Katolišk cerkven list*
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poati z« celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr.. začetenlet« 1 Hd 30 kr V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan pr«*«* . izide Danica * __dan poprej.
Večal XXV.
V Ljubljani 15. vel. serpana 1872.
List 33.
M£af prarifo nekuloticani o pruski rofski zoper katoi. Cerkev?
To sovražljivo in vsako pošteno serce žaljivo preganjanje obsojujejo tudi nekatoliški značaj ni časniki. „Journal des Debats", sicer prostomiselski, pravi : „Mi nimamo nagnjenja za mnihe in jezuite posebej; toda v tem ni za nas vzroka, da bi molčali, ako se v njih osebah razdirajo temeljne pravice deržavljanskega občinstva, svoboda vesti, bogočastja in združevanja. Ne naj manjšega kazni vrednega djanja jih ne prepričajo, in vender se zoper nje razkliče postava natolcevanja, pre-gnanska postava, postave, ktere so 1. 1872 ravno tako zaveržljive na Nemškem, kakor so bile leta 1793 na Francoskem."
Angleški včliki dnevnik „The Standart" se čudi takemu attentatu (velikanskemu napadu) na svobodo.
Tako rekoč vesoljnega sveta dnevnik „Times" terdi, da tako imenovana „jezuitovska postava" meri zoper katoliško Cerkev in njenega poglavarja. Iz Alzacije se piše, da pred malo tedni bi se bilo v nemških deržavni h deželah kaj tacega zdelo nemogoče, vsak človek, ki le kolikaj malo pravično misli, bi bil zoper to protestiral, da to djanje bo nesreča za deržavo, bode serca razdražilo in katoličanom vzelo poslednje upanje do s e d a n j e g a stanu.
„Pfalzer Zeitung" obžaluje, da se v domovini s s tako postavo obnovljujejo verski razpori, ki spominjajo na naj bolj žalostne čase nemške zgodovine, ko bi bilo vender lahko s pravo ter p ostjo in versko prostostjo, kakor je bila v Prusiji poslednjih 20 let, v še dosedanje verske nasprotja spraviti in poravnati. Časnik napoveduje, da se bo Bizmark v tem burovštvu ali s slabo častjo umaknil, ali bo pa padel — tako gotovo, kakor gotovo tukaj ne bode določil konj injezdic, ne iglenke, ne dolgo-viti topovi.
Pregreha se mašufe• (Flucli der bosen Tliat.)
„Cincinaški Wahrheitsfreund" *) piše, da Bizmark, kakor naznanuje eden naj imenitniših udov derž. zbora, iše po postavodajavni poti zaderževati, da bi se tolika
*) Eden naših rojakov v Ameriki (morebiti gosp. Ž. v Ch. V) je tako priljuden in nam je začel pošiljati tudi „Wahrheitsfreund-a", kakor nam prečast. gospoda Pire in Trobec pošiljata „Kathol. Kirchztg." iz n-»v. Jorka in „Volksztg." iz Baltim. — To so kaj dobri listi. Prav serčna hvala in Bog obilno plačaj! Vr.
sila ljudi ne preseljevala iz Nemškega v Ameriko. Poslanec imenuje to Bizmarkovo misel neslano, češ, edini pomoček je ta, da naj se na Nemškem take koristi prebivavcem oskerbe , kakor jih imajo v Ameriki in „Wahrheitsfreund" pravi: „ Veliki Bizmark prihaja zmiraj manjši." Mi pa k temu pristavimo še to: Ako je mož na deržavnem veslu tako slep, da naj boljši deržavljane zoper vsako narodno in mednarodno pravico iz dežele tira, potlej se mu bodo vsi pametni smejali, ako postave daje, s kterimi bi podložnike v deželi pri-derževal. Prav imajo pošteni Nemci; le ven iz take dežele, v kteri laži-svoboda gospoduje, in pojdite raji v deželo, v kteri je v resnici kaj svobode, kjer saj za svojo vero ne bodete preganjani. Amerika se neznansko hitro povzdiguje k bogastvu, k oliki — zato, ker se k veri povzdiguje. Vsak dan bereš lahko v njih časnikih o zidanji in posvečevanji novih cerkev; po vsi Ameriki je brez števila vsih katoliških redov, ki imajo svoje šole in vsi pomagajo odrejati mladino in ves narod, ter od severa do juga obhajajo dan na dan ljudske misijone; in vlada jih ne zaderžuje, ako ravno že tudi tam sovražni mavtarji in liberaluhi zoper jezuite bev-skajo (ter z njimi ob enem ljublj. Tagblatt); dežela s silovito naglico plačuje deržavne dolgove, in pri tem ne terpinči podložnikov s presiljenimi davki. Tako stoji v Ameriki reč sedaj; ni pa dvomiti, da se bo obernilo čez kaj časa, kakor se je drugod: kadar bode katoliška vera narode in vlado na noge spravila, divjake jim izobrazila, večino krivovercev spreobernila in njih deržine osrečila, kedar se bodo prenasitili dobrot; bodo naj-berže tudi tam začeli odbijati, resnieo in Cerkev treti in preganjati, kakor zdaj po Evropi, in lezli bodo nazaj v nesrečo in barbarstvo. Egipt, bizantinstvo, gornja Alrika je porok, kam se pride z ločenjem od katoliške edinosti, z zaničevanjem resnice. Tudi „zgubljeni sin" je zmiraj enak: le malo časa terpi na sebi lepo obleko, s ktero ga je Oče osrečil — odpustivši mu njegove grehe. Ze je v srednji Ameriki satan po nekoliko po svojih sužnjih pričel svoje delo. V Gvatemali je vlada 29 ka-pucinarjev pregnala iz njih kloštra in njih premoženje pograbila. Iz Salvadora so pregnali jezuite. Tudi je znano, da zanikarneži po časnikih, kazališih, kerčmah itd. ne delajo lepše z vero in resnico, kakor drugod, zakaj pekel in njegova druhal se je zmeraj in povsod vojskoval zoper Kristusa, in se bo do konca. Kdor ima pečat pogubljenja na sebi, ga nosi veči del na čelu, da ga vsi vidijo, in imel bo kdaj pri vesoljni sodbi toliko krajši izgovor, ker ga je svet vidil in se je pred ujim razodeval, kaj da je.
Zakaj tagblattarji svojo togolo nad Jezuiti izlila Jo ?
Bil je svoje dni dolgočasen Rimljan, „cencor M. Porcius Čato", tako osoren, da je bil vsim zopern. Ta čmernak je bil posebno nasajen zoper Kartagence v Afriki in vedno je mermral pred seboj in pred drugimi, po navij avši: „Jaz pa le mislim, da Kartago se mora razdjati." — Taki M. Poreius Katon je Tagblatt v oziru na oo. jezuite, ko neprenehoma kriči, da je že ves hri-pav jeze, togove, ves slinast od napenjanja ter ropoče v tem pomenu: „.Jaz pa le mislim, da jezuite je treba potrebiti!" Zakaj to? Zato, ker vsih nadlog na zemlji so menda le jezuiti krivi. Kamor koli jezuit stopi, tam več trava ne raste, solnce več ne sije, tam postane večna pušava in teniota, beži vsak napredek, „aufklarunga," „bildunga", inteligencija. Ako se kaki jezuit pelje po železnici, je gotovo, da se vlak prekucne, in če „tag-blattar" na nos pade, ni živa duša kriva razun le sami ,,hudobni" jezuiti. Zakrivili so jezuiti smert Maksa in .Juareea, napadli Aniadcja, in le čudo, da je še kak tagblattar in liberalec v deželi med živimi, ker je nekaj jezuitov tudi v Repniah! Mostu Čez Savo pri Koširji kmali ne bo več, iu nobena železnica sc v deželi ne bo več dognala, ako se jezuiti ne iztirajo. Noben drugi ni kriv, da je po šolah nove ere toliko manj mladine kolikor več j«; učenikov in nadzornikov, kakor le samo ti nesrečni jezuiti, in pa ultramontanci z njimi! Toda, ako bi hotel 1>- senco tega dopovedati, kaj vse hudega počenjajo jezuiti, moral bi toliko popirja kakor Tagblatt popisati, ali pa saj toliko psovanja in gerdenja krasti iz judovskih in mavtarskih časnikov.
Kteri je tedaj prehudobni namen, kakošne so dela, kakošen sad tega vsega preklinovanja vrednega reda? Poslušajte vender!
