124. številka. Ljubljana, sredo 3. junija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemal ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ia četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., M en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., fie so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. ču so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. ' Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi 1ub\
V IJsiiRiIjuiii 2. junija.
Naši vladni organi vendar čutijo potrebo opravičevati se zarad strahovanja, katero je zadelo nekatere slovenske uradnike, ki so, da si brez greha, kaznovani, da morajo po sto milj iu še več iz domovine daleč iti v tuje kraje. Uradna nLaib. Ztg." od sobote iuia tficijozno izjavo, ki se glasi: nMi moremo na podlogi dobljenih zanesljivih vestij odgovoriti, da drža\a sploh ima pravicu upotrebiti ali prestaviti državne uradnike iz službenih obzirov; da se vladi, ker vsekdar po humanih načelih ravna, ne niure očitati protizakonito strahovanje uradnikov iz narodnih obzirov; da je zoper ne pravično uradno preinešccnje pot priziva odprt iu da utegne strah, ka se bodo še kateri uradniki prestavili iz narodnih obzirov, samo tain nastati, kjer manjka zavesti službene zvestobe in izpolnjevaujc dolžnosti.1'
Torej vlada tu v prvi polovici svoje kratke izjave pravi, da se jej prestavljanje uradnikov iz narodnih obzirov pač ne more očitati, v drugi polovici pa — če prav ne naravnost — celo zažuga, da nmore" strah (\j prestavljenja tam nastati, (kako konfuzno!) kjer je pomanjkanje spolnjevauja uradne dolžnosti. Ko, in kaj je uradna dolžnost? To je bas raztegljivo. Neniškutarski uradni šefi pri nas štejejo med uradne dolžnosti, k uradni zvestobi tudi svojo bedasto nemšku-tarijo in mislijo, da kdor svoj narod ljubi in njegov jezik, ta nij dober uradnik. Nomina suut odiosa — sicer pa lehko tudi z imeni postrežemo. Vladno opravičevanje t< rej samo potrjuje to, kar je imelo dementirati.
Kdo od nas je neki tajil ali ugovarjal, da vlada ne sme svojih uraduikov iz službenih obzirov prestavljati? Ali tu je stvar druga. Pod službene obzire so uc sme skrivati no-bete vrste terorizem, vsakako pa no narodna mrzost. Da so Damreč vsi oni uradniki iz političnih obzirov prestavljeni, to priznavajo njih predstojniki. Da so ti političui obziri le narodni, temu dokaz jo slučaj, da uubeden onih nobenega odgovora ne dobi, čo vpraša, kaj sem prav za prav naredil? Kdo se ne domisli na onega, ki se je nemškemu popu izpovedoval da je Čeh, a mu je nemški izpoveduik odgovoril: greh baš nij Ceh biti, a lepo nij. Pri nas jo pa Slovenec biti uže tudi greh, posebno za c. k. uradnike.
„Vlada ravna po h um a nn i h načelih." To se ve da! Iu kdor ne verjame, ta naj poskusi uradnik biti. Strašno humanno je starega na pol bolnega uradnika s familijo vred sto milj daleč poslati, iztrgavši ga na njegove stare dni iz rojstvcue njegove dežele, od znancev in sorodnikov.
Mogli bi o tem drugače in več pisati, a ker Damoklov meč prečudue avstrijske tiskovne svobode nad nami visi, naj bode s tem dovolj odgovora oficijozu v „Laib. Ztg." in „L. Tagblatt:', ki je ponatisnivši dubiozno modrost iz uradnega iista izvolil jo direktno na nas adresiran'. Samo še to bodi mimogrede navedeno, da so akti tega prestavljanja baje uže v januarji gotovi bili, a so so stoprv zdaj izvršili, ko nij državnega zbora in torej ne more nobeden naših poslancev s kako sitno interpelacijo do vlade priti. To je menda tudi oficijozno „humanno".
Celjski grof Herman II.
Zgodovinski životopisni načrt. (Daljo. *)
Ako iz vrst celjskih grofov Hrmana II. (1880—1435) ven vzamemo, storimo to zarad tega, ker so baš v tem Celjanu temeljne lastuosti njegove rodovioe krepko in čini-teljno izražene, ker je ta dolgoživi, bogat na časti in imenji, svak cesarjev in sorodnik kraljev, — položil podlago za višino moči svoje rodovine; po drugi straui pak še nij bil tako ocenjen kakor v obširni meri zasluži. Samo naj bralec ne pozabi, da ta iz virov zajeman obris podaje le črte, ki dajo bolj svinčnik risarjev nego čop maler-jev spoznavati.
Herman II. je bil sin grofa enacega imena. Njegov oče je bil z bosansko knežjo
*) Glej štev. 122.
hčer Katarino za ženo vzel, a njegov starši brat Ulrih, slaven vitežki bojevnik svojega časa je imel ženo iz sloveče oettingenske n dovine. Iz zakona Hermana I. sta izrasla dva sina Ivan in Herman II. Za rojstveno leto zadnje imenovanega moramo vzeti 1350, ker se bere uže 1. 1372 kot oženjen z bogato hčerjo grofa Schaumburgskega in kmalu potem kot oče prvorojenega sina Friderika II.
