PROBLEMATIKA URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE ter uresničevanje resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in s tem uresničevanje programa dela skupščinc za 1. 1981 za naloge sprejemanja urbanistične dokumentacije Ljubljana, junij 1981 VSEBINA '-,' Uvod ..-;-. 1. Planski dokumenti 2. Zakonski predpisi 3. Izdelava in sprejemanje urbanističnih dokumentoT 4. Zanimivejša določila zakona o urbanističnem pla-niranju 5. Uresničevanje resolucije v letu 1981 6. Stanje urbanistične dokumentacije na dan 30. 6. 1981 7. Problematika izdelave nekaterih urbanističnih do-kumentov 8. Predlog predvidenih ukrepov UVOD Sistem družbenega planiranja omogoča delovnim ljudem in občanom organizirano in pravilno uskla-jevanje odnosov v družbeni reprodukciji ter usmer-janju družbenega razvoja v skladu s skupnimi inte-resi in cilji vseh udeležencev planiranja. Za zagotav-ljanje enotnega vključevanja v proces družbenega planiranja sta osnova zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju v SRS in od-lok o enotni metodologiji in obveznih enotnih ka-zalcih. 1. PLANSKI DOKUMENTI V smislu določil Zakona o sistemu družbenega pla-niranja in o družbenem planiranju v SRS (Uradni list SRS, št. 1—4/80) je občina Ljubljana-Šiška že v letu 1978, ko je bil sprejet odlok o pripravi kratko-ročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, začela pripravljati planske akte. Planski akti, ki smo jih sprejemali pred sprejet-jem srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-ljana-Šiška za obdobje 1981—1985, so naslednji: — smernice za pripravo srednjeročnih planov, — analize razvojnih možnosti, — elementi za izdelavo temeljev planov in samo-upravnih sporazumov o temeljih planov, — temelji plana, — samoupravni sporazumi o temeljih plana. Po vsebini je družbeni plan občine Ljubljana-Šiška razdeljen na tri področja: — usmeritve ekonomskega razvoja, : — usmeritve socialnega razvoja, — usmeritve prostorskega razvoja. Področje prostorskega razvoja, opredeljeno z druž-benim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985, upošteva vse kriterije in dejavnike v pro-storu, vgrajuje vse investicije, ki naj bi jih realizi-rali v tem obdobju in obogatili z vrednotami zaščite in varovanja človekovega okolja. Prostorski del družbenega plana združuje in kon-frontira vse interese v prostoru, samoupravnih inte-resnih skupnosti materialne proizvodnje (SSS, SKS in KZS). V procesu planiranja in sprejemanja druž-benega plana posamezne interese preverjamo, raz-pravljamo in sprejemamo na predpisanih nivojih de-legatskega sistema. Sprejeti prostorski del razvoja družbenega plana za srednjeročno obdobje naj bi nadomestil funkcijo urbanističnega programa, saj predstavlja verificiran dokument politike razvoja občine za srednjeročno obdobje. Izvedbeni akti, ki opredeljujejo in urejajo prostor in interese, kateri se kažejo v njem, so urbanistični dokumenti, ki jih pripravljamo, sprejemamo in do-polnjujemo v smislu Zakona o urbanističnem plani-ranju. To so: — urbanistični program (za izvenmestno območje občine), — urbanistični načrt (za izvenmestno območje občine), — generalni urbanistični plan prostorskega razvoja mesta Ljubljane (za mestno območje občine), — zazidalni načrt (ki vsebuje razen programskega in tehničnega dela tudi dokumentacijo za realizacijo, ki je osnova za izdelavo lokacijskih dokumentacij za posamezne objekte), — urbanistični red. 2. ZAKONSKI PREDPISI Osnovna zakona na področju urbanizma in gradnje sta zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), ki je bil dopolnjen in spremenjen v letih 1972 in 1978, ter zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), spremenjen in dopolnjen v letu 1975. Zakon o urbanističnem planiranju določa, da se urejanje, graditev, rekonstrukcija naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi izvaja skladno z urbanističnimi dokumenti. Ta zakon pa ureja tudi izdajanje lokacijskih dovo-ljenj in urbanistično službo ter inšpekcijske ukrepe za primere nedovoljenih in nezakonitih gradenj. Ure-janje in graditev naselij ter urejanje in gospodarjenje s prostorom izvajajo občine z urbanističnimi pro-grami, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi ter z drugimi predpisi s tega področja. 2.1. Urbanistični program Urbanistični program se izdela za celotno območje občine. Ta akt je podlaga za vse druge urbanistične dokumente občine. Urbanistični program vsebuje do-kumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju mest in naselij v občini, funkcijo in zmogljivost na-selij ter osnove vodnogospodarske ureditve, promet-nega in energetskega omrežja ter namensko poraz-delitev površin s prikazom zavarovanih območij. 