Namen jezuitovske družbe je: „Božja čast in zveličan je duš; vsak naj enako goreče dela za blagor bližnjega, kakor za svojo lastno srečo in zveličanje. Vsak novinec sprejme nalogo, da bode po svoji moči delal za razširjanje, poživijanje keršanskega duha sploh in za zveličanje posameznih. To tedaj je prestrašna hudobija, in zato vsi „dobri" — satanovi služeti jezuite do kosti in mezga čertijo in preganjajo.
Pa še nekaj. Zraven navadnih samostanskih hudobij , to je ,,obljub ." so jezuiti tudi prav posebno pokorni in zvesti namestniku Kristusovemu, utegnejo se celo z obljubo zavezati, da z nepogojno j»okoršino gredo brez ugovora v misijone, kamor koli jim paj>ež reče, bodi >i celo v Indijo, med nevernike, krivoverce ali pa med verne. Nezmerno veliko dobrega toraj dela in stori t.t družba za katoliško Cerkev, za njeno poživ-1 janje in razširjanje; ta pa s svojim poglavarjem, s svojim diihovstvoin, s svojimi nauki, s svojimi zbori, s svojimi obredi, s svojim življenjem itd. je Tagblattu in njegovim pajdašem vsakdanje pol e, na kterem svoje metistiško blago odklada. Kakor pa hudobni odpadnik Pederzani černi spovedno napravo posebej, tako Tagblatt vse katoliško v hudo prevrača, če le more, in popisuje nam katol. ('erkev z vsitni napravami vse dru-gač, kakor pa je res. Ako bi bilo to res, kar Tagbl. o na>i Cerkvi piše, jaz bi bil pervi, ki bi iz nje stopil. Naj pove, kdor je v veri dobro podučen, če ni v Tagblattu katoliški nauk, kjer je lc kaj moč, prevračan, vse zlagano , vse narobe prckucevano. Nareja si prav -»am nekaki katolicizem, kakoršnoga nikjer ni, kakor le v Tagblattu, in potlej po taistem maha in satansko jezo stresa. Tako si je tudi naredil, ali v resnici od judov in mavtarjev izposodil, svoje „posebne jezuite", ka-koršnih nikjer ni, in taiste miljari, kajfa, mlati, iz dežele suje. Preganja pa on tujic domače sinove, on se-javcc laži oznanovavce resnice.
Zakaj pa vender jezuiti Bizmarku in njegovim pri-
tatlom tako presedajo. Zakaj se jih tako neznansko »oje, da jih iz Nemčije tirajo?
Kdo ve, brez jezuitov bi bila morebiti cela Nemčija protestanška, protestanšk Dunaj in veliko veči del Avstriji, kot je tako? In koliko ložej bi potlej onigavil Bizmark in njegovi preljubi! Zakaj papež in katoličani imajo svoj „Non possumus", ki se ne vjema vselej z liberalsko in veliko-prusovsko politiko. Oho, oho! slišim kričati. Le počasi „ohokajte," moja navada nikoli ni prazne besede govoriti, pa tudi na? ni treba sram biti vsakemu pustiti, kar je njegovega. Poglejmo nekoliko v zgodovino.
Cerkveni možje so edine misli, da zoper povodenj Lutrovih zmot je bil Bog obudil sv. Ignacija in njegovo družbo. In kar je družba sploh, to je bil blaženi Peter Kanizij posebej za Nemčijo in Avstrijo. Kakor je Luter papeža preklinjal in vse žilje napenjal, da bi bil spodmaknil stol sv. Petra, tako je nasproti sv. Ignacij s svojim redom |>apežu obljubil nepremakljivo zvestobo in pokor -šino, in bi. Peter Kanizij je to obljubo spolnoval posebno na Nemškem in Avstrijanskem. Z vsi m i močmi so jezuiti ustavljali razširjanje protestantizma ; od tod je jasno, zakaj da so j>osebno protestantje tako hudi na jezuite in so tako nezmerno veliko pisali in pišejo zoper to preizverstno katoliško družbo. Kteri izmed katoličanov jezuite sovražijo, psujejo, čemijo, kakor na pr. tag blattarji, to so prav za prav le opičarji protestantov, ki v njih rog trobijo in naj večkrat sami ne vedo zakaj?
Sedanji čas se ponavlja veliko tega, kar se je godilo ob Lutrovem času ; zato se ni čuditi, da se nasprotniki, ki vedo, da njih hiša stoji na močerni podlagi, katol. Cerkev j)a na nepremakljivi skali, tako silovito boje naj zvestejših stražnikov katoliške Cerkve.
Kar se dandanašnji godi po Evropi in zlasti po Laškem in po Nemškem, to se je godilo ob Lutrovem času po Nemškem in Avstrijanskem pod nekoliko drugimi podobami. Tudi takrat, kakor sedaj, se je oznano-vala razberzdana prostost; tudi v lij stoletji so napadali oblast in veljavo sv. Cerkve, grabili samostanske posesti, podirali cerkve, terpinčili škofe in duhovne, ki niso hotli Rimu ter svoji veri nezvesti biti. Mogočni knezi so potuho dajali krivoverstvu z besedo in z orožjem; na naj viši učeniške stole v čisto katoliških deželah so po-sajali tuje učenike zmote in jih drago plačevali. Toži se dandanašnji zoper kužno in nezmerno sovražljivo čas-ništvo, k čigar vodstvu liberalci sprejmejo včasi iz druzih služb odveržene osebe itd.; toži se zoper toliko za-peljivih bukev, ki jih pišejo odpadniki, novošegni judje ter z njimi hočejo ljudstvo okužiti in čisto sj>ačiti. Pa tudi takrat ni bilo bolje. Naj bolj zasramljive spise, naj ostudniši obrekovanja, naj bolj zbadljive zabavljice, skaženc katekizme polne strupa in zmot so povsod razširjali, med mladost trosili, vasi in mesta z njimi kužili. - bere se, da ogenj po amerikanskih poljanah, kadar se vname in ga veter žene, s toliko naglostjo dalje šviga, da prehiti dirjajočega konja z jezdicem, in „farmarji" ter poljedelci se morajo na življenje in smert boriti zo-]>er strahoviti živelj. S podobno naglico se je takrat razširjalo pohujšanje, razširjale se zmote.
Koliko pa zamore goreč duhoven storiti zoper zmote in zoper pregreho, je takrat pokazal zlasti zvel. Peter Kanizij. (Gl. „Der sel. Petrus Canisius. Nach d. Civilta cattol. Wien lSi»o.) Ker je pa ta prečastitljivi Škit resnice bil iz Jezusove družbe, zato ravno njegovo djanje pojasnuje iu kaže, zakaj da hudobneži jezuite smertno čertijo in preganjajo. Poglejmo le nekoliko v njegovo djanje in goreče prizadevanje v prid sv. Cerkve in ote-vanje neumerjočih duš. V mestu Koloniji (Koln) je bil del ljudstva v krivo vero zapleten, Šolska mladost v vse pregrehe potopljena, vikši pastir sam priverženec
krivovercev. Tedaj začne „rnagister" 251etni Kanizij učiti na velikih šolah v tem mestu, prične se njegova živa in neutrudljiva delavnost. Ni mu bilo zadosti po dvakrat na dan v šolah z naukom braniti sv. vero , temuč naloži si zraven še podučevanje otrok, pridiguje za ljudstvo, zbira mlade šolce in jih podučuje v veri in v čednostih. Tolik trud je rodil tako lep sad, da je bilo mesto v malem času ozdravljeno vsake zmote, mladina k dobremu poživi jena in vsi hujši spotikljeji odstranjeni.
Nekoliko pozneje se je boril v Ingoldstadtu. Tam-kaj je gospodovala kriva vera, nesramnost, zaničevalo se je vsako versko opravilo, veči del učenikov na visokih šolah je živelo pohujšljivo in učilo krivo vero, mladosti so se potikale v roke zanikarne bukve in kri-voverske knjižure, mladi ljudje so rastli v nemarnosti in brezbožnosti in opušali učenje. Iz šol se je bila hudobija in spačenost razširila med ljudstvo, opušali so se ss. zakramenti, cerkve, Božja služba se je očitno zaničevala ....
