvodnje ne bi vplivalo na zaposlitveno raven, je uprava tovarne sporočila, da bo uporabila v drugih odsekih del delavcev, ki so zaposleni v proizvodnji avtomobilov.
Vzhodnonemški časnikar aretiran v Montevideu
MONTEVIDEO, 17. - Po poluradnih vesteh iz Montevidea je u-rugvajska policija prejšnji torek aretirala dopisnika vzhodnonemške časopisne agencije ADN Guillerma Israela ter njegovo ženo in sina.
Ladja puščave - model 1975
«Die Zeit», Hamburg

V PREDMESTNI ČETRTI V 0STII
Bombna eksplozija razmesarila mladega rimskega elektrotehnika
Političen atentat ali obračunavanje med zločinskimi tolpami - Žrtev, 28-letni Walter Bentini, je imel nekajkrat opravka s pravico zaradi pretepanja, tatvin in nedovoljene posesti orožja
RIM, 17. — Močna bombna eksplozija je danes zjutraj okrog 6. ure ubila 28-letnega Walterja Bentinija v Ulici Corazzate v predmestju Ostie. Razmesarjeno truplo so a-genti političnega oddelka kvesture v Ostii identificirali na podlagi dokumentov, ki so mu jih našli v žepu. Vse kaže, da je Bentiniju nepričakovano počil peklenski stroj, ki ga je imel v torbi.
Preiskovalci so ge več ur mudili v Ulici Corazzata okrog razmesarjenega trupla Walterja Bentinija, mladega elektrotehnika, ki je že nekajkrat imel opravka s pravico zaradi tatvin, nedovoljene posesti o-
Poiicijski agent pokriva z odejo Bentinijevo truplo. V ospredju raztrgan fantov čevelj.
(Telefoto ANSA)
rožja, pretepanja in vrste drugih manjših prestopkov. Bomba, ki ga je razmesarila, je poškodovala tri avtomobile, parkirane pred stanovanjskim blokom s hišno, številko 7. Eden od teh, «Volkswagen» z nizozemsko evidenčno tablico, je bil last židovskega študenta Adolnha Zaravinskija. Ta je preiskovalcem izjavil, da bi moral prav danes pospremiti z avtom mater v Rim na železniško postajo, ker je bila namenjena na Nizozemsko.
Okrog Bentinijevega trupla so bili drobci bombe in kosi njegove obleke. Posebno pozornost minerei posvečajo odtrganemu fantovemu prstu, ki se krčevito oklepa kovinske paličice, baje bombnega detonatorja. Poleg osebnih dokumentov so pri fantovem truplu našli pismo s podpisom Anna Costantino in lepak neke zavarovalnice, na katerem je pokojni zabeležil dve imeni — Pinti in Simone — in telefonsko številko.
Kakšna je bila Bentinijeva politična ideologija in zakaj je ob 6. uri zjutraj kolovratil z bombo v torbi po predmestju Ostie ni znano. Ulica delle Corazzate je v predmestju Ostie sredi skupine na novo zgrajenih ljudskih hiš, v katerih stanujejo pretežno begunci. Med temi je tudi družina Adolpha Zaravinskija. Ta je skupaj s starši 'in mlado ženo leta 1971 zapustil Sovjetsko zvezo in se naselil v Izraeiu. Od tu je z ženo in materjo dopotoval v Rim, v kratkem pa bi se bil izselil v Kanado.
Preiskovalci so izsledili nekega fanta, ki je bil po naključju priča tragediji. Ta je povedal, da je po eksploziji opazil majhen avto. ki se je hitro oddaljil s prizorišča tragedije. Drugi očividci pa naj bi videli odbrzeti avto «alfa romeo» temno plave barve, v katerem naj bi bil Bentinijev pajdaš. Avto so našli nekaj ur pozneje, parkiran v Ulici deUTdrovolante.
Po mnenju preiskovalcev so o tragični Bentinijevi smrti možne tri domneve. Po prvi naj bi bila bomba
«iiiiiintiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTijiiiiuiii
Prvi korak na poti zakonsko ureditve splava v Izraelu
TEL AVIV, 17. — Zagovorniki za konske ureditve splava so dosegli prvo veliko zmago v izraelskem parlamentu: ob koncu razburljive seje je večina zbornice odobrila predlog, naj pristojna zakonodajna komisija preuči zakonska osnutka o uzakonitvi splava. To je po zapletenem postopniku izraelskega parlamenta prvi korak na poti sprejemanja novih zakonov.