2.2. Urbanistični red Urbanistični red določa način urejanja in sanacije naselij, namensko uporabo zemljišč in njihovo komu-nalno opremljenost, pogoje za graditev objektov, posebej glede njihove lege, funkcije, višine in obliko-vanja velikosti stavbnih zemljišč in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati investitor, ki namerava graditi objekt ali napraviti drug poseg, ki vpliva na spre-membo prostora, vse za naselja in območja, ki niso zajeta z urbanističnim načrtom ali z zazidalnim na-črtom. Katera naselja in območja se urejajo z urba-nističnim redom, določi občinska skupščina z odlo-kom. Zakon sam določa, da je treba na območju, za ka-tero velja urbanistični red pri namenski uporabi zemljišč, gledati na to, da se za zemljišča, namenjena za graditev, uporabljajo kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti. 2.3. Urbanistični načrt Urbanistični načrt se izdela in sprejme za območje mesta ali naselja in za njegovo okolico, ki je nepo-sredno podrejena stanovanjskim, komunalnim in drugim urbanskim razmeram mesta in naselja, torej za tako imenovano ureditveno območje. Katera me-sta, naselja in druga območja se uredijo z urbanistič-nim načrtom, določi urbanistični program. Urbani-stični načrt podrobnejše določa ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za izdelavo zazidalnih načr-tov. Urbanistični načrt ima poseben pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta, predvsem pa določa območja, za katera se izdelajo zazidalni načrti. 2.4. Zazidalni načrt Zazidalni načrt se izdela za mesto ali za njegova posamezna območja, za naselja in za posamezna ob-močja zunaj naselij, določena za posebne namene. Zazidalni načrt je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in za izdajanje lokacijskib. dovoljenj. Obsega programski del in tehnični del. V program-skem delu zazidalnega načrta je analiza urbanskih funkcij naselja ali dela naselja oziroma območja, do-ločenega za poseben namen ter osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter za graditev objektov ali skupino objektov, ima pa tudi predračun komunalne ureditve. Tehnični del zazidalnega načrta pa vsebuje arhitek-tonsko dokumentacijo in dokumentacijo za_ realizacijo zazidalne zasnove, načrt parcelacije zemljišč in načrte komunalnih naprav ter ekonomsko-tehnično poročilo. Tehnični del ima tudi poseben pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Zazidalni načrt kot podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in za izdajanje lokacijskih dovoljenj je posebej pomemben urbanistični dokument še v naslednjih pogledih: a) kadar je z zazidalnim načrtom na določenem območju oziroma zemljišču predvidena graditev ali izvedba drugih del se šteje, da je v postopku za raz-lastitev splošni interes, ugotovljen s tem dokumen-tom; b) po zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kom- pleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) pod do-ločenimi pogoji in na predpisan način preneha last-ninska pravica na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, ki so na-menjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. Pogoji in prenehanje lastninske pravice na navedenih zemljiščih pa so: da na predpisani način določi občinska skupščina, da gre za zemljišča v me-stu ali naselju mestnega značaja za potrebe stano-vanjske in drugačne kompleksne graditve, občinska skupščina pa je določila zemljišče z zazidalnim na-črtom za prej omenjene potrebe; c) zakon o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76) določa pospešitev postopkov pri izvajanju zakonov s področja urba-nizma in graditve objektov, tako da zazidalni načrt, po katerem se izvaja sanacija oziroma obnova, po potresu poškodovanih objektov ali gradnja novih ob-jektov, ki nadomeščajo porušene, sprejema IS SOb s sklepom, potem ko ga je predhodno obravnavala prizadeta KS ob sodelovanju predstavnikov kmetij-ske zemljiške skupnosti. 