Kaj stori Peter Kanizij v toliki nesreči? Delati začne na vso moč. Na visokih šolah z nepremagljivimi dokazi bogoslovske učenosti podira krivo vero, razkropljuje temo zmote izmed meščanov z lahko razumljivimi pridigami, vojskuje sc zoper pregreho, čednosti zopet čast in veljavo pridobiva, mladino krog sebe zbira, jo z duhovnimi družbami, bratovšinami k dobremu budi, obiskuje bolnišnice, tolaži umirajoče. Ves ljubi dan in velik del noči je vedno v delu za Boga, za Cerkev, za bližnjega: in v poltretjem letu se zopet napolnujejo Božje veže, prejemajo se poraočki zveličanja, Božja služba dobi novo lepoto, zmota se obsojuje, studi, zaverže, vse mesto je prerojeno. Toliko premore gorečnost in bogo-Ijubna učenost, toliko premore tudi le en sam duhoven, en sam jezuit z Božjo pomočjo. — Ali zdaj veste, zakaj Bizmark in liberaluhi čertijo goreče duhovne in še naj bolj jezuite ?
Pa poglejmo Še kam. kar se nas bolj blizo tiče.
Na Dunaju ni bilo dosti bolje. Cesar Ferdinand je bil iz dežele, minister Zichy pa je zmoti in pregrehi pustil vso prostost; na Dunaj in v okrajine sc je vrila zmota, plemstvo in drugo ljudstvo se je pogreznilo v neusmiljeno zanemarjenost. Po naj boljših učilnicah so sedeli učeniki zmote, iz Saksonskega se je razlila cela povodenj zanikarnih bukev po deželi. Vse se je zmedlo, vse v pregreho pogreznilo ; komaj dvajseti del prebivavstva je bil še prost zmote in spačenosti. Samostani so bili zapušeni, semenišč prazno, H) duhovnij brez pastirjev in že dvajset let ni noben mladeneč prosil od škofa mašniškega posvečenja! Toliko nesrečo je bil na-ravil krivi nauk in mlačnost, takemu zaničevanju je ila zapadla sveta čistost.
V toliki pogreznjenosti si izprosi pobožni cesar Ferdinand Petra Kanizija, ki pride z nckterimi tovarši iz Parskega, in začne s prižnic in po šolah vojskovati se zoper krivo vero in zoper pregreho ; ne meni se za obrekovanje, černjenje, žuganje hudo voljnih nasprotnikov. Pri vsem tem je vender v začetku več truda kakor pa sadu ; zato pa Bog še posebej vmes pritisne, pošlje kugo med meščane, in ko vse križem umira, tudi spoznanje zopet prihaja, in Kanizij doseže zmago. Bolni in zdravi išejo Kanizija, da bi svojo vest vravnali, celi Dunaj ga ljubi in spoštuje, ljudstvo se na trume spreobrača. Ko je mesto vravnano, se Kanizij napravi na pot in prehodi 300 duhovnij v okrogu, ki so bile brez katoliških duhovnov, povsod zatira dela teme ter v novo čednosti pot odpira. Ko to opravi, se verne v mesto, in čaka ga delo na novo po vsih učilnicah, cerkvah, po vsem mestu in celo na cesarskem dvoru. In kakor je delal na Dunaju in drugod, tako tudi v Pragi, v Stras-
burgu in po neštevilnih druzih krajih. Krivoverci so zlasti gledali s pisanjem, z bukvami, s knjižurieami, s čisto majhnimi spiski in papirčki zmote razširjati in ljudi od otročjih nog zase pridobiti; ne sv. pismo in ne drugi zdravi nauki niso bili pred njimi varni: vse so skušali pre-verniti, pokaziti in veliko naukov in resnic so čisto za-vcrgli. Peter Kanizij pa jih je z nasprotnim orožjem zavračal in njih zmote pobijal. Kadar koli so kake lažnjive bukve , kaki spisi prišli na svitlo : berž je bil Kanizij na svitlem z nasprotnimi katoliškimi resnicami in z njih dokazi. Tako se je krivovcrstvo in brezboštvo njegove duhovne moči in božje nepremagljive rcsniee povsod balo. V Avgusti Vindeliški (Avgsbitrgu) je deset naj bolj vžganih oznanovavcev zmote obmolknilo, ko je Kanizij tje prišel in z Božjo močjo pričel učiti besedo večnega življenja. Že le deseti del meščanov je bilo še vernih in novoverci so bili prebivavce navdali s tako jezo zoper katoliško vero in duhovstvo, da si kardinal Oton ni bil skor življenja svest. Sedem I«'-t je Iva nizij neprenehoma tam delal, in očistil je bil mesto pregrehe in zmote.
Ako sedanji „lichtfrcundi", taghlattarji in enaki zgubljeni ljudje kaj tacega berejo v zgodovini: se ve, da jim kri zakipi, ker Lutra in druge krivoverce še terpe, le goreče katoličane kajfajo od zora do mraka, Čez vse naj bolj pa jezuite. Ali tudi to ni nič novega: tudi Petru Kaniziju se je enako godilo. „Kesuica (laž-nike) v oči kolje;" to je star pregovor. „Krzlažnik" Tagbl. n. pr. čisto pri miru pusti turke, j ude, luterane, cvinglijane, herrnhutarje, kvakarje itd.; le samo nad katoličani pod raznimi imeni vedno kvaka, kakor da bi mu bili oves osinukali ali deteljo popasli, dasiravno mu nihče lasu ni skrivil in vso naše djanje je le hramba zoper vedne laži in napade tega sejavca z dražb po naši deželi. Njegova stranka mora pač debeio kožo imeti, da se ne sramuje tacego organa, ki ga „brezijskega obritega prešiča", pa do naj novejših „kroparskih laži'4 vedno po perstih klepljejo, pa mu vse nič ne zaleže.
Misliti si je pač tedaj, koliko sovraštvo je Kaniziju zbudovola njegova gorečnost in delavnost za sveto reč. Odpadniki Pavel Vergerius, Andrae, Chemuitzius so v pisanji ves žolč nad njim razlivali, ga zasramovali. pso-vali, obrekovali, razvpivali ga za sleparja, ga hinavca, kri-voverskega in lisičnega rogovilcža imenovali. Zubuvljiee, bistroumke, neobtesunost, ž uganja — vse je sulo nanj : tako le obdivjani ljudje rojiti zainorcjo. Na Dunaju, v Pragi so ga večkrat zalezovali, da bi ga umorili; ve-likrat so razdražene derhali vanj hujskali. V nekem mestu so ga s pahanjem in suvanjem iz cerkve i/.tiral i; v drugem mestu ga s kamenjem preganjali in ranili; spet drugej so ga pri altarji ranili, kjer je masovni. On paje bil celo vesel, da je preganjanje terpel zavolj pravice. Kekel je: „Neskončna hvala bodi izrečena Jezusu Kristusu, da On, ki so njegovi naj huje z njim delali, ko je sam vedno le dobro delal, mene vrednega stori, da novotarji v me lajajo in me grizejo, kterih nauk je od Cerkve že zaveržen in kterih spomin bo pri mlajših studen." (Gl. „Der sel. Canis." str. 33 id.) — Toliko tedaj je storil dobrega en sam jezuit Kanizij za zveli-čanje duš , za katol. Cerkev, za veljavo Kristusovega namestnika, za ohranjenje in čast edino zveličavne cerkve. In koliko je storilo, koliko dela še zmiraj toliko druzih!... Ali zdaj veste tedaj, zakaj Bizmark , zakaj mavtarji, zakaj taghlattarji smertno čertijo jezuite ?
Pobožnost za sv. Očeta.
Ve le sovo. — „Prišel je pa, kakor se bere v sv. pismu, Jezus v kraje Cezareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da je Sin člo-
vekov? Oni pa so rekli: Nekteri, da je Janez Kerstnik, nekteri pa, da je Elija, nekteri pa da Jeremija ali prerokov kdo. Jezus pa reče: Vi pa, kdo pravite da sem? In odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. In Jezus je odgovoril in mu rekel: Blagor ti! Simon Jonov sin, ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj oče, ki je v nebesih. Pa tudi jez povem tebi: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenske vrata je ne bodo zmagale." Tako je govoril Gospod ter cerkev postavil in ji dal sv. Petra vidnega poglavarja ko namestnika svojega.