Zakonska osnutka sta si zelo podobna in predvidevata veliko število primerov, v katerih ženska lahko prostovoljno splavi v prvih treh mesecih nosečnosti. Med temi je verjetno najbolj zanimivo načelo, ki se uveljavlja v skoraj vseh modernih državah: prekiniti nosečnost, če obstaja možnost, da se otrok rodi umsko ali telesno pohabljen.
Zagovorniki uzakonitve splava so včeraj zmagali prvo bitko, ne pa vojne. Ovir pred dokončno zakonsko uredil vi jo prekinitve nosečnosti je še veliko. Glavni pa sta vsekakor demografsko vprašanje (Židje se bojijo, da bi jih arabska manjšina v kratkem preplavila) in dejstvo, da verska stranka, ki je v vladni koaliciji, grozi s politično krizo, če bo zakon o splavu sprejet.
Dosedanja izraelska zakonska določila so zelo podobna italijanskim, saj predpisujejo do 5 let zaporne kazni za žensko, ki je splavila in za tistega, ki ji je povzročil splav. Vprašanje pa je vsekakor zelo pe-
PONOVNO ODPRTA PREISKAVA 0 TRAGEDIJI PRI LIZBONI
Je «[speranze H» potopi! brodar?
Lahek dobiček z zavarovalnimi policami - Primer «Granefors»
GENOVA, 17. — Genovski sodniki so ponovno odprli preiskavo o brodolomu panamske ladje «Esperanza II», ki je izginila 4. februarja lani na morju kakih 100 milj od Lizbone. Preiskovalni sodnik v Genovi si sedaj ponovno postavlja vprašanje, če ni prišlo morda do brodoloma, ker naj bi ga lastnik namerno povzročil. Lansko leto je pomočnik državnega pravdnika Francesco laco-ne zahteval, naj se zadeva arhivira, pozneje pa so prišli na dan novi podatki, ki so napotili genovske sodnike, da ponovno odprejo preiskavo. Ti novi podatki pa so sad večmesečnega in napornega dela in raziskav vdove pokojnega kapitana ladje Antoniette Caruso.
Ladja «Esperanza II» je odplula iz Lizbone 4. februarja zjutraj s tovorom dinamita ter je bila namenjena v Lagos v Afriki. Od tistega trenutka je izginila vsaka sled za njo. Antonietta Caruso je začela osebno preiskavo, da bi zvedela, če se je ladja potopila, ali pa če je bila v popravilu v kakem pristanišču. Ko je ugotovila, da se je ladja verjetno potopila, se je hotela prepričati če ni morda lastnik ladje namerno povzročil brodo-
reče, saj je po uradnih računih vsa-1 loma zato, da bi spravil v svoj ko leto prav toliko rojstev kot splavov. ' žep precejšnjo vsoto denarja, ki je
bila vezana na zavarovalno polico. V trenutku, ko se je ladja domnevno potopila, je bilo morje razmeroma mimo (od 3 do 4 boforov s težnjo po ublažitvi). Kapitanova vdova je nadalje ugotovila, da je «Esperanza H» odposlala radijsko sporočilo nekaj več kot po 20 urah plovbe. V sporočilu je bilo rečeno, da so bili motorji na ladji popolnoma pokvarjeni. Baje je to sporočilo prejela brodarska družba, oziroma njen agent Jackie Fuzeau. Ugotovljeno pa je bilo, da družba oziroma njen agent, nista zahtevala posega o-balnih reševalnih erganov. Iz Lizbone ni odplula nobena ladja, ki naj bi nudila pomoč «Esperanzi II».
Sodnijski organi preiskujejo sedaj vso to temačno zadevo. Sumijo, da je sam Fuzeau lastnik ladje. Italijanske oblasti so posegle vmes, ker je bila «Esperanza II» zavarovana pri družbi «Hugo Trumpy» iz Genove, in ker so pri nesreči izgubili življenje tudi trije italijanski mornarji.
Zakaj naj bi brodar namerno povzročil brodolom’ Iz preiskave se je zvedelo, da je bil tovor ladje zavarovan za dvakratno vrednost, kar daje sumiti, da je lastnik pričakoval, da se bo ladja potopila in da bo tako prišel do lahkega do-
bička.