3. IZDELAVA IN SPREJEMANJE URBANISTIČNIH DOKUMENTOV Na področju prostorskega urejanja delovni ljudje in občani v mestu: — sprejemajo urbanistični program mesta, — sprejemajo urbanistične načrte, — sprejemajo predpise in ukrepe s področja ure-janja prostora, če je to skupni interes za dve ali več občin, — sodelujejo pri sprejemanju regionalnega pro-storskega plana ljubljanske regije, — dajejo mnenje k lokacijam objektov in naprav skupnega mestnega pomena, — določajo naselja, ki se štejejo za mesto, — imenujejo naselja, ceste, ulice in trge. Delavci, delovni ljudje in občani v skladu z dogo- vorjeno politiko na območju mesta Ljubljane, dolo-čajo program prostorskega urejanja in smotrne iz-rabe zemljišč in ga uresničujejo s prostorskim pla-nom za mesto Ljubljana, urbanističnim programom in urbanističnimi načrti ter regionalnim prostorskim planom za ljubljansko regijo. V občini delavci, delovni ljudje in občani uresni-čujejo program prostorskega urejanja z zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi. Posebno pozornost po-svečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in raz-polagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občinski samoupravni interesni skupnosti oziroma krajevni skupnosti. Izdelavo in sprejetje urbanističnih dokumentov ureja zakon tako, da jih pripravi strokovna organi-zacija združenega dela, sprejme pa jih občinska skup-ščina z odlokom. Predpisan je poseben postopek ob-ravnavanja osnutkov urbanističnih dokumentov in javna razgrnitev najmanj za 30 dni, da lahko držav-ni organi, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani dajo pripombe in predloge. Občinski izvršni svet predloži osnutek urbanističnega programa ali drugega urbanističnega dokumenta občinski skupščini obenem s pripombami in predlogi organov in organizacij ter občanov. Za izdelavo in sprejetje urbanističnih načrtov in zazi-dalnih načrtov velja enak postopek kakor za urbani-stične programe, razen glede dokumentacije za reali-zacijo zazidalne zasnove, načrta parcelacije zemljišč, načrtov komunalnih naprav, pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta in ekonomsko-tehničnega poro-čila. Pomembna je določba zakona, po kateri morajo biti sprejeti urbanistični programi, urbanistični na-črti in zazidalni načrti pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem, stalno na vpo-gled občanom, organom in organizacijam, in nadalje, da se ti dokumenti sprejemajo za dobo, ki jo določi občinska skupščina, in da se morajo najmanj vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospo-darskimi razmerami in s splošnimi družbenimi po-trebami in koristmi. Urbanistični program, urbani-stični načrt, zazidalni načrt in urbanistični red se spremenijo in dopolnijo po postopku, ki je predpisan za sprejemanje teh dokumentov. 4. ZANIMIVEJŠA DOLOČILA ZAKONA O URBANISTIČNEM PLANIRANJU Drugi urbanistični predpisi, ki jih sprejemajo ob-činske skupščine poleg urbanističnih dokumentov, so naslednji: a) Po 15. členu zakona lahko za urbanizem pri-stojni svet občinske skupščine (sedaj praviloma iz-vršni svet), dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnega načrta, in sicer glede posameznih objek-tov in komunalnih. naprav. V zadevi ne gre za odmik v gradbeno-tehničnem smislu (odmik od posestne meje ali od sosednjih objektov), ampak dejansko za manjšo in nebistveno spremembo ali dopolnitev urbanističnega predpisa, ki je možna samo glede po-sameznih objektov in komunalnih naprav. Zakon pri tem posebej določa, da se za manjše odmike ne šte-jejo spremembe namembnosti zazidave, bistvene spremembe gabarita in spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju. Pristojni svet dovo-ljuje manjši odmik s sklepom. Ker gre po vsebini za nebistveno spremembo ali dopolnitev odloka, torej splošnega predpisa, sklep o dovolitvi manjšega od-mika ni upravni akt, in ga stranka ne more uveljaviti kot pravico: če je stališče organa negativno, proti sklepu nima pritožbe, kot nima takega pravnega sredstva proti odloku o zazidalnem načrtu ali o dru-gem urbanističnem dokumentu. Zakonitost sklepa o manjšem odmiku se lahko izpodbija samo na način in v postopku, kot se izpodbija zakonitost odloka o zazidalnem načrtu oziroma zakonitosti drugega splošnega predpisa. Če soglasje za manjši odmik ni dano, mora organ zavrniti zahtevo za lokacijsko do-voljenje kot nasprotno zazidalnemu načrtu (1. točka 24. člena zakona). b) S posebnim odlokom občinska skupščina lahko razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepo-ved parcelacije zemljišč ali graditve in spremembe kulture zemljišč na posameznih območjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnega načrta ali pa uvedba razlastitve zemliišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve. Ta splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane pravnomočna odločba o raz-lastitvi oziroma dokler ni sprejet zazidalni načrt, najdalj pa tri leta. Ko je odlok o prepovedi nehal veljati, bodisi zaradi sprejetja zazidalnega načrta ali zaradi uvedbe raz-lastitve, bodisi po samem zakonu, odklonitve lokacij-skega dovoljenja ni več mogoče opirati na tak odlok o splošni