Živoverni kristjan, kteri veruje v ponižnosti svojega serca v Gospoda ko Boga in Izveličarja, veruje tudi v njegovo besedo ko božjo besedo ter ne dvomi kar nič nad obljubo Cerkvi dano, in zato tudi ne nad obstankom svete Cerkve, naj tudi sam pekel tisto napada in pod-kopuje. Bog je, kteri v ponižno-verno seree svoje milosti vliva, in verni navdan in pokrepčan v svojem verskem prepričanju pregleduje v duhu vse pretečene čase ter vidi in gleda staro nejeverstvo v zvezi z mogočnimi tega sveta ko zaklete nasprotnike sv. Cerkve ; vidi in gleda krivoverstva vsake podobe skoz vse stoletja ko napadovalne zopernike svete katoliške vere; in v naših časih vidi in gleda malikovavstvo, vidi in gleda, kako da ono vse žde napenja, da bi vtopilo Cerkev in z njo zaterlo sveto vero tu na svetu.
To vidi in gleda živoverni kristjan, in po milosti božji v v»»ri neomahljiv in pokrepčan, si misli: Osemnajst str, let se skazuje ko resnico obljuba Gospodova, ta obljuba pa je obljuba božja, je toraj večna resnica, zato pa tudi Cerkev, skoz vse stoletja zmagovalna, se pri vsem sedanjem peklenskem trudu sveta vender le nič bati nima, kajti: Peter, ti si skala, — Cerkev bo obstala.
Vsaka družina, vsaka družba je brez glave , brez gospodarja anarhija (brezvladje), vidna zmešnjava, razpadu propadla. Vsaki v taki družini dela po svoji glavi, skerbi le za se, in tako gre eden sem drugi tje, eden gori drugi doli, nobena reč ni o pravem času zgotov-Ijena, nobena na pravem kraju, vse se mede in račša tako dolgo, da sčasoma tudi res vse razpade. Bog v svoji neskončni modrosti je zato Cerkvi, ktero je na zemlji postavil, poglavarja ali gospodarja, voditelja dal, da čuje nad vso keršansko družino, da varuje neprecenljivi verski zaklad ter edinost iu blagor keršanski poskerbuje, ('erkev pa varuje razpada in poginja. Ti si Peter, skala, je rekel Gospod, in na to skalo bora zidal svojo Cerkev — in tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. S tem je Gospod sv. Petra očitno postavil poglavarja svete Cerkve in mu vso duhovno oblast do vse keršanske družbe izročil.
Da je pravi nastopnik sv. Petra in tedaj tudi poglavar vesoljne Cerkve z vso oblastjo Petrovo Rimski škof ali papež, nas uči zgodovina, nam terdi pamet, in nam razkazuje očitno Cerkev v svojem vesoljnem zboru Florenškem. Cerkev je steber in vklad resnice , kakor pravi apostelj, vojena od sv. Duha, kakor pravi trijenški zbor, in nji na strani je Kristus sam po lastni obljubi; Cerkev je po tem takem pod varstvom in vodstvom božjem, kakor pa Cerkev, brez dvombe tudi nje poglavar, Rimski papež in Cerkev in Cerkev in papež sta med sabo v nerazvezljivi zvezi. To varstvo nam kažejo vse stoletja do današnjega dne.	(Konec naal.)
Ogleif po Siorcnmkem in dopisi.
Šolsko. V ljubljanski realki (7 razredov) je bilo ob koncu leta 3OJ učouccv. Razun 7 so vsi katoličani. (Po
druzih šolah je še veliko manj drugovercev, po nai več čisto nobenega ne, iz česar se vidi, da po vsem Kranjskem je ime ,,konfessionslozna" Šola brez pomena. Vender pa se vidi v nekih sporočilih, kjer sicer čisto nobenega nekatoličana ni, posebno prizadevanje, da bi bili tisti vvodni spiski prav na moč „konfessionsloz !") Vvodne nemške obravnave v letniku za realko so urezane le za učene strokovnjake. Učeniki so gg.: Dr. Mrhal, Peternel, Pirker, Lesar, Žiftkovski, Wastler, Kozina, Finger, Opl, Globočnik, vit. Perger, dr. Supan, Wester, Derganc, Oelhofer. Za nedolžnostne tvarine gg.: Peternel , Mrhal, Perger, Globočnik, Heinrih, Forster, Wes-sely Schvveiger, Kokalj.
Novomeška gimnazija je imela ob koncu šolskega leta 107 učencev (v 1. razr. 20; v 2. 14; v 3. 15; v 4. 16; v 5. 16; v 6. 12; v 7. 4; v 8. 10), in sicer 98 Slovencev, 3 Hervate, 8 Nemcev. Razun 1 nezed. gerka so vsi katoličani. Kdo ve, kaj si je nova era obetala, ko je oo. frančiškanom vzela gimnazijo in jo svetnim izročila? Sedaj ima cele 4 učence v vsem sedmem razredu! (Pod roko nam je prišel novomeški program od 1. 1862, v kterem se bere, da je bilo ob koncu tistega leta 226 učencev, tedaj čez polovico več kot sedaj, 11. 1860 in 1861 jih je bilo 227 in 222). Take rakove poti so gotovo tudi „jezuiti" krivi! Sicer ima sporočilo dva nemška spisa. Ob koncu šolskega leta sta gimnazijo zapustila: G. Margesin, ki gre na gimn. v Maribor, in dr. A. Bohra, ki odide ko pravi učenik v Olomovec. Na novo pa prideta gg.: J. Pa j k iz Maribora in J. Stare iz Požege. Učiteljev je bilo 8 svetnih in 6 iz reda sv. Frančiška.
Iz Jezice. — Dvanajsto nedeljo po binkoštih je fara Ježica opravila pobožni obhod in molitve za sv. Očeta Pija IX tako-le : O poli desetih dopoldne smo se zbrali v farni cerkvi na Ježici in smo ali v procesiji k domači podružnici sv. Jurja v Stožicah, kjer je tudi farno po-kopališe. Tam je stranski altar Matere Božje sedem žalosti, v ktero imajo farmani veliko zaupanje, kajti množica vošenih podobic, darovanih iz hvaležnosti, očitno kaže, koliko gnad in dobrot so pred tem aliarjem že sprosili. Pred tem oltarjem je bila po pridigi sv. maša in litanije Matere Božje. Po opravljeni božji službi smo se zopet v procesiji vernili v farno cerkev, kjer je bil blagoslov s sv. Reš. Telesom. Popoldan se je v cerkvi nabralo 9 gl. v sr. za sv. Očeta. Skoraj vsa fara, šolska mladina iu več ptujih se je vdeležilo tega pobožnega opravila, ki je bilo kaj častitljivo in pobožne molitve veliko. Ljubezen do sv. Očeta Pija IX se je tudi na Ježici očitno skazala. Slovenec ljubi sveto vero in je pobožen otrok Jezusove sv. Cerkve do groba. Hvala Bogu !
Iz Doba. — Z. — Na sv. Ane dan (26. mal. serp.) se je pomikala v prelepi ravnini med drevoredom Čer-neljskega grada veličastna naša procesija k Materi Božji na Homec. Nepričakovano veliko ljudi, mladih in starih obojnega spola, se je bilo zbralo, in ginljivo je bilo viditi, kako je pobožno ljudstvo klicalo k Mariji, ki je .,Pomoč kristjanov," za blagor sv. cerkve in njenega poglavarja Pija IX. — V Radomljah pridružila se je procesija Rovska in Radomeljska, in tako je bila zlo prostorna cerkev na Homcu čisto napolnjena. Prečastiti gosp. fajm. Leop. Albreht so v pridigi tehtno razložili preganjanje kristjanov pervih stoletij , in pojasnili ter-pljenje sv. Cerkve med vladanjem slavnega našega sv. Očeta Pija IX, ter so končali z ginljivo prošnjo do Marije, naj bi, kakor zmiraj, tudi zdaj v tih silnih stiskah se pokazala varhinja sv. Cerkve in ljubljenca svojega sv. Očeta. Potem je bila slovesna sv. maša z blagoslovoma. Bog usliši na priprošnjo Marije Device molitve vernega, sv. Očetu zmeraj bolj vdanega ljudstva!
Iz Krope. (Konce.) To pismo so nam stolni dekan
poslali, in ker so že 14 dni poprej bili pisali, kako težko pridejo in za odlog te slovesnosti na drugi čas prosili, smo se vsi bali, aa bodo prihod odpovedali, po vodi bi splavalo veselje, ki smo ga že težko pričakovali, in bili so jezni in žalostni ljudje ob enem. Pisali smo tedaj zopet in vnovič jih prosili, da naj le pridejo, ter naj nikar ne gledajo na take spise, ker bi bilo res žalostno, da bi par nasprotnikov več premoglo, kakor vsi pošteni, verni teržani.