V rečenem letu je umrl njegov starši brat Ivan, ki je imel Monlfort-Pfanbergovko za ženo. Štiri leta prej je bil strijc grof Ulrih I. umrl in zapustil sina Vilhelma, ki je spremljal s Hermanom II. staro-grofa rodovine Hermaua I., ko je ta v spremstvu avstrijskega vojvode Albrehta II. 1377 vita 8k pot v prusko deželo nastopil. To je bil prvi nam znani korak našega junaka v vč-liko življenje. Od Vratislave se je šlo v Torn in Marienburg, kder je bil glavni sedež nemških ordenskih oblastnikov.
Pot viteške vojske do Memla je imel nže resne nevarnosti, katerih se pa zastava
Politični razgled.
KotfrunJ«* «3      I«»
V Ljubljani 2. junija. Na iimmji so pri zadnjih volitvah v predmestjih zmagali, kakor zuano, demo-kratje. Zdaj se hočejo šo srednjeg« mesta polotiti. Za to so to dni novo demokratično politično društvo v duuajskem srednjem mestu ustanovili.
O nemških iistitvovovrtit piše dunajska „Sonn- u. Bfontagfl Ztg." da ao gl 'de, načel in namenov taki kot jezuvitjo. Resnica jim je prazna stvar, bog svobodo jim služi za masko. Dobro iu liberalno je, kar je njim koristuo. Reakcija teh jeztivitov še bolj potrebuje nego onih, ki svoja povelja iz Rima dobivajo.
Ministri na Dunaji so imeli včeraj pod vodstvom cesarja ministerski s\čt. Zdaj se bodo po kopelih razšli trudue ude odpočit.
lfMfttjjftrsko oholost, ki zatira druge narodnosti, sibajo uže tudi pruski listi na pr. „Nat. Ztg.u. Uže prav, ali ko bi Prusi tudi nemško oholost, ki j« krivična proti slovanski narodnosti, grajali, zadeli bi isto resnico.
V n » h j« * ive.
Iz rtt&lte stolice ne poroča: Uvedenje splošne brambovske dolžnosti bode imelo za soboj množico ne nepomeuljivih činov. Najprvo bode trebalo novega štetja ljudstva. V Rusiji nij domovinskih okrajev. Potrebnost za posamtzncga, vpisati se pri določnem občinskem okraji, je bila odvisna od stanovskih razmer. Nepogojna dolžaost, spadati k vaški ali mestni občini, je dozdaj zadevala samo nepriviligirane. Pri nepriviligirauih je bilo treba, da so imeli sploh dokaz stanu, in s tem so smeli po vsem ruskem svetu potovati ali stanovati, ne da bi jih — ker pač nijso plačevali personalnega davka — ob-činskopravno kontrolirali. Stoprv leta 1867 se je začelo, vsled terjatev vede, faktično
štajerska, staro-grof Herman in njegovo -»premstvo, nij ustrašilo. Krvavi boji so bili potrebni, da se je moglo v „Samogitijo" prodirati, katere hrabri domači prebivalci so kristijanskim prodiralcem pota zapirali. Tukaj je tudi bilo, ka je staro-grof celjski kot najuglednejši stari bojevnik Albrehtu dal viteški udarec. Na povratku v Rusinijo, je Herman II. vojvodo in 82 vitezov pogostil, pri kateri priliki se ljut«»mersko vino nij štedilo. Vračali so se preko male Poljske, Slezije in Morave v Avstrijo, odkoder so Celjani šli domov.
Pet let prej (1. 1372) je bil Kari II. izdal znano milostno pismo, ki potrjuje od strani nemške države grofovske pravice Celjanov. Nekaj dni potem pride potrdilo od avstrijskih vojvod.
Uže gori je bilo rečeno, da je Herman II. kmalu po 1372 postal oče enega sina, prvo-rojenega Fridriha. Le-ta rojen 1373, je bil kmalu oženjen z Elizabeto, hčerjo ugledno hrvatsko-dalmatinske rodovine Frangepanov
obijudenje mest sešteti v enem dneva. To ravnanje pak je zadelo le eden del večjih mest, a poprejšnje štetje ljudstva, takozvane revizije, bo se sicer res raztegale čez vse občine, a imele so povse stanovsk značaj ter so se obzirale le na pravno priznano stano-valstvo. Ker se štetje faktičnega obljudenja vedno na širše kr. razširja, mora se, da ob8eže vso državo, med tem iz krstnih re gistrov, stanovskih matrikul in policijskih dokazov, precej komplicirano kontrolo izvesti. Profescr liunjakovski, član akademije ved, je razglasil tak račun, vsled katerega je število onib, ki se imajo leta 1874 dati as en tirati, zračunjeno na 840.594 glav. Število onih, ki so brambovske dolžnosti osvobojeni, nij navedeno, a povedano je, da je jako veliko. —
V francoshi narodni skupščini se je vnela o nstanovljenji dnevnega reda dolga debata. Desničar Kado t zahteva naj se narodna zbornica razpusti, ako misli Čas izgubljati ter se brczmočno kazati; on nasve-tuje, naj se naprvo posvetuje o municipalni volilni postavi, potem pak o zakona o organizaciji municipalnih uradov. Bethmont in Bćranger od levega centra sta bila proti temu predlogu, a narodna zbornica ga je sprejela, ter sklenila, da ne ima za naprej razpravljati politična volilna postava. Vzdr-žanje od vseh frakcij desnice narejene ma-joritete se potrjuje. Med debato brezpro-gramni ministri nijso nikakor kazali svojega menjenja. — Porotna sodnija v departementu Mamo je obsodila popa opata Risse-ja z i-radi prešeštva in grešenja proti javni sramežljivosti na deset let teške ječe.