prepovedi. Splošna prepoved graditve, prometa z zemljišči itd. pa ne velja za geodetsko izmero in druga priprav-ljalna dela, ki so potrebna za izdelavo zazidalnega načrta ali za razlastitev oziroma za prenos pravice uporabe na zemljiščih in za omejitev drugih pravic v splošnem interesu. Če pa gre za prizidavo in ob-navljanje gradbenih objektov in naprav na zemlji-ščih, za katera velja splošna prepoved graditve, se smejo taka dela opravljati z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem. Poleg osnovnih predpisov zakona o urbanističnem planiranju in zakona o graditvi objektov s svojimi spremembami in dopolnitvami je na področju urba-nizma potrebno upoštevati še številne druge zakone, kot npr.: zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, zakon o inšpekcijah, zakon o sanitarni inšpekciji, zakon o varstvu pred požarom, zakon o vodah, zakon o gozdovih, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o javnih cestah in zakon o rudar-stvu. Vsi predpisi skupaj tvorijo celoto pri urejanju in varstvu prostora in okolja. 5. URESMČEVANJE RESOLUCIJE V LETU 1981 V letu 1979 in 1980 je bilo sklenjeno 21 pogodb za izdelavo zazidalnih oziroma urbanističnih načrtov. Vse to delo se je zaradi nedokončanja preneslo v plansko obdobje 1981—1985 s tem, da je predvidena realizacija le-tega delno v letu 1981, delno za obsež-nejša dela pa v letu 1982. Z ozirom na še dodatne potrebe po dokumentaciji za stanovanjsko in indu-strijsko gradnjo smo v planskem obdobju 1981—1985 predvideli izdelavo še nadaljnih 26 zazidalnih ozi-roma urbanističnih načrtov. Pri usklajevanju plana za leto 1981 smo prav tako prenesli nekaj naročil za izdelavo zazidalnih načrtov v leto 1982. Vzrok so bila zmanjšana finančna sred-stva in neizdelane geodetske podloge kot osnova za izdelavo zazidalnih načrtov. Plan komunalne skup-nosti je v celoti usklajen z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za leto 1981 kakor tudi za plansko obdobje 1981—1985. Morebitne korekcije družbenega plana občine se bodo upoštevale tudi v planih komu-nalne stanovanjske skupnosti. 6. STANJE URBANISTICNE DOKUMENTACIJE NA DAN 30. 6. 1981 6.1. Stanovanjske in poslovne gradnje 1. ŠO 1/1, 2 Urban — naročila zazidalnega načrta v letu 1981 verjetno ne bo, kajti preveritev izdelanih variant pozidave ni bila dosežena s strani KS, druž-benopolitičnih organizacij in kulturne skupnosti kot osnova za izdelavo smernic za zazidalni načrt. Glede na trenutno gospodarsko situacijo je koordinacija IS za pripravo urbanistične dokumentacije sprejela sklep, da se zagotovi sprejetje zazidalnega načrta do konca tega planskega obdobja. 2. ŠS 1/1-1/3 Sp. Šiška — Zavod za družbeni raz-voj Ljubljana (ZDRL) je izdelal gradivo »program-ski načrt prenove Stare Šiške«, ki je predložen v mnenje komisiji za komunalno gospodarstvo priza-detih krajevnih skupnosti, Komunalni skupnosti in Stanovanjski skupnosti. Na podlagi mnenj navedenih skupnosti se organizira sestanek z delovnimi organi-zacijami na tem območju in javna razprava na kra-jevni skupnosti. 3. ŠS 4/2 Na Jami — Izdelana je preveritev mož-nosti lokacije vrtca in garažne hiše. 4. ŠR 4 Pod hribom — Do naročila zazidalnega na-črta bo prišlo v letu 1981 le v primeru, da se opre-deli financiranje na podlagi potencialnih investitor-jev. Predhodno pa bi bilo potrebno izpeljati postopek spremembe GUP. 5. ŠS 8/1 Dravlje — Potrjen zazidalni načrt je v realizaciji v fazi, ko je pridobljena lokacijska doku-mentacija za gradnjo stolpnice ST 2. Problemi so za-radi rušenja ene stanovanjske hiše in odškodnine za stanovanjski objekt, ki bo na lokaciji ostal. 6. ŠS 8/2 Nove Dravlje — Pogodba za izdelavo spremembe zazidalnega načrta je bila sklenjena v za-četku leta 1980. Trenutno sta y izdelavi ekonomska analiza in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Elaborat je y fazi pridobivanja soglasij, nakar bo predložen v javno razgrnitev. 7. ŠS 9 Koseze — Naročilo zazidalnega načrta je v fazi priprave pogodbe. Geodetska podloga je bila iz-delana z veliko zamudo. V teku je zbiranje pro-gramov različnih uporabnikov v prostoru — telesno-kulturna skupnost, TOZD Živilski trgi. 8. ŠR 9/1 Za žibertom — Strokovna služba SKS je v decembru 1980 iskala ponudbe za izdelavo zazi-dalnega načrta brez predloženega programa SIS za telesno kulturo na podlagi sklepa IS s 153. seje. Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta še ni skle-njena. V izdelavi je razvojni program TVD Partizan. 9. ŠS 10 Draveljska gmajna — Izdelane so smerni-ce za izdelavo novelacije zazidalnega načrta. V pri-pravi je pogodba. 