Nas preblagi gospod rojak so res ukljub nevrednemu napadu k nam prišli in z njimi nekaj druzih duhovnov, rojaki naši. Zbralo se je bilo tudi nekaj sosednjih duhovnov , in praznik se je res obhajal veličastno. Vse slovesnosti popisovati bi bilo preobširno. Bodi pa rečeno, da solze veselja so nam oči zalivale, ko smo vi-dili častitljivo slovesnost pontifikalne maše, ki so jo in-fulirani prelat in naš rojak v naši preljubi, prelepi cerkvi M. B. navdušeno opravljali, in ko smo en dan slišali 3 tukajšne duhovne rojake, naše sinove, naše brate, naše znance, Božjo besedo oznanovati. Naj reče kdo kar mu drago, mi smo ponosni na to, da imamo izmed nas deset duhovnov, spoštovanih, ljubljenih, vmes tudi na viših cerkvenih stopnjah. Nepozabljiva nam bode slovesnost in nauki. »Nobenemu še ni bilo žal na smertni postelji, da je v življenji Marijo častil; marsikteremu pa že, da je ni!" Teh besed iz ust stolnega]dekana ne bomo pozabili, in če smo že dozdaj svojo »ljubo Mater pri Kapelici" goreče obiskovali, bode v prihodnje ta naša gorečnost še obilniši. Kar so nas učili naši starši, sporočiti hočemo tudi mi svojim otrokom. — Povzdigovalo je pogostno pokanje iz možnarjev slovesnost, ki je bila s slovesno petimi litanijami in zahvalno pesmijo dokončana še tisti dan. Po tergu in v okolici pa je šel le en glas: »Tacega, kakor današnji dan, še ni bilo pri Kapelici, in javaljne še kdaj bode!" —
Če je bila pa ta slovesnost sploh všeč, pisavcu brezimnega pisma nikakor ne, že zato ne, ker njegova ni obveljala. Splošno veselje ga je še bolj razkačilo in revež ni vedil, kako bi se znosil. V svoji jezi gre, in ljubljanskemu Tagblattu, svojemu enako mislečemu bratcu potoži svojo žalost v omenjenem dopisu, kakoršnega s tolikimi lažmi na enem kupu menda vender še ni imel.
V	tem spisu je vse, to slovesnost zadevajoče, tako spa-čeno, prevernjeno, z lažmi in obrekovanjem potaknjeno, da se precej vidi, da ga je narekovala gola strast in sovraštvo do svetih reči in do duhovščine. Da je 2. julija za Kropo zapovedani praznik, da nobeden tisti dan ne dela, da je zjutraj in ob 10 vselej Božja služba in darovanje, da je srenja letos posebno slovesnost želela itd., to vse dopisnik dobro ve, kakor mi; čimu tedaj je tako černil, skrunil pred svetom č. g. stol. dekana, našo srenjo in posebno kovače? Sta mar Tagblatt in njegov dopisnik od samega zaničevanja do duhovnov že tako oslepljena, da se jima povsod vse černo vidi? Dru-gač si ne moremo razjasniti, kako da je mogel dopisnik kaj tacega pisati in Tagblatt kaj tacega sprejeti. —
V	dokaz rečenega, in da vsi zvedo, kako je z našimi cerkvenimi rečmi in z našo srenjo, naj ta dopis posnamemo po večem.
Dopis pravi:
1.	»Druzega do tretjega mal. serpana so se tukaj obhajale Marijne pobožnosti, ktere je pred nekaj leti ljubljanski mestni fajmošter vpeljal". — Dve laži; — 3. mal. serp. pri nas od nobenega praznika nič ne vemo ; od leta 1821 ob tem dnevi gosp. dekana ni bilo v Kropi. Kdo pa je »zaobljubljeni Šmaren" vpeljal in kdaj, se vidi že iz rečenega.
2.	»Dasiravno so bolj razumni (eiosichtsvollere) prebivalci iz Krope in okolice g. fajmoštra Zupana prosili, naj letos te pobožnosti v delavnikih opusti in rojakov
s svojim prihodom nikar ne osrečuje, ker zavoljo tega ne samo revni žeblarji, ampak tudi okoličani silne dela popuste in tako celi teden pohajkovajo in pijančevajo ;
—	vender je g. Zupan prišel." —
Ta stavek je že daljši, ima pa zato tudi 6 laži v sebi brez druzih pomčt in nepristojnosti. Prašamo dopisovalca : Kdo so razumniši prebivalci in kteri so? Koliko jih je? So mar tisti, v kterih imenu je brezimno pismo pisano? Potem je ta beseda — »einsichtsvoll"
—	gola laž, ker brezimno pismo ne kaže olike, ampak le nesramno surovost! Ali so pa morebiti tisti razumniši, ki v cerkev ne hodijo in tudi za popravo kape-lično še solda niso dali? Potem jih dobro poznamo. In če so tako razsvitljeni, zakaj se niso podpisali, zakaj se v temoto brezimnosti skrivajo? In dalje, kdo je dopisovalcu pravico dal g. stolnega dekana prositi, »naj nikar svojih rojakov z obiskovanjem ne osrečuje", ko smo ga mi vender ustmeno in pismeno povabili? Kdo mu je dal pravico v imenu okoličanov govoriti, ko nam je župan okolice (v ktero spadajo vasi: Brezovica, Mišač, zgornja, srednja in spod. Dobrava, Otoče, Zaloše, Prezre-nje, Podnart, Ovsiše, Poljšica, Rovte in Česnica) zaterdil in razglasiti prosil, kako so bili okoličani tega praznika veseli? Ali je dopisniku okolica Kamuogorica, kjer ima morebiti par enakih tovaršev? In če se dopisnik in pajdaši za pravično reč poganjajo, zakaj se ne izdajo, zakaj so skušali sum zverniti na g. Špindlerja v Kamni gorici, ki jih je pa v »Novicah" in »Narodu" dobro oštel? In če smo res v vstavni in svobodni deržavi, nam mora ravno tako prosto biti, da hodimo na Božje pota, da kak dan obernemo še posebej v Božjo in Marijno čast, kakor je liberalcem prosto, da hodijo na lov, na sprehod, na kegliše, na igre, kadar jim je drago. Kaj smo jim tedaj s tem na poti? In če enkrat en dan v tednu praznujemo, je mar to res »celi teden"? —
3.	Zdaj pa še le pravo pride. Ko bi bil g. Zupan sam prišel, naj bi že bilo, meni dopisnik. Ali poslušajte, kaj pravi? »Pripeljal je gospod saboj veliko dru-hal, spremljevale so ga kuharice in pevke; s svojim govorom je pa revnim kovačem »k veči časti Božji" zadnje kervavo zaslužene solde izpulil". — To ste pa zopet dve debeli. — Te kuharice in pevke so nektere tukaj rojene, pa zdaj v Ljubljani prebivajoče ženske, ki so o ti priložnosti prišle k »Kapelici" na Božjo pot in svoje znance obiskat. — Denarja pa nihče iz ljudi ni izžemal; darovanje, ki je bilo po pridigi, je že od nekdaj ta dan. Pač pa so stolni dekan ljudi pohvalili, da so pri vsi svoji revščini in po soldih toliko lepega napravili in tudi že poplačali.
Zadnja laž je pa tudi gerda nehvaležnost proti g. Zupanu. Stoljni dekan »tedaj bi bili iz ljudi solde pulili, oni »na Božjo čast", ki so nam že toliko dobrega skazali! Vemo, da jim ne bo po volji, pa da nesram-nežu usta zavežemo, moramo resnico očitno spoznati. Dopisovalec je ne mara še premlad, ali pa tako slabega spomina, da ne ve, kaj so ta naš ljubljeni rojak o koleri za tukajšne reveže storili, da so na stotine od dobrotnih Ljubljančanov sprosili in nam pošiljali, ter so ljudje vsaki dan juhe in mesa imeli. Lahko bi vedil, koliko so za olepšanje naše cerkve M. D. storili, in vsakdo mu lahko pove, da je sprelepi križev pot v farni cerkvi njih dar, da molčimo o drugih dobrotah. — Nehvaležniku pa, ki naše dobrotnike tako gerdi, pravimo pri nas: Sram te bodi!