Dopisi,
Iz Sevnice 1. junija flzv. dopis.] Občinska volitev v Sevnici, ki je bila dne 9.  sušca t. 1.  je bila vsled pritožbe 4 nenarodnih rekurentov od c. kr. namestnije v Gradci o vržena in se je 1. junija t. 1. vršila volitev odbornikov in namestnikov.   Kot od borniki so izvoljeni gg.: Prannseis, Pin tarič, Tombak, Senica, Križak, Ko zinec, Ratzeaberg, Kropa j, Hofbauer, Mijo in Janez Starke 1, Smrekar, Rot, Medic,   (J o riše k,  Kolman, Trebovec, Schalk, med njimi 14 narodnjakov, 4 nasprotne barve.   Proti narodni stranki je glasoval tudi g. SimonSič, ki se sicer med na rodnjake šteje. 1'deleži te v je bila v 1. in 2 razredu jako živahna,  v 3. razredu pičla Uspeh volitve je pa menda nam vsem prav po godu.
Iz Celja 31. maja. Gost dim se vali po mestnih ulicah, naše nežne dame kašljajo, ker jim smolnat duh sapo zapira — mogočen ton tnrškega bobna odmeva, godba svira neko občeznano polko — in kaj pomen j a vse to? Raklada je v čast de koriraoja mestnega župana dr. Nekermana ki je po ne vem katerej naključbi dobil križec Franc Jožefovega reda.
Uže zadnjič ste poročali, da je dr. Ne-kerman prejel križec, — ali notica je bila suha brez navedbe uzroka, zakaj je doktor prejel križec. Ali kako bode vedel kdo drugi nzrok, Če ga vendar g. dr. Nekerman sam ne ve!! Obče se govori — kar vam tudi jaz poleg poizvedeb poročam — da je Županu to Čast donesla edino le politična agitacija za ustavoverno stranko. In res je to edini povod, katerega se more najti, kajti kdor pozna županove zasluge in je le količkaj seznanjen z denašnjo politiko, mora vedeti, da niti dobrodelni čini, niti hrabra hranitev narodnih pravic ne donese prej vladne po hvale, nego politično agitiranje za tisto stranko ki ima časti na razpolaganje.
Ako bi hotel navesti napake tukajšnjega mesta, kakoršne bi se morale popravljati le od strani mestnega urada, ako bi hotel še več britkih resnic, katere se tičejo tukajšnje dr. Nekermanu kot mestnemu primarju v oskrbovanje prepodane bolnišnice našteti, gotovo bi moral vsakdo vzdihniti: „o tempora o morcB!"
Kako slabo je mestni nrad oskrbljen z varnostnimi organi, kako zanemarjen je mestni tlak!
Dr. Nekerman, Živ nasprotnik našega slovenskega naroda, agitator nasprotne nemške stranke, sovražnik ravnopravnosti prejema denes očitne dokaze udanosti celjskega mesta, katero pripada k našemu slovenskemu Štajerju.
Tujec prihajajoč v Celjsko mesto mora trdno misliti, da je v nemškem kraji, — kajti narodnjaci so tukaj le — bele vrane, brez eneržije, brez trdnega sklepa, nemčur vlada in bode še vladal, dokler no bode Slovenec spoznal da mora energično zahtevati, kar mu gre. Dobro vem, da ne mislite tako hudo o celjskem mestu, a vendar je še mnogo   hujše  kakor  sem jaz  tu popisal,
in je za to dobil posebno posestvo in gospodarstvo na Krškem.
Leto 1383 je bilo za življenje Hermana H. odločilno; tačas, 21. marca, je njegov oče umrl in je naredil svojemu sinu prostor za staro-grofa. Vendar si moramo grofa Vilhelma kot sovladajočega misliti.
Leta 1389 vidimo Hermana v Furlanskem, kjer je politični umor, doprinešen na odličnem vodji Fridriku Savorgnano v Vidmu, shod patricijerjev in plemenitažev potreben storil in je ta shod celjskega grofa kot fevdnega gospoda oglejskega za sodnika priti povabil. Junija tega leta vidimo Hermana II. v Edenburgu trudečega se poravnati ogersko-avstrijsk mejni prepir.
Okolo leta 1390 se vidi da je Herman bil prevzel dostojanstvo deželnega glavarja na Kranjskem, s katero uže njegovega deda obloženega najdemo. Vsakako si ga moramo od 1390 do 1400 misliti kot načelnika kranjske deželne uprave.
Vendar so bile  še odločilneje stvari v
krilu prihodnjosti. Njegov bratranec Vilhelm se je udeležil bojev, v katere se je kralj Sigmund ogerski, na spodnji Donavi vedno bolj zapletal. Turška vojna — najvažnejše politično vprašanje za južni vzhod taČasnc Evrope, oglasi se. Leta 1391 najdemo tam celjskega grofa v orožji. Na povratku domov umrje Vilhelm na Dunaji. Tako je Herman II. ne le staro-grof nego sam zapovednik v celjskem ozemlji.