10. ŠS 11 Stanežiče — izločeno območje — Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta je bila sklenjena z ZDRL leta 1979. Po nalogah, opredeljenih v resolu-ciji za prvo tromesečje v letu 1981, je naloga oprav-ljena. Osnutek »Odloka o potrditvi ZN« je predviden za julijsko sejo skupščine. 11. ŠS 11 Nove Stanežiče — Predlog spremembe GUP za prekvalifikacijo otoka ŠR 11/8 delno v ŠK 7 — zemljišče za kmetijske namene in delno v ŠS 11 — zemljišče za stanovanjsko gradnjo — je izdelan in dostavljen Komiteju za družbeno planiranje. Predlog ni predložen izvršnemu svetu v obravnavo, ker se planira enoten postopek za vse predvidene spremem-be in dopolnitve GUP na območju občine Ljubljana-Šiška. 12. ŠS 12 Podutik — II. faza, I. etapa — Zazidalni načrt programskih del je bil izdelan pri UI v pogod-benem roku v januarju 1981 ter predložen v obrav-navo SSS, SKS, KS in Komiteju za družbeno plani-ranje. Razprava na krajevni skupnosti Podutik je pogojila dodatne razprave na izvršilnem odboru SKS in izvršilnem odboru SSS kot pogoj za obravnavo na izvršnem svetu. 13. ŠS 12 Podutik — I. faza, otoia 6 c — Pri Urba-nističnem inštitutu CUl) je v izdelavi dopolnitev teh-ničnega dela zazidalnega načrta, ki je v fazi prido-bivanja soglasja. 14. ŠS 107/1 Šentvid — Programski del zazidalnega načrta, katerega izdeluje ZDUL, je bil v pogodbenem roku predložen v obravnavo izvršnemu svetu. V iz-delavi je tehnični del zazidalnega načrta, ki je v fazi izdelave komunalnih projektov, ki poteka po termin-skem planu. 15. SS 108/1, ŠO 6, ŠI 6 Sentvid II — Zazidalni pre-izkus v več variantah, katerega izdeluje ZDRL, je bil v letu 1980 predložen v obravnavo. Obravnava je bila preložena do končne potrditve poteka trase av-toceste v Šentvidu. Komite za družbeno planiranje bo pripravil obrav-nave elaborata na podlagi izbora potencialnih inve-stitorjev kot osnovo za sestavo smernic za izdelavo zazidalnega načrta. 16.—19. ŠS 109, ŠS 110, ŠS 111 in ŠS 112 Gunclje— —Vižmarje—Brod — Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta je bila sklenjena z ZDRL novembra 1979. Delo je kasnilo zaradi izdelave reambulirane geodetske podloge. Elaborat je predložen komiteju in IS za sprejem sklepa o javni razgrnitvi. 20. Mec 1, 3, 3 Center Medvode — Delo za izdelavo zazidalnega načrta se ne nadaljuje do potrditve no-velacije urbanističnega načrta Medvod. 21. Mes 5 Medvode—Goričane — Naročilo zazidal-nega načrta je vezano na predhodno potrditev nove-lacije UN Medvod, ki bo predvidoma konec leta 1981. 22. Mes 14 Medvode—Svetje — Naročilo zazidalne-ga načrta je vezano na predhodno potrditev novela-cije UN Medvod, ki bo predvidoma konec leta 1981. 23. Mes 7 a Medvode—Preska — Zazidalni načrt iz-deluje ZDRL in je v fazi izdelave komunalnih pro-jektov in usklajevanja s pripombami krajevne skup-nosti. 24. Mes 19 Medvode—Verje — Naročilo zazidalnega načrta ni steklo zaradi predvidene spremembe na-membnosti zemljišča. 25. TSG 201/4 Tacen center — Zazidalni načrt iz-deluje Urbanistični inštitut. Reambulirane geodetske podloge so bile dostavljene 18. 6. 1980. Programski del zazidalnega načrta je bil obravnavan in potrjen na 159. seji izvršnega sveta dne 14. 10. 1980. Izdeluje se preveritev vključevanja zgradbe pošte v obravnavano območje v sklopu tehničnega dela zazidalnega načrta, 26. TŠG 201/5 Tacen — Zazidalni načrt izdeluje UI, programski del zazidalnega načrta je bil dostavljen v pogodbenem roku. Opravljena je obravnava na KS Edvard Kardelj, SSS in Komiteju za družbeno pla-niranje. Do potrditve projekta ni prišlo, ker je ob-močje otoka konfliktno zaradi negativnega soglasja KZS in kmetijskega prostorskega plana. Dokončna odločitev glede namembnosti otoka bo podana z do-polnitvijo družbenega plana. 27. TŠG 202/1 c Gameljne — Zazidalni načrt izde-luje UI. Programski del je bil izdelan po pogodbe-nem roku, potrebna so bila naknadna usklajevanja s krajevno skupnostjo Gameljne, zadrugo Rašipa ter lastniki zemljišč. Tehnični del zazidalnega načrta je izdelan in je v fazi pridobivanja soglasij. 28. TŠG 202/1 a Gameljne — Zazidalni načrt izde-luje UI. Programski del zazidalnega načrta je bil delno izdelan v pogodbenem roku, projektiranje je bilo ustavljeno zaradi neusklajenosti urbanistične dokumentacije s predlogom prostorskega kmetijske-ga plana. 29. TŠG 202/3 b Gameljne — Zazidalni načrt izde-luje UI. Po pogodbenem roku je bil delno izdelan programski del zazidalnega načrta. Delo je bilo ustav- ljeno zaradi neusklajenosti urbanistične dokumenta-cije s predlogom prostorskega kmetijskega plana. Do-končna odločitev giede namembnosti otoka bo poda-na z dopolnitvijo družbenega plana za namene kme-tijstva. 