4.	Na dalje dopisovalec prežvekuje še enkrat svoje laži in preteranosti, Kroparje za berače razglaša in pravi: da zavolj obhajanja tega praznika se celi teden potepajo, pijančevajo in kakor deželna nadlega okolico obsipajo in beračijo. In vender jih sto in sto lahko spričuje, da tisti dan nobeden ni bil pijan v Kropi, da so
drugi dan zjutraj ob treh vsi šli delat. — Stol. dekanu podtika prevzetnost in gospodo val nos t, zasmehuje, ker so jim otroci in ženske roko kuševali, se spotikuje nad kosilom, ženske zraven štuli (dasiravno nobene pri kosilu ni bilo) — in poslednjič nad grozovitostimi, ktere si je sam namalal, dvakrat globoko izdihne: pervič nad cerkveno kaso, od ktere se po njegovih mislih kri in pot revnih prebivalcev cedi: drugič pa nad duhovšino m zbeganim ljudstvom, da bi jih že enkrat vsaj ena iskrica pameti razsvetlila !" (menda tiste pameti, ktero on prodajal!
To jc tedaj Tagblaitov dopis, ki šteje v 1'.» ver stali čez 20 laži, in ki je zraven še poln nedoslednosti, neslanosti, nepristojnosti in surovosti. Kdo bi le misliti mogel, da si kak list kaj tacega tiskati upa? Tagblatt pa jc dopis sprejel z veseljem, s« j tako jc dobil zaželeno priložnost, čertenim duhovnom zopet dati zaušnico, ki jc pa britko zadela njega samega.
To smo holj obširno razložili; naj bralci Zg. Danice zdaj sami prevdarijo, na kteri struni jc luč, na kteri pa egiptovska tema: naj previdijo, kakošen je list in kakošni dopisovalci, ki sc s takim orožjem vojskujejo. ( uditi se moramo, kako je mogoče, da še kdo taki list bere in njegove laži kupuje, ker o vsaki priliki se njegova lažnjivost tako jasno razodeva. Ali je mar pozabljen pregovor, ki je kdaj veljal pri poštenih Nemcih: „Einem Liigncr glaubt man nicht, auch wenn er dic VVahrhcit spricht?"
Ako se ozremo na to, kar sc je zoper nas pisalo, se ne čudimo več, da se take pošastne reči razširjajo po zanikarnih časnikih, — da se z našo sv. vero, s papežem, z duhovni, s spovedjo in druzimi napravami in osebami tako ostudno dela! Eden sc kaj izmisli, kaj zlaže, kaj prc>ili. in potlej gre to kakor ogenj po deželi. Iu če jc že tukaj se tako zgodilo pred očmi nain, kjer je vender sto in sto prič, kaj še le se zamore iz-mišljati in lagati o davnih dogodba h in o daljnih deželah, od kodar se ne morejo priče več dobiti, da bi obrekovanja overgle in resnico poterdile? V tacih okoli-Šinah je dobro ime katoliških osčb, naprav itd., ravno tako malo varno , kakor človek na samoti pred razbojniki.
Tcrg Kropa, avgusta 1*72.
.Ve nJak" predstojn iftvo.
Pelinovee.
/ruski llšp. Amerikanski „Agrikulturist," ki se močno bere, hudo graja novošegni ženski lišp, in očita ženstvu, da jc med drugim sozadolženo, da se je vse podražilo, in sicer sploh podražilo, še posebej pa kar j;re v gospodarstvo. Dandanašnji je veliko težej svoje lastno gospodarstvo napraviti, kakor pred 30 leti, ker eden druzega uihti v tratenji prekositi, zakaj zginila je nekdanja priprostost v noši, ki jc pa veliko več poštenega veselja in lepili dni delala, kakor sedanja lišpav-nost. Neumne dandanašnje šege veliko stroškov prizadevajo. I)a se ženske ne anajo lažnjive lasč nositi, to je znamnje, da niso odveč sramožljive, in to sc razodeva tudi v druzih rečeh. „Agrikulturist" pripoveduje o treh kmečkih hčerah, ki od lažnjivih las na glavi pa do cokelj na nogah nosijo toliko berklarij in kinčarij, da bi se s tem dala mašina za košnjo napraviti (kar je v Ameriki gotovo prav draga naprava). Kako bode potem revež oče izhajal ? — Če jc bilo kdaj kaj smešnega, so gotovo zdaj tiste strašne lesjaške kodelje, ki jih gosposke osebe v mrežah opletene kakor debele plahte ali plevnice nosijo. V novi dobi je vse lepo, kar je bedasto. Posebno imenitne so tudi tiste konjske sedla odzadej! Kadar sc bodo premije dajale za nečimerno
bedarijo in košatenje, menda dobe tudi kaj tiste plevnice in kodeljaste povčsma, ki jih nosijo kakor košate butare na herbtu.
Hnzffieti pa svetu,
V zagrebški gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta število učencev 504. Izmed teh je bilo 4H gojencev iz nadškofovega sirotišča, 32 gojencev kraljevega vstava (konvikta) in 10 iz kat. greškega semenišča. Po veri je bilo 432 katoličanov, 13 grekov katoličanov, 23 ger-kov nekatoličanov , 11 judov. — V oseš ki gimnaziji je bilo 231 učencev, Ino katoličanov, 30 nezedinje-nih gerkov, 1*.» judov. — Sporočilo zagrebške gimnazije ima spisek: Dar\vin in danvinizem, od prot. Janda. Očitno neprimerna tvarina jc za ta namen ta „hipothesa," s ktero sc dela sicer veliko kriča, pa tudi velika napačna raba, ki meri zlasti na to, da bi se v ljudstvu vera spodkopavala? Obžalujemo, pravi ,.Zagreb, list," kakor slišimo, da se nahaja na zagreb. gimnaziji sem ter tje kak profesor, ki se ne boji razdirati vere v sercu svojih učencev, ravno kakor da bi vera ne bila nika-koršna dobrota človeškega naroda... Kar se pa tiče darvinstva, pristavljamo s to priliko , da ga je nedavno obsodila francoska akademija. Delalo sc je za to, da naj se namesto slavnega Purkinjeta za anatomiški in zoologiški oddelek imenuje dopisujoč ud. Poganjal se je za to tudi Danvin; toda akademija — pretresavši v štirih sejah njegov nauk — je nauk zavergla, in Dar-wina ni izvolila.
IVštanska vlada, kakor piše „Ung. Llovd," se je pričela z Rumuni pomirovati in zedinjavati. Zdi se, da Madjare čedalje bolj skerbi zmiraj veče zavčdovanje Jugoslovenov.
Nrillško. Svobodni zidarji so bili j»ri obleganji Pariza izobčili iz svojega reda starega kralja pruskega m ,,vsemogočega" ministra njegovega Bizmarka, ker nista poslušala povelja velike lože, da naj odjenjata od morije in bombardovanja. Da bi jih Bizmark potolažil, je napovedal zdaj vojsko katoliški veri na življenje in smert zato, ker so katoličani prelivali kri za pruskega kralja na bojišču v Franciji. Tako piše „Hlas" in nadaljuje: Je pa poslednji čas, da naj se zajezi delo skrivnega frajmavrarskega društva, kajti povsod pri dvorih evro-pejskih imajo velik vpliv, in verh tega so liberalni časniki v njih moči. Poprej so protestantje očitali katoliški Cerkvi, da razklicujc skrivne družbe ko nevarne za keršansko vero in da katoličanom prepoveduje pod izobčenjem vsaktero zvezo s tacimi društvi. Sedaj pa že nektere protestanške ločine prihajajo k spoznanju, da pri vsih lepili besedah frajmavrarji ne merijo na drugo, razun na popolnoma iztrebljenje keršansko vere, in da verujoči kristjan se ne more in nc sme vdeleževati teh društev. Pred vsimi se staro-luterani v vsih časnikih in shodih določno izrekujejo zoper svobodne zidarje in svarč svoje priveržence pred njimi. Enako delajo nieto-disti po Nemškem in po Ameriki, ki so v velikih posvetili mcs» a julija sklenili, da nobeden izmed njih nc sme pristopiti v „grešno, nekeršansko in malikovavako fraj-mavrarsko društvo." — Na Nemškem pa je velik del
Erotestanških pastorjev pri tem skrivnem društvu— naj olj zarad.de name podpore. Od tod je to, da imajo toliko prijatlov po Nemškem. Želeti je, naj bi vlade spoznale, da te združevanja sovražnikov Jezusovega nauka so deržavi in občinstvu vse drugač nevarne, kakor pa jezuitovski red, kterega liberalci poslednji Čas s tolikim udrihanjem išejo zatreti. Kakor bode (v Biz-markiji) prevernjen altar, bode padel tudi prestol, če tudi sc bizmarkovccm zdi, da terdo stoji.