Med pričami, ki so važno holenburgsko zedinjenje,  hičn pogodbo med albrehtinsko in leopoldinnko linijo habsburgske rodovine sijajno potrdili,  nahaja se tudi Herman II kot eden najveljavnejših. Ne dolgo prej (leta 1395) je bil kot sposoben  pomirjevatelj "\ prepirih gospodov Lichtensteinskih poleg voj vode Albrehta III. iu Fritza grofa Hohen-zollernBkcga naprošen. Vendar pravi zaobra čaj v njegovem življenji se navezuje na leto 1396. To mu je imelo biti pot do obilnosti vnanje BreČe.
(Da'jo prih.)
kajti tukaj res nij drnzega videti nego pru-Bofilstvo!
Tz Zajrrcba L junija. [Izv. dop.] Reformin  znani  članek je obudil pri nas občo nevoljo.   Naše politično razmerje nasproti ogerRkej kraljevini je vravnfino z in-ternacijonalno   „nagodbo".   V   nagodbi je ustanovljeno,   da si smemo politično in pravosodno upravo urediti, kakor koli si jo ho-čemo.   Reforma ozračnje pa naše upravno preu8trojevanje, kot zarotno, kot revolucij onarn o.   V nagodbi je uzakonjeno, da se ima poprejšnja  vojn. krajina v mater-zemljo vteloviti,  sedaj  pa Reforma nam v greh piše, če na vstvarjenji te naše pravice delamo.   V nagodbi  nam nij nikjer zabranjeno, da ne smemo simpatije gojiti za naše brate v Dalmaciji, v Sloveniji in v Rngni, Reforma pa na boben udarja in kriči: to je jugoslovanska zarota.   Med nami in Ma-gjari je bila entente cordiale zmerom samo tolika, kolikoršna je postavno biti morala. Večje ljubezni med nami nij nikoli bilo. Vse kar je izven  te oficijelne  entente cordiale, ali  precizneje  govoreč,  vse  kar je izven okvira nagodbe, to je božje in naše, in ničije drugo.   Mi damo Magjarom, kar smo bo dati obvezali, za vse drugo jim nij mar. Mi Rpoštujemo nagodbo,   ker jo,  kot postoieči zakon poštovati moramo, zahtevamo pa tudi da jo Magjari od svoje strane isto tako precizno drže,  kakor jo mi  držimo. Reformin članek je pokazal, da naše Redanje politične razmere res niiso še utrjene in stalne. Ranchifanizem jih podkapa. kjer jih le more. Temu se mora enkrat za VRelej konec narediti.   „Obzor"  je  Reformi  vse preblago odgovoril.   Stoječ  na   stali nagodbe , tudi drugače odgovoriti mogel nij.   Pri nas žali bog  še zmerom vlada neliberalen tiskovni zakon, ki brani utemeljenje opozici jonalnega lista, ki bi Magjarom drugače zagodel, nego gode „Obzor".   Pod Rauchom, Redekovičem in Vakanovičem  je  naša narodna stranka vedno zahtevala liberalen tiskovni zakon, Redaj pa, ko je na krmilu, ga pa perhores-kuje.   Reformin  članek je pokazal,   da je Rauchijanizem pri nas se zmirom mogoč, in če on zopet enkrat na krmilo pride, bode „Obzor"   moral  zopet v eksil iti. Zakaj? za to, ker ga sedaj obstoječi tiskovni zakon vladnega preganjanja branil ne bo. Dokler je tedaj še čas, naj bi naša narodna stranka za take mogoče eventuvalitete se pripravila, Reformin članek jo samo v  toliko za naše zadeve koristen, da reklamo dela za naš narodni  program,   ter  da svet opozorujo na našo politično važnost v Jugoslovanstvu. Cuje 8e, da se je naša vlada podvizala in oger-Rko vlado glede R.forminih  pošasti vmirila, tor, da je njeno poročilo v Budim-Pešti blagovoljno sprejeto bilo.   S tem je Reformin članek oficijelno  sicer poravnan,   v \našem narodu pa njegov vtis še ne  bo tako hitro izginil.
Domače stvari.
— (Instalacija 1 j u b 1 j a n s ke g a. župana.) Včeraj ob 11. uri dopoludue ie bil novi ljubljanski župan, penzijonist Anton Lašan, instaliran. Namestovalec c. kj.\ dež. načcluika knez Lotar-Metternich poje«! slavo prejšnjemu županu h /manu in pr'iporoča novemu županu varstvo mestnih i*htcres in poBebno  ljudsko šolstvo.   Župan 3 Lašan to
priseže in se zahvaljuje za cesarsko potrje-nje njegove volitve in obeta, da bode zmirom ustave držal se, sicer pa z vsemi mestjani, katerih pomoči prosi, enakopravno ravnal. —
V slovenskem jezika potem nadaljuje svoj govor in prosi meščane, naj po cesarjevem geslu, z združenimi močmi delajo, posnemajo slavne pradede bele Ljubljane, ki so mnogo vidno koristnega za to glavno mesto kranjske dežele storili. Končno zakliče svoj slovenski govor sklenivši cesarja trikrat slava, in mestni svetovalci zakličejo rhoch"! Potem je Dežman predstavljal mestne uradnike, zdravnike, učitelje, očete ubogih, odbornike gasilnega društva in druge. Vsakemu je župan govoril nekatere besede. Ob uri je bila ta slavnont pri kraji. Dvorana je bila celo cvetlicami lepo okinčana. Občinstva je bilo prav malo. Samo radovedni ženski spol je bil dobro zastopan. —o—
— („Slovenski učitelj") je kot organ novega „učiteljskega društva za slovenski Štajer" zopet začel v Mariboru v „narodni tiskarni" izhajati in velja do konca leta 2 gold. Naročuje se pri odboru „učit. društva" v Ljutomeru. Prva številka, ki jo uže v rokah imamo, kaže, da bode ta list, sloneč na načelih svobode, najboljih* učit. organ, kar smo jih imeli in kar jih pri nas izhaja. Zato naj se med učiteljstvom in med šolskimi prijatelji razširi.