30. TŠG 202/4 a Gameljne — Zazidalni načrt izde-luje UI. Programski del zazidalnega načrta je bil iz-delan v pogodbenem roku in ga je izvršni svet po-trdii na seji v juniju 1981. 31. ŠI 2, ŠS 103 Litostroj — Naročiio zazidalnega načrta ni realizirano, ker je pogojeno s spremembo in dopolnitvijo GUP, katera naj bi se obravnavala za območje občine Ljubljana-Šiška v celoti. 6.2. Industrijska gradnja 1. SP 1/1 Union — V pripravi je pogodba z ZDRL za izdelavo zazidalnega načrta. Predhodno je potreb-no izdelati reambulirano geodetsko podlogo. 2. ŠP 1/2 med Rusko in Gasilsko ulico — Pogoj za naročilo izdelave zazidalnega načrta je potrditev štu-dije prenove Stare Šiške, katera je vezana na javno razpravo v krajevnih skupnostih in delovnih organi-zacijah tega območja. Glede na rezultate razprave bo verjetno potrebno uvesti postopek spremembe GUP kot osnovo za izdelavo zazidalnega načrta. 3. ŠP 2, SM 1, ŠR 2/3 industrijska cona ob Kam-niški progi — Zazidalni načrt izdeluje ZDRL in je v fazi pridobivanja soglasij. Pogoj za sprejetje zazi-dalnega načrta je sanitarno soglasje, ki bo izdano na podlagi dopolnilnih študij o varstvu okolja za ome-njeno cono. Za sprejetje zazidalnega načrta je pogoj izdelava amortizacijskega načrta ulice Milčinskega. 4. ŠP 3 Iskra, IMP — Zazidalni načrt izdeluje ZDRL in je v fazi pridobivanja soglasij. Ekonomska analiza še ni izdelana, za pridobitev sanitarnega soglasja bo potrebno gradivo še dopolniti. 5. ŠP 6 Agrostroj — Pogodba za izdelavo zazidal-nega načrta še ni sklenjena. 6. ŠP 7 Iskra Pržanj — Zazidalni načrt izdeluje ZDRL. Programski del zazidalnega načrta je bil po-trjen na 171. seji izvršnega sveta dne 12. 12. 1980. Teh-nični del zazidalnega načrta je v fazi izdelave komu-nalnih projektov. 7. ŠP 8 IMP — SKIP — Zazidalni načrt izdeluje ZDRL in je v fazi pridobivanja soglasij. V izdelavi so dopolnilne študije kot osnova za pridobitev sanitar-nega soglasja. 8. ŠP 9/1, 2 — Zazidalni načrt ni naročen. Izdelane bodo programske smernice. 9. ŠP 11/1 Stanežiče — Zazidalni načrt ni naročen. V izdelavi so programske smernice. 10. ŠP 13/1, 2 Poljane — Sklepanje pogodbe o iz-delavi načrta z UL 11. Mep 1, 2, 3 Industrijska cona Medvode — Zazi-dalni načrt izdeluje ZDRL. Izdelava programskega dela je prekinjena do potrditve novelacije urbani-stičnega načrta Medvod. Med tem časom bodo po-novno preverjeni investicijski programi posameznih. delovnih organizacij, ki naj bi bile investitorji v tej coni. 6.3. Eksploatacija gramoza 1. G 2 — Gramoznica Gameljne — Izvedba je v fazi določitve investitorja programa. ..... 6.4. Urbanistični načrti . ¦ 1. Novelacija urbanističnega načrta Medvod — Iz-deluje jo ZDRL in je v fazi zbiranja soglasij. Po po-godbenih rokih je bil elaborat do faze pridobivanja soglasij v skladu z roki. 2. Novelacija urbanističnega načrta Polhograjski Dolomiti — Pogodba za novelacijo še ni usklajena. Osnova za izdelavo novelacije je izdelana socio-eko-nomska študija območja. 3. Urbanistični načrt Smlednik—Vodice—Bukovica — Urbanistični inštitut je izdelal dispozicijski načrt, ki bo vgrajen v »Ljubljano 2000«. 4. Novelacija urbanističnega načrta TŠG — Ni do-končno izkazana potreba za naročilo novelacije v letu 1981. Kot osnovo za izdelavo novelacije bi bilo po-trebno izdelati študijo preveritve območja. ,,_ ... 5. Novelacija GUP — V pripravi so predlogi za spremembo in dopolnitev GUP za posamezne zazi-dalne otoke na območju občine Ljubljana-Šiška. 7. PROBLEMATIKA IZDELAVE NEKATERIH URBANISTIČNIH DOKUMENTOV Ob skrbnejši analizi urbanističnih dokumentav, ki izkazujejo zaostajanje od dogovorjenih rokov, opre-deljenih v pogodbah med pooblaščeno službo občine SKS in obdelovalci urbanistične dokumentacije (ZDRL in UI), je potrebno izpostaviti nekatere bi-stvene probleme oziroma vzroke, ki pojasnjujejo takšna zaostajanja: 7.1. Naročanje urbanistične dokumentacije V smislu 10. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju so določeni in opredeljeni nosilci naroča-nja izdelave urbanistične dokumentacije. Problemi, ki nastanejo pri naročanju zazidalnih načrtov, so v zadostni meri opredeljeni programi, posebno še za kvartal in tercijar. Glede na sprejeto pobudo o izdelavi določenega zazidalnega načrta in pridobljenih finančnih sredstvih za izdelavo le-tega je potrebno pristopiti k uskladitvi interesov in pro-gramov v prostoru. Kolikor vsi programi niso defi-nirani, prihaja do neusklajenih interesov in mnogo-krat tudi do različnih odnosov v prostoru glede na programe. Podobna problematika se pojavlja tudi pri naroča-nju urbanističnih načrtov, s tem da se tu interesi po prostoru opredeljujejo preko potrjenih programov posameznih nosilcev v družbenem planu. Kolikor vsi interesi niso opredeljeni, nastajajo konflikti, kateri so še težje rešljivi, saj se na nivoju urbanističnega načrta srečujejo interesi SIS materialne proizvodnje in KS. 7.2. Izdelava urbanističnth dokumentov Pri izdelavi urbanističnih dokumentacij je udeleže-nih 20—30 ali celo več strokovnih organizacij in in-špekcijskih služb, ki jih navadno povezuje generalni nosilec izdelave urbanistične naloge (LUZ, UI), ki odgovarja tudi za končni rok oddaje kompletnega dokumenta. Strokovne organizacije in inšpekcijske službe, ki nastopajo kot kooperanti, so pooblaščene za izdelavo geodetske dokumentacije (Geodetski biro) reambuliranih posnetkov obstoječega stanja, idejnih projektov komunalnih napeljav, železniških tirov, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih eks-pertiz ter izdaje soglasij in mnenj k projektom. Ve-čina od teh organizacij je zaradi obilice naročil pre-obremenjena (predvsem Geodetski biro in komunalne organizacije ter ZVPD) in ne pristaja na pogodbene odnose z realnimi roki, ampak postavlja roke, ki so popolnoma nesprejemljivi za naročnika (leto ali celo več). Zato navadno naročamo načrte pri teh organi-zacijah z naročilnico brez fiksno določenega roka in skušamo z ustreznim dogovarjanjem in urgencami doseči čimpreišnjo realizacijo teh načrtov. Podobna situacija je tudi pri inšpekcijskih službah in zavodih, ki izdelujejo ekspertize in izdajajo mnenja in soglas-ja, ker ni mogoče zagotoviti, kdaj bodo ti dokumenti izdelani oziroma izdani. V takšni situaciji nosilec kompletnega dokumenta ne more zagotovo garanti-rati dokončnega roka izdelave celote. Poleg teh razlogov včasih tiči vzrok za zamujanje dogovorjenih rokov v tem, da nosilec urbanistične dokumentacije zaradi pridobitve dela ali pritiskov naročnika zavestno pristane na izredno kratke roke, ki jih nihče ne bi mogel realizirati. 7.3. Obravnava urbanističnih dokumentov Urbanistični načrti in zazidalni načrti obsegajo 2 fazi izdelave: — programski del, ,-.'-. : — tehnični del. Postopek, ki je ustaljen na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose SO Šiška, čeprav ga zakon ne določa, je tak, da se izdelani pro-gramski del preveri in potrdi s strani nosilcev pla-niranja in šele potem potrdi na IS. Pri tem je še en-krat omogočena preveritev odnosov v prostoru in interesov, ki se izvajajo. ... ,,:.;.>.,., i( a ,.:,.,., :.». • , Problemi, ki se pojavljajo v tej fazi, se predvsem nanašajo na spremenjena stališča (posebno s strani KS) glede na sprejete usmeritve v urbanističnih do-kumentih višjega ranga in celo do spremenjenih sta-lišč do potrjenega družbenega plana. Nastali konflikti potegnejo za seboj ponovna usklajevanja in obnove, kar povzroča kasnitev pri izdelavi zazidalnega na-črta. Pristop k izdelavi urbanističnega dokumenta je pravilen, saj upošteva samoupravni in demokratični sistem naše družbe, vendar pa je nujno potrebno opredeliti in doseči odnose pristojnosti in veljavnosti družbenih dokumentov, kateri so že sprejeti v odnosu na nastajajoče. Po potrditvi programskega dela zazidalnega načrta ali urbanističnega načrta, se pristopi k izdelavi teh-ničnega dela le-tega in kompletni elaborat se posre-duje v javno obravnavo, katera traja pri ZN — 30 dni, s tem da je omogočeno dajanje pripomb. 7.4. Sprejemanje urbanističnih dokumentov Sprejemanje urbanističnega dokumenta poteka tako, da se predloži osnutek dokumenta v javno ob-ravnavo s sklepom IS v trajanju 30 dni. V tem času se pridobivajo pripombe. Zbrane pripombe in podani odgovori na le-te se skupno z gradivom posredujejo IS občine v sprejem, ta pa predloži gradivo kot pred-log v obravnavo skupščini občine. Obravnava pred-loga na skupščini poteka na podlagi podanih amand-majev (kolikor so prisotni), nakar se predlog urba-nističnega dokumenta sprejme ali zavrne. Sprejemanje urbanističnega programa in urbani-stičnega načrta poteka enotno s tem, da je postopek dvofazen, saj ga razgrinja, sprejema in potrjuje tudi skupščina mesta Ljubljane. 8. PREDLOG PREDVroENIH UKREPOV Za realizacijo prostorskega plana v fazi naročanja, priprave, izdolave in sprejemanja urbanistične do-kuraentacije IS predlaga v sprejem naslednje ukrepe: 8.1. Ustrezno organizirati Geodetski biro ali pre-nesti pooblastila tudi na katero drugo organizacijo, usposobljeno za izdelavo geodetskih načrtov, in izva-jati sodobnejše metode izdelave geodetskih načrtov (aerosnemanje, artofotogrametrija), ki pomenijo iz-redno skrajšanje potrebnega roka izdelave. 