Iz Nemškega se silovito ljudi preseljuje v Ameriko. V Bremenu jih je letos do konca majnika stopilo v la-dijo kacih 38.000, tedaj do l'i.000 več kot lansko leto v tem času.
Novo nemško kulturo imajo menda slaviti tudi neke molitvine bukvice, ki jih je zložilo več nemških pastorjev za vojake „evangeliške" vere, kakor piše „ \Vahr-heitsfreund". Te bukve se vojakom dajo pri vhodu v tempelj in pri odhodu se zopet od njih poberejo. V njih je tudi „m o lite v konjika za svojega konja." — Moli se med drugim: „Daj (o Bog), da bom svojega konja zavolj tebe v Časti imel, ga zvesto opravljal, nobeno nejevolje nad njim ne izlijal, in zmiraj mislil, da tudi ta kreatura čaka razodenja otrok Božjih ..
Nova uemška vojaška postava. kakor piše „baltim. Volksztg.", je za prostega vojaka taka, da se Bogu smili, višji pa se tipijajo v žametovih rokovicah. llaz-žaljenje višega se kaznuje naj manj s kaznijo 4 tednov
1*ečc in v naj hujšem primerljeju s 4 leti v terdnjavi. {azžaljenje podložnega se kaznuje en dan z ječo, in do 2 let s terdnjavo. Vojak, ki napade višega, pride na terdnjavo za n let; viši, ki podložnega terpinči, ali celo na zclravji poškoduje, pride na 4 tedne ali celo na en sam teden v ječo; naj viši kazen je 3 leta v terdnjavi. Kdor višega hudo na telesu poškoduje, se k smerti obsodi (le če je bil z nepostavnim obnašanjem višega k temu dražen , pride na 10 let na terdnjavo); ravno ta hudobija do podložnega se kaznuje s 4 mesci na terdnjavi do o let v ječi. Ako viši po orožji seže, da bi podložnega k »polnjenju kacega potrebnega ukaza prisilil, ali pa napaden v veliki nevarnosti se br anil, in ga tako ob življenje pripravi, mu to ni nič v kazen prišteto. Predstojnik tedaj sme pri napadu od podložnega taistega
f>rebosti, ne da bi se mu bilo zato kazni bati! In pod-ožni? V spopadu s togotnim višini ima le žalostno ponudbo: brez upora se dati prebosti, ali pa da brani svojo življenje in se s tim vkriviči djauskega napada zoper višega, ali če hoče nesreča, hudega telesnega poškod-vanja; se ve, da mu nepostavno obnašanje višega utegno kazen zmanjšati in pride le samo za — 10 let na terdnjavo! „IIoeh" prusko sabljarstvo! Kdo bi tukaj ne želel velikopruski biti!"
0(1 Skupščine 3 cesarjev v Berlinu se boje v madjar-skih krogih kakili korakov za poprijetje pumirovanja v Avstriji, ktero se je razbilo preteklo leto . . . Menda se
Iia ni bati odveč rumenega solnca za Slovane in kato-ičane od tam, kjer pruski orel peruti steguje. —
Nadvojvoda Viljem je dobil od cesarja Aleksandra veliki križ Aleksander-nevskega reda.
Hillisko. Sv. Oče so rimske lajinoštre pri zaslišanji posebno k temu spodbudovali, da naj pri rasteči spa-čenosti še enkrat veči gorečnost razodevajo, kakor sicer. Naj bolj so se pritoževali zoper napačno odrejo mladine. Nekteri liberalni učitelji eelo svojih lastnih otrok niso dajali več kerstiti, ter je mogla sama vlada zoper se vzdigniti. Ni čudo, da deržavne šole slabo, nasproti pa šole , ki jili vzderžujejo papež in katoliške družbe, štejejo že čez 20.000 učencev iu učenk. Iz tega se naj bolj vidi, kje je blagor iti varnost za mladino, kje so dobre šole.
Mnogotero trinoštvo in samovoljstvo laške vlade v Rimu je storilo, da se čez devet desetin rimskega pre-bivavstva volitev za srenjski zastop ni vdeležilo in da so toraj zopet liberaluhi na čelu. Rudečkarska „Capi-tale" sama je rekla, da v nasledku teh volitev se ne bo smela iskati volja mesta. ,,G. Corresp." sklepa, da imena kandidatov priča bolj kot vse drugo, da vlada nobenega Rimljana nima na svoji strani. In vender je zmagala ! Taka le je doba ,,zlate" svobode, da vlada le sila, sila, in denar.
Franeoskn. Viktor Hugon je 2. julija pisal vstano-vitelju „družbe dekliških brezverskih šol" v tem pomenu, da naj odgojo dajejo otrokom starši, deržava pa pa le nauk. K temu pristavlja „Blahovčst": O poslednjem obleganji Pariza je Viktor Hugon napiual mnoge brezglavnosti in ker je bil zoper Nemce, so ga zasme hovali nemški listi; to brezglavnost pa, zato ker men zoper vero, pretiskujejo z veliko sladnostjo, kajti: mnogi ljudje nimajo ne zavednosti ne vesti.
Dela se nova postava za ljudske Šole. Osnovo je naredil odbor, kteremu na čelu je škof Dupanloup. Po tej osnovi je namen ljudske šole, da otrok dobi tisto znanje, ki mu je neogibno potrebno za njegovo versko, nravno in umno oliko. Vera je po tem podlaga vse odreje, ki mora biti verska (kontesi jonska i. Zup nik je ud krajnega šolskega sveta. Deržinska pravica do otrok je s tim zavarovana, da deržinski načelniki v šolski občini izbirajo imenovani šolski odbor. (Očitno jc namreč, da pervo pravico do otrok imajo starši, iu ne deržava.) Kavno ti določujejo, če naj bode učitelj, kteri so ima vinestiti, svetnega ali duhovskega stanu. Vsaka Šolska občina z nad oOO dušami naj ima svojo dekliško šolo z učenieo. Kjer občine same ne morejo zderžati šole, pomaga departement ali deržava. Odbor je določno odbil posilno šolo (Schulz\vang). Svobodno gibanje ima široko področje. Osebe, ktere hočejo otroke učiti brez plače, iz usmiljenja, potrebujejo samo privoljenja kantonalnega sveta, kterega člen je dekan. Na očitni šoli pa zamore slehern biti učitelj, kdor dokaže, daje sposoben. Redovnikom, duhovnom, sposobnosti ni treba dokazovati. Vsakemu je na voljo šolo vstauoviti, kdor ji j«* zmožen zagotoviti obstanek. (Zagr. L.)
Preti povoiliiijo jezuitov, ki so pregnani iz Neiuo-Prusije, se boje sedaj strahopetni liberalci in pa potuhnjeni sovražniki splošnih človečanskih pravic. Boje naj se raji povod nji j udov iu prusomanov, meni ,.Vaterld«
V llralislavii bode od do 12. s.-pt. XXII. veliki
shod katoličanov na Nemškem.
Poljsko. Ubogi Poljei obhajajo letos prežalostni stoletni spomin pervega krivičnega raztorgauja njih lepe domovine. />. avg. pred sto leti je bilo v Petrogradu podpisano deljenje kraljestva , do kterega delivci niso nobene pravice imeli. Papež je bil edini vladar, kteri je protestiral zoper to, in ko bi bile tudi druge vlade presinjene od keršanstva , bi se tolika krivica nikoli ni bila zgodila.
Husko. „Allgeiucineriea" pripoveduje, da dorazumo vanje med Rimom in Rusijo se nadaljuje, da pa Rusija tirja več dopustkov, da bi si Poljsko tudi v veri podjarmila, in da Vatikan se no zdi temu nasproten biti. ,,Germania" temu nasprotuje in odgovarja: 1. Poganja nje zadeva le samo obstavljenje spraznjenih. škofij ; 2. Rusija ne tirja ne naj manjše koncesije ; 3. ne more tedaj Vatikan zanjo in ne nasproti biti; 4. lože se je porazumeti z razkolniškim Rusom, kakor pa s sedanjo italijansko vlado; .'>. ne bo se Avgsburgariei vsrečilo zaupanje Poljeev pri sv. Stolu pretresti, kteri so dobro prepričani, kako skerbi Pij IX za njih blagor.