— (O dekliških šolah na Slovenskem) piše novo izšli rSlov. Učitelj": Dekliških šol nemarno niti po mestih niti po vaseh, vsaj slovenskih ne. Na slovenskem Stajcrji sti sicer nže dve več razredni dekliški šoli: Grazredna v Mariboru in Razredna v Cel ji, toda ti dve sti po učnem jezika nemški, dasiravno bi vsaj slovensko-nemški biti morali. V Ptuji na dečki šoli sta 2 vštrična dekliška razreda, takisto v Hre-žicah. Pa prva dva sta tudi le bolj nemška.
V Ljutomeru so trije vzporedni dekliški razredi z 2 učiteljicama | v Rogatci, na Vran skem imajo tudi po eno učiteljico, takisto menda v Slov. Gradci in Slovenski Bistrici, učiteljic so iskali tudi za Ormuž in Središče, a nijso jih dobili. To so pa tudi vse dekliške šole (kolikor je nam znano) po slovenskem Stajcrju ; samo šole milosrčnih sester v Mariboru še ni jsrao omenili. Na Kranjskem imajo nune ursuline dve dekliški Soli: eno v Ljubljani, eno v ttkofji loki. Ilizen teh so na idrijski Šoli 3 vštrični dekliški razredi, v Kamniku je 2 razredna dekliška šola z 1 učiteljico in 1 učiteljem, v Novem mestu je dekliška šola z 1 učiteljico, v Metliki si iščejo tudi učiteljice. Toliko je kranjskih dekliških šol. Po slovenskem Goriškem nam je samo to znano, da imata Tolmin in Kobarid po eno učiteljico. V tržaški okolici je primeroma še največ učiteljic, ker tamkaj ima menda vsaka dvorazrednica uže 1 učiteljico. Po slovenskih krajih Koroškega tudi nemajo menda doRti učiteljic ali celo dekliških šol. Ce uže to dostavimo, da po nekaterih šolah katerih je pa menda malo, soproga učiteljeva ali katera diuga sposobna ženska v nekaterih ženskih ročnih delih podučuje.
— (Umrlo je v Ljubljani) pretočenega meseca maja 89 ljudij, 4G moških in 43 žensk.
— (S amo umor.) Iz Gorice se nam piše: Soboto 29. pret. m. so našli na desuej strani potoka Korenja pri javnem vrtu truplo
lejtnanta G. S., zraven njega nov revolver, s katerim si je nadepoln mladenič, ker mu je oče zaradi premladosti zabranjeval ženitev s hčerjo majorja tukajšnjega polka, življenje končal. — Truplo je moralo uže nekaj dni ležati.
— (P red p ustna.) Farovški list, organ dr. Coste in drugih „starih", pripoveduje uže v dveh listkih prav resno svojim mežnarjem od neke bolne histerične in somuambule mlade ženske, in pravi o njej ta-le „čudež" : „sladko se nasmeja če se je dotakne duhoven, a nič ne čuti če se je neduhovnik". Ha ha glejte, glejte!
Izpred porotnega sodišča.
Ljubljana, 30. maja.
Sodišče je sestavljeno tako: Višje sodni je svetovalec g. Tomšič prvosednik, deželne sodnije svetovalca gg. Jevnikar in baron Rechbach. Državni pravdnik g. Koče var, zagovornik dr. RudeŽ. Porotniki so sledeči gospodje: Vidmar Andrej, pl. Javo mi k Stanislav, D o lin ar Andrej, Mau-rer Henrik, TJ rus Josef, Schuller Benjamin, II<">rman Valentin, Keršič Jožef, Souvan Ferdinand, Pirnat Tomaž, Horak Janez in Reichman Jožef,
Na zatoženi klopi je Valentin H rova t, obtožen hudodelstva teške telesne poškodbe. Iz zatožnega spisa povzamemo sledeče :
Janez Vengar, delavec v Javorniškem rudniku je šel 28. febr. 1874 proti 10. uri zvečer od hiše Jakoba Pristava na Savi, katerega je bil l/a ure prej vinjenega domu peljal, po cesti proti Jesenicam h gostilnici Val. Blažiča, da bi bil poiskal Ant. Rekela, s katerim sta prej skupaj pila. — Kar mu pride iz iste gostilnice nasproti Valentin Hrovat. Vengar ga vpraša, če je kaj videl Rekela. Hrovat mu pritrdi, ob enem ga pa brez vsega uzroka so svojo porcelansko pipo večkrat udari po levi strani obraza in posebno na levo oko, tako je Janez Vengar na mestu silne bolečine občutil, ter se v Pristavovo hišo vrnil, kjer si je še nekaj Čre-pinj razbite pipe iz krvavečih ran potegnil. — Na mestu, kjer je bil Vensrar poškodovan je našel tudi precej takrat voznik Cehelj iz Zabreznice nekaj Črepinj razdrobljeno pipe.