8.2. Obvezno zajeti v terminske plane izdelave po-sameznih dokumentov vse sodelujoče vključno z in-špekcijskimi službami, ki bi morale vnaprej predpi-sati izdelavo ustreznih raziskav, ki so nujno potrebne za oblikovanje mnenj. 8.3. Pomanjkanje osnovnih urbanističnih normati-vov in normativov, ki zadevajo varovanje okolja, povzroča reševanje od primera do primera posebej, različno tudi subjektivna stališča in ocene, kar je dobro ilustrirano z zahtevami sanitarne inšpekcije ob izdelavi zazidalnih načrtov za industrijske cone, kjer za različne primere zahtevajo izdelavo različnih do-datnih ekspertiz, za katere je potreben čas od polo-vice do enega leta. 8.4. Ustrezno organizirati projektivne oddelke ozi-roma strokovne službe komunalnih organizacij, da bodo lahko pravočasno izdelovale projekte, kot se-stavne dele urbanistične dokumentacije, opredeljene v letnih in srednjeročnih planih občin in mesta. 8.5. Izdelovalce urbanističnih dokumentov zavezati, da postavljajo realne roke v terminskih planih v pri-meru zamujanja pa izvajati kazenske določbe (pe-nali), tako pri zamudah kooperantov kot pri zamudi generalnega nosilca. 8.6. Zaostriti odgovornosti v upravnih organih ob-čine in IS skupščine občine, predvsem pa krajevnih skupnosti v primerih pretiranega zavlačevanja po-stopkov sprejemanja in oblikovanja stališč do urba-nističnih dokumentov. 8.7. Prenehanje oziroma zastarelost temeljne urba-nistične dokumentacije (GUP) je vzrok, da na de-taljnem nivoju navežemo veliko širše probleme, ki zahtevajo dolgotrajne postopke usklajevanja izdelave dodatnih ekspertiz, kar vse vpliva na podaljševanje rokov izdelave in zamud. Smatramo, da bi ob zakon- sko določenem 5-letnem roku obnavljanja teh doku-mentov takšne najširše probleme redno usklajevali in reševali. Komite za družbeno planiranje ¦ in družbenoekonomske odnose -v"«. - ... .' ¦¦•;¦. Predsednik komiteja Franc Florjančič Obrazložitev: 1. IS je obravnaval plan občiriske kulturne skup-nosti Ljubljana-šiška za obdobje 1981—1985 na svoji 213. razširjeni seji in v zvezi z navedenim planom ugotovil, da je: — plan občinske kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985 že sprejela skupščina občinske kulturne skupnosti na svoji 13. seji 11. 6. 1981, in da je nave-deni plan usklajen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 in z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za navedeno obdobje. V pripravi so še srednjeročni plan občinske izobra-ževalne skupnosti, srednjeročni plan socialnega var-stva in srednjeročni plan zdravstvene skupnosti. Iz-vršnemu svetu je bil na 213. seji predložen tudi srednjeročni plan občinske raziskovalne skupnosti, ki ga je sprejela ORS, vendar IS meni, da bi bilo po-trebno citirani srednjeročni plan ORS formalno uskladiti s 119. členom zakona o družbenem planira-nju SR Slovenije, zato ga ne predlaga v soglasje. 2. Pri obravnavi letnih in srednjeročnih planov SIS družbenih dejavnosti je IS ugotovil, da planskih do-kumentov oziroma planov v večini še niso sprejele občinske SIS družbenih dejavnosti ostalih ljubljan-skih občin ter mesta SIS Ljubljane. To dejstvo in stanje opozarjata, da v Ljubljani še vedno ne dose-gamo ustrezne sočasnosti in kontinuiranosti v pri-pravi planov SIS družbenih dejavnosti. Vzrok za takšno stanje je med drugim v tem, ker je prisotno razmišljanje, da je s sprejetim samoupravnim spora-zumom o temeljih planov — kot osnovnega planskega dokumenta — zaključen proces planiranja in obliko-vanja planskih dokumentov, ki ga opredeljuje zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem pla-nu SR Slovenije. V zvezi s takšnim stanjem IS predlaga SIS družbe-nih dejavnosti na nivoju občine, da preko delegatov v mestnih in republiških SIS družbenih dejavnosti opozarjajo na ta odstopanja in zahtevajo uskladitev teh aktivnosti in odgovornosti do priprave vseh plan-skih dokumentov, ki jih opredeljuje zakon o sistemu družbenega planiranja. 3. IS predlaga, da se morajo pospešeno pripraviti še srednjeročni plani za področje izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, ki naj bi bili posre-dovani skupščini vključno z dopolnjenim srednje-ročnim planom občinske raziskovalne skupnosti na septembrski seji. Glede na ugotovitve IS, da je plan občinske kul-turne skupnosti za obdobje 1981—1985 usklajen z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za nave-deno plansko obdobje in z drugimi že sprejetimi planskimi dokumenti, predlaga IS skupščini občine Ljubljana-šiška, da sprejme soglasje k navedenemu planu. Izvršni svet