Husko poljsko. Bratomorski raz por med Poljci iu Rusi, kakor piše izverstni dnevnik „Ceh". sr že delj časa na prijazniši pot obrača. Od obeh >trani se množe tehtni glasi za mir. Petrograjski „Galos" n. pr. v daljšem spisu pravi: Poljaki ponujajo zdaj Rusiji roko, ali jo bodemo odbijali V Mir hočemo storiti s Pol jaki, z njimi
smo si po kervi v rodu____ V vsakem Poljeu moramo
čislati loljca in v naši moči ni prekerstiti katoličana za „pravoslavnega" (razkolea). Mi moramo biti pravični Poljcem, moramo jim »lati vse občanske prava in jih ravnopravue storiti z Rusi, moramo jim rusko zemljo
storiti prijetno...." V dan stoletnega spomina, pravi „Čeh", se je v Londonu zbralo kacih nO sinov sedemkrat ubite matere Poljske. Storili so resolucijo, da naj se napravi zveza vsih na tujem živečih Poljcev, ktera bi obstoječi)osti poljskega naroda veljavo pridobivala.
Iz Monakovega SO naznanovali pred nekaj časom: Grof Ludovik pl- Arco-Zinneberg , nadpolkovnik „a la suite" , podeljenega pruskega kronskega reda St. 4 ni sprejel, in sicer v oziru na sedanjo pruske vladino politiko. ki je zoper njegovo stran, kakor predsednika katol. kazine. — Ta je že mož!
Kelgijanskn. Pred nekaj časom je bila družba „Co-mitč pontifical" vravnala procesijo na slavno Božjo pot M. D. V Mal. Čez HUOOO romarjev se je zedinilo k molitvi za mir med keršanskimi poglavarji in za novo vstanovljenje sv. Očeta v njih pravice. Ko pride vikši škof obhod vodit, je iz tisučerih ust donelo: Bog živi Pija IX! Bog živi našega nadškofa! —
tmerikansko. V št. Pavlu je 14. jul. škof de Grace
Posvetil češko poljsko cerkev. Goreči poljski misijonar Fr. Ks. šulak, Jezusovega reda, je te dni šel v Du-luth, deleč v severni zahod, nadaljevat ondi apostoljsko delo, ki ga je bil že poprej pričel. —
Zoper fcizmmka. Do 3000 rojakov iz Alzaeije in Loreno je v novem Jorku 15. jul. z rauziko prišlo na francoski konzulat in so se ondi za Francoze zapisali.
Med halij n ni iu belimi se zmiraj primerijo puljave in sovražljivosti. Čikotanei žugaio merjevcem kanada-pacifik-železnice in nočejo ne ljudi ne robe pustiti skoz svojo deželo. Poslednji čas so umorili belo deržino Lee v Texas u: očeta, mater in malo hčer, so s pšicami končali in jim kože z glave potegnili, dve hčeri in Kletnega sina so pa v sužnjost gnali. —
Hu>le jiorodnji so bile tudi v Ameriki. V Albani so bili na milje dolgi oddelki železnice razdjani, setvam pa, posebno reži in pavoli, jc storjena silna škoda; v vsem se šteje do 5 milijonov škode.
V gorenji Karolir.i so spreobračanja k katol. Cerkvi posebno^pogoste. 7. jul. jc bil sprejet g. Whiteake pl. Koleigh, 'mestni župan, posebno izobražen mož, ki ima veliko prijatlov in imenitne sorodovince. Iskal je že več let resnice in pokoja, in našel jo je po hudih dušnih borbah. Njegova deržina je bila ractodistiška.
I/ Ijllliljaiie. Procesija :. i sv. Očrta iz Ljubljane in okolice na Dobrovo in pobožnost ondi se je opravila veliki Šmaren, kakor je bilo naznanjeno. Bilo je za popotnike naj lepše vreme, ki se zamore želeti. Procesije iz peterih ljubljanskih duhovnij so bile nekaj že pri odhodu od farnih cerkev velike, nekaj pa so se po poti skoz mesto in zunaj na zbirališču dopolnile ter je bilo iz vsih stanov ljudstva silne množice, ki je skoz in skoz med petjem in glasno molitvijo kakor duhovna vojska romalo proti milostnemu svotišu Marije Device na Dobrovi. Kake tri četerti ur«* dolgi ridi molivcev je prišla dobrovska fara z duhovstvom naproti in so se zedmjeni vsi pomikali k cerkvi, in v cerkev, kolikor je bilo mogoče. Zraven ljubljanskih ste bile prišle tudi procesije z Brezovice in od sv. Katarine z duhovstvom in obilnim ljudstvom ; z brezoviške fare gotovo dve tretjini prebi-vavstva. Povsod po poti so se procesije množile, ker vse je želelo iti in nobeden ni rad doma ostal. Stari ljudje ne pomnijo toliko ljudstva na Dobrovi. Pred 100 leti pri posvečevanji ondotne cerkve jih je bilo silo veliko, vender se misli, da ne toliko, kolikor ta dan. K sreči je imel pridigo zunaj cerkve gosp. kanonik P. Urh, kterega presunljivi glas je razločno donel deleč tje med množice, ki so bile vse ginjene in pretresene,
ko je pridigar živo popisoval, zakaj svet sovraži sv. Očeta in kako mu plačuje njegove aobrote, pa kaj je nam storiti v sedanjih okolišinah. Po naslednjem darovanji za cerkvene potrebe je imel vrednik tega lista med obilno azistencijo in izverstnim petjem in orglanjem na koru veliko sv. mašo. Od 10 blizo do poli ene je terpelo vse opravilo. Molitve se je storilo ta dan veliko za sv. Cerkev, sv. Očeta in Avstrijo; Bog jo usliši! Naj pristavimo še lepo nepričakovano djanje, ki je vredno, da se zaznamnja za zgodovino. Precej po opravilu smo prejeli iz dobre roke 100 gld. za sv. Očeta. Ime darovalne roke nam ni znano, upamo pa, da ga ima Bog zapisanega v bukvah življenja. Prihod, kaj več.
Duhovne vaje v Alojznici se prično 19. t. m. z Večerni ca mi o 5 popoldne.
Okoli Šmarne gore In okoli Polhovega gradca je undan toča hudo pobila.
Lavanlinski k no/ in škof so odločili čas za pobožnosti v prid sv. Očeta od 15. avg. do 3 kim. Dan si izvolijo gg. župniki sami. Cerkve Marije D. so: Ma-rija-Celje; doma pa: Marija v Pletrovičah; M. v Zagori i: M. v Novem sadu (Nova Štifta) pri Gornjem gradu; M. Snežnica v Slov. goricah, in več druzih. Procesije vo-dijo gg. duhovni. V zadevnih cerkvah je pridiga in velika maša z blagoslovoma. Do sv. Očeta so poslali prošnjo za popolnoma odpustke tistim, ki se procesije vdeleže in ss. zakramente prejmejo.
t
Preserčno hvalo vsim, ki so 11. avg. v tako obilnem številu spremili k pokopu našega nepo-zabljivega
Janeza
naznanujerao	Fabijanovi.
V Ljubljani, 12. avg. 1872.
V kerski škofiji je prazna cela rajda — 112 duhov-skilt služb, ker je pomanjkanje duhovnov. 14 jih je uraerlo že to leto, kaki 4 so tako odstopili, v pastirstvo jih je stopilo 14; tedaj jih že sedaj manjka kacih 116. V 3. letniku v sera. jih je 9; v 2. le 5; v 1. le 7 , in letos utegne kakih 5 v bogoslovje prositi. „Vaterland" prišteva med vzroke tolikega pomanjkanja nesramne psovanja Cerkve in njenih služabnikov, novo vojaško postavo, ki je med vsirai stanovi naj bolj neprijazna dudovstvu itd.
lz Celovca. Ravno sc tiska v tiskarnici družbe sv. Mohora zelo potrebna in lepo vredena ter podučna knjižica: „Nova mera iuetrična, slovenskemu ljudstvu v poduk."
Dobrotni darovi*
Za sv. Očeta. D. Brodnik 5 gld. papežu Piju Včli-kemu, proseč sv. blagoslova sebi in družini, za zdaj in zadnjo uro. — Z Ježice 9 gl. po opravilu za sv. Očeta. — Neimen. žena 2 gl. — I. I. y3 tol. 3 gl. sr. — Dobra roka 1 gl. 40 kr. sr. G. S. 5 tol. Iz dobre roke 100 gl.
Za katoličanstvo na Turškem. G. S. 25 gld. — G. Anton Krašovic, fajm. v pokoju v Loki, 1 gl. — G. Fr. Jarcc, duh. pomočnik v Dolu, 3 gl. sr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in »aložniki: Jožef BI&ZDikovi dediči v Ljubljani.