Zdravnika sta izrekla, da je na očesu vid za vselej izgubljen. — Razen tega sta sodnijska zdravnika dr. Kapler in dr. Fux našla tudi na desnem očesu poŠkodovančevem zrno nekoliko raztegneno in vid nekoliko oslabljen. — Na podlagi teh iznajdeb sta se končno izrekla, da rana nad levo obrvjo in skrčenje levega očesa sto same na sebi težko poškodbi, od katerih je poslednja ne samo popolno oslepljenje levega očesa, temveč tudi malo oslabjenje desnega očesa prouzročila. — Vse te poškodbe so bile dopri-uesene po izreku sodn. zdravnikov z nekim špicastim robatim orodjem, katero je vtegnilo biti ravno njim pokazana porcelanasta pipa.
Djanje, na Jan. Vengarju doprinešeno ostanovlja torej glede na njegove nasledke hudodelstvo ttške tel. poškodovanja po §§. 152 in 150 a. kaz. zak. kažnjivo po imenovanih §§,
Valentin Hrovat pri obravnavi obstane, da je Veugarja udaril, a pravi, da nij imel namena teško poškodovati ga. Porotniki so dobili vprašanje : Ali je Valentin Hrovat kriv da je 28. svečana 1874 Janeza Vengarja s
porcelanarto pipo v sovražnem namenom večkrat tako na glavo udaril, da je iz tega vedno oslabljenjo vida in posebno izguba le-guba levega očesa poškodovančevega nastopila. — Porotniki so odgovorili „da". Vsled tega je bil V. nrovat obsojen na tri leta teške ječe in vsak mesec na en dan post.
—o—
Razne vesti.
* (Dunajski mesarji) so meso do-zdaj vedno tako dražili, da ro se ljudje od vseh stranij glasno pritoževali. Sami kupujejo cent po 35 do 37 goldinarjev, prodajajo ga pa po 45 do 40 gld. Magistrat se jim je zdaj ostro nasproti postavil in gospodje mesarji bodo morali vendar malo bolj paziti na občinstvo, ter je ne tako dreti, kakor svojo drasro živino.
* (Poškodovanje samega sebe.) V Klatovu na Češkem je trpela žena nekega mesarja hude bolečine v nogah zaradi pro-tina. Ko te dni enkrat mož odide z doma, vzame Žena velik nož ter si obe noge pri kolenih proč in proč odreže. Težko, da bi jo rešili smrti.
* (Veliko veselje.) Leta 1851 so vzeli v velikem Varadinu kleparskega pomočnika Balača v vojake. Nič več nij bilo slišati besedice o njem. Mislili so, da je leta 18B9 v italijanski vojski padel; starši so jokali in žalovali za njim. Stari Balač je umrl, in udova si je morala kot dninarica pri železnici grenak kruh služiti. Kako pa je uboga stara žena ostrmela, ko stopi te dni pred njo imenitno napravljen gospod, ki jo ravnokar se železnice pripeljal se, in ko skoči k njej, jo objame ter jej jokaje pove, da je njen sin, katerega je dolgo dolgo let uže za mrtveca imela. Mladi Balač je po italijanski vojski na Italijanskem ostal, in je s pridnostjo tako daleč prišel, da ima zdaj v Florenci dve lepi hiši in delavnico, v kateri dela 37 pomočnikov. Malo časa je ostal doma, pa se je odpeljal se srečno materjo v lepo Italijo.
* (Pozen žegen.) V velikem Varadinu je te dni 02 let stara žena postala mati zdravega dekleta. Mati in otrok se dobro počutita.
* (Drugi Metu za lem.) V Estaru na Ogerskem živi mož, ki je star 112 let. Ime mu je Emerih Balog. Te dni je nesel enega prapravnuka h krstu. Mož še brez očal bere in je še le lani nehal svoje polje sam obdelovati.
* (Maršal C on eha,) nadpoveljnik španiske severne armade, je, kakor varšovski „Wiek" piše, rojen Slovan, Poljak iz guber-niie Kovno, kjer njegova družina še zdaj živi. Njegov oče, Fortnnat Concha, je ob času napoleonskih vojsk prišel kotpoljsk legijončr leta 1S07 na Francosko in Spanjsko, se je oženil na Spanjskem ter zapustil tam dva sina. Eden je zdaj nadpoveljnik republikanske vojske, drugi pak guverner na Kubi.
* (Ženo seže al.) V Alžo-Torji na Erdeljskem je šel 10. pr. m. delavec Janez Jnze v gozd, ter je pripeljal voziček drv domov. Ko pride domov, zahteva od žene kosila, a žena mu ne da ničesa. Mož vzame sekiro, ter ubiie svojo ženo. Potem jo zavali v sredo hiše, naloži nanjo rjuh in drv, ter po nočt vse skupaj zažge. Ko drugo iutro ljudje pridejo gledat, ker se je kadilo, dobodo v pepelu samo kosti ubite žene še, mož pa je na kljuki zraven police obešen visel.