V zadnjem času sé širijo po vsej Italiji pobude za urejevanje delovnih odnosov na ladjah, ki plujejo pod zastavo Paname: ali Liberije. '' V večini primerov gre zà ' evropske brodarje, ki se skušajo izogniti raznim davčnim obveznostim ter še posebej vsem obveznostim sindikalnega in socialnega značaja. Tudi italijanska radijska služba je že posredovala razne vesti v-tej zvezi. Tako je n.pr. v teku postopek.' ki so ga sprožili nekateri svojci mornarjev, ki šo se potopili z ladjo «Granefors». Med temi. je žena ladijskega radiotelegrafista Junacovi-cha. Pri anketah je prišlo’ na dan, da agenti, ki skrbijo za novačenje mornarjev na panamske,, ali liberijske ladje, nikoli ne vedo. kdo je lastnik ladje, če se ta potopi, je v teh razmerah skoraj nemogoče ugotoviti, od koga naj prizadeti svojci zahtevajo odškodnino. Tudi italijanski zakon je v tej zvezi zelo pomanjkljiv ter se zato vedno bolj množijo zahteve, da je treba zaščititi delo pomorščakov, ki se vkrcajo na panamske ,ali liberijske ladje v upanju, da, bodo dobro plačani, toda če pride do tragedije, njihovi svojci ostanejo brez vsakršnega po vračila škode.
(dolga kovinska cev napolnjena s kovinskimi drobci in eksplozivno mešani so smodnika in trotila) namenjena Zaravinskemu, morda zaradi obračunavanja med vohuni. «Ko sem slišal eksplozijo — je v tej zvezi izjavil mladi Žid — sem pogledal skozi okno in videl, na tleh razmesarjeno truplo. To je vse, kar znam.» V poslopju, kjer stanuje Zaravinski, so nastanjeni tudi drugi sovjetski in libijski begunci.
Druga domneva je atentat na bližnja sedeža KPI in PSI, ki sta v Ul. Guido Vasco, 250 metrov od kraja eksplozije.
Tretja in najbolj verjetna domneva pa je, da gre za obračunavanje med lastniki skrivnih igralnic. Bentini je bil upravnik dveh krožkov in možno je. da se je pridružil skupini izsiljevalcev, ki naj bi z bombnim atentatom skušala prisiliti lastnika a-li lastnike kakšne igralnice, da poravna račun za «nadzorstvo» nad njegovim lokalom. V vseh treh pri merih hi Bentini bii žrtev «nesreče na delu».
Bentinijev avto ima vse značilnosti službenega vozila, kot ga uporabljajo na ministrstvih. Poleg dveh radijskih anten, eno spredaj, drugo zadaj, ima na zadnjih šipah ob zadnjem sedežu zavese, pod armaturno ploščo pa so odkrili proste žice za priključevanje radijskih sprejemnikov in oddajnikov.
Na tleh pod stolom je bilo pismo naslovljeno Bentiniju, kos svilenega blaga, ženski glavnik, nekaj svinčnikov in račun občinskega vodovodnega podjetja, naslovljen na neko drugo osebo. Bentinijevo truplo so prepeljali okrog poldne na zavod za sodno medicino, kjer ga bodo v prihodnjih dneh obducirali. Policija je zaplenila tudi Zaravinskijev «Volkswagen» v upanju, da bo našla sled koristno preiskavi.
Policija je dopoldne preiskala vse igralnice v okolici Ul. delle Corazzate in zaslišala lastnike v upanju, da bo zbrala morebitne indice za preiskavo. Rezultata ni bil navdušujoč, vendar so nekateri opozorili preiskovalce, da je pred tremi meseci peklenski stroj eksplodiral v trgovini nekega tapet-nika, ki je le 100 m daleč od kraja, kjer je umrl Bentini. Nekdo se je tudi spomnil, da je v prejšnjih dneh pokukal v njegov lokal človek, na moč podoben Bentiniju:
Pozno zvečer smo zvedeli, da naj bi preiskovalci ugotovili, da je bila Bentinijeva bomba namenjena znanemu rimskemu banditu Giovanniju Chimi, enemu od izsiljevalcev bivšega rimskega podkvestorja Nicola Scirèja.
Na ffl€dnarodni ravni uskladiti izkoriščanje bogastev morja
CIUDAD MEXICO, 17. - V mehiškem letoviškem mestu Oaxtepec se je včeraj zaključila mednarodna konferenca o morju «pacem in mari-;bus». Ob koncu so delegati 18 držav odobrili dokument, v katerem poudarjajo nujnost mednarodnega pravilnika, ki naj uskladi izkoriščanje morskega bogastva. Le tako — poudarja sporočilo — bo mogoče zajamčiti državam, ki nimajo izhoda na morje, izkoriščanje o-ceanov. Nova strategija bo uspešna, če. se bo uveljavila miselnost, da je morje skupni zaklad vseh ljudi in da je to korak na poti uvajanja nove mednarodne gospodarske ureditve.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
[ Intervju prevratnika Enza Salciolija nekemu švicarskemu listu
Demokrščanski veljaki vpleteni v pokol na Trgu Fontana?
ŽENEVA, 17. — Raffaello Berto-li in Amedeo Birindelli, člana prevratniške organizacije Vetrovnica, naj bi bila terorista, ki sta materialno odgovorna za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana: tako je poudaril v intervjuju z urednikom švicarskega lista «Corriere del Ticino» fašistični prevratnik Enzo Sai-cioli. Časnikar je govoril s prevratnikom že avgusta lani v Barcello-ni, a je objavil članek šele danes, da je v tem času vsaj delno preveril njegove izjave.
Po pisanju lista naj bi v tem času neki polkovnik obveščevalne službe neizpodbitno dokazal, da je bil Sal-cioli član SID, čeprav je bivši o-brambni minister Andreotti to odločno demantiral.
Poleg že znanih okoliščin, Salcio-li v intervjuju kategorično poudarja, da je Valpreda nedolžen. Atentat — nadaljuje Salcioli — sta materialno izvedla Bertoli in Birindelli. Bomba, ki je bila naravnana tako, da bi eksplodirala pod večer, ko bi bila banka že zaprta, je bila pripravljena pri Carlu Fumagalli-ju, poveljniku zločinske tolpe MAR, ki je vpletena v prevratniško delovanje Vetrovnice.
Po izjavah Salciolija naj bi Ve-trovnico vodil neki karabinjerski polkovnik, imenovan «penna nera», čigar resnično ime naj bi bilo Carmelo Dogliotti. Salcioli — vsaj tako piše švicarski list — naj bi nadalje poudaril, da je julija 1969 v imenu prevratnikov ponudil nekemu demokrščanskemu veljaku predsedstvo reoublike. Veljak naj ne bi bil mhče drug kot Amintore Fanfani, ki tudi naj ne bi zavrnil ponudbe. O verodostojnosti teh iz:av naj bi po Salcioiijevi trditvi lahko pričali številni častnii.i. Prevratnik nada-liuje, da so bili v prevratniško dejavnost vpleteni še drusri demokrščanski ministri in bivši ministri in sicer Andreotti, Rumor in Ta viani.
Enzo Salcioli je moral leta 1972 pred sodišče skupaj z Amedeom Birindclli.iem, Raffael'om Bertoli-jem, Carlom Fumagalijem, Gaeta-nom Orlandom in drugimi, lavni tožilec ga je dolžil sodelovanja pri bombnih atentatih na nosilce daljnovodov v dolini Tellina.
V zvezi s člankom ticinskega lista je senator Fanfani poudaril, da ni nikoli poznal Salciollija in da o njegove obtožbe neosnovane. Tidržal si je tudi pravico, da prijavi prevratnika sodišču zaradi klevetanja.
Turinski preiskovalni sodnik Violante naj bi medtem odkril še nekatere okoliščine stikov med grofom Sognorn in podpolkovnikom Giuseppom Condojem, častnikom, ki je umrl nepričakovano sredi prejšnjega novembra. Okoliščine njegove smrti niso še povsem pojasnjene. Condò se je sestajal s Sogriom v obdobju januar ■ - maj 1974 v stanovanju neke rimske dame. O teh sestankih je polkovnik sproti poročal svojemu predstojniku gen. Conigliu, dokler mu niso ukazali, naj prekine stike.
Nadaljevanje nevarne tekme
(Nadaljevanje s 4. strani)
Nahum Goldfnann, predsednik Svetovnega židovskega kongresa, katerega vpliv na izraelsko politiko je dokaj velik, je dejal: «Samo Arabci si lahko privoščijo razkošje omahljivosti, ker čas dela zanje. Spričo tega menim, da je metoda, ki jo imenujejo politiko «malih korakov» in ki jo je sprejel Kis-singer,' neučinkovita in neustrezna. Položaj na Bližnjem vzhodu je eksploziven in zahteva, da se radikalno in naglo reši. Takšen sporazum pa je nemogoč brez sodelovanja ZDA in SZ. Tisti v Izraelu, ki žive v upanju na renesanso hladne vojne, žive v nevarni iluziji. Sleherni poizkus, da bi SZ odstranili iz bližnjevzhodne rešitve, ni samo jalov, marveč ustvarja samo pogoje za novo vojno.»
Taka mnenja ne prevladujejo v izraelskih vrhovih, dejstvo pa je, da razvoj dogodkov ustvarja razpoloženja, spričo katerih bi se u-tegnila okrepiti.