* (Umorin samonmor zaradi sile.) Hinkoštni ponedeljek se je zgodil v L:tevici na M ravskem strašen dogodek. Neki P. delavec v cigarni fabriki, je bil iz fabrike odpuščen in največji revščini izročen. Na omenjenega praznika dan pošlje svojo ženo V cerkev v bližnjo vas, on pa ostane z otrokoma doma. Misel na strašno revščino ga tako prevzame, d^ sklene sebe in svoja lačna otroka umoriti. Nabaše puško, vzame svojo triletno hčerko v naročje, petletnega fantka pa na hrbet, da bi z enim strelom
sebe in otroka umoril. Deček pak zapazi, kaj oče namerava, se umakne in je bil samo ranjen, uče in deklica pa sta se takoj mrtva
na tla zgrudila.
* (Jez u v it) pater Ballerini je stal te dni v Milanu pred sodnijo. Zatožen je bil namreč razža ljenja časti kralja Viktorja Kmanuela, katero se iz njegove knjige „Julij ali planinski lovec" baje prav jasno kaže. Sodniki so ga spoznali krivega, ter ga obsodili na 2000 lir globe in tri mesece hudega zapora.
Tržnu poroci I ia.
Z Dunaja 30. maja. Sejm je bil mlačen, posebno ker konsumeuli nijso veliko potrebovali. Pšenico so prodajalci za 10 kr. cenejše prodajali, pa so je vendar komaj 2.").000 vaganov premeknili. Najlepša je bila 8 gld. 35 kr., najcenejša po G n;ld. 70 kr. Reži je biio veliko na trgu, za to je kupci nijso mogli podražiti. Najlepša jo bila po G gld. 20 kr., cenejša po 4 gld. 70 do 5 70 kr. Ječmena so lepega iskali za tuje dežele. Cene so se mu povišale za 10—20 kr. Koruza se je za 5 kr. podražila, oves pak j3 za 4—6 kr. pal.
Iz L u da peste 30. n;ajn. Biukoštne praznike je pri nas na Ogcrskem strašno šel dež, pa srtaj vso prav lepo. Gorkota počasi raste ne da bi bilo preveč vroče, vreme je suho iu setve Jako lepo napredujejo. Tudi se iz vseh krajev poroča, da mraz iu celo sneg vpogorskih okolicah setvam nij skoraj nič škodoval. Ako sedanje lepo in suho vreme nekaj časa se traja, potem bode nr.Še upanje na dobro žetev vel ko boljše in prijaznejše, pa tudi povodnja v dolenjih krajih naše dežele ne bodo veliko škodovale. Nadejamo se, da cvetja pšenice in vinske trte ne bode zopet dež pral. Da bi bilo žito zmrznilo se se dozdaj še nij nikjer pokazalo, vsaj povedalo se nij. —
Žitni sejm na peštanskem trgu je bil ta teden jako mlačen, in ta mlačnost je trajala do sobote, posebno ker kupci pšenice nijso nič posebno iskali in so naši malini celo za ogersko blago, katerega se prav malo pripelje, le malo veselja kazali, tako, da so se od začetka tedna le teško cene preteklega tedna vzdržale, na koncu pa so za 10 kr. pale, iu se je se tako komaj 30.000 centov prodalo, liavno taka je bila s tujim blagom, katerega se je 40.000 centov prodalo. Reži se ogerske nij ponujalo pa tudi iskalo ne. Gališke se je prodalo 4000 vaganov po 4 gl. 60 kr. do 70 kr. Ječmena se je iz začetka malo potrebovalo, in se ga je torej le 15000 vaganov po 3 gld. 50 kr. do 8 gld. 60 kr. prodati moglo, in je proti koncu tedna, ker je bilo več kupcev, za 10 kr. poskočil. Koruza je imela veliko kupcev, in seje 25000 centov prodalo po 5—10 kr. dražje, tako da se je končno plačevala po 4 gld. 55 kr. do 4 gl. 65 kr. cent. Za oven so cene taiste ostale, in se ga je 15.000 prodalo. — Sočivja se je ta tedeu precej prodalo: fižol po 5 gl. do 5 gl. 50 kr. čolni cent, graha je manjkalo in je bil po 6—7 gl. Leče je na trgu popolnem manjkalo. Smetno proso je bilo po 4 gld. 25 kr. do 4 gld. 50 kr., Cisto po 5 gld. 20 kr. Pšeno po 8 gl. do 8 gl. 30 kr. čolni cent. Konoplje po 4 gl. — Krompir je bil po 2 gl. 75 kr. dunajski cent. Loj je bil po 25—26 gld. Speli je bil malo v dražji, kakor vzaduiič, ravno tako mast. Cešpelj se je prodalo 500 centov po 15—1!) gl.
JPoKlaaiio.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere in Barry
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Rovalesciere du Barrv, katera brez porube luka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v dufi-
njakn, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in Sijevanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekoru zoperstavljala se:
Spričevalo št. 7:5.928.
\Valdeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Kr. S i g m o.
Spričevalo št. 93.26S. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870.
Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, uespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evl neprecenjeni Reva« lrsiliere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim. Atanasio Bar bera.
Xecnq)il kot, meso, prihrani Kuvaiusciurc pn »•-'.rafičenih »n pri otrocih 60krst uvojo ceno za zdravila.
V plehastib pniioata r>o pol fonta i gold. W kr., i runt 2 gold. BO k v., 3 fanta 4 gold. 50 kr., 6 run-4 10 gubi., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3b fiold.,
— Rovalesciere-Biacuiten v ptiSicah a 2 gold. 50 kr in -\ gold. 5j It. — BsvalesoM rv-Cnocolatčo v prahu
. . plo3e:cfth za 12 t&b 1 gold. 50 kr., 2-i tati 2 gold. iv *r., m taa 4 gold. 50 .ir., v prahu za 120 ta i.0 gold., za 2i>S tas 20 gold., — /m 576 vab 86 goui.
— Prodaje: £»arry d u £arry c Oomp. na l>u-imjft, ^ tolltfiittvKgUMHe št. O, v  Ljubljani Ed.
.v tirati«! bratje Dbuniuzuioj r, v lit»" o. uii.ii .i./ioeliti & Fran •., • P. Rim-
baeher, V Lonci Luavif; IdOllor, v Mariboru t\ Koletnik A M. Morie, v Jieranu J. R. .■itockhausec, kakor v vseh mestih pri dobrih U;-karjih m specerijekdi trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na v bo kn-ju po poštnih >iakazmcau ali povzetjih. _____
1. j unija:
Pri Slonu: Spilar iz št. Petra. — Wako-nigg iz Litijo. — Mošeza iz Gorice. — HotVstiiter iz fostojne. — Kogej iz Idrije. — Jolovsek iz Vrhnike. — Dralka iz Kamnika. — Globočnik iz Železnikov.
Pri Malici: Dragovina iz Trsta. — Honian izRadoljice. —Wurzthaler iz Domžal. — Goldselnnid, potnik, Gabriel, potnik z Dunaja. — Koch iz Prago
— Jaega iz \V ihto nb erga.
Pri Zamorci: VVeiniger, Canjol, Lacknar, potniki z Dunaja. — KraiČar iz Pliberka.
~^H^k Denašnjemu listu je priložena inse-ratna priloga „Ročne mlatilnice na cveke".
Dunaj:/.      jfZ'\ 2. junija.
(faVtrSO X' \gi\aiićno poroč.io.)
Enotni drž. doig v bankoveili .   69 glu. 35 kr.
Enotni drž. dolg v ■rebrn    .   .   74   * 75 „
1800 dri. posojilo.....106   „ — „
Akcij« narodne banke 982   B — B
Kreditne akcijo    ....     218   „ 75 „
London........111   „ 45 „
Napol.........8    „ 9J«/, „
C. k. cekini.......—    „ — „
Srobro.........106    „ —
Maj no vej Se
denarno srečkanje.
Vleče so 17. in IS. Juniju t. 1. in se mora v malo
mesecih
39.600 dobitkov
odločiti, in gfoor (139—4)
120.000 tolarjev
ali
B60.000, B40.000, 1SO.OOO, oo.ooo oo.ooo, 48.000* 2 a BO.OOOf 1 a BO.OOO. 9 a B4.O0O,
2 a 19.000« o.iii.ioo, ij.ii2.ooo, ii.vim.oo,
l-J a 7200,  28 a ttOOO,  3 ;'i 1HOO,  56 a. 3000,
152 a SMOO državnih mark itd. K temu ugodnemu srečkanju povabljamo, naj se sreča poskusi.
'/( originalna srečka 2 tok,  JI gl. so kr. a. v.
Vi n „       1     „       1    n    «3    „     „ „
lU        r »15 srob. gr.,    ift   n    „ ,
Ako se denar pošlje, izvišujcmo vsa naročila na najbolj oddaljene krajo promptno in direktno.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
lOO
XX
(122—5)
(Visitkarten h la minute)
se natiskuje v
^ R. Milicevi tiskarnici v Ljubljani, na starem trgu štev 33. © po OO /mi:9 70 Hr* in n.
prodajaluico špecerijskega blaga
J}    Odprtje nove prodajalnice.
4{ Kazuanjujem slavnemu <.!,nustvii. da sem odprl noto
M
v gosp. Heiman-ovi hiši štev. 234 na glavnem trgu,
kjer bodem svojim častitim obiskovalcem z dobrim iu cenim blagom postregel.
Ob enem izrekam srčno zahvalo za mi do zdaj skazano zaupanje in prosim, ist   meni tudi za naprej obraniti.
S spoštovanjem
Anton Vieic
(131—-3)
9
na glavnem trgu, štev. 234 v Ljubljani.
it
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Dobitki Nt> v zlatu ali Hrcltrti na VHfli krajili iK|»lučajo. 1'rosiM'lilo 11 a ogled gratiM. ICi'IVri'11«-«'   o   misi   liriiti ]i4»«la|«' VNUk liaiulMiršk trgovce. Vsaka srečka iz našega debita ima našo firmo:
Gebr. Lilienfeld,
IIiiiiiRmii*;;'. .\«kii«kr^v»ii f>-4.
Bank- und Staatspapieren-dteschRft.